PBIHOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZENILiE JstoIV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sreda 1. decembra 1948 Spedizione in abbon. portale Poštnina plačana v gotovini Štev. 280 (1065) Pozdravno pismo ES isirshega Mia tržaškim delavcem ^širjeni plenum Enotnih sindika-j^ Tržaškega ozemlja za Istrsko ^fožje pošilja s svoje delovne seje 28. novembra 1948 tržaškim de-| vc'm sledečo resolucijo, tržaški delavci! Ko Enotni in raz-sindikat našega istrskega okrož. J“ (cona B) prevzema vedno večje j* 'cžje naloge v gospodarski izgrad. ''ki bo pod ljudsko oblastjo dala 'Kilo življenje našemu delovnemu ™fctvu, čuti potrebo, da izrazi svo-® *>klonjenost do delavcev cone A, ' io upravlja okupacijska vojaška “s*, delavcev, ki se morajo dnev- no boriti proti krivicam imperializma in njegovih krajevnih hlapcev ter klike gospodarjev. Enotni sindikati Tržaškega ozemlja so od svojega nastanka vodili slavno brezkompromisno borbo za zaščito osnovnih pravic delavcev proti vsem sovražnikom delavskega razreda. Ta brezkompromisna borba za trdnejšo enotnost vsega delavskega razreda in razkrinkovanje zakrinkanih sovražni, kov je bila edina pot, ki omogoča obrambo delavcev proti imperialističnim spletkam in spletkam gospodarjev, ki hočejo spremeniti Trst v ko. lonijo. . pred kongresom šrotnih sindikatov ::i ' in 5. decembra bo v Trstu Zveze enotnih sindikati ha katerem bodo navzoči de-S® izvolili novo sindikalno jJJjfoo. Vsak delavec, kakor tudi L-t se mora zavedati važnosti kongresa, ki se vrši prav. v ftktku, ko postaja položaj trža-’je2tt razreda, zaradi poostrene kapitalistov, iz dneva v 'n bolj kritičen. I^če bi torej ne imel kaj pri-"initi k sklicanju tega kongre-JJfi ga predvideva tudi statut P®kalne organizacije, če ne bi da se letos za tem skrivajo F®* nakane sedanjih voditeljev °tzziž» sindikatov, ki prav goto-;■? ne bodo hoteli izgubiti te pri-]}< da vnesejo dokončno v našo /“'kalno organizacijo tisto «no-J linijo«, ki bi jo povedla na pot i^kromisarslva in likvidator-J' Poudarjamo torej, da bi se tern kongresom strinjali vsi ^ems' bi bil njegov na-, edinole ta, da bi na njem nov glavni in izvršilni ter da bi si navzoči dele-kakor tudi sindikalno vod-, Začrtali tisto pot, ki bi jih pri reševanju vseh socialnopolitičnih in kulturnih pro-!tiou našega delavstva v borbi pegavim razrednim sovražni-C Kongres pa bi- dosegel svoji . 'čni namen le, če bi se ga udeležili vsi delegati Trža-y ozemlja, to se pravi dele-ozemlja pod anglo-ameriško o upravo in delegati Istr-3a okrožja. °da že dolgo smo priča rovar-in raznim mahinacijam se- ti ^iu 'nie3a vodstva Enotnih sindika-fki je hotelo na vsak način dostop na ta kongres e9atom Tržaškega ozemlja pod °sIovansko upravo. In v tem ■. )ent rovarjenju so dosegli tudi -■oj namen — na kongresu res navzoči delavci Istrskega ‘bodo Marsikdo se bo vprašal, %l>> 3e namen sedanjih sirt-te.k voditeljev, da so onemo-k 1 sindikalnim delegatom Istr-okrožja udeležbo na lem ^resu? Namen bo prav hitro ’%n v.sern tistim, ki so le neko- % ■'0 stedili delovanju sedanjega ^ Enotnih sindikatov; nje-ijj^ zadržanje v zvezi z reševa- raznih sindikalnih proble- ^ in njegovo popuščanje pri \ I3aniiti z Delavsko zoornico izdajalci na škodo delavstva b- 8a* nam bosta najboljši od- T> zakaj je »potrebna« na kongresu samo navzočnost šjat°u ozemlja pod anglo- . ^ko vojaško upravo. w )o,t glavno nalogo kongresa a3° sedanji voditelji ES lit-®4 je potrditev svoje likvi- lE#r*,c® in oportunistične poli• *er obenem odobritev izklju- tjj-., tž njega vseh tistih sindi- \ borcev, ki sc s to politiko l|v.strinjali ter so bili njenemu v napoto. Ker so pa \i avci Istrskega okrožja po- vsemu svetu svojo odločno \f*udaljevati tisto borbo proti liln n®ntu sovražniku, ki je vo- Vr delavstvo do tolikih te seveda njihova navzoč- . na kongresu «nezaželena». hai-n '%t pa postopalo sedanje v vsem tem času, ko VStiio svoje vrste snacionali-*n kakšne uspehe je v V terh času doseglo v korist ^5 ^uvskega razreda Trža-°zemlja? To vprašanje si c i.?as,aoiti vsak pošten dela- Ka?' Se bo kot delegat udeležil Lvr. • _ ___ o„. esa ter bo s svojo navzoč-',9d> i>l £*el°m prispeval tudi k % _,’nu uspehu, ali pa bil ‘egovega uspeha. Tržaško ozemlje pod anglo-ameriško vojaško upravo je bilo pred nedavnim vključeno v Marshallov plan in posledice tega se že občutijo v našem gospodarskem položaju, ki postaja vedno težji in obupnejši. Število brezposelnih vedno bolj narašča, razne tovarne in podjetja so bila prisiljena prenehati z obratovanjem, cene življenjskim potrebščinam se iz dneva v dan višajo itd. Kaj je storilo sedanje vodstvo ES, da bi poka' zalo vojaški upravi upravičeno ogorčenje delavskega razreda, ki ne more vzdržati v takih razmerah? Ali je proglasilo vsaj polurno stavko vsega delavstva, ki bi bila opomin odgovornim oblastem in ki bi pokazala vsemu svetu odločno voljo delavskih množic Tržaškega ozemlja boriti se za obrambo svojih pravic? Kaj je storilo vodstvo ES, ko je izvedelo, da je vojaška uprava izdala ukrep o povišanju cene tudi električni energiji in vodi? Vse, kar si je «dovolilo» ukreniti, je bilo to, da so se v nekaterih časopisih pojavili razni članki in protestne resolucije, a ostalo je samo pri praznih besedah. Pa ozrimo se nekoliko nazaj. Imeli smo razpust treh glavnih tovarniških odborov, proces proti delavcem, ki so branili dvojezičnost; kakšna je bila reakcija sedanjega vodstva ES na obsodbo teh delavcev in s čim je pokazalo kot voditelj vsega delavskega razreda svoje ogorčenje? Ko so razna podjetja in tovarne sprejela ponovno v službo bivše fašiste je delavstvo ogorčeno spontano stopilo v raznih tovarnah v stavko. Vodstvo ES, ki bi moralo delavstvo v njegovem upravičenem ogorčenju še podpirati ter pripomoči, da bi stavka dosegla svoj namen, je to celo ZAVIRALO z izgovorom, da stavke ovirajo potek raznih pogajanj z delodajalci in Delavsko zbornico. Opogumljeni delodajalci so si mislili, da je prišel sedaj pravi trenutek ter so se uprli izplačevanju draginjskih in krušnih doklad. Sledile so še razne druge kršitve pravic delavskega razreda in v vseh primerih je vodstvo ES le molčalo, ali pa se je omejilo na objavljanje raznih člankov, ki pa seveda niso imeli nikakega zaželenega uspeha. Tako postopanje in delovanje sedanjega vodstva ES pa je imelo na žalost svoje kvarne posledice tudi na naše delavstvo, ki je svojo prejšnjo aktivnost v borbi za obrambo svojih pravic zamenjalo s pasivnostjo, ki gre edinole v korist delodajalcev samih. Kot smo že omenili je glavna naloga kongresa odobriti to «no-vod linijo, ki pomeni samo izdajstvo razrednih interesov. Naše delavstvo, ki je svojo borbenost in odločno voljo pokazalo že ob neštetih prilikah, pač izdajstva ne bo nikoli dovolilo. Zato pa bo tudi na kongresu odločno zahtevalo, da se iz sindikalne politike odstrani linija likvidatorstva in kompromisarstva ter da se prične razredna borba, resnična borba za obrambo interesov vsega delavstva, borba za uresničenje vseh upravičenih zahtev. In to nalogo bo častno rešilo naše delavstvo, ki bo pokazalo vodstvu, da se z njegovo sedanjo politika ne strinja, temveč jo ostro obsoja. Le če se bo uprlo nakanam sedanjega vodstva, bo pripomoglo k temu, da bo izšla iz tega kongresa naša sindikalna organizacija okrepljena, pripravljena zopet nadaljevati z resnično razredno in revolucionarno berbn do zmage. Sindikati našega okrožja niso zapu. stili te borbe in smatrajo, da je enotnost vseh delavcev Tržaškega ozem-lja neobhodeo potrebna in osnovne važnosti Potrjujejo to svojo solidarnost v borbi preti imperializmu na našem ozemlju. Dočim predstavlja ta borba v coni A zahteve in 'proteste proti krivicam oblasti, ki predstavlja kapitalizem in ščiti njegove interese, se v coni B vodi v znamenju utrditve ljudskega gospodarstva za politično in gospodarsko neodvisnost od impe. rializma in raznih Marshallovih načrtov. I Delavci našega okrožja so pokazali svojo solidarnost s tržaškimi delavci v najtežjih trenutkih kakor na pri-mer med 12-dnevno stavko, ki pred. stavi ja eno od najslavnejših zmag tr. žaških delavcev. Naši delavci zagotavljajo v bodočnosti še večjo solidarnost. Naši delavci odobravajo vsa. ko akcijo baze, ki stremi po enotnosti vseh delavcev v borbi proti im. perializmu in njegovih hlapcev na podlagi razredne borbe, s tem da se delavci vzgajajo v smislu, da vodilni kapitalistični razred, ki ima absolutno oblast, ne more in noče zadostiti po. trebam delavstva. Zato se mora njihova borba voditi na liniji razredne borbe. Naši sindikati istrskega okrožja na. sprotujejo sleherni akciji, ki ruši razredno linijo Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja kakor je n. pr. samo. voljna izključitev nekaterih voditeljev, kakor Luxe, Vojmirja in drugih, ki so čuvali to linijo od časa osvobodilne borbe in so med ustanovitelji Enotnih sindikatov. Ta izključitev je imela za posledico odklon na linijo kompromisa drugih voditeljev, ki so prešibki in trudni trde borbe proti imperializmu in ki so lahko izvedli svoja revizionistična in likvidatorska stremljenja. Zato potrjujemo sklepe, ki so bili sprejeti na naši zadnji skupščini in na podlagi katerih se Enotni sindikati istrskega okrožja ne podvržejo nobenim direktivam, ki prihajajo od članov sedanjega centralnega komiteja, dokler ne bodo ti opustili likvidatorske in oportunistič. ne linije ter privedli Enotne sindikate na prejšnjo višino. Potrjujemo ponovno svojo solidarnost z vsemi ~>stalirai delavci v enotni borbi proti izkoriščevalskemu in vojnohujskaške-mu imperializmu za zmago delavskih in demokratičnih sil v svetu. Za dvojezične osebne izkaznice Tako se pravilno glasi naslov, pod katerim je bila na tem mestu objavljena včeraj protestna resolucija odbora OF za VI. okraj proti krivičnim enojezičnim osebnim izkaznicam. Na rednem sestanku VII okraja OF na katerem se je temeljito razpravljalo o zadevi enojezičnih osebnih izkaznic, ki jih izdaja tržaška občina Svetoivansko demokratično ljudstvo z ogorčenjem in soglasno obsoja kršitev te osnovne pravice in protestira proti izdajanju enojezičnih osebnih izkaznic. Odločno zahteva, da pristojne oblasti upoštevajo voljo tukajšnjega demokratičnega domačega ljudstva ter njegove pravice in uvedejo dvojezične izkaznice. Višinski brani načelo soglasnosti v Varnostnem svetu PARIZ, 30. — Danes se je v posebni politični komisiji nadaljevala debata o vprašanju veta. Govoril je sovjetski delegat Višinski, ki je za. govarjal načelo soglasnosti petih velikih držav, ki ga hočejo nekatere države odpraviti. Višinski je kakor včeraj poljski predstavnik poudaril, da predstavlja veto edino zaščito za manjšino pred napadalnostjo večine, ter pripomnil, da je za mednarodno organizacijo nemogoče voditi akcijo na načelu večine. Odločno se je tudi uprl skupni resoluciji predstavnikov Kitajske, Francije, ZDA in Velike Britanije in izjavil, da bo predložil svojo resolucijo. Govoril je tudi češkoslovaški zunanji minister Clementis, ki je podprl sovjetsko tezo. Ostali govorniki, ki sestavljajo ameriško večino, so se vsi izrazili za resolucijo štirih držav. Politična komisija je danes nadaljevala razpravljanje o palestinskem vprašanju, v četrtek pa se bo sestal Varnostni svet, ki bo preučil prošnjo za sprejem židovske države v OZN. Predsednik francoske republike Auriol in njegova soproga sta danes povabila na kosilo namestnika zunanjega ministra ZSSR Višinskega, sovjetskega izrednega poslanika Bogomolova in njegovo soprogo, namestnika zunanjega ministra ZSSR Malika, podpredsednika u-kraj inske vlade in zunanjega ministra Manuilskega ter beloruskega zunanjega ministra Kisel jeva. Čigava je stavba v ulici Montecchi Kdo so truffatorl e mentliori“ Kako Vidalijevo glasilo s pomočjo goljufije in laži neti šovinistično mržnjo Vidalijevo glasilo nas v včerajšnji številki zmerja s ctruffa-tori e mentitori», ker smo poročali o točnih in edino resničnih podatkih glede delovnih prostovoljnih ur pri obnovi stavbe v ul. Montecchi Danes objavljamo pričujoče fotografije originalnih poročil o prostovoljnem delu, ki sta jih napisala in podpisala oba voditelja prostovoljnega dela SERBO MARCELLO in CUMIN ALDO (oba vidalijevca). Kakor smo že včeraj objavili znaša število delovnih ur: od februarja do novembra 1947 20.419.5 v januarju 1948 579 v januarju 579 Skupaj 21.778.5 To skupno število izhaja kakor se vidi iz pričujočih fotografij originalnih dokumentov, ker je prostovoljno delo petih žensk v kuhinji v decembru 194? (glej drugi dokument spodaj!) obračunano s 780 delovnimi urami (5 oseb x 26 dni x 6 ur = 780 delovnih ur. Sedanje Vidalijevo glasilo «11 Lavoratore« pa je. v svoji številki 980 z dne 19. avgusta t. I. ob-javilo, da znaša prostovoljno delo čez 32 tisoč delovnih ur. Vi-dali in njegovi uredniki so torej LAGALI in še vedno lažejo, ker so si številko 32 tisoč, kakor vidimo, enostavno izmislili ter tako število delovnih ur povečali za več kot 10 tisoč. Kdo so torej utruffatori e mentitori«? Očitno so goljufi in lažnivci Vidali in uredniki njegovega glasila.... Laž in goljufija jim namreč že pet mesecev služita kot podlaga za izdajanje borbe demokratičnega gibanja v Trstu in za brezvestno in podlo hujskanje svojih čitateljev proti slovenskemu življu in njegovim ustanovam. V tem razgrevan ju nacionalne mržnje pa so ti patentirani TRUFFATO-RI In MENTITORI že davno presegli najbolj fašistični italijanski in belogardistični slovenski tisk. (NADALJEVANJE SLEDI) Proslava dneva repoldihe ARI v Varšavi, Sofiji, Budimpešti in drugod Ob jugoslovanskem