SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 12 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 7 de abril - 7.aprila 2005 UMRL JE JANEZ PAVEL II. ODSEL JE PASTIR IN ROMAR Po dolgotrajni bolezni je 84. letu starosti umrl papež Janez Pavel II, 263. naslednik apostola Petra, ki je leta 1978 postal prvi Slovan na položaju poglavarja katoli pke cerkve. ,,Malo pred smrtjo, ko je dojel, kaknna množica verujočih se je zbrala na trgu Svetega Petra v Vatikanu, je papež dvignil desno roko, očitno z namenom, da bi ne enkrat podelil blagoslov, čeprav le nakazan," je povedal pater Cielecki, direktor vatikanske informativnega servisa in katolinke televizijske postaje. ,,Komaj je bilo molitve konec, je papež z velikim naporom izrekel besedo 'Amen', potem pa je umrl", je ne dejal Cielecki. Pogreb papeža Janeza Pavla II bo v petek, 8. aprila ob 10. uri v Vatikanu. ŽIVLJENJEPIS JANEZA PAVLA II. Papež Janez Pavel II. je bil 264. papež oziroma 263. naslednik apostola Petra v vesoljni Cerkvi. Karol Jozef Wojtyla se je rodil 18. maja 1920, v Wadowicah, ki so od mesta Krakov na Poljskem oddaljene približno 50 kilometrov. Bil je drugi od dveh sinov Karola Wojtyle in Emilie Kaczorowske, ki je umrla leta 1929. Njegov starejp brat Edmund, po poklicu zdravnik, je umrl leta 1932, njegov oče, vojanki podčastnik, pa leta 1941. Pri 9. letih je prejel prvo sveto obhajilo, pri 18. pa zakrament svete birme. Po zaključeni srednji Tioli Marcin Wado-wita v Wadowicah se je leta 1938 vpisal na jagelonsko univerzo v Krakovu. Ko so nemnke okupacijske sile univerzo leta 1939 zaprle, se je za obdobje ntirih let zaposlil. Leta 1942 je v sebi prepoznal klic v duhovninki stan, zato je začel obiskovati predavanja v skrivnem bogoslovnem semeninču v Kra-kovu. V tistem času je bil tudi med pobudniki Rapsodijskega gledalinča, ki je deloval na skrivaj. Po končani vojni je ntudij do duhovninkega posvečenja, ki ga je prejel 1. novembra 1946 v Kra-kovu, nadaljeval v bogoslovnem semeninču in na teolonki fakulteti jagelonske univerze. Kardinal Sapieha je mladega duhovnika Wojtylo poslal na ntudij v Rim, kjer je leta 1948 opravil doktorat iz teologije na temo vere v delih sv. Janeza od Križa. V ntudij-skih letih je med počitnicami opravljal dunnopastirsko delo med poljskimi izseljenci v Rimu in med begunci v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. Po končanem ntudiju se je leta 1948 vrnil na Poljsko. Dne 4. julija 1958 ga je papež Pij XII imenoval za pomožnega krakovskega nkofa. Dne 13. januarja 1964 je bil imenoval za krakovskega nadnkofa, papež Pavel VI pa ga je 26. junija 1967 imenoval za kardinala. Sodeloval je na drugem vatikanskem koncilu, kjer je veliko prispeval k dokončnemu oblikovanju Pastoralne konstituci-je o Cerkvi v sedanjem svetu. Za papeža je bil izvoljen 16. oktobra 1978. Od začetka pa-peževanja je opravil 146 pastoralnih obiskov v Italiji. Izven Italije je na mednarodne pastoralne obiske, ki so izraz pastoralne skrbi Petrovega naslednika, potoval 104-krat. V tujino, v Lurd v Franciji, je zadnjič poromal 14. in 15. avgusta 2004, ko je tam sklenil slovesnosti ob 150. obletnici razglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju. Papež je dvakrat obiskal tudi Slovenijo: prvič od 17. do 19. maja 1996, ko je obiskal vse tri nkofije in se je z verniki srečal v Stožicah v Ljubljani, v Postojni in v Mariboru, drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil nkofa Antona Martina Slomnka. Med glavne dokumente, ki so iznli v času njegovega papeževanja, sodi ntirinajst okrožnic, petnajst apostolskih spodbud, enajst apostolskih konstitucij in ntiriinntirideset apostolskih pisem. Janez Pavel II. je napisal tudi pet knjig. Noben papež v zgodovini se doslej ne ni srečal s tako velikim ntevilom ljudi kot Janez Pavel II. Na več kot 11 60. splonnih av- diencah, ki jih je imel ob sredah, se je srečal s približno 17,6 milijonov vernikov. Potrebno