''GLASILO- podjetja za promet z industrijskimi surovinami ter' reprodukcijskim in odpadnim blagom "DINOS1'' LJUBLJANA
Leto VI.	22> maj 1967	štev. 29
Obvestilo vsem članom podjetja im dosedanjim	stran
bralcem "Glasila"
Ob rob opravljenih volitev v organe upravljanja v podjetju	"	4
Delavski svet podjet ja v novi sestavi	"	5
ir
Izboljšajmo vsebino dela zborov delavcev in svetov delovnih enot	!i	7
Primer, kako se ne sme delati	t!	9
Najvažnejši sklepi 31. zasedanja delavskega sveta podjetja	"	11
Iz delovnih enot	"	13
Širpi kolegij - živahno posvetovanje	"	21
Sestanek na zvezni zbornici	.	"25
Iz našega poslovnega združenja (inot)	"	26
Naše storitve atrankam s prevozom materiala na dom in rezanjem uprabnega materiala"	"	28
Zvišane cene za, elektrolitni baker	"	32
Pionirska akcija v Izoli	"	33
Cene blagom in uslug morajo biti za vse enake	"	34
Disciplinski ukrepi	"	35
Iz važnejših okrožnic	"	37
Urejuje uredniški odbor
I
OBVESTILO VSEM ČLANOM PODJETJA IN DOSEDANJIM BRALCEM GLASILA
Z izvolitvijo novih članov v samoupravne organe podjetja bomo :iG-lasilo!! pošiljali novim članom, črtali pa bomo iz seznama vse one, katerim je pranehal mandat, ako nimajo vzporedno še 'kakšne druge funkcije.
Razveseljivo bi bilo, če bi dosedanji bralci ''Glasila” želeli še nadalje prejemati naš časopis. Kdor to želi, naj sporoči to željo direktno na upravo podjetja ali preko svojega predpostavljenega.
To naj velja tudi za tiste člane kolektiva, ki doslej še niso prejemali našega časopisa.
Uredništvo
M

'V





OB ROB OPRAVLJENIH VOLITEV V ORGANE UPRAVLJANJA V PODJETJU
Polovici članom organom upravljanja je potekel dvoletni mandats na njihovo mesto pa je kolektiv izvolil dne 25. aprila nove člane delavskega sveta podjetja in svetov delovnih entt. Vsem tistim, ki jim je prenehal mandat,, izrekamo priznanje za njihovo nesebično ter odgovorno odločanje pri sprejemanju splošnih aktov in smernic za napredek podjetja, za uspešno premagovanje težav ob izvajanju gospodarske reforme ter drugih pomembnih odločitev za utrditev stabilnosti podjetja.
Ge to in naslednje leto lahko pričakujemo, da bo moralo podjetje premagovati še večje težave za dosego ciljev gospodarske reforme in da bodo organi upravljanja podjetja morali posvečati ekonomski problematiki podjetja kar največ pozornosti. ^ Vsled tega se bodo morali tako kot doslej, če ne v večji meri, lotevati te problematike s širših aspektov in dolgoročnega ekonomskega koncepta, ki mora biti prilagojen zahtevam tržišča in objektivnim zmogljivosti podjetja brez'več je obremenitve sredstev za investicijska vlaganja. Tak koncept bo odločneje terjal rešitev tudi ostalih neresnih problemov, ki vplivajo na učinkovitost ekonomike v organizaciji podjetja, usposobljenosti delavcev in njihove storilnosti v notranji delitvi osebnih dohodkov in podobno. Tu ne bo smelo biti pomislekov ali oklevanja ker so ti cilji v več ji meri začrtani v statutu pod jet ja-in ki ne dopuščajo več stihiji, da bi s svojim -vplivom v temeljnih vprašanjih usmerjala ekonomiko podjetja.
Pričakujemo, da bodo novi člani organov upravljanja lažje pristopali k reševanju zahtevnih nalog, ker bodo z njimi sodelovali ostali člani, ki jim še ni potekel mandat in ki so tekom svoje mandatne dobe v organih upravljanja spremljali in uspešno reševali vprašanja iz poslovnega življenja podjetja. Pri izvajanju svojega poslanstva se bodo morali vselej zavedati,
da morajo predvsem iskati in se odločati za take rešitve, ki bodo v prid podjetju kot celote brez ozira, v kateri volilni enoti je bil izvoljen. Le tako bodo organi upravljanja opravičili zaupanje , ki jim ga je dal kolektiv.
Vsem novim članom organov upravljanja čestitamo k njihovi izvolitvi z željo, da bi bil njihov prispevek v organih upravljanja kar najbolj koristen podjetju in njegovemu kolektivu.
Venčeslav Vetrovec
DELAVSKI SVET PODJETJA V NOVI SESTAVI
Letos se je prvič moralo dosledno upoštevati ustavno določilo o tem, da člani delavskega sveta, ki so do sedaj opravljali to funkcijo ne morejo ponovno kandidirati. Zato se je v delavski svet podjetja izvolilo 12 članov, ki preteklo mandatno dobo niso opravljali te funkcije. Priprave na volitve so pokazale vsestransko zavzetost članov kolektiva, da bi izvolili v najvišji organ upravljanja delavce, ki bodo kos nalogi v'tej situaciji. Ta zavzetost se je kazala v udeležbi in razpravah na zborih delavcev, kjer se je predlagalo kandidate. Na sploh je bilo prddlaganih več kandidatov, kot pa se jih je volilo. Tudi udeležba na volitvah potrjuje to ugotovitev, saj se je udeležilo volitev 9o%, neopravičeno pa je izostalo od volitev le o,6j5 vseh volilnih upravičencev. To nam zagotavlja, da bodo novo izvoljeni člani imali pri svojem delu dokajšnjo oporo v' celotnem kolektivu, to pa le pod pogojem, če bodo tudi ti izvajali svoje dolžnosti do volilcev. Ta dolžnost se bo morala
odražati v večjem pojasnjevanju določene problamatike, i.plcanju mnenj in predlogov do posameznih vprašanj, nadalje, pravočasno seznanjanje s problematiko in težavami, ki se kažejo v novih pogojih gospodarjenja. Letošnje leto je eno med tistimi, kjer zaostrili pogoji 'gospodarjenja zahtevajo dokajšnjo prizadevanje slehernega člana kolektiva pri reševanju posameznih vprašanj. Dosedanje izkušnje in uspehi, ki so bili doseženi, kažejo na to, da lahko smelo trdimo, da je kolektiv kot celota sposoben postavljeni cilj tudi doseči.
Izvoljeni so bili naslednji tovariši:
Jože GOSTINČAR in. Danica PIRC iz Ljubljane, Kočevja in Novega mesta;
Boris MLINAR iz uprave podjetja;
Janja POKOVEC iz .Sortirnice Ljubljana;
Anica SLAPNIK iz Celja in Slovenskih Konjic;
Jurij BOBEK in Ivan ČAVLEK iz Maribora;
Jože UPiEK iz Bohove;
Jože MEJAK iz Trbovelj in Brežic;
Anton DEČMAN iz Kranja;
Karel SANABOR iz Nove Gorice;
Ivan STRAMŠČAK iz Kopra in Ilirske Bistrice.
Na prvem zasedanju delavskega sveta so bili potrjeni vsi mandati novo izvoljenih članov.
Za predsednika delavskega sveta podjetja je bil ponovno izvoljen tov. Danilo JANČIČ - direktor komercialne službe, za namestnika predsednika pa tov. Jože GOSTINČAR iz Ljubljane.