državnem prazniku proglasitve republike FLRJ je šef jugoslov. gospodarske delegacije v Trstu dr. France Hočevar priredil sprejem v prostorih hotela Excelsior. Sprejema so se udeležili najvišji častniki anglo-ameriške vojske Tržaškega ozemlja z gen. Aireyem na čelu, častniki zavezniške vojaške uprave z gen. Gaitherjem, predstavniki cone, predstavniki tržaških demokratičnih organizacij, predstavniki domačega in tujega tiska, francoski minister Baudier, švicarski konzul, člani italijanske delegacije v Trstu itd. Povabljeni gostje so se zadržali približno dve uri v medsebojnih družabnih razgovorih. Sprejemna dvorana je bila okrašena z jugoslovansko državno zastavo. •Ob priliki jugoslovanskega držav- ] inozemskih delegacij v Soliji kakor nega praznika je. jugoslovanski po- j f-udi veliko število, javnih in kui-slanik v Varšavi dr. Rado Prebi- turnih delavcev iz Sofije. . , . • „ ■ Tudi sprejema v Budimpešti so čevič priredil slavnosten sprejem ‘ 1 J . jugoslovanskem poslaništvu v ' se udeležili predstavniki zunanjega na Varšavi. Sprejema se je udeležil polj skl zunanji minister Zigmund Mod-zelewski, opolnomočeni minister Viktor Groch, minister Grubecki, t ' ministrstva, zastopniki madžarske-| ga javnega in kulturnega življenja, predstavniki vseh diplomatskih reprezentanc v Budimpešti Z aretacijami in s policijo nastopa francoska vlada Aretacija tajnika sindikata pomorščakov v Marseillu -Policija navalila na množico, ki je protestirala proti aretaciji - llebata o Porurju v parlamentu ,. . ... , . ., . . . | Opolnomočeni predstavnik FLRJ diplomatski predstavniki kakor tu-. Dunaju general Jaka Avši5 je di veliko število zastopnikov demo- prIredil si0Vesen sprejem, ki so se kratičnih političnih strank, množič- ! ga udeležili predstavniki okupacij nih organizacij ter kulturnega živ- j sJcih sij y Avstriji, člani avstrijske ljenja v Varšavi. j vlade ter predstavniki kulturnega Sprejemu, ki ga je v Sofiji pri- ^ in javnega življenja na Dunaju. Opolnomočeni minister FLRJ v Italiji Mladen Ivekovič je priredil za jugoslovanski državni praznik slavnosten sprejem, ki so se ga udeležili zastopniki italijanske vlade, predstavniki diplomatskega zbora v Rimu ter veliko število odličnih osebnosti iz italijanskega kulturnega in javnega življenja. Sprejema so se udeležili tudi zastopniki italijanske partizanske divizije «Ita-lia». redil jugoslovanski poslanik Josip Djerdja, so prisostvovali med drugimi tudi tajniki glavnega odbora «Otačes-tvenega fronta« Bodurov, Pasov, Janov, Grozev, Marsolev in Stoilev, tajnik prezidija narodnega sobranja Cobanov, pomočnika zunanjega ministra Ganovski in Ka-mer.ev, predstavniki poslaništev in v mestni svet , v Berlinu enotnost Nemčije Si ' 3<)- ™ Na zborovanju v Sths|c5lt’ pala4‘ 3e podpredsednik Schu mestnega 'i4 Prebral rrin sveta Otto k *e z k Prebral resolucijo, v kate-SjJ 'eva razpust sedanjega ob-rf9. 8veta; začasni občinski k* pripravil volitve. Na 1 bg sesedanju mestnega sveta S? Wi vlkl'kom izvoljen za nove. ^skega župana Friedrich Vs!-m prvega predsednika wei rePublike. V svojem govo- ru je Ebert izjavil, da je nov mestni svet odločen lojalno sodelovati z okupacijskimi oblastmi na podlagi potsdamskih dogovorov. «Vsi Nemci, ki ljubijo mir, obenem z nami, zahtevajo, da se vzpostavi enotnost Nemčije, da se ustanovi enotna nemška vlada in da se čim prej podpiše mirovna pogodba«. Novi berlinski župan • je zahteval tudi uvedbo enotnega denarja po vsem Berlinu, da bi se s tem omogočil naraven razvoj življenja. BRUSELJ, 30. vlada je dobila upnico. Spaakova nova v parlamentu za- EARIZ, 30. — Današnje časopisje se bavi z vprašanjem stavk, z debato o Porurju in z berlinskim vprašanjem. O prenehanju stavke rudarjev piše «Combat»: «Ta „zma-ga”, ki jo je vlada dosegla z nasiljem, je tokrat korenito prerezala vsak resen stik z delavskim razredom. To bi bilo možno preprečiti samo na ta način, če bi se vlada pogajala s sindikati in dokazala, da ji je manj za svoj prestiž kakor za usodo delavcev. Prepričani smo, da bodo čez kak mesec, ko bo ta ali ona korporacija ali kaka zveza delavcev ponovno postavila problem vsakdanjega življenja, člani večine, ki jo je vlada znala zbrati okrog sebe, odgovorili ministrom, V katerih kompetenco spada proizvodnja in socialno življenje; To je stvar notranjega ministra. Naj on spet pokliče svoje ((republikanske varnostne čete«. Takrat šele bo mogoče natančno oceniti «zmago» v novembru 1948.» V Marseillu so aretirali generalnega sekretarja sindikata pomorščakov in sindikalista Carlinija. Po tej aretaciji je sindikalno vodstvo in osrednji stavkovni odbor pomor- ščakov objayil poročilo, v katerem vabi vse predstavniške delavce, pomorščake in kovinarje, naj prekinejo delo danes od 13.30 do 15.30, da bi se lahko udeležili velikega protestnega zborovanja na trgu Jo-liette. Ko se je zbrala na omenjenem trgu velika množica, je navalila nanjo policija in jo razgnala. Na današnjem zasedanju francoskega parlamenta se je pričela debata o Porurju. Prvi je govoril komunistični poslanik BilIoux, ki je na kar najbolj miren način razvijal stališče komunistične partije. Ko je Billoux obtožil Churchilla, da je glavni hujskač na novo vojno, je to na desnici povzročilo nekoliko razburjenja. Komunistični poslanec je poudaril, da igrajo pri izkoriščanju Porurja važno vlogo mednarodni in francoski trusti. S svojim kapitulantskim obnašanjem dovoljuje francoska vlada vrnitev porurskih podjetij kapitalistom onstran Rena, je dejal Billoux. Obsodil je nadalje protisovjetsko politiko zapadnih držav ter jih obtožil, da si iščejo podpore Nemčije proti Sovjetski zvezi. Navdihovalec te politike pa je Churchill, Saj se Vidali še prav dobro spominja,,. Vidalijeu «11 Lavoratore« se včeraj zaganja v sprejem, ki ga je priredil šef gospodarske delegacije FLRJ za jugoslovanski državni praznik u hotelu Excelsior (tam pač, kjer je mogel vsaj za to slovesno priložnost najti odgovarjajoči prostor, ker delegaciji VV še do danes «ni mogla» preskrbeti sedeža dostojnega zastopništva sosedne države). To zaganjanje pa je — blago rečeno — zelo neokusno in neinteligentno, zlasti še, ker vemo, da se izdajalec in aktivni pomagač anglo-ameriške imperialistične politike še prav dobro spominja, kako je lani v Rimu prisostvoval ob sovjetskem državnem prazniku na dan obletnice Velike oktobrske revolucije sprejemu, na katerem so bili navzoči vsi italijanski ministri z De Gasparijem na čelu, da o ve čemih oblekah, toaletah itd., sploh ne govorimo. Toda Vidali se tudi prav dobro spominja, da je po tistem sprejemu ves rimski staro-in novo-fašistični tisk pisal prav tako, kakor včeraj njegov «Lavora-tores o sprejemu v hotelu Excel-sior. Toda s prevzemanjem fašističnih metod pisanja pomaga Vidal1 danes «zdravim silam» in je prepričan, da mu njegovi čitatelji verjamejo.s • ••• :w ihslcsiobe opiiplsta čel iiivoro Y»lb»t*rlo fcvptto siprab 4 tabh* ji o al im.helVt&m sto ži viu .ontocchl scaola bIat« a S.GJttoore. G C-6 liJebferftic 'A . or« <:i_ laVoro. 1.709 presonge lAvpra-thri Uvoro t*tU. nr.m ISn r/.o pri le m m laiglib . L8C .714 «1.6X5 nf.456 nr.8I4 nr.?fc6 nr.763 ■ h-jij * .Agosto Ir ■I.TC5 mm nr.642 : SetUmbr« Gttebr« .Ž.I68 p nr.62f ____________ . fiatfifioia; * lAvtiro sjao&bero V.arerie' cuiltura .valu- tam čl oairlcoprre forta di »ufchlonOfOarioazlone di materiale di aoaro e macen.« e» earl on b tal«. _________ UrHeoio « saie * nouri eemiuo 44 b mat toni trsspor to del ssiteriel« al pd*j,o planejo, -1 ovoro * i' oartoafreoto del terrlpoio en ea»ion a r* rpovlaorJ* 44 recintaziona con la (fietra rlcufor^t« dsl «-cavo a ia.ll« e-acari«,- ricuparo rettoni o »carica-onto caloe. ~ lavo fo TT~a5are - ml i iTfir« S c»7l« clrtecci, oa» loa*e tfce tarrleclo »u ce aecilen, peii/ia del oontiere,- | pullzura dl mattoni rlcuperctl. u ar ? o vorlo '.i "terricolo' »c cer-i pn, -apoRtapento di filiala dl. paVtonl piilltur* «i ("Clil flafctoni riouperati bpoeta-entt) di gHUh,« scaricar.anto 31 580 pezzi d’«racl5t e tracpdrt® ’ . radeelr« n»i piani, treaparte 4 -V -i bei’pleni del radietorl »er 41: ril* ; > caldtusanto. -i 1 ra to Ir; to rpaSe nt e 11 r«c 1 »'(cin V.aracchi« rnlliel« dl inattoni.dai ‘cuaj.t (opiti eono etati pcrtbkl ;,ul poeto dl lavaro.-čpcst&macto dl le^ni gnan« ,#abbia, w)lte ore <5J. l&voro noiiale ln lun« la fabbrlo« feUe . dal cperal/ dcll*iirprea» Clooihi’. apoctin-iir trrr-attjrittitj" vat-fo ,'- Šča~^Ri ri caccnto'Bcrrn/rcntl cabbia bocf* $5* valiaturo^di, calclnaeclV- ecavc'1 i *■■■; ?■ ■■■:»• oafloiuN.Vto' terr lcclc •>»>«*•!S«*. - - & ■*- 1 ' ■ o "»*■ ■■■> *t«rr^no ;clc cu CSIf-it »no «(ti rixirTTlilo? aplnhto i .!3cay,o-iei;carlaws«nto tezrl-, t- 't t r« r«. i' ♦ 54 f i cio:.KU »caa ug, '■#* ir.ater tale* vaiit d.tver ol: ^'(jiiria d i- kat to Il-oaoj^ (ViHCdofco • i if 11 lSo iCOfi »avesibrt « .. . 243 il 6» Res je sicer, da je kraška zemlja neugodna za razvoj kmečkega gospodarstva, in da bi bilo treba za to izdati veliko težkih milijonov, da bi se do zadnjega koščka obdelala nerodovitna zemlja. Naravni proces urbanizacije vsakega mesta pa teži k temu, da pridobiva svoj živelj iz svojega zaledja ter da prav zaradi tega naravnega procesa prihaja vedno znova in znova dotok prebivalstva iz revnih kmečkih posestev, ki ne morejo sama preživljati svojih ljudi. Vendar pa bi se dalo na drugi strani z načrtnim gospodarstvom v kmetijstvu dvigniti predvsem tiste kulture, ki bi lahko povzdignile proizvodnjo tukajšnjega ozemlja. Tako bi se na pr, dvignilo vrtnarstvo ter se začelo z gojenjem zelenjave, ki ne prihaja niti iz Amerike niti iz ostalih evropskih držav, ki so vključene v ERP. Ce pa bi se povezalo kmečko gospodarstvo na celotnem Tržaškem ozemlju in bi se X to vključila tudi cona B tega ozemlja, potem bi Tržaško ozemlje zlasti v pogledu mlekarstva in produkcije vina samo lahko zadostilo vsem potrebam povpraševanja. Tako pa o načrtnosti v kmetijstva sploh ne moremo govoriti. Vzemimo samo primer, da daje našemu povprečnemu kmetu ponekod krava mlekarica le do štiri in pet litrov mleka na dan, dočim bi se to lahko z načrtnim gospodarjenjem popolnoma preusmerilo. Pristojne oblasti in zlasti kmetijski odsek bi moral nabaviti švicarske ir_slruge plemenske krave mlekaric i so za to ozemlje najbolj prime* ’ in ki bi lahko dajale tudi do 25 litrov mleka na dan. Poleg tega je nujno potrebno, da se poveže tržaško gospodarstvo cone A z gospodarstvom cone B ter da se ustvarijo trdni temelji medsebojnega *t> delovanja. Na gospodarski razstavi v Kopru smo se lahko na podlagi statistik in grafikonov prepričali o tem, da bi lahko cona B popolnoma krila ostanek potrebe povpraševanja po mleku na tržaškem trgu. Ce bi imele pristojne oblasti to dejstvo v vidiku in če bi jim bilo do tega, tla se resnično dvigne celotno gospodarstvo tega ozemlja, potem pač ne bi bilo treba izkoriščati dolarskih kreditov v okviru ERP za nabavo mleka v prahu. Iz tega kredita namreč je ECA določila nič manj kot 330 tisoč dolarjev za mleko v prahu, ki po svoji hranilni vrednosti in z zdravstvenega vidika daleč zaostaja za naravnim mlekom. Istočasno pa so določili za mast le 53 tisoč dolarjev, ko je vendar oblastem prav dobro znano, da je v tem mislili tudi na potrebe kmeta in kam bo iei ta denar. Važno je namreč za našega kmeta, ali bodo ta denar dobili v roke veleposestniki in se bo potem govorilo o po-vzdigu kmetijstva na Tržaškem o-zemlju, ali pa bodo tudi kmetje imeli pri tem kaj besede, o čemer pa zelo dvomimo. Koledar Gregorčičeve založbe za leto 1949 Tudi letos bo izšel Koledar »Gregorčičeve založbe* z obširnim leposlovnim delom naših domačih pisateljev in pesnikov ter mnogim informativnim gradivom o našem javnem življenju v preteklem letu. Bo kot običajno zelo bogato ilustriran. Boris Pahor: Moj tržaški naslov, novele Te dni izide v. «Gregorčičevi za-ložbit> v Trstu zbirka novel Borisa Pahorja. Novele mladega tržaškega pisatelja so vzbudile zadnja leta upravičeno pozornost med našim občinstvom ter priznanje vse slovenske kritike. Zato pomeni izid knjižnega prvenca nadarjenega pisatelja nedvomno senzacijo za naš literarni trg. Vroča ciganska kri pred sodnikom Ferruccio Goruppi je ciganske krvi, zato ni čudno, če mu kaj kmalu zavre v glavi. Lepe noči septembra meseca t. I. je Ferruccio prišel v spor z nekim Marijem Si-rianijem. Zgodilo pa se je takole: Ferruccio je bil tisti večer s svojim dekletom na polju in štel zvezde na nebu. Ker pa je fant imel nekaj vina v glavi in sta bili duši nekam romantični, so zabrenkale strune kitare v Ferruccijevih rokah. Iz dekletovega grla pa so prihajali nežni glasovi. Idilični par je motil Maria Siriani, ki je prav tako z P i S e j o nam... Tudi Nabrežincem se bo vreme zjasnilo Nabrežina, ta zapadni kot Tržaškega ozemlja, katerega bi morala mirovna konferenca, — ako bi za-padne države pravično rešile to vprašanje —, priključiti k novi Jugoslaviji, bi kot industrijski fcraj imel drugačno sliko kot pa jo ima danes. Kamnarska obrt bi razcvetela v povsem drugačni obliki kot jo vidimo danes pred nami. Delo v kamnolomih, kjer je zaposleno nekaj desetin delavcev med temi je tudi nekaj nnvodošiih iz južnih kraiev — se ne bo dvignilo. V preteklosti so prihajali od drugod delavci v Nabr^iino, danes je mnogo Nabrežincev, ki služijo vsakdanji kruh v Trstu in Tržiču. Najtežje vprašanje, ki tare naše ljudi, je, kako zaposliti svoje otroke, ko dokončajo osnovno šolo. Nobene prilike ni, ne na deželi in tudi v mestu. V državah ljudske demokracije tega vprašanja ne poznajo. Oblasti bi morale v tem oziru kaj