je printeti ne posebne avdience in mane, ki se jih je samo v jubilejnem letu 2000 udeležilo več kot osem milijonov romarjev. Na milijone vernikov je nagovoril na pastoralnih obiskih v Italiji in po svetu. Rekordno ntevilo beležijo tudi avdience za politične voditelje. Opravil je 38 uradnih obiskov, imel 737 avdienc ali srečanj s predsedniki držav ter 245 avdienc s predsedniki vlad. SVET ŽALUJE ZA OČETOM Po vsem svetu katoličani in drugi verniki žalujejo za pokojnim papežem. Na Poljskem, domovini na smrt bolnega papeža, so ntevilni verniki ure prebedeli v cerkvah in molili za svetega očeta. Več tisoč ljudi se je Ko je papež obiskal Argentino, smo ga na pobudo ZSMŽ, na poti v ukrajinsko katedralo pred Slovensko hino pozdravili tudi Slovenci zbralo tudi v Krakovu, kjer je Karol Wojtyla služboval kot nkof. V papeževem rojstnem kraju Wadowice pred stanovanjskim blokom, kjer je papež preživel otrontvo, prižigajo sveče. Objokani ljudje so napolnili tudi cerkev, kjer je bil krnčen. Verujoči in z njim ves miroljubni svet je z žalostjo in globoko pretresenostjo sprejel novico o smrti svetega očeta, Z vseh koncev sveta prihajajo izrazi žalosti državnikov, ki poudarjajo pomemben prispevek pokojnega papeža k svetovnemu miru, boju za človekovo dostojanstvo in pravice. Označujejo ga za osebnost, ki je obeležila zadnja desetletja 20. stoletja ne le kot vodja Cerkve, temveč tudi kot velik državnik. Televizijske postaje so prekinile redne sobotne programe in oddajajo posebne oddaje, posvečene življenju in delu Karola Wojtyle, ter odmevom na njegovo smrt. ODMEVI V SLOVENIJI Slovenska vlada je z globoko žalostjo prejela vest o smrti papeža Janeza Pavla II., so sporočili iz kabineta predsednika vlade. ,,Sveti oče je bil izjemna osebnost in voditelj, ki bo neizbrisno ostal v nansm spominu kot neomajen glasnik svobode, pravičnosti in miru ter velik prijatelj slovenskega naroda," je zapisala v sporočilu za javnost. Slovenija bo papežu za vedno ostala hvaležna za veliko naklonjenost in podporo v času osamosvajanja in iskanja mednarodnega priznanja. Slovenska nkofovska konferenca je izdala posebno izjavo žalovanja, hvaležnosti in spomina (v celoti na tej strani). Slovenija se bo svetega očeta Janeza Pavla II. trajno spominjala z veliko hvaležnostjo, je dejal predsednik vlade Janez Jan na. „Nikoli ne bomo pozabili njegove podpore v najusodnejših časih za Slovenijo, njegovega zgodnjega mednarodnega priznanja nove slovenske države, njegovega spontovanja do slovenskega jezika, njegovih dveh obiskov v nani domovini, ki so zaznamovali prehod v novo tisočletje," je dejal Janna. Predsednik državnega zbora France Cuk-jati je papeža ocenil kot enega največjih papežev v zgodovini rimskokatoliške cerkve. Bil je velik po svoji preprosti, človenki ljubezni do življenja in sveta in tako, človenko, je tudi umrl, je povedal Cukjati. Ljubljanski nadnkof Alojz Uran je v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani je v navzočnosti apostolskega nuncija v Sloveniji Santosa Abrila y Castella daroval sveto mano za pokojnega papeža Janeza Pavla II. Kot je povedal Uran pred izjemno polno stolno cerkvijo, vernike sicer navdaja bolečina zaradi izgube, vendar navdaja tudi velika hvaležnost, da so bili kar 26 let deleži njegovega vodstva. Eden največjih papežev Izjava slovenske Cerkve Vstali Gospod Jezus je danes, 2. aprila 2005, ob 21.37, na predvečer nedelje Božjega usmiljenja, v velikonočnem času k sebi poklical zvestega služabnika svetega očeta papeža Janeza Pavla II. Njegova smrt nas žalosti, toda v veri in zaupanju Bogu izražamo veliko hvaležnost, da nam ga je v svoji Previdnosti, s katero vodi Cerkev, dal v odločilnih časih preteklega stoletja. Janez Pavel II. je bil eden največjih papežev v zgodovini Cerkve. Njegove besede, ntevilna pisma in okrožnice ter pastoralna potovanja so nas usmerjala k pristnemu evangeljskemu nauku in uresničevanju II. vatikanskega