Predsednik delavskega sveta je v svojem uvodnem nagovoru izrazil svoje prepričanje, da bodo člani delavskega sveta s svojo aktivnostjo v razpravah in s predlogi po svojih močeh prispevali h kar najboljšemu delu tega kolektivnega organa.
IZBOLJŠAJMO VSEBINO DELA ZBOROV DELAVCEV IN SVETOV DELOVNIH ENOT
V skladu z določili statuta podjetja so bile povsod tam, kjer se voli svet delovne enote, opravljene istočasno z volitvami v delavski svet podjetja, tudi volitve članov sveta delovne enote. Sveti delovnih enot so torej pomlajeni z novimi člani.
Tako so izvoljeni v svet delovne enote Ljubljana Djuro VOJIN, Drggo ČIČIČ in Ešef AGANOVIČ; v svet delovne enote uprave podjetja Marija KUNILO, Karel PAVLETIČ in Jernej ZORKO; v svet delovne enote Maribor Pavle BLAŽEKA, Jurij BOBEK, Ivan ČAVLEK in Jože HORVAT; v svet delovne enote obrata za izdelavo čistilne bombaževind na Bohovi Betka EKART, Anica POTOČNIK, Vlado STEAHIJA in Ivan ŠPANINGER; v svet delovne enote Celje Milica DEČMAN, Cvetka GAŠI, Ivan MATJAŽ in Anica SLAPNIK; v svet delovne enote Sortirnica Ljubljana Vinko MAGISTER,
Marija POTOKAR in Slavka KASTELIC.
Na prvih zasedanjih bodo izvoljeni predsedniki svetov delovnih enot, tam kjer pa opravlja funkcijo zbor delavcev, se bo volilo predsednika zbora in njegovega namestnika.
Pristojnosti organov upravljanja v delovnih enotah so določene s statutom. Zato bi bilo prav, da bi na začetku mandatne dobe svet delovne enote bil seznanjem z določili statuta, ki se nanašajo na delo teh organov in že na prvi seji obravnaval poročilo o delu sedanjega organa upravljanja enote.
n&aradi delnega prispevka k tej obravnavi naj bi organu upravljanja enote služila analiza dosedanjega dela, ki jo je mogoče na grobo povzeti iz zapisnikov ter organov oziroma iz poročila poslovodje poslovalnice. Ena od slabosti v dosedanjem delu
organa upravljanja je bila prav gotovo nejasnost o pristoj— nosti teh organov. Nemalokrat se troši ogromno časa za obravnavo takih zadevj ki imajo operativni karakter in ki bi jih-zaradi tega, moral reševati poslovodja in delovodje oziroma vodje skupin. Obravnave posameznih vprašanj so bile preveč teoretične, čeprav je bil problem popolnoma jasen in plastičen. Res je, da se iz zapisnkov ne bi dalo zasledovati točne analize aktivnosti članov organov upravljanja, toda že samo podatek, da so se sestajali organi upravljanja na tri mesece narekuje, da je treba aktivnost povečati. Tako redko sklicane seje imajo potem za posledico obravnavo obsežna, gradiva in ki seje zavlačuje in člane utruja. Uspešnost sej oziroma sestankov lahko pričakujemo le takrat, če trajajo cca 2 uri. Ne gre toliko za časovno omejitev kot za dobro pripravo, ki bi gotovo lahko vplivala na izboljšanje kvalitete dela organov upravljanja enote.
Niso redke kritične pripombe članov kolektiva, da ne vedo ali pa premalo o delu delavskega sveta podjetja. Te kritike so bile iznešene tudi na neka'terih svetih delovnih enot.Koordinacijo dela organov upravljanja so po večini razumeli tako, da naj bodo člani delavskega sveta v glavnem tudi člani sveta delovne enote. Taka rešitv bi nedvomno pripomogla k povečanju aktivnosti članov delavskega sveta, saj- bi bili tako zelo tesno povezani s problematiko delotnega podjetja in bi lahko ob marsikaterem vprašanju pojasnjevali stališa in sklepe. Delavski svet podjetja po vsej verjetnosti predstavlja delno pomanjkljivost pri dosedanjem delu, preslaba in prepočasna čestokrat pa tudi nepopolna informiranost članov kolektiva. Zato se je na upravi podjetja uvedla praksa, da njeni člani delavskega sveta informirajo volilce o sprejetih zaključkih, sklepih.
/
/
PRIMER, KAKO SE ITE SME DELATI
V zvezi s sklepom delavskega sveta podjetja je morala tehnična služba podjetja organizirati tečaj za vodje paketirk za pločevino. Prvi tečaj razpisan v mesecu aprilu se ni mogel izvršiti, ker je na tečaj prišel, le en delavec.
Poslovodje so bili kritizirani, tehnični službi pa je bilo naročeno, da tečaj ponovno organizira. Tudi na drugi tečaj je prišel samo en delavec, zopet iz Celja.
Direktor tehnične službe je nato poslal direktorju podjetja dopis, v katerem odklanja odgovnrnost za neizvr-šitev sklepa oziroma naloge. Direktor podjetja je uvedel disciplinski postopek proti poslovodjem iz Kranja, Ljubljane, Maribora, Nove Gorice in Kopra. Na 'zaslišanju so trije poslovodje izjavili, da so že prddčasno sporočili tov. Ramovšu, da imajo samo priučene delavce, katerim je 'potreben le enodnevni tečaj'. Ker pa je bil tudi drugič organiziran 3-dnevni tečaj, zato nanj niso poslali nobenega delavca.
Dva poslovodja sta izjavila, da dopisa o dragem tečaju nista dobila pravočasno v roke, zato nista mogla izvršiti naloge, Noben poslovodja pa neposrddno pred začetkom točaja ni sporočil, da ne bo poslal nobenega delavca na 3-dnevni tečaj.
Vsled takšne situacije je direktor podjetja ustavil disciplinski postopek, nekatera vprašanja so ostala odprta.
lo
Tov. Ramovž je verjetno računal, da je dovolj, če se za izvršitev neke naloge pošlje samo dopis in potem čaka. Čeprav sev je glede tega že velikokrat razočaral in bi ''prakso poslovodij" moral poznati je v tem primeru zopet čakal in ko ni bilo nič, odklonil odgovornost za izvedbo tečaja.
Kdo je zdaj kriv in kdo ne, je iz vsega tega res težko
•
ugotoviti. Ali niso bili poslovodje, ki so dobili in ko so dobili dopis o tečaju dolžni, ne glede na prejšnje razgovore, sporočiti, da za tak tečaj nimajo ljudi?
Ali je bil tov. Ramovž dolžan vprašati dan dva pred začetkom tečaja, koga in koliko jih bodo poslali na tečaj? Raj bo kakorkoli že,toda v bodoče se kaj takega ne bo smelo več zgoditi, kajti toliko denarja nimamo, da bi lahko mirne duše prevzeli kazen, ki bi nas do-, letela, če bi se zgodila nesreča pri paketirki pod vodstvom delavca, ki nima dokaza, da zna upravljati s strojem
Stane Koman
NAJVAŽNEJŠI SKLEPI 31. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA
31. zasedanje delavskega sveta podjetja je Lilo lo. maja letos v Ljubljani. Potem, ko je bil precitan izvleček zapisnika predhodnega zasedanja, se je pristopilo k potrjevanju mandatov novih članov delavskega sveta podjetja, izvolitvi novih komisij delavskega sveta in novega upravnega odbora.
