; carina za ližol na eno četrtino dosedanje svote. T«HJt«  ¦ v pojasnilo na vprašanja zaupniko-v iz ptujskej« dbra ! ja. Nekaj iz dvorišfea. Krava molze pii gobcu, ktu* p*  ? zvana radvanjska pasma, za katere udomačenje oferog  } acse pri kljuau, to je glavno pTavilo, ki ga trel>a uitei ; stvo\-ati pri umni ia dobičkaniosni kurjereji. l\ed ysem  i pa treba tadi gledati, da si spraviš na dvorišč© dobro  j in življensko močno ter odporao kurjo pasmo. l\> Sl.  | Stajcrskcm je že prccej razširJCTia takozvana šla^ersk«  j pasnia. Kiire te pasme s« bolj rumenkaste barve, velike,  ? aiočae, pridno aesejo, imajo .prav okusno rneso -in so  5 naprani razniin kurjim bokzaiia bolj odpornc — da  • preccj neobiutljive. Ta pasma kur je zelo priporo61jiya 1 za navadno kmetsko dvorišče, kjer gospodinja nima  ) časa, da bi vedno stala pri kurah in jih vestno opazo | vala. Po mariborski okolici pa se je zelo razžirila tako-  i Maribora je največ storil vitez Rossmaail iz I«adyanja 2 —.-.¦! \.f „ _:i, ..^.. t* . j .. • -i _ i . . .iv* _pii Mariboru. Te radvaajske kure so aagkžka |>asma ia pTed vseia je ajilio\' znak čisto bela: barva. Pett'1-in le pasme ima aa glavi kpo krono, kura dvojni grebeii, na nogah pa pet prstov in sicer iri spredaj, 2 pa zadaj. — Bcii pctelin dolgo ne poje ia .potcm ko enkrat začaif, tie zategne svojih klicev, anipak poje aa lu-alko m se tudi dolgo ne zmeai za kuro. Beli petelin dobi zgodaj dolg iii lep rep. Posebno zaiačilni sta za rep belega pelelin« dve dolgi — beli peresi. Kure te beie pasme so zelo lepe, velike, pridno nescjo in imajo zelo okusao meso. Za kuhiajo so čisto bele kure posebno priporočljnre, kfr jih Lahko hilro in res čisto osnažiš. Pač pa trcba |)aaiai-ti, -da je ta beia radvanjska pasma zclo — zc!o o!jčutljira, se je treba z rejo teh kar skrbao pečati in «a aje vestno paziti, da jih ae zaloti in kar trumoma poaiori kaka bolczen. Toliko za daaes — kurj^j-c^ec iz samostana. Iz dekliškega vrta. Kaj storiti aa jesea, da si v«gojj.š cvet vrtnito? Glavao je pri vrfcaici podlaga ali divjak. Divjakov je pri nas dovolj in sicer po gozdovili, grmovjih, lcdiaah ia ob robih vi-no-gradov. Gitxi? poznejše požlahtnitve pride v poštev samo oni divjak, ki ima bolj redko tnije ia ga imoaujejo aavadni ijudje <diei-epeč.« Je tudi pri nas dovolj lakega iraja, ki je kar posuto z bcdečimi iglaini, a jc za požlahnitev feisto ncrabao. Ko-ncem oktobra ali lndi malo •pozneje, lco je je zgubil divjak listje in ne raste več, si. paiščeš tac«ga, ki je približao debel kot meziaer, star 2—3 leta in ga izkopiješ. Pri izkopanju ni prav nič treba paziti na najdel>elejšo koreniao, ki gre zelo glol^o-ko, to se enustavno odreže, jiač pa glej, da ohraaiš divjaku 3—4 manjše koreniaice — takozvaae sesalke (SaugAvurzeln). Izkoplji seve več divjakov v jeseni, jih povcži v bularo, izkoplji na-vrtu jamo, dmi