koncila ter h krnčanskemu življenju in pričevanju, njegov zgled pastirske požrtvovalnosti, trdnega zaupanja in neomajne vere pa nas je potrjeval v veri in zvestobi Jezusu Kristusu in njegovi Cerkvi. Škofje v Cerkvi na Slovenskem smo papežu Janezu Pavlu II. pe posebno hvaležni za ntevilne izraze ljubeče skrbi in očetovske naklonjenosti do slovenskega naroda in Cerkve. Med prvimi državniki na svetu je priznal slovensko državno samostojnost, dvakrat pa nas je tudi osebno obiskal. Med prvim obiskom je mladim zaupal: ,,Papež 'ma vas rad!" in nas vse spodbudil z ljudskim rekom: ,,Korajža velja!". Zavzel se je za to, da je lahko razglasil blaženega Antona Martina Slomnka za nebenkega vzornika katolinke vere na Slovenskem in ljubezni do naroda in Cerkve. Globoko hvaležnost mu bomo najbolje pokazali s tem, da si bomo njegove spodbude vzeli k srcu in da bomo v naslednjih dneh v gorečih molitvah prosili Gospoda, naj mu nakloni bogato plačilo, pokojnega pa, naj odslej prosi za nas pri Bogu, da bo Cerkev pri nas in v svetu v njegovem duhu zvesta svojemu poslanstvu. dr. Franc Kramberger predsednik SŠK in ostali slovenski nkofje „Njegovo srce je imelo svetovne razsežnosti, on je bil papež za cel svet, za vse narode in za vse dežele," je za Radio Slovenija povedal nekdanji ljubljanski nadnkof in metropolit Franc Rode, ki v Vatikanu sedaj opravlja funkcijo prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja. Papež Janez Pavel II. bo v spominu ostal zapisan kot mož svetosti in modrosti, mož ntevilnih darov, po katerem je Bog obogatil vesoljno Cerkev in vse človentvo, je v izjavi ob papeževi smrti zapisal predsednik NSi Andrej Bajuk. „Slovenci v svojih srcih gojimo ne posebno hvaležnost za njegov pogum in odločnost pri priznavanju samostojne države ter beatifikacijo Antona Martina Slomnka." Kot so ne navedli v NSi, ,,nas bo čudoviti zgled Janeza Pavla II ne dolgo bodril in usmerjal v prizadevanju za svet pravičnosti, ljubezni in miru". vtisi iz slovenije NATO, po pričakovanju iz življenja v argentini Boste pli kaj v Emavs? če se sprehodimo po slovenskem koledarju, najdemo kar lepe „otočke" dela prostih dni. Kar poglejmo: prvi in drugi januar, dan dela in 2. maj, 31. oktober in 1. november, božič in ntefanovo, pa velikonočna nedelja in ponedeljek. Tista leta, ko ti prazniki padejo na četrtek-petek ali ponedeljek-torek, je to prava poslastica za ljudi in za turistične agencije: ptirje dnevi, ki si jih človek privopči na počitnipkih parcelah, na morju ali v gorah, doma ali v tujini, ali enostavno — na vrtu, na njivah, v gozdu, kakrpen je pač letni čas. ,,Fin de semana largo" ne da bi bilo treba prenapati praznikov na ponedeljke. Kje je razlog, da so ,,očetje domovine" (padres de la patria, kajne?) bili tako radodarni in nagradili prebivalce nove države z dvodnevnimi praznovanji? Verjetno ni pripisovati tega kaki močni pripadnosti krpčanski veri, saj so ,,očetje" v 7. členu ustave jasno zapisali, da so država in verske skupnosti ločene. Vera ne more biti razlog; v katerem grmu torej tiči zajec? Poleg tega vsak dela prost dan pomeni izgubo, ki jo lahko matematično izmerijo. Če se ne dela, ni proizvodnje. če se te proizvodnje ne prodaja, se del nje ne prelije v obliki davkov v državno blagajno. Zakaj so torej prebivalstvo tako nagradili? Zajec bi lahko tičal v posledicah, ki jih prazniki pustijo. Tudi hudomupni komentarji znancev kažejo na to, da je dvodnevno praznovanje zaradi preveč navdupenega praznovanja, ki ima nezaželene posledice: povečanje stropkov zaradi razbitih avtomobilov, zaradi potrebnih zdravstvenih storitev, zaradi povečanega dela policijskega in zdravstvenega osebja, zaradi plačevanja bolnipkih dnevnic ponesrečencem, zaradi zmanjpanja proizvodnje, zaradi izostankov na delovnem mestu, ,,mačka" .... Torej so pregledali pluse in minuse: kje je manj izgube? Če je manj proizvodnje ali če je manj izdatkov? Verjetno se je tehtnica nagnila