Osrednja točka tega zasedanja je bila obravnava poročila o poslovanju v prvem tromesečju letos. V zvezi s tem so bili sprejeti naslednji sklepi;
1/ poslovanje podjetja kot celote je bilo v prvem tromesečju uspešno. Poročilo o poslovanju se sprejme z naslednjimi zaključki;
a/ izkazano preplačilo osebnih dohodkov delovne enote Ljubljana je nastalo zaradi netočnih podatkov o nabavni in prodajni vrednosti nekaterih vrst blaga, ki jih je ta enota posredovala finančni službi uprave podjetja. To naj do prihodnjega zasedanja razčisti vodstvo enote skupno s finančno službo podjetja L/ vzroke nezadovoljivih rezultatov poslovanja delovne enote Maribor naj do prihodnjega zasedanja delavski svet ugotovi in predlaga ukrepe komisija delavskega sveta podjetja za organizacijo ob pomoči finančne službe podjetja
c/ preplačila osebnih dohodkov iz leta 1966 v skladišču Črnomelj morajb delavci vrniti tako, da se jim mesečni osebni dohodki, ki jih prejemajo v poslovalnici Novo mesto, zmanjšajo za eno tretjino, dokler ne bo preplačilo povrnjeno
č/ da delavci v skladišču v Novem mestu ne bi bili pri-
krajšani zaradi priključitve skladišča iz Črnomlja, se poslovalnici Novo mesto odobri iz skladov povračilo, ki ne sme biti večje kot je razlika med prisluženirni osebnimi dohodki delavcev iz Črnomlja na osnovi prometa, ki ga ustvarja skladišče Črnomelj in dejansko prejetimi osebnimi dohodki delavcev, ki delajo na tem skladišču, d/ poslovalnice, ki niso ustvarile dovolj dohodka, da bi pokrile preveč izplačane osebne dohodke, naj povečajo napore za zmanjšanje svojih zalog in store vse, da bodo osebni dohodki pokriti ob polletnem obračunu e/ neizplačani osebni dohodki za_ I. tromesečje 1967 se
izplačajo, šele, kp bo podjetje prišlo iz težav z obratnimi sredstvi. Najprej se izplačajo razlike po zaključnem računu, nato pa razlike za I. tromesečje, z izjemo tekstilnega obrata Sortirnica, ki naj zaradi daleč naj— nižjega povprečja, izplača razliko za I. tromesečje čim— pre j.
Vrstni red za izplačilo razlike’ se določi na osnovi povprečnih osebnih dohodkov. Enota z najnižjimi dobi najprej itd.
f/ posvetiti še več skrbi zmanjšanju zalog. V ta namen naj komercialna, služba sestavi načrt zmanjšanja in postavi potrebni normativ, kakšne zaloge sme imeti posamezno skladišče. Kolikor se zaloge ne bi do odrejenega roka zmanjšale na normativ, mora komercialna služba podjetja posamezne primere predložiti v .obravnavo delavskemu svetu podjetja
g/ da bi se povečala prodaja uporabnega blaga na drobno, se pooblašča komercialno službo podjetja, da lahko razpiše v določenem času prodajo določenega uporabnega blaga z večjim popustom.
Po drugih točkah dnevnega reda pa so bili sprejeti še naslednji sklepi:
-	da se nabavi eno novo litostrojsko paketirko v vrednosti 16 milijonov st.din
-	da se odpiše in proda Avala za st. din 800.000.-
-	da se odobri 1 milj. starih din kot prispevek k izgradnji zasavske ceste
-	da se odobri 2,500.000.- st. din za stroške zbora kolektiva v Sava dri ji
-	da dohodek podjetja iz leta 1966 v višini 2?o27.779.— st. din, ki nam pripada zato, ker smo ustanovitelji' Kreditne banke in hranilnice Ljubljana z deležem 4o bilijonov st. din prepustimo isti banki še za 13 mesecev po 5% obrestni meri
-	da podjetje najame v Kreditni banki in hranilnici Ljubljana lo—letni stanovanjski kredit v višini 24 milijonov st. din, ki ga dobimo na osnovi naših 16 milj. st. din, katere smo v to banko vložili preteklo leto
-	da podjetje najame v Kreditni banki Maribor stanovanjski kredit v višini 2o milj. st. din, ki ga dobimo, ako tej banki za 2o let posodimo naših 6 milj. st. din
za 3o let . . iS	"	4 11	f! W
Iz uprave podjetja
IZ LELOVNIH ENOT
UPRAVA PODJETJA
Delavci uprave podjetja so imeli dne 28. aprila ob 12. uri zbor, na katerem so proslavili praznik dela, 1. maj. Zbor
je bil v pisarni direktorja podjetja. Ob tej priliki je direktor podjetja pohvalil najbolj požrtvovalne delavce na upravi, in sicer tovarišice s Justi Tekavc, Tončko Bostič, Ljudmilo Giosento ter Sonjo Hočevarjevo; in tovarišes Bojana Inkreta, Antona Goljo, Antona Smerkolja, Braga Pod-beršoka in Toneta Plešca. Posebej je pohvalil tudi celotni oddelek materialnega knjigovodstva.
Dne 27. marca 1967 je imel pod vodstvom predsednika Toneta Plešca sejo svet delovne enote uprave podjetja.
Potem, ko so ugotovili , kako so izvršeni sklepi zadnje seje so razpravljali o nagrajevanju predstavnikov podjetja v Zagtebu in Beogradu. Sprejeli so nova merila in določila med katerimi je najvažnejše to, da se je določila zgornja meja (limit) njihovih osebnih dohodkov.
Nato so obravnavali pritožbo Serafine Krassnigove iz finančne službe zaradi premestitve na drugo delovno mesto in je kot neutemeljeno zavrnili. Obravnavali so tudi 'nagrajevanje nekaterih delavcev v komercialnem biroju. Končno so obravnvali določila, po katerih se sme dopust le enkratno izkoristiti, oziroma predlog, da bi uslužbenkam uprave - materam z otroki dovolili dvakratno oziroma trikratno koriščenje dopusta.
NOVO MESTO
Delavci, poslovalnice Novo mesto so imeli zbor dne 19. aprila. Navzoči so bili vsi, tudi delavci iz skladišča Črnomelj. Iz uprave podjetja je zboru prisostvoval Tone Plešec „
Razpravljali so o volitvah, v samoupravna telesa podjetja in se pritoževali, ker manjše enote nimajo možnosti, da bi bil njihov predstavnik izvoljen za člana delavskega sveta podjetja.
Največ časa so porabili za razpravo o priključenem Črnomlju. Ugotavljali so, da imajo delavci v Črnomlju zelo neomejen delovni čas oziroma, da prihajajo in odhajajo s skladišča po svoji volji in da nimajo dobre organizacije dela, vsled česar ni dovolj delovnega uspeha niti uspeha pri ustvarjanju dohodka.
