Štajerska ljudska šola. Govoril na ebčnem zboru narodne stranke v Celju dne 3. t, m. Fran Brinar. Če primerjamo današnje stanje šolstva štajerskih SloTeneev s šolskim programom, ki si ga je postavila narodna stranka, tedaj vidimo, da leži skoraj še vse delo pred nami. Slovensko vseučilišče v Ljubljani, slovenske 6rednje šole, ki bi vsaj približno ustrezale našim narodnira težnjam, slovenske meščanske šole: vse to so vedno še samo naše pobožne želje. Kot strokovne šole se nam privošči — kakor v zasmeh — samo par viničarskih tečajev. Pač, slovenska kmetijska šola je na potovanju, toda kakor vidimo, ne potuje z novodobnim avtomobilom, ampak hodi peš, kakor se za nas manjvredne Slovence spodobi, in Bog ve, v kakšnem staDJu se nam predstavi. Ostaja nam tedaj samo še ljudska šola. Da bi se vsaj k temu edinemu našemu prosvetnemu zavetišču zatekalo vse, ki čuti količkaj slovenskega rodoljublja v sebi! Toda tudi temu ni tako. Kmalu bo 40 let, odkar je država vzela ljudsko šolo v svojo oskrb, a šola še danes ni prišla do mirnega razvoja. Namesto, da bi se država zanjo zavzemala kakor za svojo legitimno hčerko, ji je postala pisana mati. Bremena za Dje Tzdrževanje je zvalila od sebe; hladnokrvno dopušča, da se uboga pasterka poljubno psuje in obrekuje, lasa in suje. Kako naj potem uspeva preganjana ubožica! Gorje ji posebno za volilnega gibanja! Dobro nam je še v spominu, kakšne klofute so o priliki letošnjih državnozborskih volitev letele po ubogi šoli in po tistih, ki so sejo predrznili ščititi. Da se kmetu slabo godi, tega je bila kriva šola. Da se ga reši bede, bo treba skrajšati šolsko dobo. Duhovščina skrbi, da šola ne pride do miru. Zvito vceplja nevednemu ljudstvu mržnjo do sedanje šole, potem pa se sklicujejo na ljudstvo, da ne mara novodobne šole. Kakor posnamem iz listov, je šel eden najnovejših osrečevalcev slovenskega naroda tako daleč, da zaslepljenemu Ijudstvu natvezuje, da so učitelji krivi, če so stranke kaznovane zaradi šolskih zamud. Trd, silno trd je učiteljski kruh. Dannadan se učitelj posvečuje mladini z vsemi svojimi močmi. Truden in izmučen, večkrat potrt in zlovoljan prihaja iz šolske sobe. Kako tolažilno bi bilo zanj vsaj malo priznanja! Zdaj pa pride narodni voditelj, ki se ponaša celo s takoimenovano akademično izobrazbo ter uporablja svojo poslaniško čast s tem, da ljudstvo ščuva na učiteljstro, kakor da nima drugih skrbi nego to, kako bi kmeta spravljalo v kazen. Kaj zasluži tak narodni voditelj ? Najhujša zloraba ljudske šole je pa, da se je vzela v službo germanizaciji. Zakon narave je, da v boju za obstanek slabi podleže mo&nejšemu. Preslabi smo Slovenci v boju za narodui obstanek proti silnemu Nemcu. V obrambo bi nas morala vzeti država, ki ji plačujemu davek v denarju in krvi. Toda pri nas se godi ravno nasprotno! Vlada podpira slabejšega proti močnejšemu. Nemški šulferein je po vsem Spodnjem Štajerskem razpregel svoje mreže, v katere lovi slovenske otroke, in vidi se, da ga vlada v tem stremljenju še podpira, tako da trdijo prav tisti, ki pravijo, da bo kmalu treba govoriti o c. kr. nemškem šulfereinu. In šolska oprava sama! Kjerkoli so tla za germanizacijo koliekaj ugodna, takoj se ustanovi nemška šola, dočim se nam Slovencem v narodnostno nevarnih krajih odreka vsaka pravica do šole. Na važna učna mesta se nastavljajo renegati. Pri nastavljanju učiteljskega osobja gredo celo še tako daleč, da na slovenskih šolah nastavljajo jezika nezmožne učiteljske osebe. Ali hoeem navajati take žalostne slučaje ? Slavni Bjornsen, ki je na adreso madjarskega ministra