butaro z divjalci v ajo in aato jo zagrebi z zemljo popolnoma. V janii naj ostanejo divjaki pod zeinljo, zgodaj aa sp<>mlad jili pa zopet izkoplji in presadi aa kraje v vrt, kjer hočeš imeti vrtake. Divjaka nikar ae posadi globoko, ampak ie 15 cm in jaaiice aič gaojiti, pač pa je eakrat usajeai <nvjak treba pri saljii ppomladi zalivati. Sedaj ,pa pusti ^uvjaka, da bo začel poganjati. Pri pogaajkih pa ti-eJja pomniti, da se naj pustijo saaio po 2—3 zgoraji, spodnj«? pa trcba odstraniti, da se divjak olvrepi. Ako iniaš zelo slabotnega divjaka, pusti ga nekaj časa rasli ia potem, ko se je enlirat okrepil in zadosti odcbelil, ga še le p-ožlahtniš. Ako pa imaš dejbelo-močnega divjaka, ga lahko cepiš že prav zgodaj v S])'oraladi in sicer z očmi, katere dobiš na onih \ejkah ATlnic, katere se spomladi radi vzgoje lepe kroae odrežejo. V tem slučaju do]>iš vttnico, ki ti 1k» cvetela zgodaj. Toda vrnimo se k divjaku, ki je bil vsajea na spoiniad. Z njim moraš počakati in ga pnstiti rasli, dokkr ae do-  biž ^eiih oči od cveiočih vrUiic, Tc oči se vzaraejo, ka- €espodarstvn. Sfanje \iaogradov se ne izboljšujp, kakor so pričafcovali in kakor bi bilo želcLi n?šim vinogradnikoni. Deževno, mrzlo in hladao vreiae tfaja naprej in ogroža še tisto grozdje, kar ga j-e ostalo. Tudi iz Banata že prihajajo poročiia, da p-ričakujej-o za 40—50% slabšo bratvo, kakcrr lani. Zr.to skušajo vmski trgovci z lažnjivimi dar je vrtnica odcvetela in sicer ae vzeti onih oči, ki so takoj pod cvetom, ker prve tri oči pod svetom aiso dohre kot žlahtaic« radi mladosti. vzami torej četrto, peto, aii šesto oko pod cvetom, lo je naiureč dovoij močao ter razvito in se najrajše prime. Toliko danes, drage vrtaarice, o divjaku. Prihodnjič pa vaai bom razložil j)ožlahnitev. Treba pa pomaiti, da bo moja kratka razprava o gojenju vrtaice le za navadac kmetslce priproste vrtove in ne za kake cvetličnjake in vrLaarje, kjer se že z divjakom postopa drugače kakor pa v >na- po^očili o izvrstni bralvi in ogromnih »Hiožinah še ne- ^™ VTtu na kmeLjl- Na ^'ldcnJe ~ samostanaki prodanoga Janskega pridclka prili-skali aa oeae, dokler,^" .. , . , >.,>.¦ ..... „. i ¦• -*u ii 4- t i- • x u • i *i, Mariborsko sciiinsko porocilo. Na svmiski sojpm 24. se nc napohiiio niihove kletr. Iiuli iz nasih vinorodnjih „ . . ,. , °n. . •*. „ . ... r- u- pobiijo njihov bizeljskih krajev se laasirajo laka poročila, rckoč, da se dobiva pri nas vino po 14—16 K liter in da je vino po Hrvatskcm celo po 8—10 K. Mogoče je, da se dobi za to t-eiio kaka kisla mešanica z vodo, holjša vina sc vsekako ne dobijo pod 20 K, sorlirano blago pa ne pod 24— 28 K. Ako Iraja to aeugodno vrcme naprej, pa bodo viaske cenc šc poskoči-le. Toliko v vcdnost našim bizeljskim vLnogradniKom, da ne }>odo pod ceno in-odajali svoje blago. • Krompir — carinc {.