Po temeljiti razpravi o teh vprašanjih ter o vzrokih za slab rezultat dela v Črnomlju meseca marca, o cenejših prevozih, o delovnem času, o delitvi dohodka, o najemanju občasne delovne sile, o medsebojnih odnosih itd., so sprejeli v glavnem naslednje sklepe;
-	da je delovni čas na skladišču v Črnomlju vsak dan od 8 do 14. ure, razen sobote, ko v tem času dela samo en delavec
-	da naj tov. Dular obiskuje podjetja v torkih in petkih, druge dni pa naj se zadržuje na skladišču in organizira delo
-	da lahko najema delavce v civilno pravnem razmerju za delo na skladišču v Črnomlju in Metliki le poslovodja poslovalnice tov. Petrina
-	da se vodi posebno evidenco kakšen osebni dohodek si s svojim delom in uspehi ustvarjajo delavci skladišča Črnomelj
Tov, Dular je vsem ugotovitvam v razpravi in sprejetim zaključkom ugovarjal in z znanimi izgovori opravičeval stanje v Črnomlju.Končno je zbor delavcev poslovalnice Novo mesto pooblastil komisijo pri delavskemu svitu podjetja, da 'vodi
- 18
Sprejeli so predlog poslovodje delovne enote tov* Žoherja5 da bodo počakali tromesečnega obračuna nato pa, če bo potrebno zaprosili delavski svet podjetja za bonificirano delitev dohodka.
Zaradi nadaljnjega zamnjšanja števila šoferjev so sprejeli sklep, da se odpove delo tov. Flisarju, kolikor se mu ne najde drugega dela v enoti.
Kato so se dogovorili, da bodo izvedli propagando za izvolitev tov. Andreja Vadije za občinskega odbornika. Tov. Andrej Vadija je bil namreč evidentiran za kandidata v volilni enoti naše enote v Mariboru, s čimer se je strinjala tudi enota podjetja Surovina v Mariboru.
Na kraju seje je tov. Žoher informiral člane sveta, da obstojajo v enoti trenja zaradi osebnih nesoglasij, da vsled tega trpi delo in da je treba osebne nesporazume rešiti.
2o. redna seja sveta delovne enote Maribor je bila 31. marca 1967. Iz: uprave podjetja je seji ponovno prisostvoval tov. Janez Ramovš.
Najprej so opravili pregled sklepov prejšnje seje, nato pa so imenovali komisijo za sestavo volilnega imenika. Potem so obravnvali pritožbo Anice Vodušek zaradi odpovedi dela. Pritožbo Anice Vodušek je pred tem obravnval upravni odbor podjetja, ki je pritožbi ugodil. Ugodil je zato, ker Vo-duškova mi bila povabljena na sejo sveta delovne enote, ko se je razpravljalo o odpovedi. Zato je svet delovne enote Maribor pommio obravnval vzroke odpovedi v prisotnosti Voduškove in; ponovno sklenil, da se ji delo odpove zaradi zmanjšanja obsega ddla v skladišču na Ledini.
Hato so razpravljali o prevozih materiala in ugotovili, da kamioni še vedno niso>dovolj izkoriščeni. Sklenili so, da Avale ne bodo več uporabljali.
Po kritiki predsednika sveta tov. Vadije o načinu delitve posojila za gradnjo stanovanj, rekoč, da bi vse prošnje morala najprej obravnavati sindikalna podružnica ali vsaj svet enote, so še govorili o zalogah zlasti glede žgane litine, ki nima kupca (glej okrožnico z dne 15. aprila 1967 o novi ceni za žgano litino in kam se jo lahko pošlje).
Ha kraju so ugotovili, da je iz zapisnika prejšnje seje pomotoma izpadel sklep,da akordanti niso vključeni v delitev eventuelnega ostanka po periodičnem obračunu.
BOHOVA
Svet delovne enote TO Bohova je ime}, sejo 7/4—1967.Obravnavali so volitve v samoupravne organe podjetja in o spremembah pravilnika o delitvi dohodka podjetja in osebnih dohodkov. Razpravljali so tudi o poslovanju v prvem tromesečju. Med drugim so sprejeli naslednje zaključke;'
-	da se število članov sveta poveča od 5 na 7 članov •• '
-	da je v prometu s tekstilnimi odpadki stagnacija in'
da je treba pravočasno ukrepati, da ne bi prišli v krizo. Predvsem je treba povečati prodajo.
-	kritizirali so, ker še niso prejeli biltena oziroma zaključni račun podjetja za leto 1966
-	da sedaj, ko se je zmanjšal promet,ne potrebujejo viličarja oziroma, ne bi bil dovolj izkoriščen,.zato naj se nabava viličarja odloži.
2o
ILIRSKA BISTRICA
Tpetji zbor kolektiva poslovalnice Ilirska Bistrica je bil dne 14/4-1967. Zboru sta iz uprave podjetja prisostvovala tov. Vetrovec in Plešec. Obravnvali so volitve v samoupravne organe podjetja, o poslovanju v prvem tromesečju, o izkoriščanju letnili dopustov. Y razpravi je tov. Vetrovec
• •	o
očital enoti razne nepravilnosti, ki se nanašajo na organizacijo dela, delovno disciplino in odgovornost posameznikov. Tov, Primc je skušal to kritiko ublažiti tudi s tem, da ni dobival dovolj pomoči od uprave. Zanimiv je pojav, da se enote, ki so kritizirane zaradi slabe organizacije dela branijo s tem, da očitajo upravi podjetja, da jih je vzela nna tarčot!. Takšni izgovori so slhbi in nič ne pripomorejo k rešitvi problemov.
Zanimivo je tudi stališče do strank. Po njihovem se strankam ne bomo klanjali, bomo pa vljudni in ustrežljivi. Kaj se je. hotelo reči s takšnim tolmačenjem, ni razumljivo. Trgovci se morajo strankam tudi klanjati, če to vpliva na’ povečanje prometa.
Ko so razpravljali o prodaji na drobno so ugotovili, da je svoječasno na Pivki ta prodaja cvetela, zdaj pa ne, ker , je orientirana na skladišče v Ilirski Bistrici, kjer so ljudje navajeni hoditi k Surovini. Sklenili so, da bodo ponovno'rabili skladišče v Pivki z uporabnim materialom.
Ponovno so tudi obravnavali nepravilno izstavljeno odločbo o odpustu z dela tov. Lemaiču z Reke, nato pa sklenili, da jo umaknejo za nedoločen čas.
Obravnavali so tudi delo tov. Žica, ki je bil že zaslišan zaradi ..avo jih nepravilnosti, ki pa se noče odzvati disci-plinski obravnavi na sejo zbora kolektiva. Ko so ugotovili,
da je bil pravilno poklican na sejo, so brez njegove navzočnosti s tajnim glasovanjem sklenili, da ga zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti izključijo iz kolektiva s tem, da se od njega zahteva tudi povračilo škode.
Ko so razčistili vprašanje dnevnic in povračil za prihod in odhod z dela, so razpravljali o skladišču v Rakeku in sklenili, da ga ne bodo ukinili, ker računajo na večji promet, ki naji bi ga ustvarjal novi odkupovalec (priporočilo za ukinitev je dal delavski svet podjetja).
Nato so obravnavali delo skladiščnika v Pivki in sklenili, da bodo vprašanje, še enkrat postavili na dnevni red. .
Ko so sklenili, da bo njihov delovni čas od 1. maja dalje od 6 do 14 ure, so razpravljali o nagrajevanju, češ, da so delovna mesta nepravilno točkovana. Obenem so ugotovili, da niso izkoristili določila, po katerem tisti, ki tekom meseca nikoli ne izostanejo od dela, dobe mesečno 3.ooo st. din več z izplačilom vsake 3 mesece. Vsled tega je bil izkoristek delovnega časa slab.