ukreniti! Dela bi bilo dovolj. Naša vas ima večje število dijakov, ki obiskujejo slovenske srednje šole v Trstu; toda nekateri star-si teh dijakov pozabljajo, da bodo njih otroci, ko dokončajo višje šole, prisiljeni iskati službe v svoji domovin i-novi Jugoslaviji, katero mnogi teh staršev, zaradi zakrknjenosti sovražijo. Kulturno je naša vas zelo zaostala. Kaj je temu vzrok? Prejšnja fašistična vzgoja otrok, sedanja malomarnost staršev do prave vzgoje svojih otrok, politična zaostalost in narodna nezavednost naših ljudi. Medtem ko ima mladina možnost čitanja slov. knjig in revij, možnost udejstvovanja pri dramatiki petju, (jodbi itd. bo ob nedeljah od jutra do večera na športnem igrišču Z’> tla v brcanje žoge. Posebno goji naša mladina čitanje uGrand Hotela* in drugih tak ih revij. Za predavanja, koncerte predstave slov, nar. gledališča itd., nima smisla. Po gostilnah pojejo najueč italijanske pesmi. Slovensko petje smrdi preveč po nacionalizmu! So tudi lejem«, a telo redke. Politično se delimo, — Slovenci namreč — na tri dele; ali bolje rečeno na dva dela; Na one, ki so ostati zvesti narodno osvobodilni oorbi slovenskega naroda in k<, s ponosom gledajo na ustvarjalno delo nove Jugoslavije s tov. Titom, ki verujejo v zmago ljudske demokracije z Sovjetsko zvezo na čelu in ki zahtevajo, da se miroma pogodba tu pri nas v celoti 'Zvaja. Na drugi strani pa imamo ljudi, ki z lahkoto nasedajo raznim «interna-cionalistom» Vidalijevega kova. Vsi oni kateri trezno mislijo, gotovo ne nasedajo tem tičem. Posrečilo se jim je, toda le začasno zanetiti sovraštvo do vsega jugoslovanskega. Napravili so iz ljudi, ki jim slepo sledijo, šoviniste. Pripravljeni so terorizirati naše ljudstvo, samo da se ohranijo še nekaj časa na površju. V pretepanju so borbeni! Blatenje in obrekovanje je njihova lepa lastnost. Imamo še eno skupino, katera je sovražno razpoložena proti naši skupni domovini: to so člani, oziroma pristaši SDZ■ Od teh ljudi tudi nt mogoče zvedeti, kaj bi prav za prav hoteli. Prepričani smo lahko, da se bo vreme tudi Nnbrežincem razjasnilo, da nas bodo zapustili razdirači naše enotnosti! BABCEV Vso .aploinišlvo Vidalijeuih priganjačev ja okusila pretekli teden ena najstarejših aktivistk iz narod-no-osvobodilne borbe, tov. Celestina s Proseka. Z njo vred pa je spoznalo to zaplotništvo vse pro-seiko ljudstvo. Tovarnica Celestina ima sina borca — partizana, ki študira v Zagrebu za inženirja in na katerega je navezana tako kot je pač navezano materino srce na vse st?o-’« otroke. Ničevost in izdajstvo vi-dalijevščine je odkrila že prve dni. pisal pa jt je tudi sin študent, da bi njegova mamica ne bila v dvomu. Toda, ko je prišlo njegovo pismo, ni dvomila več. Nekaterim ljudem pa uelestinina premočrtnost ni bila pogodu, ker jim ni šlo in jim ne gre v račun. Niso prizanesli njenemu srcu. in niso s? ustavili niti pred njeno bolehnostjo. Neusmiljeno so jo ranili tako, kakor mora raniti te politično popolnoma zaslepljeni človek, ki ne loči več resnice od najbolj ogabne laži, ko gre za namen, ki ga zasleduje. Raznesli so po vasi vest, da je Celestinin sin odšel v Jugoslavijo, da bi tam iiril kumin-formistično, ali bolje rečeno Vida-lijevo propagando med itudenti. Pretekli teden pa r-e je tej vesti pridružila nova, preračunana. na učinek, ki pa se je izjalovil. Naravnost u hišo so jim prišli povedat, da so jim sina v Zagrebu aretirali in da je zdaj zopet v Ljubljani. Celestini je bilo hudo, verjela pa jim ni, saj je vedela, da je tudi to druga laž istega izvora. In res: Prišla je iz Zagreba sinova brzojavka in prišli sta dve njegovi pismi, v katerih ji sporoča, da ne vidi UrC, da bi sam obračunal s temi podleži. ^Zasleduj lažnivce do praga lažiii, pravi ruski pregovor. Sv. Ivan V nedeljo fepoldne smo pokopali tovarišico Justino Mirošič, staro 72 let, ugledno mater člana našega prosvetnega druStva «S. Škamperle«. Pevski zbor Ji Je v slovo zapei pred mrtvašnico nagrobnlco. Naša dobra mamica naj v miru počiva, družini pa iskreno sožalje. Anton Podhrsček ............— 75-lelnik dekletom v bližini občudoval lepo noč. Ta je povabil Ferruccia in njegovo dekle, naj prenehata s petjem pesmi, ki po njegovem niso bile preveč okusne. Pevec pa je tu nasprotno vztrajal, da mu je Siriani hotel nič manj kot iztrgati kitaro iz rok. Po naključju je šel tedaj mimo neki policijski agent, ki je takoj posredoval in skušal razdvojiti oba fanta. Toda njegovo delo je bilo precej naporno, ker se obe stranki nista hoteli sporazumeti. Goruppi-ju se je pri tem posrečilo, da je ugriznil Sirianija v spodnje ustno, tako da mu je strgal meso s spodnjih zob in mu povzročil veliko rano. Ta rana je obenem pomenila konec pretepa. Policijske sile so Goruppija odpeljale,, v zapor, od koder je včeraj prišel na zatožno klop kazenskega sodišča. Na razpravi je kazalo, da se bo za obtoženca slabo končalo, posebno še, ker je večkrat Imel opravka s sodnijo. Državni tožilec dr. Battiggi Stabile je predlagal, naj bi sedišče obsodilo obtoženca na štirj leta ječe. Sodijče pa mu je prisodilo samo 4 mesece. 1». t. m. so se sestali predstav nikl sindikalnih organizacij s pred : tavniki vodstva oddelka za gospodarska dela, ki spada pod občino, da bi razpravljali o problemu izplačevanja doklad zaradi pomanjkanja menze, zaradi krušnih doklad, zaradi izplačevanja nadur in doklad v primeru premestitve. Pogajanja so bila še precej uspešna, saj so dosegli sporazum v skoraj vseh točkah, ostalo je nerešeno edinole vprašanje izplačevanja draginjskih doklad. Predstavniki oddelka za gospodarska dela so ostali nepopustljivi ter so se Izgovarjali, češ da v več primerih ne preseže delavec niti 24 delovnih ur tedensko in zato so se pogajanja o tem vprašanju prekinila. Delavec bo torej prejemal krušne doklade obenem z draginjskirni dokladami za vse člane njegove družine, ki jih mora vzdrževati; krušne doklade pa ne bo prejel delavec sam, ker noče delodajalec izplačati te prav zaradi vzroka, da delavec ne doseže 24 delovnih ur tedensko. Seveda so se proti temu absurdnemu izgovoru postavili vsi navzoči predstavniki sindikalnih organizacij, ki so izjavili, da niso delavci krivi, če ne morejo prekoračiti z;V’vanih delovnih ur, ker zavisi njihovo delo tudi od vreme' na, ki je lahko precej muhasto; mnogokrat pa je vzrok, da delavec izgubi ure, prav to, da primanjkuje gradiva. Kar se tiče ostalih točk, je bil sklenjen sledeči sporazum: a) Doklada za menzo, — Vodstvo bo izplačalo vsem delavcem, ki bodo naredili vsaj dve delovni uri na dan, doklado za menzo; y primeru, da ne bodo mogli iz kakršnih koli razlogov delati, jim ta doklada ne bo izplačana, z izjemo, če so kakšne nepredvidene ovire zavrle delo. b) Krušna doklada. — V zvezi s kriterijem uveljavljanja zakona 347, ki se nanaša na sedaj obsto-ječe norme v zvezi z izplačevanjem družinskih doklad, so zainteresirane stranke sklenile, da bodo o tem vprašanju razpravljale kasneje. c) Clen delovne pogodbe za zi darske delavce. — Delovne ure bodo delodajalci izplačevali tako, kot to predvideva člen 16. delovne pogodbe za zidarske delavce. č) Doklada v primeru premestitve. — V pričakovanju dokončne raztnejitve mestnega teritorija se zainteresirane stranke sporazumejo, da bodo delavci prejeli v primeru premestitve dela plačane pot' ne stroške in posebno doklado, to pa samo v primeru, da bi se dela vršila izven meja naše oočine. Genova - Ventimiglia - Rim). Odhodi v Cervinjan - Portogruaro: 9.25, 16.30, 17.40, 20.15. Odhodi v Videm; 4.35, 7.10, 11.18, 12.15, 15.5, 16.30, 19.10. Odhodi v Gorico: 6,25 (samo ob delavnikih). Odhodi v Ljubljano: 1.00, 5.00, 7.35, 12.25, 17.15. Odhodi na Opčine: 13.50, 20.00. Odhod v Nabrežino: 0.20, Prihodi iz Benetk: 10.36 (Genova -Torino), 12.13 (Rim), 16.20 (Bologna), 19.5, 21.52 (Milan), 22.30, 23.25. Prihodi iz Vidma: 1.00, 7.48, 9.10, 11.20, 16.10, 18.47 (samo ob delavnikih), 20,27, 23.5. Prihodi iz Gorice: 18.47. Prihodi iz Cervlnjana: 6.58, 14.10. Prihodi Iz Portogruara: 8.00, Prihodi iz Ljubljane: 0.33, 11.30, 20.14. Prihodi z Opčin: 7.30, 16.00. Prihodi iz Nabrežine: 19.36. 5.50, Nov občinski svetnik Predsedstvo cone javlja: Conski predsednik je z dekretom od 29. novembra t, 1. imenoval dr. Mide-na Maria za občinskega svetnika na mesto dosedanjega dr. Julija Grattona. Kakor je znano, je dr. Gratton že 15. novembra podal ostavko na to funkcijo, ker odpotuje v Argentinijo zaradi službenih zadev. Predsednik cone je dr. Grat tonu naslovil pismo, y katerem poveličuje delo dr. Grattona in se obenem zahvaljuje za njegovo dosedanje delo storjeno v prid občinske uprave. mimm Sreda 1. decembra Marjan, Bratko Sonce vzhaja ob 7.25, za'1^ ob 16.23. Dolžina dneva 8.38. Luna vzhaja ob 8.24, zahaja ob 16.32 Jutri 2. decembra Nataša SPOMINSKI DNEVI: 1918 je bilo objavljeno zedinjenje Jugoslovanov in vsilili jugoslovanskim narodom monarhijo. PRESKRBA Zopet črn kruh. Z današnjim dnem bodo delili kruh iz 80 odstotne črne moke. Bela moka v zalogi ostane na razpolago Sepralu. Delitve na dodatne nakaznice. Sepral javlja, da bodo danes začeli v mestu in podeželju razdeljevati bolnikom po eno škatlo konserviranega mesaHorseMeat na rdeče nakaznice in po dve škatli na črne nakaznice na odrezke datirane od 11. do 30. novembra. Istočasno bodo delili v pooblaščenih trgovinah oljčno_ olje na odrezke masla. Konec razdelje-" vanja 10, t. m. Cena v mestu za kon-servirano meso 100 lir, oljčno olje 450, v podeželju 101 lir za škatlo ter 452 lir za liter. Do četrtka 2. t. m. morajo vsi trgov, ci na drobno (trgovci z jestvinami, prekajevalci, peki in mlekarji) vrniti mestnemu preskrbovalnemu uradu vse odrezke racionlranlh živil, katerih delitev se je končala 30. novembra. Istočasno bo treba izročiti omenjenemu uradu seznam klientov. Preskrbovalni urad bo v ta namen odprt neprekinjeno danes in jutri od 8 pa do 19. Olje za menze. Se danes naj lastniki In poslovodje menz ter kuhinj dvignejo na mestnem preskrbovalnem uradu odrezke na oljčno olje za drugo polovico novembra. DAROVI IN PRISPEVKI Namesto cvetja na grob dragega P < kojnika Marca Mihaela darujejo žine Schvvanberger, Požar in Glavar Bazovice 1000 lir za Dijaško matico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 30. novembra 1948 se je v Trstu ro* dilo 14 otrok, 1 mrtvorojen umrlo j 9 oseb in poroki sta bili 2. Cerkvene poroke: dijak Urban« Umbert in uradnica Bailo Marij*, fer civilne policije Vrše Santo m S spodinja Turčinovič Aliče. Umrli so: 60- letni Cvitovich J"0"' 50-1 etn a Scapin Marija por. P'5®"' 70-letna Ciriani Ivanka por. A}cl3‘0’ 73-letni Žiberna Ivan, 57-letna /e* Marija, 62-letni Bačar Filip, 62--let Strain Uršula por. Cok, 35-letm * tresr.ik Bruno, 74-letni Petazzi ENOTNI SINDIKATI Zveza kovinarske stroke. Danes ob 18.30 seja upravnega odbora na sedežu. Zveza prehrambene stroke. Danes ob 19 seja upravnega odbora mesarjev. PROSVETNA DRUŠTVA Jffov urnik Tlakov ki stopi v veljavo danes 1. decembra Odhodi za Benetke: 4.50, 7.0, 8.20 (Torino - Pariz), 13.10, 14.50 (Genova - Bologna - Rim), 18.55 (Milan - Smrtna nesreča v ladjedelnici Sv. Marka V še skoraj polni svežosti je praznoval 75letnico svojega plodnega življenja. S .svojim požrtvovalnim in tihim delom je zoral dolgo brazdo v spomin poslednjih dveh generacij. rlvaležno se ga spominjajo vsi starejši delavci odkar je leta 1903 pa vse do ukinitve v letu 1929, deloval v tržaškem podpornem in bralnem druituu, ki je bilo po funkciji slovenska delavska bolniška blagajna. Razen tega je bil zaporedoma odbornik v mnogih kulturnih in političnih društvih. Bil je soustanovitelj m dolgoletni blagajnik tržaškega kolesarskega društva nBalkan» (1907), tega je po italijanski okupaciji preosnoval v športno društvo «Adria«, kateremu je predsedoval vsa leta, dokler ga ni v usodnem letu 1927 zatrl zakleti sovražnik našega ljudstva — fašizem. Tu se ga mlajši radi spominjamo, kako nas je v onih težkih časih bodril s svojim kremenitim značajem, kako je on predsednik sant zavihtel kramp, da si je mogla mladina z res udarniškim delom ustvariti lastno športno igrišče pri Sv. Jakobu. Mi želimo korenitemu jubilantu, da bi slavil prihodnjo obletnico na [ res svobodnem STO-ju in k tej še I mnogo sličnih, Ie2ka nesreča, ki Je zahtevala človeSko življenje, se je zgodila včeraj popoldne v ladjedelnici Sv. Marka. 