na stran dveh dni, da se po prvem dnevu praznovanja umirimo in pridemo v delovni dan v dobrem stanju. Razen fanatikov, seveda. Posebnost teh praznikov je velikonočni ponedeljek. Na velikonočno nedeljo ni navade, da bi ljudje odhajali iz svojih domov in se podajali na obiske k sorodnikom, k prijateljem. To se zgodi pele v ponedeljek. Tradicija, sem si mislil, nisem pa pomislil, da bi imela ta tradicija evangeljsko podlago. Na to me je opozorilo vprapanje soseda: bosti pli kaj v Emavs? Na velikonočni ponedeljek poslupamo evangeljski odlomek, ki pripoveduje o dveh učencih, ki na poti v Emavs srečata vstalega Jezusa. Kot onadva se po slovenskih cestah razvijejo kolone avtomobilov, ki to pot ne ipčejo letovipkih krajev ob morju, v gorah ali v toplicah, pač pa domove sorodnikov, prijateljev. Ponoven spomin na Jezusovo vstajenje se v prijetnih družbah (ponekod se družina sreča pri enem izmed članov, drugi naredijo več obiskov) proslavi ob polni mizi velikonočnih dobrot. Na vrsto pridejo tudi nekatere navade, kot je turčkanje pirhov. Če je na velikonočni ponedeljek kaj manj prometnih nesreč in „pridržanih" na policijskih postajah, ne vem. Potreben bi bil statističen pregled. Občutek Emavsa me na cesti kar nekam pomiri. Za obiskovanje prijateljev ne potrebujemo nobenega razloga; če pa najdemo razlog v potovanju v Emavs, je pa pe leppe. GB Peterle na obisku v Srednji Aziji Poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle se kot osebni predstavnik predsedujočega OVSE za Srednjo Azijo mudi v tadži-kistanskem Dupanbeju, kjer se udeležuje rednega srečanja regionalnih vodij misij OvSE v Srednji Aziji. Kot so sporočili iz Peterletove pisarne v Bruslju, bo med obiskom, ki vključuje tudi postanek v kirgizistanski prestolnici Bipkek, razpravljal o strategijah za omenjeno regijo ter se seznanil z najbolj aktualnimi vprapanji. Potovanje bo sklenil ta petek. Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je Peterleta za svoje- Večina parlamentarnih strank je ob prvi obletnici vstopa Slovenije v zvezo NATO ocenila, da je bila odločitev za vključitev v zavezniptvo pravilna, prvo leto članstva pa je v glavnem minilo po pričakovanjih. Nasprotnega mnenja so le v Jelinčičevi stranki, saj menijo, da vstop v zavezniptvo Sloveniji ni prinesel nič pozitivnega. Članica zveze NATO je Slovenija postala 29. marca lani, ko so v zvezo sprejeli tudi pest nekdanjih članic Varpavskega pakta. Prvo leto članstva pozitivno ocenjujejo tudi v največji opozicijski stranki LDS, ki je bila do lanskih volitev vodilna vladna stranka. Po njihovem mnenju je bil vstop v NATO predvsem dodatna vzpodbuda za modernizacijo Slovenske vojske, kar je omogočilo tudi učinkovito vključitev Slovenije v mirovna prizadevanja na Balkanu. Združena lista je prvo leto slovenskega članstva v zvezi NATO na kratko ocenila z ,,nič posebnega". To so tudi pričakovali in ,,to je dobro". Vstop v zvezo NATO je po oceni NSi pripomogel k vipji stopnji varnosti in dal gotovost, da ob „morebitni naravni katastrofi" Slovenija ne bo ostala sama. Že dejstvo, da NATO ni več najbolj burna politična tema, po mnenju SLS kaže na to, da je prvo leto članstva potekalo po pričakovanjih. TONE MIZERIT ga osebnega predstavnika za Srednjo Azijo imenoval 22. februarja. Malo pred imenovanjem je Peterle spremljal Rupla ob obisku v Kazahstanu in Uz-bekistanu, kjer se je predstavil vodilnim predstavnikom teh dveh srednjeazijskih držav. Peterle je na omenjenem položaju nasledil nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija, ki je funkcijo opravljal v letih 2003 in 2004. Predsedujočemu OVSE Ruplu bo pomagal pri vzdrževanju stikov na najvipji politični ravni v državah regije ter pri iskanju možnosti za krepitev sodelovanja v okviru aktivnosti, ki jih izvaja OVSE. Slovensko — hrva pka zgodovinska komisija Slovenska in hrvapka vlada sta v imenovali vsaka svoj del slovensko-hrvapke zgodovinske komisije, ki bo