pisal, da je otrokom jemati materni jezik ravno tisti barbarizem kot trgati dojenčke z maternih prsi, naj bi pogledal tudi doli med štajerske Slovence. Tudi tukaj bi videl isto zatiranje materinščine kakor pri Slovakih na Ogrskem. Toda zagrnimo to žalostno sliko! Pred mojimi očmi vstaja druga, a lepa slika. Zaplapolal je prapor čile narodne stranke. Na tleh leže verige duševnega robstva. Odkrito in neustrašeno je narodna stranka razvila svoj šolski program. Dober je ta program, zakaj načelni nasprotniki šole so se vzdignili zoper njega. Smešili so ga in mu podtikali marsikaj. Izdajalska in nemškutarska so se imenovala riačela narodne stranke zaradi stališča, na katero se je postavila glede na pouk v drugem deželnem jeziku. Olovek bi mislil, da tam, kjer gre za največjo narodno nevarnost, ponehajo medsebojni napadi. Ta oblastni BSlovenski Gospodar" tam v ponemčenem Mariboru je dvignil svojo gorjačo na narodno stranko. Kaj njemu mar, da se potaplja 6000 mariborskih Slovencev in vsa okolica, kakor daleč oko nese, v nemskem morju! Obupni klici potapljajočih ga ne ganejo, da bi jim vrgel rešilno vrv, ampak njega klie je: nNimam časa, ubiti moram prej narodno stranko!" Narodna stranka pa stoji danes tukaj, močna in s ponosom lahko pregleduje svoje vrste, v katerih je do malega ves razsodni del štajerskih Slovencev. To dejstvo nas navdaja z najboljšimi upi v boljšo bodočnost, tudi kar se tiče našega šolstva. Svoja načela glede na šolstvo je narodna stranka lani o priliki prvega svojega občnega zbora precizovala temeljito in jasno. Pri teh načelih je zvesto vztrajala in jih je možato zastopala. To se je pokozalo ravno v letošnjem volilnem boju. Naši nasprotniki so, izrabljajoč nezavednost volilcev, naglašali potrebo preustrojitve ljudske šole v nazadnjaškem smislu s tem, da so zahtevali skrajšanje učne dobe, z namigavanjem na brezversko srednjo šolo, so pa prikrivali hrepenenje duhovščine po njeni zopetni neomejeni oblasti čez šolstvo. Narodna stranka je odločno zavračala vse nakane glede na skrajšanje šolske dobe ter je naglašala, da ne more nikdar privoliti v to, da bi se šola zopet zasužnjila duhovniški komandi. Pri svojem šolskem programu vztrajamo tudi nadalje. Tud kar se tiče .strašila", namreč svobodne šole. Dobro vemo, dai je versko čuvstvo v našem narodu globoko ukoreninjeno. Versko čuvstvo uaroda je sveto tudi nam iu ne pride nam na um, da bi ga zatirali. Dub.ors.ina naj le uči rerouk. A duhovščina na si zapomni, da mi stojimo na stališču veljavnega državnega zakona in da ne bomo nikdar privolili, da bi si duhovščina lastila več pravic glede šolstva, kakor jim jih je zajamčenih po šolskem zakonu. Tudi naglašamo, da mi nikdar ne bomo zagovarjali preustrojitev šolskega zakona v kakršnemkoli nazadnjaškem smislu. V zavesti, da izobrazbe ni nikoli preveč, bomo odločno le za kako preosnovo šolskega zakona v naprednem smislu. Neprestano hujskanje zoper šolski zakon šolo r njenem deloranju jako orira. Zato kličemo odločno: »Dajte šoli mir!" Ponemčevalnemu sistemu glede štajerskega šolstva hoče narodna stranka napovedati neizprosen boj. Slovenskemu otroku ohraniti slovenski jezik, to je naša zahteva. Pravi.na je, zato v boju ne odjenjamo. Zmagati ali pa pasti! Važno je ljudskošolsko vprašanje; zato je treba na u.iteljska imenovanja polagati najmanj toliko važnost kakor na imenovanja drugih uradnikov. Prro pa, kar moramo storiti, je, da skrbimo za dobre slovenske šole. Naše šole morajo biti tako vzorne, da konkurirajo z vsemi drugimi. Storimo vse za zdrav razvoj slovenske šole. Izobražen in samozavesten naš naraščaj ni le jamstvo boljše bodočnosti sploh, ampak je tudi najtrdnejši jez zoper nemško povodenj. Na delo za šolo! Delo naj ne sloni samo na nekaternikih! Narodna stranka smo mi vsi, torej vsi na podrobno delo ! Izprašujmo svojo narodno vest, našli bomo, da marsikaj opuščamo, kar bi bilo storiti naša sreta dolžnost. Učitelj izprašuj svojo vest, ali smatraš svoje šolsko delovanje kot sredotočje vsega svojega delovanja? Ali stremiš po višku padagoške izobrazbe? Ali sodeluješ pri stanovski organizaciji ? Kmet, ali pošiljaš svoje otroke redno v šolo? Ali spoznavaš važnost izobrazbe ? Ali ne podcenjuješ učiteljskega stanu? Ali podpiraš učitelja v njegovem trudu pri vzgoji tvojih otrok? Slovenski delavee, ali premišljuješ, če sme tvoj delodajalec, zato ker mu posvečaš vse svoje moči, vrhutega od tebe še tirjati, da na njegovo komando pošiljaš svoje otroke v ponem.evalnico ? Slovenski sorojak, ki si tako srečen, da živiš v blaginji, ali te smem vprašati, katerega, izmed svojih sinov si odmeril za učitelja? Ali me ne boš začuden pogledal, kako se predrznem t e b i staviti tako vprašanje ? In vendar! Ali morajo slovenski učitelji biti res izključno sinovi ubogih roditeljev? Ali kaj razmišljamo o ustanovitvi manjšinskih šol? Ali pomislimo, koliko slovenskih staršev vsako leto privre v štajerska mesta, a njih otroci se vsi potope v nemškem morju? Koliko Sloveneev bi danes štela štajerska mesta, če bi le poloviea slovenskih priseljencev ohranilo svoj naraščaj slovenskemu narodu? Kdaj bomo začeli vsaj zahtevati manjšinskih šol po naših mestih in drugod ? Da ne posegam daleč! Ali ste celjski Slovenei in vsa velika okolica obsojeni še dolgo pehati svoje otroke v dosedanje zatohle šolske prostore, ki jih je nek celjski zdravnik nedavno primerjal straniščem? Alije klie BMi ne gremo iz Celja!" prinesel že kaj uspehov ? Ali ni nekaj posebnega, da tako velika občina kakor je celjska okolica nima nobene šole na svojem ozemlju? Ali naj čakamo, da nemški šulferein naseje šol okolo Celja? Ali bi ne bilo uvaževati gesla: BGrem iz Celja, a pridem nazaj ?" Ali celjska okoliška občina, ki plačuje toliko davkov, res ne zasluži javne ljudske šole za deklice? Eje tiči vzrok, da statistika izkazuje ravno v narodnostno nevarnih krajih največ analfabetov ? Taka in enaka vprašanja si stavimo. Ne gre za to, k d o jih stavi. Le razmotrujmo vsako vprašanje! Podrobno, iskreno in vztrajno bodi naše delo. Koncujem: vsi na delo za izobrazbo naroda, vsi na krov v obrambo slovenske narodnosti. Da bo naše delo močna stavba, glejmo pred vsem na dober temelj, ki je — ljudska šola. B e s o 1 u c i j a. Mi vztrajamo na šolskem programu, ki smo ga lani razvili o priliki ustanovnega obenega zbora naše stranke ter hočemo z organizovanim podrobnim delom stremiti za njega uresničenje, Zdravemu razvoju ljudske šole, ki je na Štajerskem žalibog do danes edina panoga šolstva, ki smo je deležni tudi mi Slovenci, hočemo posvetiti vso pozornost. Pri tej priliki moramo odločno zavračati hujskanje in sumničenje zoper ljudsko šolo in narodno učiteljstvo kakor tudi po preosnovi ljudske šole v nazadnjaškem smislu. Najodločneje tudi protestujemo zoper sistemati.no zapostavljenje in ponemčevanje slovenskega šolstva ter bomo tudi storili, skrajne korake, da priborimo slovenskemu šolstvu zakonito zajamčeno enakopravnost. Krajni in okrajni odbori naj pazno rnotrijo šolske razmere svojega okoliša ter.o vsaki tozadevni nepostavnosti ali krivici točno in stvarno poročajo st/ankinemu osrednjemu odboru, ki stori potem primerne korake.