541etnega delavca Matijo Vramicha iz ulice Molino a vapore so z rešilnim avtom preljali v glavno bolniSnico, kamor pa so ga prepeljali že mrtvega, ker je med prevozom v bolnUnico izdihnil. Pokojnik Je imel odrezano levo roko in veliko rano na vratu. Mislijo,' da je pokojnega Vramicha zagrabijo zobovje kakega stroja. Truplo leži v bolniški mrtyašnici in je na ogled ,-odnim oblastem. Truplo neznane pokojnice iz ulice F. Severo prepoznano V nedeljo smo poročali o najdbi trupla neznane 501etne ženske pod zidom na ulici Fabio Severo. V nedeljo zjutraj je prišla v mrtvašnico glavne bolnice gospa Malija Ukmar iz ulice Costalunga št. 31. Prosila je,. naj ji pokafcejo truplo, v katerem je res takoj spoznala 491et-no Marijo Škapin, poročeno Pisan. Na policijski postaji v ulici Colo-gna je Ukmarjeva povedala, da je pokojnica stanovala nekaj časa pri njej, no sicer kot podnajemnica, temvač kot prijateljica. Nadalje je omenila, da si je pokojnica le enkrat hotela vzeti življenje. Vzrok njenih duševnih pretresov so baje družinske razmero. Mož pokojnice živi v Argentiniji, kjer je nekaj časa bila tudi pokojnica. Vendar sta se ločila, zaradi Česar se je Skapi-nova vrnila v Trst. Boks na sredi ceste Proti polnoči, potem ko se je dodobra napil v neki gostilni v starem mestu, je ameriški mornar Jo-sef Beniamin Halsen Cock začel na Živa in mrtve rokoborbo s soroja-kom Charlesom S. L, Dandridgeom. Za prostor boksarskega spopada sta kb zmenila kar na sredi ul|ce dellOrologlo. Preden pa se je spopad končal, je bila tam že Emer-genza, ki je obe razbeljeni glavi odpeljala na glavno policijsko postajo. Zjutraj pa so oba mornarja v policijskem spremstvu odpeljali na amerUko ladjo «Patrisne», kjer so jih izročili poveljniku. Medtem ko se je Cock vrnil na ladjo cel in nepoškodovan, se je Dandridge vrnil z ranami na obrazu, katere se mu bodo zacelile čez teden dni. Ne vedo, HaHo se fe ranil Včeraj zjutraj ob 11.15 je režil-ni avto Rdečega križa pripeljal v glavno bolnišnico 721etnega upoko- jenca Karla Subana, stanujočega v »allogglo popolare«. Starček ima več ran na čelu. Uslužbenci Rdečega kriia, ki so ranjenca pripeljali v bolniSnico, so izjavili, da so ga našli v zaklonišču v ul. Gozzi. Nikukor pa še ne morejo ugotoviti, kako je Suban dobil te rane. Subana so sprejeli v kirurgični oddelek bolnišnice. Zdravniki niso dali no-benega pojasnila, koliko časa se bo moral ranjenec zdraviti. Najbrže bo vzrok visoka starost. Na delu je padel Včeraj ob 1.45 ponoči so z zasebnim avtomobilom pripeljali v bolnico 581etnega Gaotana Delio iz ul. delllndustria 30. Pri pregledu v bolniški sprejemnici ao ugotovili, da ima mož notranje poškodbe, verjetno pa ima zlomljena rebra. De-lia je izjavil, da je to noč delal v garaži filobusov pri univerzi na ul. Fabio Severo. Med (Jelom pa je padel * »topnic dva metra globoko. Delia bo moral ostati v bolnišnici kakih dvajset dni. Pridni policisti in previdni iolapci Zadnje ča;;c je fiskalni oddelek civilne policije postal zelo delaven. Na dol-jo In liroko m spuiča v preiskovanje lokalov trgovskih skladišč. Uspehe teh akcij smo zabeležili te dni. Včeraj zveter pa *o bili nekateri agenti tega policijskega oddelka cjbveščeni, da so v nekem jarku ob cesti v Zavije, v bližini mestne kmetije, tri vreče, ki so jih najbrže tam odložili tihotapci. Najbrže so vreče namenoma tam skrili, da bi kasneje y temni noči neopaženi 5 tovorom prešli v območje mesta. Toda preden so mislili ti izpeljati svoje delo do kraja, so že bili tam policijski agenti ki so ugotovili, da so v vseh vrečah jugoslovanske cigarete v skupni teži 60 kg Agenti so se sicer skrili v bližini in čakali, da bodo prišli thotapei, toda njihovo čakanje je bilo zaman. Ce so že bili policisti urnejši, so bili tihotapci z druge strani pametnejSi. 15. f.m. bodo obravnavali Nidolijev priziv Slavni slepar mednarodnega formata Nidoli je 3 svojima Drijate-Ijima Kadenom in Fomasarijem vložil priziv proti sodbi okrožnega sodišča, ki jih je letos pred meseci obsodilo zaradi njihovih znanih pod. vigov okrog na pol potopljene lad je (. py Palria : Novara 5:0, Sampdorj* jodova 0:0, Torino : Triestina 1- ■ lrlt«( vica: Lucchese 19, Torino 17, Milan, Genoa 15 Itd. AVSTRIJA delj! Preostala tekma Jeseni®** ust' VVacker : FC VVien 1:1, Ko.n w,r lj vica: Avstrija, Admira, v „apl4 " Sportklub 12, FC VVien '0, « Hover Vienna 8. FAC 6, Ho<-hstae<”. laa 3. ANGLIJA shefiel 19. kolo: Birmingham ^ ‘n cti»-U. 1:2, Burnley : Bolton W. 3:v> A,t(> ton : Blnckpool 0:0, Chelsea • Villa 2:1, Everton : Sunden» p, Manchester C. : Derby Coun 1:" Middlesbrough : Manchester p0ftS' Nevvcastle : Huddersfield mouth : Arsenal 4:1, . pl' VVolverhsunpton W. 1:1» Stoke verpool 3:0. Lcstvlca: Derby . p 28, Nevvcastle 26, Portsmoutn *»enal 23 Itd. ..Grvena zvezda" si is i ! t ,r M BEOGRAD, a«, - l"red 30.000 gledalci je «Crve?‘?llb «P' iz Reograda premagala k pi? tlznn* s 3:0 In si s tem °9v"pita^ kal maršala Tita, ki go Je ,HatoPt' moStva izročil maršalov ^ generallajtnant Peko Dap G OBISKI DNEVNI ^.•““2" 'RAZPRAVE NA GORIŠKEM PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI > SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 aiifnsha konferenca v NeapljuUMI Zastopniki goriških Slovencev so obrazložili svoje probleme • Ovacije množice goriškim borcem proti fašizmu V ponedeljek zvečer se je vrni-^ domov mladinska organizacija, je zastopala na konferenci Zve-2e italijanske demokratične mladi-ne v Neaplju slovensko mladino go-dške dežele. Konferenco je v četrtek dopoldne otvoril v gledališču Mercadan-e Predsednik Zveze italijanske (Nadine Enrico Berlinguer in popravil številne delegacije iz vseh Pokrajin Italije. Za njim je spregovoril komunistični poslanec on. Longo, ki je nakazal smernice za Prihodnje delo ter potrebo po pridobivanju še širših mladinskih krosov in njihovo vključitev v demokratično gibanje. Nato je pozdra-Vil delegate še zastopnik italijanske socialistične stranke on. Jaco-*netti in potem še številne organi-tacije vseh slojev neapeljskega prebivalstva, predvsem delavcev, dijakov, žena itd. Za temi otvoritvenimi svečanost-je podal svoje poročilo tov. En-hco Boccara, član vodstva Zveze demokratične mladine. V glavnem •e poudarjal potrebo dobre organi-*a5ije mladine za obrambo miru, ker se mora ravno mladina naj- ^°lj boriti proti vojnim grozotam, ®d katerih bi bila najbolj prizadeta. . Drugi dan konference, v petek, k začelo delo posameznih komisij, *f so zastopale razne panoge mladinskih organizacij, Komisije so Podrobno proučile dosedanje delo 'd bodo njegove izkušnje uporabili y bližnji prihodnosti. Ta dan so pozdravili zbrane delegate odposlanci mladine iz mno-®b demokratičnih držav. Najbolj "Urno je bila pozdravljena delegata iz Francije, ker je med mladino še živ odmev borbe francoske-sa delavstva za svoje pravice. Med pozdravi mladincev Iz tujih “«av. je predsednik prečital tudi Pozdrav zastopnikov goriške slovenje mladine. Slovenski mladinci so ?Whreč zaprosili, da bi smeli v dhenu goriških Slovencev pozdravi na konferenci zbrane delega-# in da bi jim obrazložili naše prometne in potrebe ter pozvali italijansko demokratično mladino, da nam pomagala v obrambi kultnih, narodnostnih in gospodarskih pravic Slovencev v Italiji, 7*r nam te pravice stalno odreka-1°• Pod pretvezo, da primanjkuje Casa, niso dali slovenskim mladin-ceni besede. Predsednik je slovenskim zastopnikom vsekakor oblju-ii> da jih bodo italijanske demo-^"ntlčne mladinske organizacije Podprle v borbi za dosego teh pra-V' ki jim jih v polni meri pritavajo. Nato so razpravljali o obiralci akoiji za francoske rudarje in vse delegacije so prevzele obveznosti ** svoje področje ter obljubile podporo francoskim borcem za mir In demokracijo. V soboto je bil tretji in zadnji “an konference, na kateri je tov. “Orlinguer Imel zaključni govor o r*l°gah mladine in o važnih problemih v zvezi z napredkom demokracije, ki jih bo treba trečiti v nžnje prihodnosti. Ob tej priliki J® žela veliko odobravanje godba mSlih pionirčkov, ki je ob zvoku rženih proletarskih pesmi priko-®kala v zborovalno dvorano. ^ ^ nedeljo dopoldne je bila veli-V zaključna manifestacija, zdru-*ha s proslavo dneva miru. Veli-'Odska množica, med katero je bilo /'dogo mladine iz vseh krajev Ita- cialistične stranke, ki sta prikazala pogubonosno De Gasperijevo politično hlapčevstvo zapadnemu imperializmu. To bi lahko imelo pogubne posledice za italijanski narod, toda, kakor si je on že izbral svoje mesto, so si ga izbrale tudi italijanske demokratične množice, ki ne bodo šle v borbo proti Sovjetski zvezi in ne proti državam vzhodne demokracije. Naša naloga je, da izpodkopujemo in odstranjujemo nevarnost vojne in tako utrdimo mir in bratstvo med narodi. S temi govori in manifestacijo demokratičnih množic je bila zaključena mladinska konferenca, ki je prinesla mnogo konkretnih rezultatov ter ojačila moč mladinskih organizacij in njihovo povezanost z napredno mladino vsega svgta. Pri tej priliki naj omenimo, da je bilo osrednje vodstvo zelo slabo poučeno n problemih slovenske mladine in Slovencev pod Italijo na splošno. Vzrok za to bo treba prav gotovo iskati pri pokrajinskem vodstvu mladinske fronte v Gorici, katere dolžnost bi bila, da stalno obvešča glavni odbor o položaju v goriški deželi, zlasti z ozirom na Slovence, ki so steber demokratičnega gibanja na Goriškem. držali Levakovo v goriških zaporih, medtem ko so Amerikanca z njegovim avtomobilom vred pospremili do devinskega bloka, kjer so ga izročili ameriški vojaški policiji. Bencina mu je zmanjkalo Prejšnji teden je neznanec ukradel 261etnemu Linu Boscu iz Corno di Rosažzo motocikel «Lambretta». Policija in karabinerji niso mogli izslediti tatu, pač pa so v ponede-deljek zvečer našli ukraden motocikel ob cesti, ki pelje v Ločnik. Očividno se je tat vozil z ukradenim vozilom naokoli, dokler mu ni zmanjkalo goriva. Ko ni mogel več naprej, je smatral za najbolj pametno, če pusti «Lambretto» ob cesti. Tako je prišel okradeni Bo-sco zopet do svojega vozila. St. Peter ob Nadiži V okviru občinske uprave je bi. la ustanovljena komisija za brezposelne, da bi preskrbela delo vsaj najbolj potrebnim. Dogodilo se je pa sedaj prav pred zimo, da je kljub tej komisiji število brezposelnih naraslo. 250 brezposelnih ne ve, kako bi prehranili svoje družine. Vsi so pa prepričani, da bi se dalo brezposelnost občutno zmanjšati, če bi odločilni na občini imeli za to razumevanja, predvsem pa župan g. Costaperaria. V tako zvanih delavskih hišah ne živijo samo tisti, ki so potrebni krova, temveč tudi taki, ki so dobro stoječi in ki nočejo dati prostora v svojih velikih stanovanjih tistim, ki so stvarno na ulici. MeCana Smrtna kosa je pred kratkim vzela življenje 16 letnemu dekletu Bruni Birtič. Družina pokojnice je bila hudo prizadeta, ker je že pre. je izgubila očeta in sina. Vsi vaščani izrekajo nesrečni družini svoje sožalje. Temu sožalju se pridružujemo tudi mi. (Iz «Soče») Sadna drevesca po znižanih cenah Deželni kmetijski inšpektorat javlja, da je s pomočjo podpore, ki jo je prejel od ministrstva za poljedelstvo in gozdove, nakupil razne vrste sadnih drevesc, ki jih bo razdelil med kmetovalce goriške dežele po znižanih cenah. Na razpolago ima sledeče vrste: Marelice vrste «Luiset S. Ambro-gio». Breskve vrste «Rdeča majniška«, « Soška«, «Trionfo gladka«, «Elber-ta», «Hale» in še nekaj drugih vrst. Ceiplje domače vrste in gKlavdi. ja zelene«. Hruške vrste «Stegno». Hruške kutne, vrste «Buon cri-stiano William», «Buona Luigia d’Avranches», «Duchesse d’Angou-leme«, «Curato», «Clairgeau», «Ber-gamotta Esperen«, «Maslenka Har-lepont«. Jabolka vrste «Zeuca», «Delicious rdeča«, «Roza zgodnja«, «Morgen-duft« In «Renetta Champagne«. Češnje vrste «Tarčetska hrustav. ka» in divjake. Kaki, vrste «Licopersicum», in ((Jabolko kaki«. Murve vrste «Florio». Vsa naročila sprejema kmetijski inšpektorat v Gorici, ul. D’Aosta 55 in pa podružnica v Ronkah. Količina drevesc je omejena in zato naj se interesenti podvizajo z naročilom. lije se je zbrala na trgu pred po- aio, od koder se je razvila v mo-JDčno povorko z zastavami, trans-®*tenti in godbami. Množice, ki so Vorj]e jpaijj. nR obeh straneh ce-so zlasti pozdravljale goriške **topnike in vzklikale demokratični1 Gorici, ki je v težki borbi proti "biačlm fašistom in importiran- Na Dantevejem trgu je glavni aJ«ik mladinske zveze imel kratek 2*Sovor in nato dal besedo tov. ®®rlingueru, ki je prečital prlse-mladine. Nato sta spregovorila ^ Pajetta ln še en poslanec so- Prodaja jajc, kokoši in divjačine gostilnam Uradni list od 19. t. m. je objavil predpise o plačilu splošnega dohodninskega davka (IGE) na jajca, kokoši, zajce in divjačino. V zvezi s tem pojasnjuje zveza gostilničarjev, da ni pri nabavi tega blaga od strani gostilničarjev nobenih sprememb in da morajo trgovci, pri katerih gostilničarji nakupujejo, všteti tudi te nakupe v svoj kosmati dohodek. Ce pa kupijo gostilničarji blago pri trgovcih na debelo ali pri proizvajalcih, ki niso abonirani za davek, je treba plačati davek (IGE) na računu, kakor se to dela pri drugih klientih. Idila s cigaretami Po gorlškcm korzu sta se prejšnji dan peljala v luksuznem avtomobilu zastaven ameriški podčastnik in 261etna Tržačanka Levak Albina. Vsakdo bi ju zamenjal za zaljubljeni parček, ki je na zabavnem potovanju v Gorici. Vendar pa se je finančni straži zdelo njuno zadržanje precej sumljivo in zato ju je ustavila ter preiskala avto. V resnici so našli tam skritih 4500 ameriških cigaret, ki so bile namenjene za črno borzo. Po tem odkritju so stražniki prl- Ko je na nedeljskem zborovanju v Standrežu govorila poslanka iz Brescie on. Coccoll, je izjavila, aa se izkaže ljubezen do domovine predvsem v spoštovanju pravic narodnih manjšin. S tem seveda ni mislila, da je dovolj, če so te pravice zajamčene na papirju, v praksi se pa ne izvajajo, ker tako sta delala Mussolini in Hitler, za katera je bila vsaka pogodba le kos ničvrednega papirja. Tudi na zasedanju delovne mladine v Neaplju je bilo govora o pravicah goriških Slovncev in r.a- Furlan ga je seznanil z najbolj pe-' rečimi krajevnimi problemi, med katerimi so v prvi vrsti vprašanje zimske pomoči, popravilo cest in poti, Vprašanje proste cone itd. j Zupan je občinskemu svetniku in ljudstvu obljubil, da bodo sto-na | rili vse, kar je v njihovi moči in bodo reševali probleme, ki jim jih bodo predložili občinski svetniki. Temu sprejemu je sledila kulturna prireditev, na kateri je sodelovala domača godba pod vodstvom dirigenta Calligarisa. Krajevni . ,.v , . . , v . dramski odsek je zaigral burko eno- Podal sana proda a bombazevin dejanko v furlanščini in bilo je tu- /■Ji nnVn< l-SOtroVifl V nedeljo se je goriški župan dr. Bernardis odzval povabilu Ločni-čanov in prišel v Ločnik. Svetnik