Širši kolegij - živahno posvetovanji:
Posvetovanja o poslovnih uspehih, tržni situaciji in organi zacijskih vprašanjih podjetja, ki ga je dne 11/4-196? sklical direktor podjetja, so se udeležili vsi poslovodje delovnih enot, razen iz Trbovelj, ki pa se je opravičil.
Direktor tehnične službe tov. Janez Ramovš je komentiral podatke o storilnosti stiskalnic za ploče-vjno in Škarij za železo. Osnovna ugotovitev je bila, da se je storilnost pri stiskalnicah za pločevino povečala in da je zadovo-
Ijiva, na Škarjah za železo pa se je storilnost zmanjšala in je porazna. Takšna situacija pa je ravno v nasprotju s situacijo na tržišču, ker je zahteva po rezanem železu velika, po paketih pločevine pa brez posebnosti. Z drugo besedo: kupec rezanega železa zahteva večje količine kot mu jih pripravimo, paketiranje' - '	ploševine pa
terja zahteva po zmanjšanju zalog, medtem ko nas kupci paketov pločevine in ostale vrste starega železa opozarjajo, da jim ga pošiljamo več kot to zahteva dinamika plana. Po zelo razgibani razpravi, ki je mestoma prešla okvire konstruktivnosti, se je doseglo soglasje:
-	da je treba še nadalje forsirati 3 izmene pri stiskalnicah za pločevino
-	da je treba organizirati izpite za sedanje vodje stiskalnic, za nove vodje pa organizirati tečaj z izpitom
-	da morajo delovne enote pripraviti mesečno skupno 600 ton rezanega železa, kar je treba proporcionalno podeliti na posamezne enote in kolikor ne bodo plana izvršile, bodo morale manjkajočo količino železa poslati na rezanje v delovno enoto Maribor.
600 ton rezanega železa kvalitete VPP ne predstavlja samo železo rezano na Škarjah, temveč tudi prebrano in rezano z rezilnimi aparati. Kljub temu bo ta naloga težka, saj se je v prvem tromesečju povprečno mesečno narezalo na vseh Škarjah skupaj le slabih 2oo ton.
Gl.-.vni vzrok za tako slab rezultat, ki predstavlja le 41fd izkoriščenosti Škarij je po priznanju večine navzočih v tem, ker rezanje železa s škarjami ni bilo kombinirano z delom avtogenih rezilcev, ki bi morali pripravljati material za škarje. Ta ugotovitev torej nakazuje tudi rešitev za večjo storilnost na Škarjah. Vprašanje je le ali smo se na posvetovanju toliko spoprijeli, da bodo vodje enot, ki
ki imajo škarje le-tem posvetili več pozornosti kot doslej.
Storilnosti na novih stiskalnicah za papir nismo obravnavali7 ker smo izgubili preveč časa za obravnavo storilnosti na Škarjah. G-ovorili pa smo o angažiranju privatne stiskalnice za pločevinovendar ne dokončno, ker tehnična služba ni razpolagala z vsemi podatki.
Nato se je razvila, razprava o odnosu do naših strank in to predvsem do onih, ki prihajajo na naša skladišča glede nakupa ali prodaje. Ugotavljali smo, da so se časi spremenili ' in da moramo tudi mi spremeniti odnos do strank, ki morajo biti postrežene tako kot v vsaki drugi trgovini. Gre predvsem za kulturni odnos do strank, za hitro in vljudno’ postrežbo. V mesecu marcu smo prodali takšnim strankam, ki obiskujejo naša skladišča za 74 milijonov st. din uporabnega blaga in to je rešilo naše aprilske osebne dohodke.
Brez prometa ročne blagajne v aprilu ne bi imeli denarja za izplačilo osebnih dohodkov, ker bi imeli blokiran žiro račun. Ugotavljalo se je, da imajo naši delavci neustrež-Ijiv odnos do strank, da pa bomo prišli v situacijo,ko bomo stranke obletavali samo, da bodo kaj kupile. V zvezi s tem je bilo enoglasno sprejeto mnenje
da moramo s'hitro in močno akcijo zboljšati odnos do strank in da naj se to vprašanje obravnava tudi v organih samoupravljanja ter,'da je treba napraviti cenik uslug za rezanje materiala po želji strank in za prevoz kupljenega blaga na dom
Povezano s tem vprašanjem se je obravnavalo cenike in kalkulacije za prodajno ceno uporabnega blaga
2/j- -
Nato jo direktor splošne službe tov. Vetrovec razlagal kakšne naloge nas čakajo v zvezi s posameznimi določili našega' novega statuta. Predvsem je bilo govora o sistemizaciji delovnih mest in o tem, kakšna strokovna izobrazba se bo zahtevala pa posamezna delovna mesta.
Po novem zakonu delovne organizacije same predpišejo kakšna izobrazba je potrebna na posameznih delovnih mestih. Pri nas bo predvsem treba določiti kakšno izobrazbo bodo morali imeti tisti, ki se ukvarjajo z nakupom in prodajo blaga, to pa so vsi poslovodje, šefi skladišč, skladiščniki oziroma nakupovalci ali prodajalci blaga na skladiščih. Kdor si namreč v določenem roku ne bo preskrbel potrebne izobrazbe, ne bo mogel več zasedati dotičnega delovnega mesta. Predlog o sistemizaciji delovnih mest in strokovni izobrazbi je bil že poslan delovnim enotam v razpravo, nato pa o tem delavski svet podjetja dokončno sklepal.
Istočasno b6' poslan' v obravnavo tudi nov pravilnik o HTV,
Ko je tov. Vetrovec razložil še postopek in potrebo po novi registraciji delovnih enot in skladišč v skladu z našim novim statutom, ki je stopil v veljavo 1/4-1967 je direktor finančne službe tov. Mancini opisal finančno stanje po-djet ja. Povedal je, da skoraj nobeno podjetje ne poravnava faktur in da razpolagamo z "živim11 denarjem le v toliko kolikor ga dobimo od drobne prodaje. Naše dolgove skoraj izključno poravnavamo s kompenzacijami, to je, da se dolgovi različnih podjetij, ki se medsebojno pokrivajo s posebnim postopkom likvidirajo. Da bi prišli do "živega" denarja je prosil vse navzoče, da začasno dovolijo zmanjšanje akreditivov, kajti situacija je taka, da v aprilu kljub sklepu delavskega sveta podjetja ne bo denarja za izplačilo tistih neizplačanih osebnih dohodkov, ki izvirajo še iz leta 1966.
V zvezi s tem je ponovno prišlo do obravnave odnos do strank in ponujanja blaga. Vsi navzoči so se strinjali s predlogom, da vsaka enota objavi v lokalnem časopisu kakšen uporabni material lalilčo stranke kupijo na naših skladiščih, kar velja zlasti za betonsko železo.
Fa kraju posvetovanja so se vsi strinjali, da podjetje letos organizira zbor kolektiva ob morju v Savudriji, in sicer 3 * in 4. junija.
Stane Koman
SESTANEK FA ZVEZNI ZBORNICI
Dne 24. aprila letos je bil v Beogradu na Zvezni zbornici sestanek komisije za staro železo in litino. Sestanka so je v imenu našega podjetja udeležila Nada Vasič iz Beograda. Razpravljalo se je o izvozu železniških tračnic, vendar niso prišli do nobenega pametnega zaključka. Če bi dovolili izvoz pred 3/4 leta, ko je naše; podjetje zaprosilo za izvoz 4.ooo ton tračnic, bi' bil izvoz še interesanten, seda ji pa ni več, ker so cene padle. Sedaj n.pr. Italija kupuje stare železniške tračnice iz Nemčije fco Italija po 28 lir ali 56.- st. za kg.
Nada Vasic je,ko je poročala o tem sestanku izjavila, da je zvedela, da je izvoz težke litine< dovoljen.
IZ NAŠEGA' POSLOVNEGA ZDRUŽENJA (INOT)
Ene 6/4-1967 je bil 12. redni sestanek upravnega odbora Inota v Beogradu.
Na tem sestanku, ki se ga je udeležil tudi direktor našega podjetja, so bila sprejeta v Inot še 3 manjša' podjetja za promet z odpadki, medtem ko se je vzelo na znanje, da je Obnova iz Osijeka dala izjavo o izstopu. Vseh članov Inota je sedaj 39, vseh podjetij za promet z odpadki pa je okrog 8o. Na sestanku je bil sprejet finančni plan-Inota za leto 1967, obravnavala pa se je tudi situacija v zvezi z izvozom železnih ostružkov in železniških tračnic, o problemu prodaje litine in o obisku razstave odpadnega blaga v Londonu.
Dne 18/4-1967 je bil v Beogradu sestanek Izvršnega odbora Inota, na katerem se je obravnavala razporeditev tovornih listov za novo količino železnih ostružkov namenjenih izvozu. Ugotovilo, se je, da je treba dati nekaj tovornih listov tistim podjetjem za promet z odpadki, ki so lani pošiljali železne ostružke železarnam preko velikih podjetij za promet z odpadki. Vsled tega bo število tovornih listov ki jih bomo prejeli, nekoliko manjše od prvotne razporeditve. V prvem polletju letos se lahko izvozi iz Jugoslavije 21.000 ton železnih ostružkov. Inot je doslej dobil dovoljenje za izvoz 12.5oo ton. Ker imajo nekatera srbska podjetja za promet z odpadki velike zaloge železnih ostruž-hov, je bil sprejet sklep, da morajo vsi, ki bodo dobili tovorne liste, izrabiti le-te do lo. junija, ali pa jih poslati nazaj, da se bo z neizkoriščenimi reševalo zaloge srbskih podjetij.
Dne 4. maja 1967 je bil v Zagrebu ponovni sestanek Izvršnega odbora Inota zaradi izvoza ostružkov. Reševalo se je vprašanje odnosa do tistih članic Inota? ki so dale pismeno izjavo, da bodo dala ostružke za izvoz na razpolago le Inotu, sedaj pa so jih dale že drugim izvoznikom, n.pr. JugOmetalu iz Beograda, ki je dobil dovoljenje za izvoz 2.5oo ton železnih ostružkov. Direktor biroja Inota tov. Galič' Aleksander - Aco je obvestil tudi, da je vložen še en nov zahtevek za izvoz ostružkov od Tehnoprometa iz Zagreba, in sicer za 8.5oo ton, s čimer bi bile izčrpane vse količine, ki so dovoljene za prvo polletje.
V razpravi se je ugotovilo, da je v obeh primernih v ozadju neka agencija iz Zagreba. Ugotovilo se je tudi, da med članicami Inota zato ni soglasja glede izvoza ostružkov, ker dobijo premalo tovornih listov spričo zalog, ki' jih imajo. Vsled tega iščejo izhod tudi pri drugih izvoznikih in jim to niti ni mogoče zameriti. Da bi rešili ta problem, je bilo sklenjeno, da se bo razdelilo sedanjih 7.5oo ton ostružkov, ki jih lahko izvozimo preko Inota tako, da bodo več tovornih listov dobila tista podjetja, katere tiščijo zaloge. Vsled tega bomo tudi mi dobili manj tovornih listov kot smo računali. Sicer pa to za nas ne bo predstavljalo problema, ker so nas obvestili iz Železarne na Jesenicah, da bodo rabili več ostružkov kot so planirali v začetku leta in da naj takoj začnemo z odpremo.
Na tem sestanku, katerega se je tudi udeležil direktor našega podjetja, je bilo več ur govora o tem, da Inot ne bo mogel odigrati takšne vloge kot je bilo prvotno zamišljeno, ker v njem predstavljajo večino manjša podjetja za promet z odpadki, katera s preglasovanjem odbijejo vsak predlog, ki ni v interesu malih podjetij, čeprav je v bistvu pozitiven. Zato se je začelo razmišljati o združitvi vseh večjih
podjetij za promet z odpadki v Združena podjetja.
S. K.
NAŠE STORITVE STRANKAM S PREVOZOM MATERIALA NA DOM IN REZANJEM UPORABNEGA 'MATERIALA
V zvezi z zadnjim sklepom upravnega odbora* da je treba posvetiti vec. pozornosti odnosom do strank, ki prihajajo na naša skladišča po razne vrste uporabnega materiala, nastopajo slučaji, da je treba stranki - kupcu napraviti uslugo. Zlasti je pogost primer rezanja z varilnim aparatom posameznih kosov železa, cevi, palic in podobno. Za vse take primere bi bilo treba na vidnem mestu, kjer je blagajna oziroma prodajno mesto izobesiti cenik storitev. Kot storitev bi lahko smatrali tudi prevoz nakupljenega materiala sthanki na dom takoj, če je kamon na razpolago oziroma v popoldanskem (izven delovnem) času, ki bi stranki najbolj odgovarjal proti primerni odškodnini razvidni iz cenika. V primeru, da gre za nakup večje vrednosti (nad looo ND) bi napravili stranki uslugo, da ji na razdalji lo km (v obe smeri je to 2o km) brezplačno prepeljali nakupljeni material. Kolikor bi šlo za večjo razdaljo, bi stranka plačala samo kilometrino nad lo km. Konkretno v Ljubljani bi lahko to storitev oziroma uslugo opravljala mehanična delavnica z Avalo, tako za delovno enoto Ljubljano kot komercialni biro s tem, da bi dobila refundirane stroške prevoza po ceniku. Kolikor pa bi šlo za uslugo (torej brezplačni prevoz) bi šli refun-dirani stroški dejansko v breme blagovnega rabata prodajalca (DE Ljubljane ali komercialnega biroja).
29 -
Skrajšni čas je tudi, da se razčistijo odnosi do pogodbanih odkupovaleeT, ki sedaj uporabljajo naše kamione zastonj ali pa proti malenkostni odškodnini. Tu bi bila potrebna obremenitev po ekonomski ceni, ki je razvidna iz tabele.
%
"n.
Odločiti se bo treba tudi glede zaračunavanja uslug našim delavcem. Do sedaj smo imeli dvojne tarife. Interna tarifa, ki je krila v glavnem le fiksne stroške, smo uporabljali za prevozne storitve lastnim delavcem, drugim koristnikom pa smo zaračunavali storitve po eksterni tarifi. Po novem zakonu o blagovnem prometu pa dvojno zaračunavanje ni več dopustno in bi se morali odločiti samo za enojno tarifo. Smatramo, da bi bila bolj primerna predložena tarifa, ki upošteva dejanske stroške pred reformo. Zaradi sorazmerno majhnega števila letno'pr evoženih‘km in podpovprečne izkoriščenosti tonaže v primerjavi s tujimi prevozniki ni mogoče upoštevati polne — lastne cene po reformi.
Vsaka poslovalnica in skladišče bo iz cenika izbrala kamion, 'ki ga uporablja in ki bi prišel v poštev za opravljanje storitev kupcem. Podatke o ceni bo napisala na cenik in ga skupaj s podatki o rezanju materiala izobesila na vsakem mestu.
Prosimo za vaše mnenje.
ENOTNI CENIK ZA PREVOZ MATERIALA STRANKAM NA LOM
znamka nosilnost prevoženi km Avtoura,upravi ja avtom. v ton s šofer, brez šof. samo lokalno na
razdalji do 5 km v eno smer
s šofer. brez šof.
Zastava
615	l,5o	1,68	1,25	2'9 , ob'	23,3o
Opel' Blitz	1,75	1,7o	1,27	3o-,oo	24,2o
Avala	2,5o	l,7o	1,27	29,3o-	23,6o
Tam Pionir	3,oo	196	1,54	33,6 o	27,9o
Csbeiel	4, oo	2,28	1,82	37., 7o.	32,7o
Tam 45oo	4,5o	2,28	1,82	37,7p.	32,7o
Praga	5,oo	2,28	1,82	37,7o	32,7o
Pap	7,oo	2,77	2,34	4.3, op	37,4o
Tam vlačilec	8, oo	2,8o	2.36	45,oo	4o, 00
Combi	1,0 0	1,41	o , 98	24,8o	19, lo
Samonakl.	5,00	2,8o	2,36	45,oo	4o, 00
Zastava 13oo		1,37	o,94		mmtm
Zastava Goo	-	—	0,56	-	—
Rezanje železa.		izkustveni	podatki°		
Potrošnja	kisika	na efekt.	uro	1,8	kg	15o	
	plina (butan)		5,4	kg	19o	1.
Arnortiz.	varilne	garniture	(18o.ooox5o)		
2ooo
Invest. vzdrž. 18o.ooox5
žobo
Obr. od PS 18o. oooxq.ž 5
2 ooo
270.00
025.00
45 j oo 4,5o 3,15
6oo,oo
1.800,00___________
3.748,65 v 63 dni
Usluga rezanje uporabnega materiala;
Rezanje	do	1	minut e ...,		UD	
»	do	2	n		UD	
!!	do	3	i:		UD	
tl	do	4	ti		 2,52	UD	čas rezanja se računa od začetka
n	do	5	U		UD	
n	do	6	ti		 3,78	UD	do konca rezanja
ti	do	1 I	S?		 4,31	UD	vključno s prevozom
ti	do	O	tl		UD	garniture na kraj
u	do	Q J	f J		 5,67	UD	rezanja
u	do	lo	tl		UD	
Prevoz garniture do mesta rezanja in nazaj povprečno 2o m
OD bruto, upoštevana vsa rezanja in skladi
V ceni so upoštevani fiksni stroški, vzdrževanje in tekoča popravila rezilne garniture, material (kisik, butan) in OD rezilca, Ukalkulirani so vsi režijski stroški in prispevki.
Janez Ramovš
ZVIŠANE CENE ZA El:ET^ROLI^T'TI BAKER
Proizvajalec olektrolitnega bakra Rudarsko topničarski bazen Bor je že v letu 1966 zaprosil Zvezni urad za cene, da odobri za elektrolitni baker višjo ceno, in sicer od ND 12,oo na ND 15,oo za 1 kg. Z ozirom na to, da na svetovnem tržišču cene elektrolitskega bakra padajo, ni bilo pričakovati, da bi Zvezni urad za cene odobril predloženo zvišanje. Šele v aprilu je Zvezni urad za cene odobril zvišanje za lovi, kar znaša ND 13,2o.
Tokrat pa zvišanje cen elektrolitnega bakra ni potegnilo za seboj tudi povišanja cen odpadkov bakra in njegovih zlitin. Neuradno smo obveščeni, da bodo cene, ki jih je odobril Zvezni zavod veljale le do 15. julija in da bo po tem datumu veljala stara cena, to je ND 12,oo za kg.
Ker Zavod za cene ni reguliral skladno z zvišanjem cen bakrenih katod tudi cen odpadkov bakra in njegovih zlitin, ostajajo potemtakem .cene. _odpadk.om. barvnih kovin, nespremenjene, to je na nivoju, cenika, objavljenega v Uradnem listu št. 33 iz leta 1965.
Zanimivo je, da po odobritvi višjih cen elektrolitnega bakra ne primanjkuje in ga koristniki lahko dobe v Boru, če le imajo likvidna denarna sredstva. Prav.tako lahko Valja-onica bakra Sevojno pokriva potrebe predelovalne industrije z raznimi medeninastnimi proizvodi,za katere je bilo še pred kratkim treba vračati odpadke omenjeni tovarni. Kaže, da se tržišče z bakrom In njegovimi zlitinami počasi normalizira, kar bo imelo pozitiven odraz pri oskrbi predelovalne industrije z odpadki barvnih kovin.
PIONIRSKA AKCIJA V IZOLI
Na pobudo krajevne skupnosti v Izoli so se sestali predstavniki slovenske in italijanske šole v Izolis tabornB— kega odreda, Kreditne banke v Kopru in skupnosti okolnili občin ter sklenili, da takoj pricno z zbiralno akcijo odpadnega materiala. Vsak pionir mladinec bo dobil izkaznico, v katero se bo pritiskalo žig našega podjetja za prineseno odpadno blago. Za 3o žigov bo vsak dobil pismeno PRIZNANJE z žrebnim kuponom. Žrebanje kuponov bo 15. junija, izžrebanih pa bo 25 nagrad po 2.ooo.- st. din, katere poklanja Kreditna banka Koper in lo enakih nagrad, ki jih pokfenja naša poslovalnica v Kopru. Nagrade bodo položene na hranilne knjižice KB Koper.
Poslovalnica v Kopru je za to akcijo izdala poseben cenik, v katerem je tudi določeno koliko žigov se lahko pritisne za 1 kg posamezne vrste piinešenega odpadnega blaga. Zaradi zanimivosti in posnemanja objavljamo tudi cenik;
vrsta blaga
odkupna cena	žigosanja
NE za 1 kg	kg žigov
časopisni papir, zložen in prevezan	o,25	1	1
časopisni papir, razsut	o, 2o	1	1
valovita lepenka -zložena in prevezana	o,15	1	1
ostale vrste papirja	I—1 o	1	1
belo bombažno perilo (osebno in posteljno)	2,5o	1	8
ostali tekstilni odpadki	o,15	1	1
železo do 3 mm debeline (brez konzer.škatel)	o, 06	3	1
železo nad 3 mm debeline	o,15	1	1
litina - strojna	o,45	1	2
lo. litina - prežgana	0,2o	1	2
11. aluminij	2., 00	1	6
12. baker	5,oo	1	12.
13. bron	4,5o	1	12
14. medenina	3,5o	1	12
15. svinec	l,3o	1	4
16, stari akumulatorji	0,60	1	2
17. cink	0,9o	1	4
18. steklenina brezbarvna, črepinje	0,05	3	1
19. steklenina barvna, črepinje	0, o2	5	1
Cene veljajo, fco zbiralno mesto.
CENE BLAGOM IN USLUG. MORAJO BITI ZA VSE ENAKE-
Še vedno se dogaja, da posamezniki prosijo, da bi jim podjetje prodalo blago ceneje kot je sicer v prodaji, ali da bi jim uslugo zaračunali manj kot je določeno po ceniku.
Da ne bi delali napak ponovno sporočamo, kaj o tem piše Zakon o blagovnem prometu, Uradni list SFRJ št. 1 z dne 6/1-1967, ki je stopil v veljavo dne 1/3-1967.
člen 72
Z denarno kaznijo od 2oo do 3.000 ND se kaznuje'za prekršek gospodarska organizacijas	. '
1/ če čla.nu svoje delovne skupnosti ali drugemu posameznemu potrošniku proda blago po nižjili cenah, kot ga prodaja .drugim posameznim potrošnikom '	,
- 35
Analogno temu tudi ne bomo mogli več pod določeno ceno opraviti usluge prevoza ali n.pr. odrezati kos železa.
Vse usluge se morajo računati po ceniku, ki velja za vse, torej tudi za člane našega podjetja in pogodbene odkupovale e .
Iz uprave
DISCIPLINSKI UKREPI
Zaostami pogoji gospodarjenja terjajo polno odgovornost slehernega delavca. Odgovornost se kaže v različnih, oblikah, razumljivo po stopnji delovnega mesta. Disciplinski ukrepi predstavljajo enega izmed sredstev, katerega je potrebno uporabiti, da se delavca usmerja na izvajanje njegove delovne dolžnosti. Dosedanja praksa kaže, da so organi upravljanja pri izrekanju kazni vodili prej preblago politiko do kršitev kot preostro. Smelo lahko trdimo, da še je'pred izrekom ukrepa posameznemu delavcu skušalo pomagati do poprave na različne načine. Žal so delavci razna opozorila in svetovanja razumeli zgolj kot formalnost, brez.kakršnekoli dobre volje po spremembi in izboljšanju dotedanjega odnosa.
V zadnjih mesecih so v nekaterih enotah bili proti kršiteljem delovne dolžnosti izrečeni ustrezni ukrepi, ki pa niso povsem dosegli svojega namena. Tudi v drugih enotah je bilo zaslediti nekaj primerov kršitve, katerim pa niso sledili ukrepi. V vseh teh primerih je prevladovala popustljivost pred olajševalnimi okolnostmi, čeprav te ne predstavljajo take olajšave, da ni bilo osnove za izrek najstro^jega ukrepa, to je izključitve' iz delovne skupnosti.
Zaradi kršitve delovne obveznosti'so bili'izrečeni nkrepi proti naslednjim delavcem”
Slavko BOEOJEVIG, skladiščni delavec iz Kranja, je bil kaznovan z ''zadnjim javnim opominom" zaradi pijančevanja in neopravičenega izostajanja od dela;
Anton IVIGIČ, skladiščni delavec iz Kranja, kaznovan z "opominom" prav tako zaradi neopravičenega izostanka-, z dela;
Monojlo PRAGA, skladiščni delavec, zaradi neopravičenega izostanka od dela;
Zoro PRIMC, poslovodja iz Ilirske Bistrice, z "javnim opominom" zaradi neizvrševanja predpisov podjetja o obračunavanju gotovine in vodenje premajhnega nadzora nad delom odkupovaleev;
Zvonimir ŽIC, odkupovalec Ilirske Bistrice, z "izključitvijo" iz delovne skupnosti zaradi neopravičenega 'zadržanja gotovine za prodani material, nepravočasnega obračunavanja izplačanih akontacij, nedokumentiranih obrščunov službenih potovanj in malomarnega opravljanja dela skladiščnika na Reki;
Doroteja GORENJAK, delavka iz Celja, z "javnim opominom" zaradi prepira med delavci v podjetju/in s tem povzročanje nereda;
Kristina POVHE, delavka iz Celja, z "javnim"opominom", ker je sodelovala v prepiru;
Karol LORENČAK, vratar na poslovni enoti Celje, z "zadnjim javnim opominom", ker je neopravičeno izostal Od dela
f’
2 dni in bil pijan na delovnem mestu;
Mehmet KITOHIČ, rezilec na upravi podjetja - komercialni biro, z "zadnjim javnim ppominom", ker je 1 dan neopravičeno izostal od dela.
Analiza ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti je poka-
- 37
zala, da smo do sedaj na razne kršitve gledali preveč blago. Večkrat smo prepričani, da bo že samo opozorilo na napako imelo določen učinek. To je bila tudi politika, ki pa je naletela pri članih, kolektiva na nerazumevanje. Nedvomno je, da imamo vsi Člani kolektiva enake dolžnosti in da lahko le s pravilnim odnosom do dela slehernega člana kolektiva dosegamo pe večje poslovne rezultate. V današnjih pogojih ni težav dobiti nove delavce, za katerokoli delovno mesto, ki bi lahko nadomestil nediscipliniranega delavca, bi bilo prav, da delavci upoštevajo zato zaostritev, zahteve po discipliniranem izvrševanju delovne dolžnosti in da je že skrajni čas, da izrečeni ukrepi pozitivno vplivajo tudi na tiste, ki do sedaj razna opozorila predpostavljenih niso jemali dovolj resno.
Tone Plešec
IZ VAŽNEJŠIH ..OKROŽNIC
Okrožnica štev. II-S-3o/39 EJ/IE z dne 3o/3-1967
Pomembno doplačilo Mariborske livarne za dobro in pravilno sortiranje in čiščenje bakra, brona in aluminija.
Okrožnica št. II—S—3o/4o BM/ID z dne 31/3-1967
Neomejen prevzem mešanih krp s strani.Sladkogorske tovarne papirja po ND o,5o za kg fco Šentilj. Za vsak vagon sproti obvestiti zaradi dispozicije. Prednost odkupa dati ljubljanski sortirnici tekstila.
Okrožnica št. I-S-3o/37 VV/VK z dne 4/4-1967
0 pravici delavca, da se ga pokliče in da prisostvuje seji
organov samoupravljanja, ko se odloča o njegovem prenehanju dela.	~	...
Okrožnica št. l-S-3o/44 SK/ID z dne 14/4-1967
-	da je treba uvesti tretjo izmeno pri vseh stiskalnicah pločevine
-	da je treba organizirati izpite za vod je'' stifekalnic za. IDločevino
-	da se določi za vsako delovno enoto koliko VFP materiala mora mesečno pripraviti
-	da je treba ponuditi uporabno blago tudi po lokalnih časopisih
-	da se mora zboljšati odnos do strank
-	da je treba prekontrolirati, če povsod visijo enaki ceniki in če so napravljene kalkulacije za prodajno ceno blaga, ki je kupljeno kot uporabno
Okrožnica št. II-S-94/lo DJ/ID z dne 15/4-1967
Po čem in komu se lahko proda žgano litino.
Okrožnica št. I-S-3o/49 SK/VK z dne 21/4-1967
Kdo gre lahko na strokovni izlet v London in koliko stroškov plača podjetje.
Okrožnica štev. I-S-3o/47 VV/VK z dne 21/4-1967
Predlog za spremembo pravilnika o medsebojnih delovnih
razmerjih glede disciplinskih ukrepov.
Okrožnica štev. I-S-3o/5o VV/VK z dne 24/4-1967
Osnutek pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in
39 -
strokovni izobrazbi delavcev.
Okrožnica štev. I-S-3o/51 SK/VK z dne 27/4-1967
Navodila za ukrepe, ki naj bi zagotovili dober, kulturen odnos do strank in o tem, da je treba povečati prodajo na drobno.
Okrožnica štev. III-S-3o/52 KP z dne 4/5-1967
Kako se je treba prijaviti za zbor kolektiva v Savudriji in kakšna tekmovanja bodo izvedena na tem zboru.
Iz uprave podjetja
7


••