preučila zgodovino odnosov med državama in narodoma. Slovenskemu delu bo predsedoval profesor Janko Prunk. Hrvapki del komisije pa bo ptel sedem članov, predsedoval pa mu bo akademik Dupan Bilandžič. Predlog za oblikovanje slovensko-hrvapke zgodovinske komisije je avgusta lani prvič predstavil sedanji vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, ki tedaj, po razrepitvi s položaja 5. julija, sicer ni bil zunanji minister. Predlog o oblikovanju komisije po vzoru tistih, ki jih je imela Slovenija z Italijo in Avstrijo, sta na srečanju v Mo-kricah konec januarja sprejela slovenski in hrvapki premier Janez Janpa in Ivo Sanader. Ocenila sta, da bi bila komisija koristna za seznanjanje obeh javnosti z zgodovinskimi dejstvi, ki bi bila morda relevantna tudi pri repevanju odprtih vprapanj. Kot je ob tem poudaril premier Janpa, namen komisije ni narediti nekaj namesto vlade, temveč je izhodipče za njeno oblikovanje v tem, da odprta vprapanja izhajajo iz zgodovine, razpada nekdanje skupne države, in bi njene ugotovitve na podlagi zgodovinskih dejstev pokazale, da državi več stvari povezuje kot ločuje, kar bi pozitivno vplivalo na večjo pripravljenost iskanja skupnih repitev. Boljpi odnosi med obema državama se kažejo tudi v tem da se je zunanji minister Dimitrij Rupel nenapovedano sepel z novo hrvapko ministrico za zunanje zadeve in evropske integracije Kolindo Grabar Kitarovič. Ministra sta na svojem prvem srečanju ocenila, da so odnosi med Ljubljano in Zagrebom dobri in vsestranski, kar se v zadnjem obdobju kaže tudi v dinamiki srečanj na najvipji ravni. Pogovarjala sta se predvsem o nekaterih dogovorih in sporazumih, ki naj bi jih vladi pripravili v prihodnjih tednih. Hrvapka zunanja ministrica se je ministru Ruplu zahvalila za slovensko podporo pri njenih prizadevanjih za čimprejpnji začetek pogajanj z Evropsko unijo. Ministra sta na srečanju drug drugega seznanila tudi z najnovejpimi dogodki v hrvapki in evropski politiki. Slovenija približevanje Hrvapke EU vidi v luči pirjenja in utrjevanja stabilnosti na Zahodnem Balkanu ter kot dodaten spodbujevalni dejavnik gospodarskega razvoja regije. Spomin na generala Maistra Ob 131. obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra so na mariborskem Trgu generala Maistra predstavniki Mestne občine Maribor, Slovenske vojske in veteranskih organizacij položili venec k Maistrovem spomeniku. Pred spomenikom generalu Rudolfu Maistru ob vhodu v ministrstvo za obrambo pa je potekala slovesnost, na kateri je spregovoril državni sekretar na obrambnem ministrstvu Franci Žnidarpič. Dejal je, da se je general Maister z ustanovitvijo slovenske vojske ter zavarovanjem nacionalnega prostora uvrstil med največje Slovence, domoljube in vojake svojega naroda. Po njegovih besedah je bil pomen generala Maistra v različnih obdobjih predvsem zaradi političnih razlogov velikokrat "zatajevan in tudi brisan iz zgodovinskega spomina". Nova samostojna slovenska država pa ga je postavila na mesto, kakrpno mu glede na njegovo vlogo gre, je prepričan Žnidarpič. Papeževa smrt je tudi v Argentini močno odjeknila, pustila pa posledice pe na političnem področju. Spor med državo in Cerkvijo tako tone v megli žalovanja. Počasen sestop. Odkar se je ta spor začel, je nenehno rasel. Težka papeževa bolezen je nekoliko omejila rastočo krizo, nakar so z ene in druge strani pripli znaki želje po pomir-jenju. Pred tem je s strani vlade padla pe ideja, da bi direktno odpravili vojapki vikariat. To je bil odgovor Kirchnerja na vatikansko trditev, da se omejuje verska svoboda. Prihodnost na tem področju je sedaj bolj enostavna. Nekaj časa se o stvari verjetno ne bo govorilo. Zunanji minister, ki je potoval v Vatikan, da bo prisoten na pogrebnih svečanostih Janeza Pavla II, bo imel o tej zadevi tudi direktne stike z vatikanskimi funkcionarji. Predsednik Kirchner pa bo verjetno pohitel na kronanje novega papeža in pele potem