Gppostiti/e zaradi pomanjkanja dokazoi/ - Nevoden žtja- n jo kul« ar - Preveč žita je zmlel • Oproščeni tihotapci vence popolno enakopravnost vseh področjih javnega življenja? Oni seveda, ki nam vse to odrekajo, pa so pravi internacionalisti. Toda naše ljudstvo ne bo sodilo po besedah, ampak po dejanjih. Blagovni odbor UNRRA iz Milana je dovolil, da se podaljša prodaja bombažastih tkanin UNRRA di nekaj pevskih točk. Po prireditvi je župan še enkrat govoril in namignil, da je že zahteval vsoto več milijonov lir za za dobo trajanja semnja sv. Andre-1 javna dela v Ločniku. Omenil je ja, t. j. do 11. decembra. Takrat Šim delegatom so zagotovili vso j bo prodaja definitivno zaključena. Zato naj se interesenti podvizajo. Lahko dobijo tudi vse druge vrste blaga in v večji količini kot je določeno po nakaznici Unrra, ki ima samo 30 točk. podporo italijanske demokratične mladine v borbi za dosego teh pravic, katerih upravičenost in utemeljenost jim priznava vsa demokratična mladina Italije. Kaj pravi k tem izjavam tov. Pustetto, ki v praksi zanika te pravice goriškim Slovencem in jim celo «svetuje», naj ne govore v svojem jeziku. In kaj pravi gori-ška federacija, ki se je enostavno skrila za lakonično izjavo, v kateri pravi, da je njeno stališče drugačno od onega, ki ga je zavzel njen zastopnik na goriškem gradu? Ali nas bodo zopet pitali z nacionalisti samo zato, ker se naši zastopniki nočejo odpovedati rabi svojega jezika in zahtevajo za goriške Slo- Prijavljena zaradi pijančevanja in nezakonite posesti orožja Včeraj je goriška policija aretirala v neki mestni ulici 261etnega Alojza Pika iz ul. Cocevia 4, in 25-letnega Ludvika Mischoua iz Ra-štela št. 10, ki ju je našla pijana in oborožena. Mladeniča sta se ob tej priliki tudi z nasiljem uprla aretaciji. tudi, da so vzeli v pretres zgraditev romarske cerkve na Kalvariji, ki naj bi dvignila tujski promet v tem kraju. Omenil je še, da je Gorica v novih mejah zelo stisnjena in da je njen edini naravni izhod preko Ločnika v Furlanijo in da se bo zato tudi mesto razvijalo v tej smeri. KINO VERDI. 17: ((Hči džungle«, P. Giffort in T. Neal. VITTORIA. 17: ((Ljubila te bom blazno«, R. Russell in B. Aherne. CENTRALE. 17: ((Nevarna vdova«, Gianni in Pinotto. MODERNO. 17: «Titotapec Manu«, S. Reggiani in A. Benetti EDEN. 17: «Plameni nad Mehiko«, G. Houston in A. John. Na goriškem kazenskem sodišču so včeraj najprej poklicali na zatožno klop vinskega bratca, ki se je surovo in nespoštljivo izrazil proti dvema organoma javne varnosti, ko so ga marca zasačili vinjenega in še pri polnem kozarcu v neki gostilni. Ta človek, 401etni Koršič praktično le ob svoje žganje. Lanskega oktobra je 481etni kmet Bevilacqua Anton iz Mariana peljal v mlin v Mošo 9 stotov pšenice, da bi jo zmlel za prehrano svoje 17članske družine, Bevilacqua je imel dovoljenje za mletje samo Bruno Spangher iz ul. Lunga 50, | dveh stotov tega dragocenega bla- je obtožnico zanikal in zato so ga oprostili, ker niso imeli dovolj dokazov. Lanske|a avgusta se je neka skupina delavcev v Tržiču prepirala z neznancem. Delavcem se je pridružil tudi 381etni Mario Dario iz Milj, ki je bival takrat v Tržiču. Ko je prišla na mesto tudi civilna policija, da bi napravila red, je Dario začel na vse grlo kričati in je nekega policista prav pošteno ozmerjal ter svetoval drugim delavcem, naj ga vržejo v morje. Eden od policistov ga je takoj legitimiral in prijavil sodišču. Ker pa sodišče ni imelo dovolj dokazov, je tudi njega oprostilo. Kot tretji se je zagovarjal 571et-ni kmet Koršič Jožef iz Cerovega. Marca meseca so našli pri njem financarji tri litre žganja. Koršič je priznal, da je to žganje sam skuhal, ker mu ni bilo znano, da je žganjekuha prepovedana. Kljub temu pa ga je sodišče obsodilo na 2 meseca zapora, 32.344 lir gl .be in pa poravnavo sodnih stroškov. Kazen pa je le pogojna in tako je ga. Ko je izvedela financa za nje-| gov prekršek, ga je prijavila sodišču. Včeraj je bil Bevilacqua obsojen pogojno na 15 dni zapora in na 2500 lir globe. Lanskega avgusta je bila ukradena na železniški postaji v Ravnem polju daljša bakrena cev. Policija latu ni izsledila, pač pa je našla del ukradene cevi pri trgovcu s starim železom Jelenu Alojziju v Doberdobu. Jelen je kupil cev v dobri veri in zato ga je včeraj na razpravi sodišče oprostilo, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Kot zadnji sb prišli vt.«aj na vrsto tihotapci cigaret, ki so jih presenetili na usodnem mostu pri Piriesu. Ti so 261etni Peter Martini iz Parme, 261etni Mazzoni Angel iz Milana, Viktor Mauro in Olindo (Zulianello ter kot zadnji še Jožef Bassi iz Milj. Pri vseh skopaj je policija zaplenila okrog 17.000 cigaret. Vsi navedeni tihotapci pa so bili deležni amnestije in zato so bili samo ob zaplenjeno blago. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. Okrožni plenum ES cone B STO-ja TEL. 70 Iz poročila organizacijskega tajniha ROJSTVA, SMRTI IN POROKE od 21. do 27. novembra Rojstva: Sequalino Amabile, Ku-sterle Livijo, Lužnik Robert, Po-well Geoffrey, Blundetto Tomaž, Brumat Jožef, Colella Albina, Mar-tinuzzi Ana: Gatta Ana, Collavini Marija, Jacullo Marisa, Topličar Lidija. Umrli so: 66-letna Sfiligoj Antonija, posestnica: 65-letna gospodinja Gregorič lojzija; 72-letni rezbar Barago Karel; 87-letni mizar Černigoj Anton; 79-letni kmet Ambrožič Ivan; 82-letna gospodinja Bregant Ana; 77-letni upokojenec Turra Jožef; 6 dni star Visintin Jurij; 72-letni tesar Bregant Jožef in 37-letni mizar Tonet Peter. Objavljene poroke: Policaj Cuo-ghl Lotar in zasebnica Figar Emilija; trgovec Tomažič Savo in zasebnica Briško Viktorija; univerzitetni Študent Faccini Lucijan in zasebnica Gianeslni Josiplnd. Poroke: Slikar Del Grosso Ar-mando in zasebnica Ferrari Bruna; računovodja Castrucci-Marziall Anton ln uradnica Tattl Renata; kipar Kocjančič Aldo in delavka Vec-chiatto Karmen; uradnik Rellican Ermes in učiteljica Montico Lidija; mizar Koren Ivan ln zasebnica Ko. goj Helena; računovodja Vecchiet Pavel in učiteljica Tribušon Gen-tile; induslrljec Scalettari Bruno in uradnica Perini Ana; težak Pierič Franc in zasebnica aLščak Kate-rina; mizar Leban Andrej in zasebnica Bensa Štefanija; kmet Bizjak Alojz in zasebnica Brumat Marcela: železniški uradnik Zorzan Wal-ter in zasebnica Berlot Meruedc; mizar Legiša Srečko in bolničarka Nanut Pavlina; krošnjar Susič Ivan ln zasebnica Pavšič Ivana. Po razkolu, ki je nastal y ES STO-ja in škodi, ki je nastala v demokratičnih množičnih organizacijah, kakor tudi v naši zaradi politične linije, ki jo vodi Destradi, podpiran od «Lavoratora» v korist CLN in imperializma ter izvajane po Destradiju in Radichu, se je po. javila še lažna kampanja proti coni B in ljudski oblasti. Ta je v precejšnji meri oslabila revolucionar, ne pozicije delovnega razreda v Trstu, zlasti s tem, ker še nadaljuje s politiko priključitve Trsta k De Gasperijevi Italiji, odnosno v naročje Trumanovega imperializma. C e so ti naklepi deloma in začasno v Trstu uspeli, so se v našem okrožju razbili, ravno zaradi budnosti našega delavstva, ki je skupno z najzavednejšimi tovariši iz osvobodilne borbe razkrinkalo razdiralno politiko Semilli—Zilli—Pi. va—Bonifacia in drugih. Pri tem je prikazalo članom sindikatov namene teh elementov, ki so bili na izredni skupščini 18. julija 1948 od vas izključeni iz odbora. Ti elementi so se potrudili proglasiti izredno skupščino za protizakonito samo za to, ker so bili izključeni in jim je bilo na ta način onemogočeno spletkariti proti enotnosti delavskega razreda v naši coni. Danes se imamo zahvaliti budnosti naših delavcev, da je ostala naša organizacija nedotaknjena ln da smo lahko še naprej razvijali delo v obrambo pridobitev osvobodilne borbe, za utrditev ljudske oblasti, izvedbo agrarne reforme, za vzpodbudo pri obnovitvenih delih ter da smo prišli do vedno večjih perspektiv za razvoj našega gospodarstva v korist vseh delovnih množic našega teritorija. V Istrskem okrožju: borba za dvig produkcije Poleg podvzetih ukrepov je bilo potrebno pregledati tudi politično ltnijo -V naših organizacijah. Hote ali nehote je bila storjena napaka s strani izključenih voditeljev in sicer ta, da je bil način delovanja naših sindikatov postav ljen enako kakor sindikatov v Trstu, ne glede na to, da je pri nas ljudska oblast, v Trstu pa birokra. tienl kapitalistični sistem. Ce se je na primer y Trstu izkazala za po- zitivno borba za povišanje plač, iz. haja to iz dejstva, ker se delavci v Trstu morajo boriti proti kapitalistični oblasti, ki je sovražnik, izkoriščevalec, povzročitelj vojn, lakote, boiezni in drugih nesreč, ki izvirajo iz tega. Boriti se na enak način tukaj pri nas bi pomenilo, boriti se proti ljudski oblasti, to je, proti nam samim in bi se pri tem pozabilo, da delavec lahko osvoji politično oblast, da pa je ne more dolgo obdržati, če se ne po-žuri osvojiti tudi oblasti na gospo, darskem polju. Gotovo je, da so ta. ke napake nedopustne in nadvse škodljive, kajti če bi bivši člani sindikatov razumeli pomen tega i,n če bi bili bolj delavni, bi vsaj na. učili naše delavce ločiti borbo v kapitalističnih deželah ob borbe v deželah z ljudsko demokracijo. Tako bi danes bili naši življenjski pogoji še boljši. Mi se moramo boriti in se bomo borili proti vsem tistim, ki hočejo povratek preteklosti, proti vsem črnoborzijancem, saboterjem našega gospodarstva. Borili se bomo za povišanje produkcije z istočasnim prihrankom časa in surovin, za gradnjo zadružnih domov, za večji kulturni dvig našega ljudstva, za čim hitrejšo dosego našega enoletnega obnovitvenega načrta, za priznanje delavskih zaslug, za vrsto ukrepov za okrepitev našega gospodarstva v korist vsem delavcem in za odstranitev izkoriščevalcev in parazitov vseh vrst, da bo vsakdo imel možnost dobiti po svoji storilnosti. Napravili smo obširen načrt za izboljšanje organizacije. Ne moremo reči, da smo dosegli postavljeni cilj. To pa zaradi nerazumeva nja, ki je izviralo 12 nevednosti in nepoučenosti nekaterih delavcev po terenu. Vzroke temu smo navedli že poprej. Prejšnji Člani, ki so bili izključeni, niso od vsega tega po. jasnili delavcem nič, ali pa prav malo. Niso zamašili ust nekaterim brezvestnim sovražnikovim plačancem, ki se skrivajo za navideznim demokratičnim plaščem, špekulira, jo in si izmišljajo vse mogoče, sa. mo da bi uničili delavski razred. Preko teh ljudi se vzdržuje črna borza, narodnostna mržnja, nesram. na propaganda proti coni B, govorjenje o Trstu kot o zemeljskem pa- radižu, medtem ko ne omenijo niti z besedo, da je v Trstu 35.000 brezposelnih, da je in bo življenje tržaških delavcev vedno težje zaradi cen plina, elektrike, najemnin in hrane. Nočejo priznati, da se gospodarstvo našega okrožja vedno jača, pač pa nadaljujejo z umazano politiko, čeprav vidijo, da bo s potekom časa resnica zmagala in jih osmešila. Organizacija je temelj vsega. Ce pa delavec ne bo jasno videl poti, ki jo mora prehoditi, se ne bo mo. gel lotiti nalog, ki so pred njim in jih dokončati ter bo tako oviral delo v celoti. Potrebno je dvigati ideološko raven našega delavca, da bo pravilno razumel razredno borbo, da se ne bo pustil -prevarati od pokvarjenih elementov, ki smo jih že omenili. Potrebno je tudi dvigati kulturni nivo. Naj nihče ne misli, da zna preveč. Vsakdo naj vedno stremi za tem, da se bo vedno še kaj novega naučil. Naš odbor je čutil potrebo organizirati tečaje za člane sindikatov, tečaje, ki bodo člane usposobili za praktično izvajanje norm in kontrole ter za pravilno plačevanje delavcev. Geslo delovne mladine: učiti sc, učiti in še učiti Potrebno bo zaktivizirati kmečko mladino, ki se še vedno oprijemlje le krampa. Prikazati ji, da je sedaj čas, da se lahko priuči še kakšnemu poklicu poleg kmetovanja. To, za kar moramo najbolj skrbeti, je ideološka izgradnja našega delavca s pomočjo večernih tečajev, dramatičnih krožkov, z lažje umljivimi predavanji. Potrebno bo prepričati našega delavca, da so nam zelo potrebne knjižnice, čitalnice s knjigami primerne vsebi. ne ter organizirati krožke za Šah, damo itd., česar vsega bi se poslu ževal s pridom. Nekaj aktivnosti je bilo na kulturnem polju, kakor dramski nastop v Izoli, Bujuh, Umagu in Novem gradu. Večerni tečaji so po vseh večjih in tudi manj šttt centrih. Bili smo zelo aktivni v organiziranju prostovoljnega dela, nismo pa še premagali problema v tekmovanju in novatorjenju. Na polju novatorstva je treba vzbuditi tekmovalni duh med delavci. Or S p o t f t r ž a š il i li de ie“ Sil M-driji (uUufaau- teloi/adcev po Sini/uniji Tr Vlak je drvel proti Sežani. Saški telovadci, ki so odhajali J1* tekmo v Ljubljano, so govorili * 0 vajah in o nallh možnostih uspeh. Cas je hitro minil. Hi-Je minil tudi pregled in vlak le kmalu, ne da bi se zavedli, pri-rzel v Divačo. Petje na peronu telovadce zmotilo v razgovorih 9 kmalu so se vsi znašli ob ok-'U' kjer nas jg pionirski odred ®rav toplo pozdravil in nam iz-lep šopek rdečih nageljnov. Cs peron nam je zapel «Hej brl-|’a'te...»i nakar so telovadci, med 0rh ko se je vlak polagoma od-"Uevol, odgovorili z «Zc nam °hce lepše sveti...