-rost. Na Siovcuskcm jc v splošr.i-ni mnogo kroiv.pirja; poseboj pa pridelujejo za prodajo in izvoz krompir kiiictje na Ptujskeni polju (goraje polje rani krompir) na iSluskpni polja in na Gorenjskeni. Poscbt-j k1os je vclika iia<lj:rodu]icija kroin]>irja. Kaietje niso mogli tcga pridelka prodati, -kcr je oneniogočila ]vwnkia-enco izvozaa rarina, ki je bila višja, kakor ccaa krcmpirja sania. V Jugoslovansktuu lclubu jp jMJsIanec Vcseajak v soglasju z drugimi tovariši iz(klal vlogo na ir.LaLstrski finaacijski komitct, zravca pa o.sfbno iivloreveniral pri finančaem in proaietacra aimi stru ter i»i vclikem župaau Lukaau v Ljubljanu, da }e uradno nujao priporočal ukiajeaje carino. ,\a podlagi tega jt-jniin^^ir^. JuMniiet v svoji seji dne 16. r.vgusta Illle 8. se jc pripeljalo 185 svinj, 2 kozi in 1 ovca. Ceno so bile skdeče: Mladi prašiči 5—6 tednov slari komad 200 do 225 D, 7—9 tednov 300 do 450 D, 3— i aiosce 450 do 550 D, 5—7 mescev 700 do 750 D, 8—10 iaescev 925 do 1150 D, 1 leto 1625 do 2150 I), 1 kg žive U-žc 20 do 22.50 D, 1 kg mrtve teže 27.50 do 30 D, koza komad 225 do 250 D, cvrr koniad 275 do 300 D. Čebelarska podružnica v Sloveajgraclcu primli v ne deljo, dae 2. scptembra 1923 ob pol 10. nri predpoldae v goslihiiških prostorih g. Ekhholzerja čebelarski shod. Predaval bo zaaai slrokovajak, čcbelarski poluvalni učitelj Jurančič. Vse čcbelarje hi jwijateljt* čebcLirstva vljudno vabinio k obilni udck>žbi. Cklbor. Žitni Irg. Vlada je izvršila nameravano znižanje izvoznc carine pri žitu. Vendar pa niti zaižanjc carine ni aioglo oživeti trgovine; edino ceae žitu so se nekoliko učvrstik, toda eknport se ni povcčal. Zaniaianje za pšenko je lorcj slabo. Trgovina z moko je islotako mrlva. Mlini so aeprijolao prizadeti z aespretno izvršeaiin zaižaajcm cariae pri iaoki za izvoz. Radi tega so začcli celo avstrijski trgovci, ki so bili dosedaj glavni odjemalei za našo aioko, kupovati rajo pšenico ier jo nikti v avstrijskih mlinih. _V«~u-»-<:J'^ '" > '¦!•¦ /.<lin<Vi;i <p ie Di'o<iiiiala za 16# kg. Slavonska pšenica je bila ninogo dražja, pn xa t« ni bilo večjih kupčij. — Kuruza se j€ dobila po 28—285 D, ječmea pa po 270—275 D. SSiufla sadjarja in opravnika aa državni knietijski šoli jri Sv, Jurja ob juž. žel. je v aajkiajšem času za oddati. Natančueje je razvidno iz razpisa v uradnera lislu. Kmelj. II. brzojava-o tržno por*očilo. j\'urnl»eig, dne 25. avg. 1923. Na tržišču ai bilo nikakega dovoza. —• 300 iJiiTijoaov mark za 50 kg. — Ligisch. Vrednost denarja. Ameriški dolar staae 95—96 D, 100 francosfkih frankov stane 547 in pol clo 552 D, za 100 avstrijskih kroa je plačali 0.1350 do 0.1360 D, za 100 čehosUrva.ških kron 283 do 284 D, za 100 aemških niark 0.0022 do 0.0023 D in za 100 laških lix 417 do 418 D. V Curihu znaša vredaost dinarja 5.75 ceat. (1 ceatim je 1 para). Od zadajega poročila jc vrednost dinarja padla za 5 iočik.