bo priplo do dokončne repitve problema. Vsekakor ,,ods-tavljeni" pkof Baseotto se ne bo vrnil na svoje mesto. Struktura vikariata pa bo ostala neokrnjena. Novega vojapkega pkofa bodo določili po že uvedenih predpisih v soglasju med Cerkvijo in državo. En nauk pa je jasen po tem dogodku: kdor je pe dvomil o ideolopkih položajih predsednika, po tem ne bi smel imeti več dvoma. Glas iz severa. V torek, 29. marca je severnoameripki predsednik George Bush po telefonu poklical Kirchnerja. Govorila sta kakih dvajset minut in poleg čestitk, ki jih je Bush izrekel spričo napredovanja argentinske ekonomije, je imel pe nekaj namigov ali zahtev, kako naj se obrača argentinska politika predvsem na zunanjem področju. Zatem se je kmalu opazila sprememba v zadržanju v primeru Venezuele. Argentinski parlament je tudi naslednje dni izglasoval dva zakona, važna za protiteroristično akcijo, ki ju je Severna Amerika že dalj časa zahtevala. Posledica klica je bil tudi obisk zunanjega ministra v Wash-ingtonu. Bielsa se je tam sestal in govoril s Condo-leezzo Rice ter jo prosil podpore za argentinske težave. Inflacija skrbi tu in tam . Sprememba v nekaterih dosedanjih zadržanjih ni sad prijaznosti ali prepričanja, temveč dejstvo, da sedanja vlada nenehno potrebuje podporo Washingtona v svojih zunanjih zadevah. Med te spada v prvi vrsti nemoten potek zamenjave bonov zunanjega dolga, kateremu pretijo sodni postopki v ZDA, pa tudi prijaznost v nadaljnjih pogajanjih z Mednarodnim denarnim skladom (FMI) ter sicer usoda Argentine v finančnem svetu. S strani FMI pa je tudi bilo zaznati že nekaj pritiskov, predvsem glede državnih računov. Inflacijo na severu pripisujejo neurejenemu domačemu proračunu. Težko je ugotoviti, kam se bo razvoj obrnil. Glede FMI pa je verjetno, da zaenkrat ne bo priplo do nobenega sporazuma. To pot je nastopil tudi Brazil, ki je enostavno razglasil, da je prekinil pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom. V zadevi inflacije je Kirchner pozval podjetnike k odgovornosti. Upanje vladi vzbujajo tudi razni dogovori zlasti s proizvajalci prehrane. Vendar je marca inflacija presegla en odstotek in obstoja resna nevarnost, da bo za vse leto pla preko 12 odstotkov, kar postaja nevarno. Težave se tako vrstijo v obdobju, ko je vlada mislila, da se bo že mirno posvetila predvolilni kampanji. O kandidatih in načrtih. Res je, da so letopnje volitve samo parlamentarnega značaja. V predsednipkem sistemu, kot ga imamo v Argentini, so manjpega pomena. A Kirchner jih hoče postaviti v drugo kategorijo: bile naj bi neke vrste plebiscit o vsem njegovem dosedanjem delu. S tem naj bi si že v naprej zagotovil prostor, na katerem bi gradil predsednipko kandidaturo za ponovno dobo ptirih let. Duhalde pa s svoje strani vztrajno pripravlja kandidatna mesta za provinco Buenos Aires, da zagotovi nemoten pohod svojih čet in prepreči predsednikov vdor na lastno ozemlje. Kaj pa opozicija? Zaenkrat nič. Čaka, kaj bo storila vlada in nima lastne iniciative. Slovo starega liberalca. V petek 1. aprila je umrl inženir Alvaro Alsogaray. Od leta 1959, ko je postal gospodarski minister tedanjega predsednika Frondizija, je bil nenehno povezan z argentinsko politiko. Ko je napovedal, da ,,je treba prestati zimo" je postal usoden prerok. Gospodarske zime ni hotelo biti konca, in pe sedaj se država trese zaradi posledic ledenine. Trden in prepričan liberalec, je neumorno gradil na političnem prostoru argentinske desnice. Ko je po povratku demokracije leta 1983 vodil Zvezo demokratične sredine (UCEDE) je kazalo, da bo liberalizem postal tista tretja politična sila, ki bo razbila usodni argentinski bipartidizem. Mnogi so tedaj videli v liberalizmu resno alternativo in možnost drugačne prihodnosti. V letih 90 se je to upanje izjalovilo, ko je stranka za močno soudeležbo v vladi predsednika Menema prodala dotlej čisto dupo liberalizma. Peronizmu so dali ideolopko podlago, a se od njega moralno okužili. Stranka je zvodenela in njegovo slovo nas je presenetilo v povodnji levice. slovenci v argentini 58. občni zbor dru ptva Zedinjena Slovenija Preteklo nedeljo, 3. aprila je krovno druptvo Slovencev v Argentini, Zedinjena Slovenije imelo svoj redni letni občni zbor. Srečanje se je začelo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiP, kjer je bila mapa. Daroval jo je salezijanec Dane Vrečar za pokojne člane in odbornike druptva. Po maP in zajtrku, so se odborniki in člani zbrali v mali dvorani v tretjem nadstropju. Tam je ob 11. uri predsednik Lojze Rezelj pričel zasedanje, pozdravil vse navzoče. Po začetni molitvi je sledila izvolitev dveh overovatel-jev zapisnika. Predlagana sta bila Stane Snoj in Janez Jelenc. Soglasno sta bila potrjena. Za preptevalca glasov pa sta bila predlagana in potrjena Albin Magister in mag. Marjan Schiffrer. Sledilo je branje zapisnika lanskega občnega zbora, ki je bil potrjen brez pripomb. Sledilo je poročilo tajnika Toneta Mizerita in blagajničarke gospe Alenke Jenko Godec. Nato so podali poročila pe odborniki-vodje posameznih referatov: za polski referat Ani Klemen, za srednjepolski tečaj ravnateljica prof. Nede Vesel Dolenc, za tiskovni referat gospa Pavlina Dobovpek za mladinski referent Stanko Jelen in za zgodovinski referat arh. Jure Vombergar. Končno je svoje poročilo podal tudi predsednik Lojze Rezelj. Vsa ta poročila bodo objavljena v prihodnjih ptevilkah napega tednika. Po kratkih vprapanjih in pojasnilih o predloženih poročilih je v imenu nadzornega odbora dr. Katica Cukjati odobrila delo odbora in potrdila, da je bilo vse v skladu s pravili in zakonodajo, ter predlaga, da člani potrdijo razrepnico odbora, kar so prisotni s ploskanjem potrdili. Sledila je obravnava članarine. Tajnik Mizerit je v imenu odbora predlagal, naj tudi za tekoče leto članarina ostane ista kot doslej, prosil pa je občni zbor, naj odboru dovoli, da v primeru hude inflacije v teku leta po potrebi zvipa članarino, enako kot znesek posmrtnine, kar so prisotni potrdili. Sledile so volitve novega odbora, ki bo vodil druptvo v nadaljnji dobi dveh let. Predstavljena je bila samo odboro-va lista, ki pa je bila soglasno potrjena s strani vseh prisotnih. Odbor je sestavljen na sledeč način: predsednik Lojze Rezelj; podpredsednika prof. Neda Vesel Dolenc in arh. Jure Vombergar; tajnik Tone Mizerit; blagajničarka Alenka Jenko Godec; kulturni referat: Damijan Ahlin, Tone Oblak in Andrej Golob; mladinski referat: Stanko Jelen in Franci Žnidar; referat za polstvo: Ani Klemen, Angelca Klanpek, Marjana Batagelj in France Vitrih; tiskovni referat: Pavlina Dobovpek, Metka Mizerit in Lic. Franci Markež; referent za zgodovino arh. Jure Vombergar; nadzorni odbor: dr. Katica Cukjati, inž. Jože Lenarčič in Božidar Fink; častno razsodipče: arh. Marijan Eiletz, dr. Marko Kremžar in prof. Tine Vivod. Dupni pastir pa je prelat dr. Marijan Šu pter rfč Nekaj besed v slovo Marijan Šupterpič je pred kratkim obhajal svoj dvainosemdeseti rojstni dan. Seveda mu je prijateljsko omizje v Slompkovem domu želelo, kot se ob taki priliki spodobi, vsaj pe dvajset let, da bi se skupno veselili njegove stoletnice. Ni bila to božja volja. Na sam praznik Velike noči ga je Gospodar življenja poklical k sebi. Upamo, da je ^bil obračun lahek. Župnik Škerbec, njegov prijatelj, je navadno pripomnil, ko je kdo njegovih faranov umrl: sedaj je v območju božjega usmiljenja. Marijan Šupterpič je bil Ljubljančan. Številna družina ni zmogla kakih posebnih pol, za to je Marijan pričel kot fotografski vajenec in s tem poklicem se je preživljal vse življenje. Prva leta v Argentini je bil priznan fotograf ne le v slovenski skupnosti, ampak v stroki sploh. Šele pozneje, ko je fotografija prepla v industrijsko fazo, ni več zmogel koraka in je izstopil. Mladi Šupterpič se je zgodaj vključil v organizacije slovenske katolipke mladine. Bil je žosist, član delavske katolipke akcije, član raznih prosvetnih druptev in pe in pe, za to ga začetek druge svetovne vojne ni presenetil. Vstopil je k Slovenskim domobrancem in se izkazal v več akcijah, zlasti v tisti zadnji, nekaj mesecev pred koncem vojne, ko je Slovensko domobranstvo razbilo vse bunkerje v Ljubljani in uničilo pe zadnja komunistična terenska gnezda. Ljubljana je za nekaj mesecev postala spet bela Ljubljana. Toda pripel je maj 1945. Vsa Šupterpičeva družina, razen sestre, ki je ostala kot bolničarka na transportu ranjencev, se je umaknila preko Koropke in končno pristala v Argentini. Marijan ne bi bil Marijan, ko ne bi tudi v Argentini takoj prijel za delo. Stopil je v uredniptvo Duhovnega življenja in zlasti s svojimi fotografijami pestril publikacijo. Med Slompkovce je pripel Jure Rode. Ponovno izvoljeni predsednik Lojze Rezelj se je zahvalil za zaupanje in pozval navzoče k sodelovanju. Pri slučajnostih se je razvila debata o podpori s strani Slovenije delovanju druptva. Spregovoril je tudi gost dr. Janez Arnež, ki se je priporočal za oddajo zgodovinskega gradiva zlasti iz begunskega obdobja. Občni zbor se je zaključil z obnovljenim optimizmom in voljo do nadaljnjega dela. kot mlad garač tam v pestde-setih letih, poln načrtov, poln novih idej in zlasti poln novega ognja. To je bil čas, ko je okrog Slompkovega doma vse vrelo, se zidalo, predavanja so bila skoraj tedenska, vrstile so se prireditve, izhajalo je mesečno glasilo (v glavnem ga je pisal Šupterpič sam), pripravljala se je kapela, ne bomo naptevali pe naprej. Res, Šupterpič ni hitel z lopato po gradbipču sem in tja, toda v rokah je imel pero. Bojeval se je za slovenstvo, in načrtoval za desetletja naprej. Potem so ga zadele družinske tragedije, nosil jih je tiho, brez tarnanja. Kaj se je v njem godilo nismo vedeli toda kljub temu ni mogel pozabiti veselih praznikov, ki so se dogajali v Slompkovem domu: prenos Brezjanske Marije iz farne cerkve v Slompkovo kapelo, veličastnih prireditev kot na pr.: ,,En dan na slovenski domačiji", ,,Ustoličenje Karantanskih knezov", nastop slovenskih pesnikov in pisateljev živečih v Argentini in pe bi lahko naptevalii. Pri vseh teh je bil v ozadju Šupterpič. Z leti je njegov zagon malo popustil, mnogo stvari je odstopil mlajpim, toda čeprav ne več aktivno, je spremljal življenje v Slompkovem domu z vso skrbjo in ljubeznijo. Kako bop pozabil na vsa pretekla dela, saj je bil član ustanovnega občnega zbora in potem pestnajst let odbornik v raznih funkcijah, kot podpredsednik, tajnik ali kulturni referent. Velik del nekega življenja. Doživel je tudi srečo, da je večkrat obiskal svojo rodno domovino, tudi njej je posvetil svoja zadnja leta. Sedaj se je utrudil do konca. Zbogom, zvesti prijatelj, odločni borec, dobri človek. Po besedah apostola Pavla, tek si dokončal, zvestobo ohranil, čaka te zasluženo plačilo. Marijan Schiffrer nasa skupnost zivi V velikonočnem tednu smo imeli v cerkvi Marije Pomagaj lepe velikonočne obrede, katerih se je udeležilo dosti narah rojakov. Poleg delegata prelata dr. Jureta Rodeta in narah dupnih pastirjev je sodeloval tudi misijonar Lovro Tomazin DJ. Obrede sta spremljala pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic ter mepani pevski zbor iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Na velikonočno jutro so po napih krajevnih sredipčih pripravili velikonočnice z zajtrkom. V ponedeljek, 8. marca zvečer je bilo v Slovenski hipi srečanje učiteljic, ki so potovale na seminar v Slovenijo. Na pogovor in na pregled gradiva so bile vabljene vse ostale učiteljice narah pol. V sredo, 30. marca je bil v Slovenski hira duhovnipki sestanek. Isti dan zvečer je bila v Slovenski hira učiteljska seja voditeljic narah osnovnopolskih tečajev. V soboto, 2. aprila je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura za duhovnipke in redovnipke poklice. V soboto, 2. aprila je bila v Slompl