«. pozdrav, prvo preseneče-e nas Spoznali smo, kako j dstvn pozdravlja tržaške borce * mit m svobodo, pa naj si bodo j^kniturni ali pa fizkulturnl de- ^rak je padal na zemljo in L' L .mpK>a nam je bila priča, da vaa Rrn° be” Ljubljani. Telo-i 30 izstopili ln ogromna *‘ca Ljubljančanov z vojaško godbo na čelu nas Je sprejela. Hura in zdravo klici so se vrstili drug za drugim, dokler ni tov. Lubej pozdravil fizkulturnike 'M ) i V f / // / » /t / / , // t ZERJAL MARJAN Trsta kot borce za demokracijo, za mir v borbi proti imperializmu. «Ne samo kot fizkulturnike, temveč kot naše tovariše in kot naše drage sestre in brate vas sprejemamo v naši sredi«, je zaključil tov. Lubej ob navdušenem vzklikanju Tržačanom, komunistični partiji, Stalinu in Titu. Po večerji v hotelu Unionu so telovadci odšli na prenočišče, ker so bili potrebni počitka pred tekmo. O tekmah se je povsod pisalo, vendar je potrebno, da omenimo nekaj podrobnosti Pred začetkom tekme so nas pozdravili gojenci fizkulturne šole • in izročili tov. Milošu šopek rož. Tudi tu tople besede mlade Tržačanke, ki je gojenka te šole. V nabito polni Unionski dvorani je bil drugi del tekmovanja ob prisotnosti predsednika Fizkulturne zveze Slovenije ministra tov. Zorana Poliča, sekretarja prezidija ljudske skupščine Slovenije tov. Lubeja in zastopnikov množičnih organizacij in oblasti. Tržačane je pozdravil v imenu Telovadne zveze Slovenije tov. Savnik, v imenu MLO tov. Ple-ško in v imenu Enotnih sindikatov tov. Zorž, nakar se je vsem zahvalil v imenu Tržačanov tov. Turk Danilo - Joco, čigar besede so bile toplo sprejete. Nastop je potekel brezhibno, posebno dekleta so se izkazala. Ob razglasitvi izidov so jih gle- dalci toplo pozdravili. Ploskanja ni hoteli biti konca, ko so telovadci zapuščali oder. Drugi dan je skupina Tržačanov odpotovala v Maribor. Tudi tu sprejem z godbo in s četo lično oblečenih gojencev železničarske šole. Mariborčani so v velikem številu prihiteli na kolodvor, da pozdravijo Tržačane, ki so jih v kratkem času prišli kar dvakrat obiskat: prvič, pevski zbor prosvetnega društva v Sked- KčŽii REINHARDT ENNIO nju in sedaj še fizkulturniki. Prihod telovadcev na oder in trikratni zdravo kot pozdrav Mariborčanom je dvignil cel vihar navdušenja. Zastopniki sindikatov, ljudskega odbora, tovarne avtomobilov in sindikalnega športnega društva Železničar so darovali tržaškim telovadcem lepa darila: kipe, steklene vaze, lokomotive in drugo. Po pozdravnem govoru zastopnika partijskih organizacij se je za vse zahvalil tov. Joco. «Nobena železna zavesa nas ne bo mogla zadržati, da bi večkrat prišli med svoje brate, ki z junaškim delom gradijo novo Jugoslavijo na vseh delovnih področjih. Delajte in gradite, kajti čim močnejši boste, tem močnejše bo demokratično gibanje v Trstu, tem bolj ponosno bomo gledali na vas, ki živite v svobodni domovini, medtem ko moramo mi še vedno životariti na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki nima s svobodo nič skupnega«, je zaključil ob burnem ploskanju gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili prostrano dvorano. Tudi po nastopu je ljudstvo pričakalo telovadce, jim čestitalo, in se z njimi tovariško porazgo-vorilo. Tudi Tržačani, ki delajo v Mariboru, so nas prišli obiskat in pogovorov ni hotelo biti konca kljub utrujenosti nastopajočih, Pri večerji v hotelu Pri Orlu je veselo razpoloženje prikipelo do vrhunca. Znani bivši mednarodni prvak Tošo Primožič in tov. Ja-nowsky sta zabavala Tržačane in Mariborčane, prisotne pri večerji, tov. Vanda iz Kopra nam je zapela nekaj narodnih pesmi in arijo iz opere Madame Butterfly. Tudi Tržačani so zapeli nekaj pesmi. Fizkulturni pesmi je sledila «Sventolera lassii«, «Mati Slovenija« in druge slovenske in italijanske pesmi so odmevale v tihi noči na severni meji nove Jugoslavije ... (Se nadaljuje) STRGAR MILOŠ ganiziratl tekmovanja, ki naj jih skraja napove delavec delavcu, kasneje pa, ko bo tekmovalni duh zaživel, pa tovarna tovarni, kraj kraju, zadruga zadrugi. Udarnikom naj bi se podeljevale prehodne zastavice, večje zastave naj bi dobili najboljši oddelki po tovarnah. Tako odlikovani oddelki bodo obdržali zastavo, dokler ne bodo premagani od drugega boljšega oddelka. Zastavico okrožnega odbora bodo dobile najboljše komunalne sekcije. Istočasno se bo komisija za tekmovanja bavila s tarifami, direkcija pa bo skrbela za pravilno nagrajevanje delavcev in to na podlagi tega, kar producira, upoštevajoč pbi tem materialne in življenjske pogoje našega delavstva. Uprave podjetij bodo morale biti deležne vse podpore od strani organiziranih, da bodo izpolnile plan roku, odnosno še prej. Prav gotovo bo prišlo do mnogih novosti od strani poedincev. Z uporabo teh novosti bo delavec videl, za koga dela, za te novosti bo tudi nagrajen. V tovarni «Arrigoni» v Izoli je tovariš novator, ki je odkril nov način izdelovanja škatel iz materiala, ki je bil do sedaj smatran za neuporabnega. Pri sadnem podjetju «Fructus» je tovariš Brandolin Ivan prišel do novih oblik konservira-nja sadja. V tovarni mila «Salvetti» v Piranu je tovariš Viezzolt Anton po lastnih receptih začel izdelovati milo za britje in umivanje. Tovariš Gherbaneic Spiridion, sodar v to varni «Ampelea» v Izoli, je odkril aparat, ki ga uporablja pri upogi-banju lesa za sode in s tem apura-tom zviša produktivnost za 100% Vsi delavci z veseljem pozdrav Ijajo tako samoiniciativnost teh iznajditeljev, ki bodo vzpodbuda vsem ostalim za nova odkritja. Imamo pa med nami -še vedno take, ki se sprehajajo in živijo na račun drugih ter bivajo v lepih hišah in vilah, medtem ko delavci, ki se trudijo pri delu, živijo v nezdravih in oddaljenih stanovanjih. Te krivice je treba odpraviti, .delavec mora s takimi paraziti obračunati. Glede menz ln kuhinj je bilo nekaj storjenega v Izoli, lahko pa bi se napravilo mnogo več. Vsaka u. stanova bi morala imeti v neposredni bližini kos zemlje, na kate rem bi pridelovala zelenjavo za po. trebe lastne menze. V vsakem podjetju bi bilo potrebno rediti prašiče in kokoši, ki bi jih porabila menza. Delavstvu več razvedrila in športa Razvedrilo, ki najbolj navdušuje našo mladino, je šport. Se daleč pa smo od tega, da bi organizirali športna društva za masovna šport na tekmovanja. Nekaj je bilo storjenega po obstoječih šport nih društvih ZDTV. Razvijati pa moramo iniciativo naših navduše nih mladih športnikov. Sindikalne komisije naj bi se zanimale za razvoj fizkulture, ki krepi telo. To pa ne samo za nogomet, ampak vse vrste športa, od lahke do težke atletike. Naloga te komisije bo, organizirati izlete in obiske mest in vasi ob praznikih. Izletniki bodo vzeli s seboj dramsko skupino, orkester in pokazali na kraju obiska, kaj zmorejo. Sedanje nogometno moštvo ((Arrigoni« iz Izole tvorijo delavci iz tovarn Arrigoni in Am-pelee. To moštvo je prvo na lestvici prvenstva STO-ja. Ze letos lahko trdimo, da je bila pomoč naših sindikatov pri razkuževanju semenskega žita na višini zadane naloge. Ustanoviti bo tre. ba komisije za oskrbo z gnojili in razkužili in za hitro nakazovanje ter pravilno razdeljevanje. Sindikati morajo vzpodbujati ustanovitev potujočih kmetijskih šol in se zanimati, 4a bo prišlo pozimi do predavanj. o poljedelstvu. Sindikati pozdravljajo iniciativo naših kmetov Naši sindikati pozdravljajo iniciativo naših kmetov, ki organizirajo kmečko obdelovalne zadruge in bodo nudili vso pomoč. Reakcija bi rada špekulirala na račun po. litične zrelosti naših kmetov s tem, da si izmišljuje in propagira kot je pri njej v navadi. Toda usta ji maši gradnja zadružnih domov, delo, ki poteka pred njihovimi očmi. Številčno dvigamo živinorejo, sadovnjake, vinograde. Veselje naših zadružnikov, ki so gotovi uspehov, je veliko. Razumeli so, da je v složnosti in skupnosti njihova boljša bodočnost. V našem okrožju je zelo pomemben ribolov. Več ko tisoč delavcem je zagotovljena zaposlitev v tovarnah za konserviranje rib. Naši ribiči so se izmaknili poskusom trža. ških tvrdk, ki so se hotele polastiti nalovljenih rib s tem, da so ponujale ribičem dobre zaslužke. Ribiči pa so razumeli, da je to, kar so jim ponujali, le trenutno, in da njihovo blagostanje ni odvisno od dovče-rajšnjih izkoriščevalcev, temveč izključno od splošne okrepitve gospodarstva v našem okrožju, h katere, mu tudi oni prispevajo svoj del-Možnost velikega razvoja obstaja tudi pri drugih panogah. Treba bo samo znati aktivizirati vse delovne sile. Naši obrtniki morajo postati koristni ljudski oblasti in dati ljudstvu končne izdelke surovin, ki jih dobivajo, to pa brez špekulacije in zahtev, da bi delali samo par ur na dan, temveč samo za najvišje možen pošten zaslužek. Naši sovražniki bodo prav gotovo zavirali tak napredek. Govorili bodo sicer ker tega ne morejo zanikati — da so 'Napredni sindikati v deželah ljudske demokracije kot na primer v Jugoslaviji napravili čudeže, ker imajo material. Ti gospodje pa pozabljajo, koliko materiala je imela Jugoslavija pred dvemi ali tremi leti. Tukaj tovariši, prihaja še enkrat do izraza pravilo, da je tudi material plod dela in da ti narodi ne bi imeli tega, kar imajo, če ne bi delali. Prav tako bomo tudi mi imeli mnogo vsega, če bomo složni in ne bomo nasedali klepetanju razbijačev, ki nameravajo izboljšal ti stanje z govoričenjem in žeti ne da bi sejali. Ce bomo vztrajni, če bomo znali mobilizirati vse člane za konkretno delo, za obnovo, za dvig našega gospodarstva, za kulturni dvig, za okrepitev vezi med delavci in kmeti, za še tesnejše bratstvo med Slovenci, Italijani in Hrvati, če se bomo oorili proti razbijačem in pristašem socialdemokracije, če bomo zgradili po polno sindikalno organizacijo, bomo dvignili našega delavca in dali nove vodilne kadre ljudski oblasti, ki bodo sposobni pošteno in dosledno braniti delavske interese. Ce bomo povečali pro. dukcijo in preprečili vsako obliko razmetavanja materiala, bomo doprinesli k blagostanju. Vedeti pa moramo, da bodo vse te možnosti ostale na papirju, če naših rok ne bo vodila železna volja, da jih uresničimo. Z delom bo rasla ljubezen do dela in duh tekmovanja. Ustvarjajmo, utrjujmo in čistimo našo organizacijo, v najmočnejši organizem, ki bo skupno s svetovno sindikalno organizacijo v borbi proti imperializmu v naši- coni in proti njegovim agentom razkrinkal Destradija in vso njegovo kliko. S popolno organizacijo bomo ustvarili organ, ki bo sposoben voditi in doseči to, kar delavcu pripada. Z dobro organiziranimi komisijami se bomo lotili načrta obnovitve za prihodnje leto, pri katerem bodo pomagali vsi prebivalci za izgraditev objektov, ki bodo koristni našemu gospodarstvu, naši kulturi in našemu napredku. Cilj, ki smo si ga postavili, moramo doseči. Dosegli ga bomo le, če bo naša orga. nizacija dovolj trdna in če bomo znali naloge pravilno in tako porazdeliti, da bodo izvedljive. Tako združeni in složni hočemo korakati naprej, gotovi popolnega uspeha, kajti oblast je v naših rokah in nam sluzi za vedno večjo osamosvojitev delavskega razreda v njegovi borbi novim ciljem nasproti: za mir, za kruh. za obnovo m za ljudsko demokracijo! 0 štirih sortah Vidalijevih pristašev ZAČNIMO PRI SAMEM KORENU... Dva pojava sta, ki nam v teh zadnjih treh letih v svetovno političnem dogajanju najbolj udarjata v oči, ki sta med seboj najtesneje povezana in prav za prav neločljiva. To sta, prvič, pojav vedno bolj ostre dosledne vojno-hujskaške gonje s strani zapad-nih imperialistov, in drugič, pojav vedno bolj strastne in napete oonje za novimi gospodarsko-političnimi ter vojnostrateškimi oporišči, ki jo ti isti mrzlično vodijo po vsem svetu. Cilj, ki ga s tem zasledujejo, je prvič, določena psihološka priprava ljudi na nekakšen mneizogibens tretji svetovni spopad ob istočasnem ustvarjanju čimbolj strupenih odnosov med poedinimi državami, odnosno bloki držav, in drugič, zagotovitev vseh tistih materialnih pogojev, ki naj bi jim v največji meri omogočili izvedbo in konšni efekt teh njihovih krvavih naklepov. Ta dva pojava, katerih stopnjujoča se napetost postaja iz dneva v dan bolj vznemirljiva, nista naključje in neodvisen fenomen, temveč sta izraz in posledica popolnoma določenih teženj interesov in načrtov, ki so se danes — ko se je klopčič imperialističnih protislovij najbolj zavozlal, nujno morala izraziti samo v takšni in ne drugačni obliki. SUMLJIVO SE MAJE V TEMELJIH Kdor vsaj približno sledi svetovnemu gospodarskemu in političnemu razpletu, mora kar sam od sebe priti do ugotovitve, kako se kapitalistična ekonomija in ves na njej sloneči družbeni red sumljivo majeta v samih temeljih. Nadprodukcija, divja konkurenca, brezposelnost itd., ki so zunanji odraz izredno globokih in nevarnih notranjih protislovij obstoječega kapitalističnega družbenega reda, izpodjedajo tako temeljito te temelje, da ni več daleč čas, ko se bo vsa trhla kapitalistična stavba podrla do tal. Razumljivo je, da to ne bo šlo naenkrat, brez nekih večjih spopadov in sunkov, kajti ti so nujne in neizogibne značilnosti vsakega prelomnega obdobja v zgodovini, ko na mesto starega in že preživelega stopa nekaj novega in bolj življenjskega. Resnica pa je, da se kapitalistični družbeno-ekonomski red ne bo mogel več dolgo upirati učinkovanju zakonitosti gospodarskega razvoja in je zatorej zapisan skorajšnjemu poginu. Najznačilnejši znanilec tega so tako imenovane gospodarske krize, ki so v razredni družbi neodpravljive. ISKANJE TR2ISC IN STRAHU PRED GOSPODARSKIMI KRIZAMI Problem gospodarskih kriz je v kapitalistično močno razvitih, ali kot jih tudi imenujemo imperialističnih deželah predvsem problem tržišč. Pridobitev novih tržišč za svoje odvišne proizvode in kapitale, to je danes geslo teh držav. V tem cilju se danes vodijo borbe za ponovno razdelitev sveta, ko prehajajo zaostale in nerazvite dežele iz rok enega v roke drugega gospodarja in jih ti ob istočasnem ropanju njihovih priročnih zakladov in nečloveškem izkoriščanju delovne sile domačega prebivalstva spreminjajo predvsem v svoja tržišča. Vsa politična, vojaška, diplomatska in pa gospodarska dejavnost imperialistov se danes razvija v tej smeri. Da je to tako, imamo najlepši dokaz v primeru Kitajske, Indije ali Koreje. To lahko vidimo v primeru Indonezije, Srednjega in Bližnjega vzhoda. O tem nam jasno govori usoda Grčije in držav zapadne Evrope, to nam potrjuje Marshallov plan in vsa dolga vrsta strateških oporišč od Groenlandije do Filipinov. Da je to tako, vemo zelo dobro tudi mi vsi iz naše vsakodnevne prakse, ko iz dneva v dan bolj občutimo pritisk anglo-ameriških imperialističnih okupatorjev, ki bi hoteli tudi naše ozemlje čimprej vključiti v splošni sistem njihovih gospodarsko-političnih in vojno-strateških postojank. Od leta 1945 do danes je ZVU kot lokalna agentura anglo-ame-riškega imperializma napravila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi vsilila našemu ozemlju tisto vlogo, ki bi v največji meri ustrezala njihovim določenim interesom in namenom. Vsemu resnično demokratičnemu prebivalstvu so predobro znane njihove «visoko kulturne» metode, ki so se jih in se jih bodo vedno bolj posluževali v borbi proti našemu ljudstvu. In bolj kot se bo ZVU zavedala, da ne bo tako laliko uresničiti njenih kolonizacijskih načrtov na našem ozemlju, kot je to spočetka predvidevala, bolj bo ostrila svoje mere proti vsemu, kor bo na poti njenim načrtom. REVOLUCIONARNE DEMOKRATIČNE MNOŽICE OVIRA IMPERIALISTIČNIM NAKANAM Sila, ki se ji je na našem ozemlju res učinkovito uprla, pa je bila enotna revolucionarna organizacija in akcija naših slo-vansko-italijanskih demokratičnih in protifašističnih množic. Ta sila, ki se je rodila, rasla in St politični razvijala že v času oborožene borbe proti nacifašizmu, se je po njej še okrepila in zadobila svojo konkretno materialno obliko v Slovansko-italijanski antifašistični uniji. Revolucionarna moč m udarnost naših demokratičnih množic, zajetih v tej organizaciji, je bila: 1.) V njihovi idejni, in organizacijski enotnosti, v njihovi dosledni borbenosti in v dejstvu, da jih je v tej borbi vodila tako preizkušena in prekaljena politična stranka kot je to KP. 2.) V dejstvu, da so ves čas svoje težke in ogorčene borbe imele trdno in zanesljivo oporo v sosednji ljudski republiki Jugoslaviji, ki jim je vedno in povsod nudila naizdatnejšo moralno in gmotno pombč. 3.) V zavesti, da so imele v svoji borbi ob strani veliko Sovjetsko zvezo in vse resnično demokratične množice sveta, ki so vsaka na svojem področju ravno tako vodile najdoslednejšo borbo proti istemu sovražniku. VU ISCE NOVE ZAVEZNIKE... Ce si je torej ZVU hotela utreti pot do takšne ureditve tržaškega vprašanja, ki bi v polnosti ustrezalo njenemu imperialističnemu apetitu, je predvsem morala uničiti ali vsaj oslabiti idejno, politično in organizacijsko enotnost naših slovansko-itali-janskih demokratičnih množic, eliminirati njihovo borbenost in še prav posebno likvidirati njihovo avantgardo komunistično partijo. Nadalje je bila njena naloga čimbolj spraviti ob ugled novo Jugoslavijo in odtrgati naše množice izpod- njenega idejno revolucionarnega vpliva, spraviti ob ugled Sovjetsko zvezo kot simbol miru, bratstva in svo- bode in po možnosti pretrgati vsako povezavo med našimi in ostalimi demokratičnimi množicami sveta. ZVU se je dobro zavedala, kako težka in prav za prav nemogoča je bila v pogojih naše enotnosti naloga, ki si jo je zadala. Zato se v svojem strateškem planu za naše ozemlje in v borbi proti našemu demokratičnemu gibanju ni mogla omejiti samo na vrsto več ali manj ostrih in po sodelovanju z njenimi odkritimi zavezniki (blok nacionalšovini-stičnih in klerofašističnih grupacij) premeteno sestavljenih frontalnih napadov, temveč je morala poskušati, da razbije našo demokratično fronto tudi od znotraj. Težko bi bilo reči kako in kdaj, vendar je dejstix>, da je imperialistom uspelo vajeti v tem cilju nekaj moralno političnih izprijencev in izdajalcev, ki so se uspeli vriniti v našo partijsko in ostale množične organizacije z določeno nalogo, da te organizacije v najprimernejšem trenutku čim temeljiteje razbijejo. V teh organizacijah s o se preriti do najodgovornejših položajev in, ko je nastopil dolgo pričakovani «ugodni» trenutek. so svojo nalogo izvršili tako odlično, da so njihovi «delodajal-ci» morali biti več kot zadovoljni. Kaj je nadalje sledilo, je že itak vsakemu poznano. OGORČENA BORBA ZA MNOŽICE Osnovna značilnost v novo nastalem položaju je bila in je še vedno izredno ostra in ogorčena borba za množice, za tiste množice. ki so naivno verujoč dema-goškim frazam pustolovcev d la Vidali. lahko bi rekli pomotoma in v dobri veri stopile po poti, ki jih mora nujno pripeljati v pogubo. Naša borba za množice pa se danes predvsem istoveti z dosledno borbo s frakcionaši, ki si nadevajo videz resničnih in poštenih revolucionarjev in prijateljev ljudstva, v resnici pa so samo direktni ali indirektni agenti buržoazije. Rdzkrinkovanje teh izdajalcev naše borbe in dosledno in vztrajno prepričevanje tistih. ki so jim pomotoma sledili, so danes naša prva in najvažnejša naloga. Da bi pa pristopili k temu delu z neko jasno perspektivo je izredno važno vedeti, kako se je kdo v kritičnem trenutku objave resolucije postavil na svoje stališče.- pošteno ali nepošteno. V zvezi s tem bi tako imenovane kominformisle lahko takoj razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina ima svojo posebno moralno politično platformo, na osnovi katere so vse štiri skupine prišle do ene in iste opredelitve, ki se po obliki v ničesar ne razlikuje, pač po vsebini. MORALNO POLITIČNI IZPRIJENCI Tistim, ki jih bomo postavili v prvo skupino, je skupna moralno politična platforma notorično izdajstvo, posebno glede na predispozicije, ki jih v tem pogledu imajo, kot bivši člani fašističnih organizacij, partizanski dezerterji in skrivači, slabiči, ki so po raznih koncentracijskih taborišči h in fašističnih ječah icalcirr koli že klonili pred razrednim sovražnikom itd. Jasno je, da so ljudje s takšnim moraino-politič-nim kapitalom nujno morali cb prvi priliki postati izdajalci. Sicer pa predstavljajo usedlino človeške družbe in so mnogo bližji navadnim kriminalcem kot pa načelnim idejno - političnim nasprotnikom. Danes služijo Vidaii- ju kot njegovi osebni opričniki, provokatorji in poklicni pretepači. ŠOVINISTI IN MALOMEŠČANSKE KREATURE HRBTENICA VIDALI-JEVE FRAKCIJE V drugo skupino bi postavili ose tiste Italijane, ki se se vse do danes niso mogli ali hoteli iznebiti svojega malomeščanskega nacionalnega šovinizma, predvsem v odnosu do nacionalnega in teritorialnega vprašanja našega ozemlja. Ze od vsega začetka so sovražili našo politično linijo in, V kolikor so nanjo pristali, so to napravili samo zato, ker so se zavedali, da jo v danih pogojih niso mogli spremeniti, predvsem pa, ker so se morali v naših vrstah potuhniti v pričakovanju tistega «ugodnega» trenutka, ki bi jim omogočil, da jo razbijejo. Sledeč svojemu napačnemu nacionalnemu samoljubju so se tako temeljito iztirili s preme revolucionarne poti, ki so nam jo začrtali veliki učitelji Marks-En-gels-Lenin-Stalin, da so se ravno v tako občutljivem vprašanju, kot je to nacionalno vprašanje, naenkrat znašli v istem taboru s svojo buržoazijo, ki jo danes v svojem šovinizmu celo prekašajo. Ti elementi, ki so hrbtenica frakcije, so tisti, ki sestavljajo danes skupno s kriminalci iz prve skupine famozne napadalne skupine Vidalijevih earditov«, ki so se s svojimi junaštvi v Skednju, Sv. Križu in drugod ovekovečili z neminljivo slavo. Njihov bojni klic je baje: «Che crepino tutti i s’ciavi!». KARIERISTI IN SEBICNEZI V tretjo skupino bomo uvrstili vse tiste, ki so svoje stališče zavzeli iz oportunističnih razlogov karierizma ali iz kakršnih koli drugih ambicij in osebnih interesov, čeravno so imeli mnogo več možnosti kot kdor koli (večina teh so naši bivši funkcionarji), da trezno presodijo situacijo, ki je nastala neposredno po resoluciji IU. To so predvsem nekateri Slovenci, ki so tudi prilezli do želenih položajev in časti, ki pa V resnici predstavljajo v okviru Vidalijevega štaba bolj figure dekorativnega značaja kot pa resnične voditelje. POŠTENA DELOVNA MNOŽICA, TRENUTNO ZAPLJANA PO VI-DALIJEVI DEMAGOGIJI In končno imamo še zadnjo ali četrto skupino, v katero spadajo vsi tisti neštevilni tovariši, delavci, kmetje in pošteni izobraženci, ki jih je Vidali s svojo blestečo demagogijo ujel na limanice. Ti tovariši so se pošteno in v globokem prepričanju o pravilnosti svojega dejanja opne delili za resolucijo IU, ne zavedajoč se, da pomeni na našem ozemlju in v naših pogojih takšna opredelitev likvidacijo naše revolucionarne sile in sposobnosti. Kot vidimo, imamo štiri različne tipe kominformistov. In na-pram temu se moramo tudi ravnati. Na videz so vsi eno in isto, po svojem bistvu in kvaliteti pa e zelo razlikujejo. Za tiste, ki smo jih uvrstili v prvo skupino, lahko povsem iskreno vzkliknemo: «Kolika sreča. da je prišla ta resolucija in nam jih pomagala razkrinkati/» Se kaj več povedali o teh podležih bi bilo popolnoma odveč. KPI BO MORALA POPRAVITI SVOJE ZGREŠENO STALISCE DO NACIONALNEGA VPRAŠANJA Glede ljudi iz druge skupine bi omenili to, da se naše poti ne bodo srečale, vse dokler ne bodo oni sami in še pred njimi KPI popravili svojega zgrešenega stališča do nacionalnega in teritorialnega vprašanja našega ozemlja, to se pravi, dokler se KPI ne bo ideološko in politično tako okrepila, da bo lahko brez bojazni in ozirov na lepo in desno iskreno in pošteno postavila to vprašanje tako kot so nas tega učili vsi veliki učitelji komunističnega internacionaiizma. Dosledno temu pa bo še morala prečistiti svoje vrste vseh tistih zavestnih in nezavestnih filoburioaz-nih elementov, ki vztrajno delajo na tem, da bi se to vprašanje ne postavilo in rešilo tako kot je to pravilno in potrebno. Primer komunističnega poslanca Pustetta v goriškem občinskem svetu je klasičen primer takšnih-le filobur-žoaznih elementov. Res je, da je dolžnost vsake nacionalne kompartije, da se v svojih pogojih bori tako, da ima čim več revolucionarnih uspeha4), ni pa res, da bi za dosego takšnih uspehov smeli rušiti osnovna marksistična načela, to se pravi, da ne smejo biti njihovi uspehi plod takšnega ali drugačnega idejnega odklona od marksizmi. O tem si mora biti KPI vendar enkrat že na jasnem. VEDNO TEŽJI BO NJIHOV POVRATEK Glede oportunistov iz tretje skupine pa je potrebno ugotoviti, da so to elementi, ki imajo vse pogoje, da se na določeni stopnji preoblikujejo iz navadnih me-galomanov, ambicioznežev In malomeščanskih užaljencev v popolne in zavestne izdajalce. Najbrže da ti ljudje tudi takrat, ko bodo I spoznali zgrešenost svojih dejanj — in do danes so imeli za to dovolj prilike — ne bodo popravili tega, kar so zagrešili. Ugotoviti moramo, da bolj kot se bodo v svoji nadutosti in častihlepju pogrezali v močvirju zavestnega izdajstva, težji bo njihov povratek nazaj v poštenje. NAŠLI BODO PRAVO POT ONI, KI Sp SPOČETKA NISO ZNAŠLI V TEŽKEM PROBLEMU Povsem drugačna pa je stvar s tistimi neštevilnimi tovariši, ki smo jih opredelili v četrto skupino in ki so še danes formalno naši nasprotniki. Pravim formalno, kajti bistveno so bolj naši kot si to mislimo. V popolnoma novem, in izredno kompliciranem problemu, ki se je postavil pred nas z objavo resolucije Informacijskega urada, se res niso znašli. To pa ni njihova krivda, temveč tistih, ki so izvršili nad njimi enega največjih zločinov s tem, da so jih — izkoriščajoč njihova najplemenitejša čustva in poštenje— — skušali pahniti skoraj na rob idejno-političnega in nacionalnega (pri Slovenčih) samomora. Ti pošteni ljudje bodo v najkrajšem času spoznali podlo prevaro in spet našli pot tja, kamor prav za prav spadajo. To zavisi v največji meri od nas samih, od našega pravilnega odnosa do njih, od našega vztrajnega in potrpežljivega vsakodnevnega političnega dela med njimi, od naše borbene in načelne doslednosti in v veliki meri tudi od samega razvoja dogodkov, ki bodo neusmiljeno razkrinkovali lažno revolucionarnost Vidalija in njegovih desperaterjev'. Zanimivo in značilno je na pr, dejstvo, da tisti vidalijevci, ki smo jih uvrstili v prve tri skupine in ki se zavedajo, da se jim že močno majejo tla pod nogami, postajajo vedno bolj divji, zagrizeni in tudi neprevidni, posebno ker se spuščajo v tako dvomljive politične argumentacije, kot so to laž. natolcevanje in teror, ki imajo nedvomno zelo malo prepričevalne moči za vsakogar, ki je količkaj pošten in trezno misleč. Istočasno pa vidimo po drugi strani, da se vsi, ki so tem kreaturam še v začetku sledili, danes ohlajajo, postajajo nezaupljivi in presenečeni nad njihovimi podlostmi, se vedno bolj pa-sivizirajo in postavljajo na stališče dezinteresiranih opazovalcev, TEM NAŠIM, SICER ZAPELJANIM, VENDAR BISTVENO POŠTENIM LJUDEM MORA BITI POSVEČENA USA NASA POZORNOST. Pri tem se moramo zavedati, da za njihovo ponovno revolucionarno mobilizacijo ni dovolj, če samo spregledajo, kako so jih tukajšnji vodilni frakcionaši prevarali in izdali njihove najosnovnejše interese. temveč se morajo — in to je najpoglavitnejše — istočasno tudi prepričati, da smo nasprotno mi ostali pošteni, da je naše stališče pravilno in ravno tako tudi naša dosedanja politična linija. SVOJIH IZDAJALSKIH NAMENOV NE MOREJO VEC ZAKRITI Danes, ko so frakcionaši — čeravno ne v besedah, pač pa v dejanjih — že nakazali svoj program (likvidacija revolucionarne linije sindikatov, pogajanje z rumenimi sindikati, razbijanje slo-vansko-italijanske enotnosti, uničevanje slovenskih kulturno-pro-svetnih ustanov, pozivanje na dvig enojezičnih osebnih legitimacij, itd. itd.), se vsi naši pošteni ljudje vedno bolj prepričujejo, kako je ta program preračunan samo na en cilj: na uničenje naše demokratične in revolucionarne fronte v svrho čimprejšnje priključitve tukajšnjega ozemlja k Italiji. In ker si tega naši ljudje najmanj želijo, bodo nujno morali Vidaliju v najkrajšem času obrniti hrbet. Ker pa ja naša poltična linija pravilna, ker je zasnovana na znanstvenih načelih marksizma-leninizma, ker je edino ona preračunana na dosledno in brezkompromisno borbo proti vsem imperialistom in fašistom in za demokratizacijo našega ozemlja, za spoštovanje mirovne pogodbe, za takšno rešitev tržaškega vprašanja, ki bo edina resnično okrepila svetovno protiimperialistično fronto in zagotovila najpravičnej-šo rešitev tako nacionalnega kot socialnega problema za vse naše delovne ljudi, prav zato jo bo naše delovno ljudstvo ponovno potrdilo in si jo osvojilo kot svojo. NASE OZEMLJE NE SME POSTATI VOJNO SKLADISCE PROTI MIRU Nikdar ne bo uspelo imperialistom — tudi ne s podporo vseh mogočJi izrodkov, med katerimi je nedvomno eden največ-jih' Vidali, da bi spremen it naše ozemlje v vojaški arzenal in ga vključili v takšni ali drugačni obliki kot člen v verigo svojih strateških oporišč, s katerih danes tako uporno in nenehoma ogrožajo svetovni mir! Za to so nam porok naše v neštetih bitkah prekaljene in preizkušene demokratične in antifašistične množice, ki so vedno in v najtežjih krizah znale v odločilnem trenutku zavzeti svojo pravilno in po-. šteno stališče. Dušan Furlan iz Sovjetske zveze / 'V mm ESfiSfi 98898 stanovanjskih na Reki KEKA, liij. — Letos so se na Keki pričela dela za izgradnjo in obnovo hiš namenjenih za stanovanja. Doslej je bilo dokončanih 13 velikih poslopij s približno 200 stanovanji, kamor so se že vselili delavci in uradniki. Do konca leta bo izgrajenih še 170 delavskih stanovanj. Razen tega je bilo obnovljenih in usposobljenih za bivanje 1380 stanovanj v hišah, ki so bile med vojno poškodovane. Plačan /.a klevete proti Sovjetski zvezi RIM, 3S. — Disciplinska komisija italijanske zveze novinarjev je izključila iz svojih vrst urednika «Momento-Sera» Carboneja, ker je objavljal lažne vesti. Komisija je tudi ugotovila, da je Carbone prejel neko vsoto denarja s predsedstva italijanske vlade, da bi objavljal klevetniške članke proti Sovjetski zvezi. BELORUSKA SOLA UMETNIH PLESOV V MINSKU. UČNA URA KLASIČNEGA PLESA je vojne i v zahodni Nemi PRAGA, -JJ. — Kot poročajo nekatere tiskovne agencije, je tovarna «Avgust Thyssen Huette« najvažnejše nemško podjetje za proizr vajanje razstreliva pričela zopet delovati. Odločitev v tem smislu je bila sprejeta v skladu z ukazom ameriških okupacijskih oblasti, d® je treba povečati proizvodnjo jekla v zapadni Nemčiji. Omenjena tovarna bo proizvajala letno 2 milijona ton jekla. RIM, — Na podlagi statistik papeškega urada za versko oropaj gando je sedaj na svetu 946 tisoC katoliških duhovnikov. /ha m Na ogromnem proštom 14 000 kvadratnih kilometrov na mejah Afganistana in^Cine se razprostira visoko gorovje Pamir. Eni pravijo. da izhaja ime ((Pamiri) od perzijske besede ((Po—i—mor,>, kar pomeni »Vznožje smrti«. Drugi sodijo, da ta naziv izvira iz besede «Pam—i—dunja», kar pomeni ((Streha sveta«. Največji ledenik Kavkaza meri v dolžino 15.2 kilometra. Alpe ni majo ledenikov daljših od 29 kilometrov. Na severo-zapadu Pa-mira pa se vleče ledenik Fedčen-ko 77 kilometrov daleč ter prehaja skupaj z Jazgudemskim ledenikom v nepretrgani trak ledu, ki je dolg 115 kilometrov. Podnebje te gorske dežele je zelo različno. Padavin je malh, zrak je suh kakor v večjih peščenih pušča-v višini 3954 m izloča ozračje le 27 milimetrov padavin na leto, kar PRIZRENSKA NARODNA NOSA ustreza puščavi Sahari. Po dolinah Srednje Azije se poleti dvigne- temperatura do 40 stopinj C; tu so postavljeni1 prvi poizkusni stroji na sončno energijo. V go-vah. V okolici jezera Kara-Kul rah Pamira znaša poleti temperatura v višini 3-4 km 27 stopinj toda pozimi nastaja sibirski mraz ln termometer kaže 40 stopinj pod ničlo. Zapadne doline so naseljene s Tadžiki. ki se bavijo s poljedelstvom. Na vzhodnih planotah žive Kirgizi. Pred osemnajstimi leti so prišli sovjetski raziskovalci v to surovo deželo. Predvsem so se zanimali za vodne množine rek in ležišča rud. ki niso bila izkoriščena. V letih 1928—1937 so sovjetski znanstveniki izpolnili zemljevid Pamira in ugotovili, da leži njegova najvišja točka 7495 m nad morjem. Leta 1946 je bil raziskan jugo-zapadni del gorske verige Pamira. Sovjetski znanstveniki so osnovali biološko postajo in so pričeli proučevati lastnosti gorskih rastlin ter možnosti prenosa rastlin z drugih krajev. Postaja ima kemični laboratorij, ki je kmalu zabeležil svojo prvo zanimivo odkritje. Nekoč so v laboratorij prinesli vzorce prvih rastlin, ki so jih poskušali gojiti na Pamiru. Rastline je bilo treba kemično preiskati in ugotoviti sestavo in količino snovi, ki jih vsebujejo. Pregledali so sočne liste detelje, rženo klasje, visoke bilke ječmena in so našli v njih normalne količine pepela, beljakovin, olja ter niso pri tem opazili nič zanimivega. Sedaj je bila na vrsti še ugotovitev sladkorja v rastlinah. Tedaj pa je aparat, ki določuje sladkor, označil, da ima detelja, zrasla na Pamiru, enako količino sladkorja kot najboljša vrsta sladkorne pese. Kemiki so večkrat ponovili poizkuse in so s presenečenjem ugotovili, da je vsak grm detelje, ki je rastel na gorah Pamira, vseboval sladkor v količini petega dela svoje teže. Se več sladkorja so našli v pšenici in rženih klasih. Slama in seno gorskih rastlin sta zelo redilna krma za živino. Znani italijanski potovalec Marco Polo je že v 13. stoletju pisal o travnikih Pamira, katere je videl na poti po Srednji Aziji v Kino: «Tu so najboljši travniki na svetu: najbolj mršava živina postaja tu lOkrat debelejša.« Gorski travniki Kavkaza in drugih dežel so bili znani vsemu svetu. Vendar niti Marco Polo niti drugi profesorji botanike niso vedeli do zadnjega časa, zakaj je seno gorskih'travnikov bolj redilno kot seno na ravninah. Sele sedaj so pojasnili to uganko, ko so odkrili v gorskih rastlinah velike količine sladkorja. Živali prebavljajo sladkor laže od ostalih snovi. ki jih vsebuje trava. Ze sedaj pričenjajo na Pamiru sejati trave, urejevati travnike, da bi pridelali tisoče ton najboljšega sena na svetu za krave kolhozov in sovhozov. Toda vse rastline ne uspevajo enako na Pamiru. Podnebje Pamira je surovo. Eima je mrzla, poletje zelo kratko. Celo v najbolj vročih mesecih pada temperatura ponoči pod ničlo. Suhi vroči vetrovi pihajo po hribih Pamira. S hribov tečejo v slapovih nemirne reke in potoki, toda padavin je na Pamiru manj kot v puščavi Sahari. Kamnite in peščene puščave se vlečejo na stotine kilometrov daleč. Tedaj se je profesor Tumanov, ki je dtlal na postaji, odločil, da poizkusi z gojitvijo rastlin iz drugih dežel sveta. Upal je, da se najdejo med stotinami vrst pšenice, graha, ječmena, ki so shranjene v sovjetskem Vsezveznem institutu rastlinstva. tudi take, ki bodo kljubovale nočnemu mrazu in ne bodo poginile od jesenske slane. Na poizkusnih parcelah Pamir-ske postaje so pričele rastline ((tekmovati« med seboj. Sonce je obsevalo tisoče zelenih rastlin. Pr- va je poginila od mraza detelja, ki so jo pripeljali s travnikov široke Volge. Sibirska pšenica nl vzdržala nočne slane in je zn“.z' nila. Redčile so se vrste rastlin na poizkusnih poljih. Tiste, ki 50 prenesle nočni mraz, so ginevale od neznosne dnevne vročine. Vsas dan so sotrudniki postaje ugotavljali vedno nove žrtve surovega podnebja Pamira. Vendar so nekatere rastline premagale vse preizkušnje in s0 jeseni dale dober pridelek. K° so znanstveniki pregledali rastline, so ugotovili, da so semena ten rastlin prepeljali iz Etiopije« Eritreje in Južne Italije. Tako so sovjetski botaniki pri' šli do še enega zanimivega odkritja, ko so ugotoviti, da so najbolj odporne proti mrazu rastline iz vročih krajev. Kmalu je bila pojasnjena ta nenavadna uganka. Izkazalo fe je, da suša in mraz učinkujeta na rastline skoraj enako. V celicah rastlin se zmanjšuje med sušo količina vode in rastlina t1' ne. V času nočnega mraza se tvorijo v rastlinah mali ledeni kristali, ki rastejo na račun vode, katero jemljejo rastlinskim ce' licam. Zato se mnoge južne rastline, ki dobro prenašajo suso. tudi ne boje mraza. Njihova z®' ščita od suše in mraza je — kor. Cim več sladkorja ima rastlina v celicah, tem manj vode uhaja iz celic med sušo in tem nizJa temperatura je potrebna za ustvarjanje ledenih kristalov bilkah rastlin. Ako bi se ti kastah pojavili, bi šel njihov raz* počasi, zlasti v rastlinah, ki in13 jo veliko sladkorja. V tem jo vzrok, da je narav® podelila veliko sladkorja deteu1 in ječnemu, ki raseta na PomirU- Uspehi pamirske biološke staje so znatno razširili podr° pa rastlinskih kultur. Sedaj je stalo znano, da v gorskih preb lir in severnih krajih lahko usP^ vajo tudi južne rastline, ako s dovolj odporne proti vročini- V gotiki samoti «Ni dvoma, da so razmere tu na Kosovu in v Metohiji zelo težke, težje kakor v katerem drugem- delu LR Srbije ali drugod t n LRJ. kajti Kosovo-Metohija je RUGOVSKA SOTESKA PRI PECI NA KOSMETU najbolj zapuščena pokrajina, kar smo jih našli po osvoboditvi. Na Iiosmetu smo našli še docela fevdalne in polfevdalne razmere, ki so bile drugod že davno odpravljene. Našli smo takšne navade, takšne predsodke, takšno stanje kulture in nepismenosti, da kaj podobnega težko najdete v drugih krajih naše države. Želimo, da bi Kosovo in Metohija dosegli v napredku druge dele naše države. Z ljudsko oblastjo bomo to dosegli dosti hitreje kakor bi se to dalo doseči v drugačnih razmerah». Predsednik vlade LR Srbije Blagvje Neškovič oktobra 1946 na zasedanju skupščine oblastnega ljudskega odbora avtonomne kosovsko - metohijske oblasti-Kosmeta Letošnjo jesen, dve leti po zgoraj navedeni skupščini, je naša ekipa snemala dokumentarni film na Kosmetu. Ko smo potovali po teh krajih in iskali značilne motive in podrobnosti, ki bi slikovito prikazale težko preteklost in lepe izglede te oblasti, smo se lahko stokrat prepričali, kako resnične so besede tovariša Neškoviča, tiste o veliki zaostalosti, prav tako kakor one o možnostih nove- ga napredka. Videli smo na primer, da je v manj kakor dveh letih zraslo iz stare, turško kaotične, prašne in blatne Prištine občudovanja vredno stanovanjsko naselje, ki obsega več ko deset modernih trinadstropnic. Dom ljudske prosvete je v središču, velika kmetijska šola na obodu mesta. Videli smo, da je po Lando-viških gričih ob Prizrenu, ki so bili še pred dvema letoma porasli z jalovim hrastincem, zrasel velikanski mladinski vinograd, ki je že zdaj med največjimi državnimi kmetijskimi podjetji v državi. Sto dvajset tisoč žlahtnih trsov so tu posadili mladi Siptarji, Srbi in Črnogorci z vsega Kosme-ta. Letošnjo jesen in prihodnjo pomlad jih bodo zasadili še enkrat toliko. Cez kakšno leto bomo govorili o landoviškem vinu kakor zdaj o tistem z Oplenca in Zupe ali iz Vršca... Videli smo, kako rasto na ravnici pri Djako-vici poslopja velike živinske nadzorne postaje. Hlevi, skladišča, upravna poslopja. Kadar koli smo se vračali po cesti iz Prizrena v Djakovico, je bila ta ustanova večja in večja, bolj in bolj očitna. Na vsej poti, do koder smo se prebijali z vozom, smo srečevali obnovljene vasi tn nove zadružne domove. Pri vhodu v Sredsko sotesko južno od Prizrena so ostanki Dušanovega gradu prevzeli barvo suhega skalovja, na katerem je bil grad zgrajen pred mnogimi stoletji. Kakor v Rugovski soteski. se tudi tu vije cesta ob strugi Bistrice in rine naprej med kamenjem in predori, čez vrtoglave mostove, na sto krajih ogrožena od previsnih skal, venomer na robu prepada. Otovorjen konj in volovska vprega se tu težko srečata. Človek bi rekel, da mora tu nekje biti meja ljudske civilizatorske in druž-beno-organizacijske zmogljivosti in da mora ta cesta voditi v divjino in na rob sveta. Potem pa iznenada nekje na osmem kilometru soteska razmakne svoje skalovje, Bistrica se bolj in bolj lagodno vije med njivami in vrb-niki in cesta nas lepo pripelje skozi vas v Sredsko župo, ki je tako sveže zelena in tako lepo obdelana. Na koncu ceste je namesto pričakovane divjine vas Sredska, ki je dokaj velika in nenavadno snažna. Srečujejo nas prisrčni, jedri ljudje. Ponosno nam pokažejo svoj zadružni dom. JANCE POD BISTRO, ZNACJ& NO NASELJE POD SAR pL NINO V Sredski žive Srbi-staroselc*' To je etnografsko najstareJ ^ srbski rod na Kosmetu. pze Turki, ki so vdirali skozi sotes > so se ti starinci vselej umika v planino in se tako ubrani11 sto- šegu- mnogim navalom ter skozi letja ohranili jezik, vero in Niti prihod avtomobila, ki je v teh krajih dokaj redek Sos*’j^. odvrnil sredskih pionirjev od d . la, pri katerem smo jih zatek (Se nadaljujc) ....f. moNTEUCHI SL 6 UL naa - Telefon St 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefonska številka 8351. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 411, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 330, 650 d»»-^i sn oa 15.1» D>1 27 847 ’ Cene oglasov- Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravnt 60, osmrtnice 70 lir. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik«, Trst ll-r'74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-1 OGLASI, od 8.30-12 ln od tei. z« «<• * ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod.