FtoStntaa plačana v srofovlni.
Leto LXIV., št. 295
Ljubljana, četrtek ji. decembra 19)1
Cena Din
Iznaja vsak dan popoldne, izvzemfii nedelje in praznike. — Inseratl do 30 peti t a D m 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — >SlovensKi Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVN16TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica AL 5
Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126.
P O D li U 2 N I C K : MARIBOR, Grajski trg fit. 8 — — — —     CELJE, Kocenova ulica 2. — TmL
NCVO MESTO. Ljubljanska c, tel. St. 26.     JESENICE. Ob kolodvoru 101.--
Račun prt poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St- 10.351,
190,
JUGOSLAVIJA POVABLJENA
NA REFARACIJSKO KONFERENCO
Poleg ostalih podpisnic Youngovega načrta j s na predlog Anglije povabljena na konferenco tudi Jugoslavija — Sporazum med Francijo in Anglijo bo olajšs! delo konference
London, 31. decembra. V službenih krosih zatrjujejo, da je angleška vlada stavila raznim zainteresiranim državam predlog, naj pošljejo svoje zastopnike na repa radijsko konferenco, ki se bo sestala dne 20. januarja v Lausannn. Angleška vlada je po teh informacijah povabila na to konferenco poleg Francije, Italije, Belgije in Japonske tudi Jugoslavijo, Češkoslovaško, Romunijo, Poljsko, Grčijo in Portugalsko. Če Amerika ne bo sprejela povabila na konferenco ter ne bo sodelovala, potem bo delo reparacijske konference precej omejeno, ker ima ključ reparacijskega problema v rokah Amerika.
Pariz, 31. decembra. >Echo de Pariš t poroča, da je med francoskimi in angleškimi finančnimi strokovnjaki, ki razpravljajo • o repa raci j s kem problemu dosežen načelni sporazum o naslednjih točkah•
1. »mri ji se dovoli triletni moratorij za zaščitene reparacijske anuitete.
2. V 1rj dobi mora Nemčija plačati pri banki za mednarodna plačila nezaščiteni del reparacij, vendar pa se bodo vplačani zneski s strani Francije vr<i;!i nemški državni banki v obliki posojila.
3. V dobi moratorija mora Nemci "a nadalje izvrševati dobave na račun reparacij vsem državam upnicam v smislu določb Voungovega načrta.
4. Po pretekn triletnega moratorija se bo na novo proučila plačilna zmožnost Nemčije.
5. Nemčija mora skleniti z ameriškimi, angleškimi in francoskimi bankami sporazum glede odplačila kratkoročnih posojil, kojih amortizacija je trenutno ustavljena.
6. Vse države upnice skupno z Nemčijo naj opozore ameriško vlado, da je v interesu obnove celokupnega svetovnega gospodarstva nujno potrebno, da se medzavezniški vojni dolgovi primerno znižajo.
London. 31. de-cem/bra. A A. Zunanji urad angleške v'ade je po<*7al svojim za-prtapnikom v zainteresiranih državah okrožnico, da naprosijo vlade dotičnih dr-/xiv, naj bi predlagale švicarsfej  vladif da
vrši reparacijska konferenca 18. januarja v Lausanni. Na tej konferenci bodo zastopane tele države:
Francijo, Italija, Belgija, Japonska, Nemčija,  Grčija,  Romunija, Jugos'avija.
Poljska, Češkoslovaška, Portugalska in Anglija.
Glede stališča Zedin jenih držav napram tej kor.ferenci so uradni krogi mnenja, da bi mogla Amerika na lastno željo poslati opazovalca. Odsotnost Združenih dr^av bfi močno zmanjšala pomen to konference, ker je   po  mnenju  angleških   uradnih krogov
Japo&ci popolnoma
II Maiiđžiirli®
Japonske eete so zasedle vse važnejše točke v Mandžu riji — Kitajci so se umaknili na vsej črti
Mukden, 31. decembra. Kitajske redne čete se po določenem načrtu umikajo iz Mandžurije. Opolnoči so pričele prazniti mesto Činčao, ki ga Japonci že resno cgražajo. Kitajska narodna vlada je sklenila umakniti čete za kitajski zid, kjer namerava koncentrirati novo armado. Med tem korakajo Japonci po načrtu dalje. Včeraj popoldne je odšel močan oddelek japonskih čet iz Afujcđe-na, da zasede mesto Shinin. Japonske čete so pri Taičipao zadele na neredno kitajsko vojsko, ki so jo po krvavi bitki, v kateri je bilo tudi nekaj mrtvih in ranjenih, razkropile. V Port Arthur je prispelo več japonskm oklopnih krizark in nekaj rušileev. Tudi ta ojačenja z morja so v zvezi z napredovanjem ja-
ponskih čet v Mandžuriji.
Kim, 31. decembra. AA. Japonsko
veleposlaništvo je izročilo časopisju daljšo izjavo svoje tokijske vlade. V tej izjavi navaja japonska vlada, da je morala intervenirati v Mandžuriji zato, da vzpostavi red, prežene bandite in zaščiti zasebne pravice Japoncev v Mandžuriji.
Japonska vlada na kraju izjavlja,, da se bo strogo ravnala po sklepih DN in da bodo njeni najnovejši ukrepi v ro-glasju s sklepi nedavnega sestanka sveta Društva narodov. Zato se japonska vlada nadeja, da bo javno mnenje sveta razumelo njeno sedanjo akcijo in jo odobravalo.
Zaradi deževja so nastale v Trakiji velike poplave, ki zavzemajo katastrofalni obseg
Pariz, 31. decembra. A.V. »Havas« poroča iz Aten, da so v Trakiji nastale zaradi velikega deževja v zadnjem času poplave. Keke so stopile iz svojih strug ter poplavile številne vasi in mnogo obdelar.e^a polja.
Atene, 31. decembra. Zaradi silnih nalivov v zadnjih dneh so nastale v Grčiji hude poplave. Atensko predme-
stje Galiteja je popolnoma poplavljeno. Več barak, v katerih so bili nastanjeni begunci, je voda odnesla. V Atenah samih se je porušilo več hiš. Človeških žrtev dosedaj ni bilo. Zaradi neprestanih nalivov vode še neprestano naraščajo in obstoja nevarnost, da zavzamejo poplave še bolj katastrofalen obseg.
Atentat na newyorške fašiste
Na glavni posti je eksplodiral nekemu fašističnemu voditelju namenjeni peklenski stroj — Večfi del poslopja porušen, eden uradnik ubit, več
ranienih
New York, 31. decembra. V glavnem poštnem poslopju v Eastonu v državi Pensilvaniji je včeraj dopoldne s silnim pokom eksplodiral peštni paket. Sila eksplozije je bila tako velika, da se je večji del poslopja porušil. Pri tem je ubilo enega poštnega uradnika, dočim so bili trije hudo in več drugih lahko ranjenih. Poizvedovanja so pokazala, da je bilo oddanih na pošti šest večjih paketov, ki so bili naslovljeni na znane
fašistične voditelje v New Yorku, med njimi na misijonarja Popea. V enem izmed teh paketov je bil peklenski stroj, ki bi bil moral zleteti v zrak, ko bi bil naslovnik pošiljko odprl. Iz neznanega vzroka pa je stroj eksplodiral prej že na pošti. Kljub živahnemu poizvedovanju policije do sedaj niso mogli najti oseb, ki so oddale pakete na pošti. Kakor domnevajo, gre za bombni napad ne\vyorških protifašistov.
ključ reparacijskega vprašanja v Zedinjenih državah.
Optimizem v Londona
London, 31. decembra. AA. Uradni krogi pričakujejo, da bodo sedanja p^a'anja « Francijo o predhodnem sporazumu glede nemških reparacij uspela, če bo ta sporazum Jose/en, bo delo repara-cijske konference večinoma že opravljeno, na vis&k r"-čin pa močno olajšano.
Nemci niso zadovoljni
Berlin, 31. decembra. AA. Nemški ve-lepaskmik v Parizu von Hoc^ch jc prispel v Berlin. Veleposlanik Hoesch fie bo posvetoval s svojo vlado o predstojeći repa-racijaki konferenci. Nem3k.i vladni krogi so proti temu. da bi bila Lausanna eedož reparacijske konference in predlagajo Haeg ali Amsterdam. Ce bi pa zainteresirane države odklonile nizozemsko mesto, naj bo konferenca v^aj v kakem nemškem mestu Švice. Vladni krogi so proti Lautsanni, ker smatrajo, da jc zelo važno, v kakem ozračju potekajo pogajanja in razprave konference. Iz tega razloga francosko me*>to po mnenju teh krogov ne bi bilo prikladno-Informacije iz angleškega vira o začasni ureditvi reparacijskega vprašanja, eo bile v Berlinu sprejete z nezadovoljstvom. \1adni krocji smatrajo, da bi mogla samo končna rešitev tega vprašanja vzpostaviti zaupanje in dn*"-** pomiritev, ki sta potrebni za ozdra/vljertje sedanje gospodarske in politične kriz«.
Obilo sreče, zdravja In zadovoljstva v novem letu želita cenjenim naročnikom, inserentom in čitateljem
uredništvo in uprava
Seja ministrskega sveta
Beograd, 31. decembra. AA. Danes od 10.30 do 13. se je vršila pod predsed-ništvom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve Petra 2ivkovića, seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih zadevah.
Izvoz živine na Holandsko otežkočen
Beograd, 31. decembra. A A. Svojcas ©o
sc naši izvozniki živine posebno pa svinj-etcega mesa zanimali p rak o Za/voda za pospeševan je zunanje trgovine za izvoz svojih izdelkov na Holandsko. Toda Holand-ski živinorejci so se pritožili proti veliki tuji konkurenci, taiko da je holandska vlada sklenila uvesti protcfccionistične ukrepe. Na podlagi zakona, ki je bil v toku meseca razglašen, se bo zbira'la od 1. januarja 1392 dalje uvozna carina na rogato živino 12.5 odt=to fca vrednosti, na svinje 7.5 goldinarjev za 100 kg okoli (130 Din). Razen tega je holandska vlada predložila parlamentu zakonski nacrt o kontingentiTan ju tujega uvoza. Kontingentiranje bo izvedeno na podlagi uvoza v zadnjih treh letih. Pričakujejo, da se bo e tem zakonom omejil u/voz mesa, radi česar obstojajo 6labi izgledi z.a ugoden kontingent iz Jugoslavije.
Podaljšanje trgovinskega sporazuma z Rumunijo
Beograd, 31. decembra. AA. Po poročilu kraljevskega poslaništva v Bukarešti je bita 28. decembra t. 1. izvršena izmenjava not o šestmesečnem podaljšanju našega provi-zornega trgovinskega sporazuma z Rumunijo. Podaljšanje teče od 1. januarja 1932. KJzot je znano, bi moral poteči rok dosedanjega provizornega trgovinskega sporazuma z Rumunijo koncem t. L
Hindenburgov novoletni apel
Berlin, 31. decembra. A A. Za novo leto bo imel predsednik republike Hindenburg po radiju govor, v katerem bo apelira) na svet, naj pusti medsebojno mržnjo ter naj se solidarizira na podlagi sodelovanja za splošno dobrobit. Hindenburg bo v §vo-jem govoru apeliral posebno na nemški narod, naj preneha z dosedanjimi strankarskimi boj L
Mednarodni kongres rudarjev
Berlin, 31. decembra, s. Mednarodni odbor rudarjev sklicuje za zadnie dni marca 1932 mednarodni kongres rudarjev vseb evropskih držav. Na kongresu naj bi se razpravljalo o položaiu v rudarstvu rn o uvedbi 7-umega delovnika. Kot kraja zborovanja sta namenjena Aachen ali Saai-brijeken.
•Va pragu let a 1^33t
Ljubljana, 31. decembra.
Ne nastopa samo novo leto, temveč tudi nova doba. Še nikdar niso imele besede, da nastopajo no\'i časi, globljega pomena in niso bili tako resnične kot dandanes. Saj se čedalje bolj očituje, da so bili prejšnji časi v primeri s sedanjimi silvestrovanje, zdaj je pa napočil velik, s\*etel dan, vse iluzije se rušijo, neresnost se un:ika neizprosni realnosti — čas obračumn'a z nami. Doslej nismo delali bilance, življenje je teklo lahkotno mimo nas, vse smo vrednotili površno in ničesar nismo znali ceniti. Leto za letom je minevalo, ne da bi s>e zavedali, kako se izgublja v morje večnosti neizrabljena časovna reka. Plavuti smo brezskrbno na nji in se izgubljali z njo.
Z naivno prigodno sentimentalnostjo se poslavljamo leto za letom od starega leta. Toda samo s tem, s smešno čustvenostjo in puhlostjo stopamo novemu letu naproti, s pobožnimC željami in meglenimi pričakovanji in domišljujejmo si, da se je baš opolnoči 31. decembra nekaj končalo in nekaj začelo, da prihaja nekaj izrednega in da se bo vse izpremenilo. Sicer se pz iz-premene samo koledarji in naše proslavljanje konca starega leta je le banalno vesc-Ijačenje. Novoletno voščilo je pa prazna formalnost.
Leto ni nič drugega kot 365 ali 366 dni. Konec starega leta pa pomeni, da je potekel enoletni koledar, da se je zaključila izvest no, namišljena doba. Privi pomen bi imel nastop no\mega leta, ko bi si ga člo\'e-štvo izbmlo za velik dan obračuna o porabljenem času starega leta, precenit\~e dela, in ko bi tedaj sklepalo o bodočem delu ter si začrtalo smernice za udejstvovanje v nastopajočem letu.
Zdaj ima no\*o leto pomen, če se zavemo globljega pomena časa in odnosa med človekom in časom.
Čas je zlato! je zelo dober rek, toda ne smemo ga razumeti preveč doslovno in kot služi v kakšnem obratu ali pisarni. Čas je zlato, če se dobro zs\*edamo, zakaj je dragocen. Moramo ga pravilno vrednotiti; življenjska vrednota je, okvir vsega človeškega deloi'anja in nehanja. Toda le okvir, od nas za\nsi, kako ga izpolnimo. člo\'ck je vreden samo toliko kot njegovo delo, izraba časa. Čas je kapital, odvisno je pa od človeka, kako se mu obrestuje. Zato tudi vetja pravilo: Kdor ne zna ceniti Časa, ne zna ceniti človeka. In zato je tudi čas v širšem pomenu besede najvernejše zrcalo človeške družbe.
Naša doba nam zgovorno in jasno pove, kako je človeštvo cenilo čas in kakšno ceno je imel človek. Vidimo, da smo kapital zelo slabo naložili, saj se nam sploh ne obrestuje. Silvestrovali smo, zapravili človeško dostojanstvo, za\Tgti dragoceni či*s in uničiti ogromno energijo, s katero bi lahko delali čudeže.
Dan za dnem tožimo nad neštetimi ne-dostatki organizacije človeškega sožitja, povsod \ndimo toliko nepopolnega in slabega, ne pride nam pa niti na misel, da vse to ustvarjamo sami, da se vse naše delovanje in nehanje odraža v nas samih, življenju, v prilikah, v katerih živimo. Nihče ni kriv ničesar, tudi od sistema ne vzhaja zlo, pravimo, vsega so krive razmere. Niti doba, ki se že tako maščuje nad nami, nas še ni prisilila, da bi priznali <rv*ojo slabost ter zmoto. Morda sc pa tudi še vedno ne zavedamo, da si tolmačimo rek Čas je zlato! napačno in se po tem ra\mamo.
Smo namreč indhidualisti, nimamo nobenega smisla za skupnost ter vsak hoče iztisniti iz časa   čim   več zlata — le zase.
Nihče se ne zaveda, da bt moral čas Izrabljati čim bolj ter za naj\'ečje življenjska
vrednote Življenje nam dokazuje, da ne izrabljamo pravilno časa, ker je toliko nepravilnega v naši dobi Čas torej ni zlato, če je zlato samo za posameznika. In kei ne živi le en človek ter smo drug od drugega odvisni, ne moremo biti individualisti; fvo-rimo skupnost, družbo, zato se moramo ravnati po splošnih načelih, za vse morajo veljati splošne življenjske vrednote in potem bomo tudi pran-ilno cenili čas, ki zahteva od slehernega delo in zopet delo, popolno izkoriščimje sil in možnosti v korist splošnosti.
Novoletni dan nam mora biti torej velik dan obračuna, presoje dela, razgledišče za nazaj in naprej, dan resnega razmišljanja* imeti mora v resnici pomen. Spominjati na.% mora vsaj, da moru 7u Silvestrom nastopiti čas treznosti, razsodnosti in dela.
Ako si želimo res mnogo uspeha v novem tetu, se ne smemo zanašati na trečo. Uspeh in sreča sta produkt dela. Srečen ne more biti tisti, ki mu ni treba delati, ampak le oni, ki kuj naredi. Delo krepi človeka vsestransko, brezdelje je demoralizu-joče in energičnemu čto\-eku je naklonjena tudi muhasta usoda.
\' tem smislu vam želimo srečno non*oi leto!
Ob zatonu leta 1931 «mo p»n'č> ekonomskega in socialnega razdejanja, kakor ga ni bilo že izza težkih dni sveto\me vojne. Vse išče izhoda iz te brezprimeme gospodarske in socialne katastrofe.
Brodolomci iščejo sx%oje rešitve često v tem, da .skušajo potopiti v* valove svoje tovariše v nesreči, v nadi, da bodo mogli prispeti v čolnih potem sigurne je in udobnej0 do rešilne obali. Ker pa vodi to samo da boja vseh proti vsem, se potope v takih primerih običajno vsi. Mnogo, skoro največ jih je, ki iščejo izhoda iz sedanje krize na tak način, za ceno tujih življenj. Posledica tega je, da rćzstejo armade gladujočih, ki zro s tc\žko skrbjo in polni srda in obupa v bodočnost . . .
Kaj nam bo prineslo novo teto? Odločitve bodo pad te na velikih forumih svetovne politike. Težko je računati v sedanji krizi na olejšanje, če se ne najde sporazum velikih vprašanj reparacij, vojnih dolgov in razorožitve. A kako naj po dosedanjih izkušnjah člo\-ek veruje, da bo novo leto ta vprašanja res rešilo?
Po vsej priliki bo prihodnje leto še leto gospodarske depresije. Sedanja finančna kriza napoveduje skoraj popolno obusiavi-tev gradbene in investicijske delavnosti. Od tega pa živi skoraj polovica našega delavstva.
Pri taki situaciji bi želeti vsaj eno: da bi vsaj naše občine, banovine in država investicijskih del ne omejevale.
Tudi mi razumemo, da je red v državnem in javnem gtAspodarstvu ena prvih in glavnih zapovedi trenotka. Mislimo pa, da so v časih, kakor jih preživljamo, nenormalno visoki dohodki javnih korporacij tudi zapoved trenotka.
Vsi, ki še nismo izgubili gospodarske eksistence, moramo prispevati za skupnost več kot normalno, da bi mogla osigurati skupnost življenje in eksistenco onim našim bratom, ki so sicer obsojeni na smrt.
In v znamenju te prepotrebne socijalne solidarnosti, v znamenju globljega socijal-nega čuta in resnične, v dejanjih izražene ljubezni do trpečega bližnjega moramo stopiti v leto 1932. če nočemo, da bo šc mnogo težje kaker je bito staro.
Izenačenje kazenskega prava
Pariz, 31. decembra. AA. Na mednarodni konferenci za izenačenje kazenskega prava je bila sklenjena faku!tativno*»t pfostra-dicije. Izijema 6o politični zlobni ter vojaški, fiskalni in verski prestopki. Kar se tiče morskih ropov, so se pravniki postavili na stališče, da pridejo v isto vrsto roparji, ki se poslužujejo ladij ali aeroplanov, z roparji ob morski obali, ki napadejo kako ladjo ali letalo.
Novo povišanje angleških carin
London. 31. decembra. V torek je vlada izdala Četrto carinsko naredbo proti dum-pingu uvoza. Nove carine ?e nanašajo na uvoz svežega cvetja in sadja. Carine bodo stopile v veljavo 13. januarja.
Ustje Dunava zamrznilo
Bukarešta. 31. decembra,  g. Pristanišče
in mesto SuMna v dunavski delti sta tako blokirana z ledom, da se boje katastrofalnih poplav. Ves promet v pristanišču je bil nstavljen,
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam Ji:".6.ti0 — 2263.44,
Bruselj  7S2.76 _  7S5.12, Curih 1097.85 _
1101.15. London 1S7.5G — 105 06, Xewvork 5609.93 — 5626.93. Pariz 220.75 _ 221.41, Prasa 166.S7 —107.37, Trst 283.41—289.41. INOZEMSKE BORZE.
Curih, 31. decembra. Beograd 9.10, Pariz 20.1050. London 17.40. Xewyorb 513, Bruselj 7130. Milan 26.02'n. Madrid 43.35. Amsterdam 205.50, Berlin 121.90. Sofija 3.72, Prasa 15.20, Varšava 57.50, Bukarešta 3.07.
Velik je želodec Ljubljane
Konzum moke, sladkorja, masti in olja močno nazadoval, alkohol • nih pijač in nekaterih življenjskih potrebščin pa narastel
LJubljana, 31. decembra.
Mestni dohodarstvenl urad, ki kontrolira ves uvoz v Ljubljano, je tudi leto* sestavil to&no statistiko o konzum u življen-skih potrebščin v Ljubldani, zlasti jedi ln p'jače. Vodja urada g. ravnatelj Zupan je bil taiko ijubeznjiv, da nam je dal na razpolago podatke o konzumu. Iz statistike, ki je sestavljena od 1. Januarja pa do današnjega dne. je razvidno, da Je tud! letos konzum vseh potrebščin kljub težki gospodarski kr!zi močno narasel in zlasti je zanimivo, da stalno, takorekoč progresivno narašča vsako leto konzum pijač, zlasti vina. Letos so Ljubljančani popili za približno 500.000 litrov vina več kot lani, uočim je konzutm piva nekoliko padel, narasel pa Je tudi konzum raznih alkoholnih ntjač. Na drugI strani je pa znatno manj-Si konzom moke, ki je nazadoval za 500 tisoč kilogramov, in konzum sladkorja. Narasel pa je znatno konzum sailća in me-*a, kar je razumljivo. Sadna letina je bila v primeri z lansko Izredno dobra, cene mesu pa Še nikdar niso bile tako nizke. Zacn'mo kar z najvažnejšo žlvljensko potrebščino, to je z mofco. Letos je Ljubljana rorrabLIa
8,472.288 kg moke
H Svta, dalje krompirja in sočirja vsake T-rete, pšena, kruha itd., dočim so lani Tdubljančani pojedli 7,99ri.3S7 kg kruha ln rajnih mlečnih ln sličnih produktov.
Sadje, marmelada, med Itd.
Kako ugodno Je učinkovala dobra letina •adjja in tndi nizfre cene na Ljubljančane, je pač najbolje ra«r!dno iz konzuma. Tfiub-li&na j« konzmrnirala J^tos 2.194.607 kg pristnega domačega sadja, raznih vrst gozdnih sadežev 4n tudi gob. lani pa samo 1.351.422 kg. Suhega sadja so pojedi; ^jub-liančani 243.744 ikg. lani 155.835. Znaten Je bil tudi konzum marmelade, ki znaša 96L655 k*, južnega sadja 127.642 kg. Lani smo uvozili 324.76S kg Južnesa sadja. Kon-r.um ipomaranč, limon in slične robe sploh -f-sako leto nazaduje. Zelo veliko pa so Ljnbijančani konzumirali medu v primeri t. lanskim Letos ga je bilo v mesto
nvoženo 41.425 kg, lani samo 25.515 kg. Tvoz sn.h'h gab vseh vrst je znaSal letos S727, lani pa 15.4S4 kg.
Riž in sir
Komrom rl2a je zopet narasel. Rila so rojedi; Ljubljančani 445.922 kg, lani 5120.525 kg. sira v hlebih domačeea havora, «.v&rg!jenr J.n Hti-kirane&a sira 96.746 kg. 2*ni 136.196 k*. Tujega sira 2210 kg, lami ra 5409 kg. Torej smo se začeli pri b'^tu Mati g*s!a;  Svoji k Bv«>iim!
Sladkor, čokolada, kava in čaj
Kakor že omenjeno, konzum sladkorja 7.9. prehrano nazadoval in sicer so letos
Ljubljančani konzumirali 1,517.829 k*, lani v 9 mesecih pa 1.05S.754 kg. Da so LjubMančaini tudi sladkosnede, »Tlča dejstvo, da so pojedli 69.061 kg čokolade, kakava, raznega kanditnega blaga, slaščic, kandidiranoga sadja Itd., lani pa nekoliko več Ln sicer 76.155 kg. Raznih vrst čajnega peciva to keksov so Ljubljančani pojedli 51.211, lani 37.470 kg. Sirove kave Ln čaja Je blio v mesto uvožene 54.900 kg, nražene ln zmlete ter etikiranega čaja 8666, žitne kave in kavnih nadomestkov 164.21S kg.
Meso in mesni izdelki
Velflke so tudi množine mesa Ln mesnth izdelkov, ki jih konzumira Ljubljana. Presnega mesa vseh vrst, ki se uvaža preko trošarinske črte In tndi divjačine so Ljubljančani pojedli 192.203 kg, lani 177.251. konzerviranega mesa vseh vrat pa samo 274 kg. Zanimivo je pa. da je silno nazadoval konzum
masti in olja
T mesto Je bilo uvoženo 97.3SS kg mast!, lani pa 224.005 ikg. Vzrok utegne biti ta, da mnogi Ljubljančani rede prašiče doma. Isto Je z jedilnim oljem vseh rrstt ki so ga letos konzumirali 275.552, lani pa 281.41S kg. Poieg tega 54.493 kg rastlinskega in zdravilnega olja, voska in voščenih sveč Hd.. lani pa 19.820 kg.
Klavna živina
V mesto je bilo pripeljanih 6038 glav klavne živine nad 350 kg žive teže. lani 6965, 1846 komadov od 250 do 350 kg žive teže, lani 301, dalje 16.173 telet do 250 kg žive teže, lani 13.995, 338 ovac (302), 1332 ovnov, koz, koštrunov, kozličkov itd., lani 1753, 2569 kozličkov in jagnjet pod 12 kg žive teže aH pod 8 kg zakiane (lani 2737). Dalje je bilo uvoženo 710 oddojnlkov do 10 kg žive teže (500), 3401 mladih prašičev od 10 do 60 kg žive teže (2676) in 26.638 iprašičerv nad 60 kg žive teže ali 45 kilogramov zaklane (lani 24.370). Konzum mesa je torej znatno narasel, kar je spričo plošne počenitvo mesa razumljivo.
Perutnina ln ribe
LJtrbljamčani so pa tudi veliki gurman*, kajti pojedli so mnogo perutnine ha rfb. Bridke smrti je šlo v krtovo deželo 10.579 puranov in gosi (lani 10.210), daije 82.658 kokofii In pdščet (73.401) jajc jo izubijana konzumirala letos samo 3.459.291, lani pa 5.453.498. Tudi mnogo več rito koi lani »o pojedli letos in s;cer presnih, domačih, morskih, rakov, žab In polžev 43.655 k^. lan-i 25.830, presnih ln vse vrste mor«k'h žival; iz inozemstva 833, lani 172, tujih rib, nasoljenih, mariniranih ali v-ioženih v olje 855, lani pa 6489 kg. Poleg tesra 7702 kg slanikov Ln polenonrte. lani S466.
Potovalna pisarna
Važne informacije za one, ki hočejo potovati po svetu
ITALIJA.
Frimavera Siciliana 1932. Za obisk Sicilije so dovoljeni zopet isti popusti železniški kakor letos, in sicer po železnici 50" • na ladji (pro^a Neapel - Palcrmo in obratno) 25*/». Olajšave veljajo od 1. januarja do 30. junija 1032, za vožnjo v Palermo, laormino Giradini, Siracusa in Agrigenlo tja in nazaj. Vozovnica velja 45 dni.
ŠVICA.
švicarske zvezne železnice dovoljujejo potnikom 10 odstotnega popusta v času ©d 15, decembra do konca februarja 1962. klavni pogoj za dosego te olajšave je, da se mora potnik izkazali s potrdilom kakega hotela zimsko športnega kraja ali zdravilišča, da je sklenil ž njim najmanj sedemdnevni pavšalni arangement in ga je tudi re vnaprej plača L
VELIKA EKSKURZIJA V NJCO NA KARNEVAL.
Društvo prijateljev Francije ln društvo bivših dijakov francoskih Šol priredi skup-rK» s >PutnikonK od 'J5. januarja do 6. februarja 1U3- družabno potovanje v Niro in Pariz. Radi udobneera potovanja je potovanje urejeno tako, da se potuje vedno podnevi, prenočuje se v Benetkah, Milanu in Marselju, kjer se vrši vedno dopoldan ogled znamenitosti mest Potovanje je jako poceni, ker uživajo udeleženci znatne popuste po železnici in v hotelih, kateri je dosegla uaša poldržavna institucija PUTNIK. T otovanje traja 12 dni z odhodom iz Ljubljane 26. januarja ob 9.05 in konca 5. februarja s prihodom v Ljubljano ob 19.33. tena celega potovanja t. j. vožnja III. razreda brzovlaka od Kakeka drž. meja in na-saj do Jesenic dr. meja. stanovanje, prebrana, vožnje od postaj v hotele in obratno, skupno a prtljago, ogled znamenitosti mest v avtobusih, izleti, vodniki, vstopnine, napitnine, vse po proirramu, je za osebo s-anio 3973 Din. Doplačilo na II. razred stane Din 835. Vozovnico od izhodne postaje do drž. meje in* obratno si mora nabaviti vsak udeleženec sam. Prijave in \m-lacila sprejema do inkluzive 7. januarja 1932 >Putnik« v Ljubljani, Dunajska c. 1. Program potovanja: 1. dan 26. januarja odhod iz Ljubljane ob 9.05, prihod v Trst 13.07, kosilo v mostu, odhod iz Trsta 15.10, prihod v Benetke 18.11, prevoz v hotel, večerja in prenočišče. 2. dan, 27. januarja: po zajutreku ogled mesta. Odhod iz Benetk 13.54, prihod v M'Jan 18.30, prevoz v hotel, večerja m prenočišče. 3. dan, 28. januarja: po zajtrku ogled mesta z avtobusi. Po kosilu dovoz na postajo. Odhod iz Milana 14.20, večerja v jedilnem vozu. Prihod v Nico 23.47, prevoz 2 bolel,  prenočišče,   i. dan, 29. januarja:
dopoldan prosto. Popoldan ogled mesta, S. dan, 30. januarja: dopoldne izlet z avtobusi v M en ton, Monaco in Monte Carlo preko Urande Corniche in La Turbine. Povratek skozi Beaulieu in Villefranche. Popoldne prosto. 6. dan, 31. januarja: cel dan prosto. Najinteresantnejši dan karnevala. Dnevni in nočni korzo. Fantastične iluminacije. Sprevod mask itd. 7. dan, 1. februarja: Odhod iz Nce 9 40. Kosilo v jedilnem vozu. Prihod v Marsailles 13.30. Popoldne prosto. Prenočišče v hotelu. 8. dan, 2. februarja: Odhod iz Marsaillesa 6.25. Cel dan zanimiva voimja vzdolž romantičnih predelov Francije. Kos lo v jedilnem vozu. Prihod v Pariz 18.50. Odvoz v hotel, večerja in prenočišče. 9. dan, 3. februarja: cel dan ogJed znamenitosti Pariza z avtobusi. 10. dan, 4. februarja: Cel dan prosto. Priložnost za nakupovanje, ogled pariških veletrgovin, muzejev itd. Zvečer obisk Opere, Folies Bergeres, Casino de Pariš proti posebnem plačilu. 11. dan, 5. februarja: Odhod iz Pariza ob 7. Cel dan zanimiva vožnja po Franciji, romantični Švici, kosilo in večerja v jedilnem vozu. 12. dan. 6. februarja: prihod v Ljubljano ob 8.40.
VAŽNO ZA IZLETNIKE NA NAS JADRAN
V zveri z raznimi olajšavami (zelezai-
Ske, parobrodske, hotelske) za obisk našega Jadrana se je odločil meteorološki observatorij (MelereolosKa centrala pomorskega zrakoplovstva) v Splitu, da bo oddajal preko radio stanice v Šibeniku vremenska poročila za cel Jadran trikrat dnevno in sicer rzjutraj ob 7.50, odprto poročilo v našem jeziku, val 600, ob 8. šifrirano isto poročilo za inozemstvo na valu 1800. ob 13.50 v naSem jeziku na valu 600, ob 14. za inozemstvo na valu 1800 in ob 19.50 v našem jeziku na valu 600, ob 20. za inozemstvo na valu 1800. S tem je omogočeno, da sprejemajo trikrat na dan izčrpna poročila o vremenskih prilikah na našem Jadranu ne le meteorološke postaje, temveč tudi vsak privatni, amaterski radio.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Sprememba na madžarskih železnicah. Ogrske proge Donau - Save - Adria - železnice preidejo s 1. januarjem 1932 v last kr. ogr. drž. železnic. Kakor doznavamo ostanejo cene do preklica nelzpremenjene. !
Brezplačna vožnja na lipski velesejem. Stroški železniške vožnje U. razreda od izhodne postaje do Leipziga In nazaj se povrnejo vsakemu, katerega naročila na leip- ■> ciškem velesejmu, ki se vrši od 6. do ?5. J marca 1932, znašajo najmanj stotere stro- i
Alkoholne pijace
Poglavij e zase tvorijo zopet alkoholne pijače. Ljuibljančani so tudi vinski bratci in ga radi čuka jo. Lotos so kljjub tožktns časom popili več vina kakor lani. Glavni vzrok je pocenitev vina, na drugi strani moramo pa upoštevati, da so popili velike množine pijač deželami, ki so prišli na kraljev tede«n v M ubijano. Ljubljančan i so popili letos
3,371.013 litrov vina
Larr! so Ljubljančani popili ZS6P.853 litrov vina, torej je biLa letos žeja večja. Ce računamo, da ima mesto okrog 60.000 prebivalcev, pride pribKžno na vsakega 55 litrov vina na leto. Oe računamo liter vina po 10 Din, vidimo, da so Ljubljančani zapili nad 33 milijonov samo na vinu. To je res ogromna vsota in obenem naj žalostne jšc poglavje našega mesta.
Pa ne samo vina, tudi rrva so popiHfl več. Konzuim i ranega je bilo 1,4-19.345 litrov piva, lani 1,416.485. Poleg tega so popili 57JO litrov vina v steklenicah. Lani 45A5, dalje 7140 Htrov sadnega mošta, lani 37.702 litra, 34.537 kg malim ovc a, vina iz jagod in drugih sadnih sokov, lani 31.055. dalje 15.7-US limrmovih vinskih, mlečnih in sadnih kisl:n, sirupov itd. lann 0031 kg. Pa tudi šampanjca smo si pirTvoščitii nekoliko več kot lani, kajti v mesto je bilo uvoženih 2229 steklenic šampanjca in penečih se vin. lani pa samo 863.
Runu in rarzrrfh »ene, ISkerjev ta osla-jenih opojmfh pijač je bilo v mesto uvo?e-nih 14.368 litrov, lani 17.479; stalno narašča konzum špirita in žganja vseh vrst. Leto« jc bilo konzumirano 76.162 litrov apnrita in žganja, lani pa 72.9^2. Koruzum špirita zato narašča, ker je zelo poceni in nizki ceni Zato Ljubljančani doma fabrici raj o razne likerje. Poleg tega je bilo v mesto uvoženih 09.424 kg dematuriranega špirita.
Mleko
Poleg jajc je mleko eden najvažnejsib življenjskih faktorjev, Ljubljančani so ga konzumirala okrog 6 in pol milijonov litrov.
Uvoz raznih poljskih pridelkov v mesto Je os-tal na isti visini kot lani, največ so uvozili okolvčani, za katere je to va/cn vir dohodkov.
Vrednost uvoženega blaga
Vrednost vseh teh življenjskih potrebščin v letu 1933 ic znašala okrog 1 milijardo, če p«a prištejemo še razno drugo blago, ki je šlo v mesto skozi špedicijske tvrcLke, potoni voletrgovcev itd. pa znaša okrog 300 m;lijonov več. Na trošarini je bilo od tega blaga vplačano \nf(y
gke železniške direktne vožnje v Leipzig ln nazaj, če pa ta znesek ne bi bil dosežen, potem se kot doplačilo za železniške stroške odobri 1% od vsote oddanih naročil. Izplačilo voznih stroškov v Leipzigu se vrši za časa velesejma od 5. do 15. odnosno 19. marca 1932.
TJnjetnlSka razstava ▼ Stockliolmu 19S2.
Spomladi 1932 se bodo vršile v Stockhol-mu sledeče umetniške razstave: Od 3. do 16. marca slikarska in skulpturna razstava, koncem marca do 17. aprila razstava Splošnega Švedskega umetniškega društva. Od 20. aprila do 10. maja švedska moderna umetniška razstava.
XXI. Mednarodne konjske dirke t St.
Moritzu. Kakor vsako leto se tudi v letu 1932 vršijo konjske dirke na jezeru v St. Moritzu in sicer 31. januarja, 4. In 7. februarja. Nagrade  iznašajo skupno švic fr. 60.000.
XXVI. Švicarske smoSke tekme ▼ JBer-mattn (Jšviea) bodo od 29. do 31. Januarja 1932.
Zimske sezonske legitimacije za potovanje v Avstrijo. Posetniki teh legitimacij uživajo po petdnevnem bivanju na Dunaju razne ugodnosti ln olajšave, kakor prost vizuru v Avstrijo. 40^0 popusta po železnici na povratku i. dr. Veljavnost legitimacije traja do konca februarja 1932.
Smučarje in turiste opozarjamo, da je blljetarnica »Putnika« v hotelu Miklič ob nedeljah in praznikih odprta že od pol 7. ure zjutraj, kjer si tudi če ni navala na železniške blagajne lahko kupijo vozne listke udobno in brez prerivanja.
Z novim letom nov roman
najprijetnejše razvedrilo za dolge zimsHe večere smo pripravili čitateljem »Slovenskega Naroda14 z delom znamenitega francoskega pisatelja Alberta Sorela
»ČUDODELNI ZDRAVNIK"
To je roman brez vrtoglavih skokov v carstvo bujne domiSljije, resničen in pretresljiv, kakor zna biti resnično in pretresljivo življenje samo. Pisan živo in prepričevalno kaže avtorja-mojstra in drži čitatelja v nezmanjšani napetosti od začetka do konca. Izhajati začne kmalu po novem letu«
Jožetu Župančiču v spomin
Sedaj Je Se Tebe zadela usoda, kakor
marsikaterega naših iz starih vrst. Bil si nam dober kot oče in v tistih težkih bojih nad Grmado in Tržičem, nad baterijami S dobe in v neštetih zračnih bojih, ki smo jih zvojevali, stal si nqGn vedno neustrašeno ob strani. In ko so se nam 26. maja povesila in strla krila — bil si edini, ki mu je usoda tokrat prizanesla. Vsak dan si nas obiskoval v bolnici in nas bodril v upanju na boljšo bodočnost.
Tako smo se razpršili v svet in sedaj Je dosegla i Tebe neizprosna smrt, umrl si kot vitez zraka — naše vrste so se pa zredčile.
Bodi TI lahka domača zemlja!
Makso Pohlin, vojni pilot v rezervi.
Dr. Janko Kersnik
pri Abrahamu
Ljubljana, 31. decembra. NnJ ee rfkr^a ln izgovarja tako ali tabo, vendar do pa resnica, da oe naš sloviti finančnik g. dr. Janko Kersnik zagledal kič sveta kot naj-ptarejšl sin slavnega pisatelja Janka na njegovem gradu Brdu nad t/Ukovico že nred 50. Ki.
Kako je jubilant nrežlvel svoja otroška leta, enio čitali v delih njegovega očeta, kjer so gotovo opisane tudi njegove le»pe počitnice, ko je hodil na gimnazijo v Ljubljano. Po maturi je študiral Jns ln promo vLral za doktorja prarva. Ker Je mladi doktor nameravaj prevzeti notarijat na Brdu no »votiem očetu, je vstopil za notarsikoga kandidata v -pisarno notarja Hudovennika v Loubljani. 2a prej se je pa seznanil z lepo hčerko veletrgovca Kneza, sedanjo gospo PavJo. in leta 1912. jo bila poroka. Dalekovidni tast je kot predaodniik Kmetske posojilnice spoznal v s voćem zetu naj-zmošnejšega ipomočnaka ln ga je zato poslal na Dunaj v Vldensko založno proučevat hranilnlške, finančne In sploh gospodarsko posle. Vsestransko podkovan v stroki, ki Jo Je imel ipriliko študirati v tom veidikem češkem denarnem zavo*du na Dunaju, se je vrnil mladi finančnik v Djub-ljano in vstopil v Kmeteko posojiLnloo, ki jo 8e danes vortd z upra-v nena/va-dno srečnimi uspehi. Čeprav niso bile vedno rožne razmere, vendar se mora ta naš ugledni zavod v prvi vrsti zahvaliti temeljitosti Ln razsodnosti Jubilanta, da uživa danes kredit kot eden nadsolidnejših In največjih denarnih zavodov v vsej državi. £ •talenti svojega očeta pozna namreč Jubilant naš narod do skrajnih korenin, a pra*v tako nožna tndi vse narmanjše ter najbolj skrite »podrobnosti naših ljudi lo naših razmer. Izredno se zanima predvsem za posamezne gosnodarske probleme in vedno se vanje poglobi s tako temeljitosrt.jo, da rje uspeh gotov.
Kakor dr. Janko Kersnik spada med najsposobnejše naše finančnike, tako Je tudi prvovrsten .poznavalec in strokovnjak na drugih poijih, ki so mu ltfuba. Posebno pri srcu so mu naše narodne manjšine na Koroškem ln zato pozna tudi v vseh detajlih podobne ra.zmere Lužišklh Srbov. Kot s prevažno znanostjo vse Javno življenje se peca s problemi statistike, razen tega se pa zelo mnogo bavi z geografijo in je odtod morda tudi mod našimi prvimi filatelisti.
Velik oboževalec lepot domovine Je tndi znanstveno podkovan naravoslovec, ki ae je
6peciia lizi ral na ornitolosnio in nima vefcie zabave, kakor s postrežbo svojih ptičkov, ki jih eoii z vso liubeznijo.
Po?ebno odličen je sadjar in prav dr. Janko Kersnik je naš specijalist za breskve. Pri vsem svoiem delu je marljiv in temeljit do skrajnosti, da se lahko naša javnost ponaša z vsestransko širokim njegovim obzorjem. Resni finančnik, ki pa tudi v dru-j»ib strokah ni samo povprečen diletant, temveč vseskozi temelj't amater, si je pa znal ohraniti vedno toliko živahnega in ve-selecrn temperamenta, da slreea šaljive duhovitosti kar v verzih iz rokava. Vedno je poln humorja, a vedno je široko odprto tudi njegovo zlato srce, kar najboljše vedo njegovi klijenti v uradu. Požrtvovalen je do skrajnosti in zato so mu najrazličnejša društva naložila nebroj funkcij, ki jih opravlja z največjo inicijativnostio in vestnostjo. Tako je dr. Janko Kersnik neprekosljivi blagajnik Ciril - Metodove družbe, že 5 let, nadalje Dečjega doma kraljice Marije in odbornik najrazličnejših organizacij, zlasti pa z vnemo deluje kot odbornik v Rotary Klubu. Kot finančnik je dr. Janko Kersnik direktor Kmetske posojilnice, podpredsednik Združenih opekarn, upravni svetnik Tvornice dušika v RuŠab in v nadzorstvenem svetu Jadaransko - podunavske banke t v Beogradu L dr^ a načibatf atesman je
svojo predsedniško čast v kegljaAkem kJu-bu >Frou-frouc
Naš jubilant je pa tudi najboljši in najsrečnejši oče, saj ima že sina Janeza tehnika, gdč. M i ca je absolvirala tudi inozemske gospodinjske sole, pa tudi Aleš je že sedmosolec Še mnogo zdravih, plodonosnih let!
Danes ob H S. popoldne in jutri ob 11. uri dopoldne velike premiera
Najlepše in zadnje filmsko delo ienl-Jalnega režiserja F. W. MURNAUA. Film o prepovedani ljubezni dveh mladih aro na otokih Južnega morja.
ZKD FILM V ELITNEM KINU MATICI
Koledar.
Danes: Četrtek, 31. decembra, katoličani : Silvester, Blažena, pravoslavna: 18L decembra: Sebastijan.
Jutri: Petek, 1. Januarja, katoličani: Novo leto, Dragovit, pravoslavni: 19. decembra: Bonifacij.
Današnje prireditve.
Kino Matica: Netopir.
Kino Dvor: Roman mate plesaSce.
Kino Ideal: Pat in Patachon kot snubca.
ZKD: >Tabuc v kinu Matici ob 14.30.
Društvo >Sočac, Silvestrov večer v Kazini.
SK Ilirija, Silvestrov večer v botera Tivoli
Ljubljanski Sokol, Silvestrov večer v Ka-rod nem domu.
Sokol I. Silvestrov večer na Tabora.
Društvo >Slavec<, Silvestrov večer v Mestnem domu.
>Svobodac rn >ZarJa< Silvestrov večer v Delavski zbornici.
Češkoslovaška obee, sil vest iu van je * Zvezdi,
Prireditve oa Novo lete. Kino Matica: Netopir. Kino Dvor: Roman male plesačVe. Kino Ideal: Pat in Tatachon kot snubca. ZKD:   >Tabo<   ob 11. dop. v kinu Matici
Dežurne lekarno.
Danes: Trnkoczv, Mestni trg 4 ln Kamor;
Miklošičeva cesta 20.
Jutri: Leustek, ResTjeva cesta L Boh?-nec, Rimska cesla 24. in dr. Kmet, Dunajska cesta 41.
Zvočni kino Idea1
Bomb« smeha In krohota, tako da boste s smehom in zadovoljstvom prešli iz starega leta v novo leto!
To je mogoče, če si ogledate zvočni film
kot snubca
jJajnovejSl tn zadnji fTtrn obeh kraljev smeha!
S tem filmom zapuščata oba komika film! — Zatorej Je sedaj zadnja prilika, da Vaša ljubljenca še enkrat vidite, in da se njunim dovti-pom od srca nasmejete.
Predstave danes ob 4., V> 6^ % &. tn 9. zvečer — jutri ob 3., i/2 5^ 6n % S.
in 9. zvečer.
>SLOVENSKT  NAHOD=,dne51. decembra 1931
0 celodnevnem pouku na srednjih šolah
Govor dr. Ane Zalokarjeve na shodu staršev dne 27* decembra 1931
v Mestnem domu v Ljubljani
Mi fitar* smo se danes izbrali, da s« ČHije tudi naš grl as v stvareh, ki tako gio-i>oko posegajo v naše družinsko življenje, telesno in duševno vzgojo otrok, ki smo Tih mi rodili in kater h prospeh je naša najsvetejša naloga. Zbrali smo se, da se naš glas sliži prav do onega mesta, ki razpolaga z našimi šolskimi otroci. Na5 irlas naj bo opomin, nas glaa naj bo svarilo in nas glas naj bo, ako drugače ne gre, tudi protest.
Ga. dr. Ana Zalokar
Ml smo sicer te navajeni, da se
grm otrokom sredi Šolskega leta menjavajo vzgojitelji, sredi šolskega leta spreminjajo učni načrti, tudi najnovejšo vest, da se namerava z 11. januarjem razdeliti dosedanji dopoldanski pouk na ves dan,
na dopoldne hi popoldne
bf potrpežljivo sprejeli, ako ne bi nameravana uredba tako globoko posegla v vse naše ln naših otrok življenje, da bi bilo naravnost greh, ako bi k temu molčali!
že od leta 1905 je naša srednješolska mladina imela nerazdeljen pouk. Lahko rečem, da smo bili starši z njim zadovoljni in da so naši otroci v splošnem z njim dobro uspevali. Zato se mi zdi nerazumljivo, kako se je naenkrat po desetletnih skušnjah mogla poroditi misel, da nepretrgan pouk ne ustreza svojim namenom. Xihče nam ni razložil motivov, ki so bili m prodajni, da se hoče ravno letos in ravno
sredi šolskega feta
m dosedanjo prakso prekiniti.
Argumenti, ki sem jih slišala navajat! v kori?t novotarije, me niso mogli prepričati, da ie deljen pouk resnično sposoben zboljšati našo srednješolsko mladino. Res je, da me matere ne moremo za svoje nazore uporabiti znanstvenih pedagoških razlogov, toda priznati nam mora vsakdo, da 23\3 matere sodimo po svojem zdravem instfztktivnem občutku, ki je pogosto boljši vodnik v vzgoji, nego siva teorija ln da n:e matere zajemamo svoje nazore iz živega resničnega življenja. Xaše mnenje se TT;~»ra upoštevati, "ker sloni na neposredni skušnjah in na razumevanju naših družinskih in socijalnih razmer. In naše t:-ino prepričanje je,
da je celodnevni pont škodljiv tudi našemu družinskemu sožitju
K sreči naše prepričanje ni osamljeno, naši strani stoji ogromno število odanih pedagogov, za naše mnenje govore tehtni higijenski razj^gi in za naše nazore so se izrekli odlični poznavalci naših socijalnih rar-rmer. Le tako je razumljivo, da v mnogih visokokuiturnih državah že preko 30 let vztrajajo pri nedeljenem poarku in so z njim vsi zadovoljni.
Pedagogi, ki stoje na naši strani, utemeljujejo svoje mnenje nekako takole: Dijaki, ki naj ustrezajo predpisom srednješolskega zakona, morajo imeti mnogo časa za samostojno delo doma. to je za naloge, za prepariranje, za čitanje obvezne literature i. dr. Tudi mora dijak gradivo, ki je bilo v 5oU predelano, ponavljati, da mu ostane trajno v spominu. Za vse to delo pa mora imeti di;ak č^sa. ki ga ne bo Imel, ako mora dvakrat na dan tekati v šolo ter tako s potom tja in nazaj ubijati dragoceni čas. Pomisliti moramo, da so se pDvečini vsa naša mesta jako raztegnila in razširila tako, da imajo nekateri dijaki tudi več nego pol ure hoda od doma do šole. Veliko pa je število onih dilakov. ki sranujeio v bližnjih vaseh, ki jih danes t rav lahko s mat ramo za predmestja. O onih, ki se pa vozijo iz oddaljenih krajev, bo treba še v drugi zvezi govor.ti. Trdim torej.
da je dvakratna fiofa v solo nesmotreno ubijanje časa
Eksperimentalna pedagogika Je Trcot«"*-vila, da je dopoldanski pouk uspešnejši, nego popoldanski. Zjutraj je dMak telesno ln duševno spočit, njegova pozornost ie v dopoldanskih urah na vrhuncu, duševna spreiemljivost je ta čas največja. Skušnje odličnih pedagogov potrjujejo, da je sodelovanje učencev v dopoldanskih urah za ■50*7»- boljše, nego ponoldne. Z dellenim poukom se bo zmam"ša!a pazljivost učencev in potrebna duševna koncentracija bo postala nemogoča. V tem pogledu ne more nreprečlti slabih posledic niti taka razdelitev šolskega urnika, po kateri bi se v popoldanskih urah gojili samo lažji predmeti.
Računati pa moramo tudi s tem. da so srednješolski profesorji ravno tako ljudje, kakor njihovi učenci. Tudi zanje velja pravilo, da morajo s svojim časom ekonomično razpolagati, ako naj imajo dovolj časa za korekture, priprave materijala in učil. Slabe strani popoldanskega pouka bodo še slabejše, ako bo iz čisto naravnih vzrokov poleg manj sprejemljivega učenca
tudi manj pozoren profesor
Pa tuđi naše udruženje jugoslovenskih profesorjev se je odločno izjavilo za nede-
Ijen dopoldanski pouk. To mnenje je tudi f zastopalo pred mednarodnim kongresom { pedagogov v Parizu. Njihove razloge naj | skoro dobesedno navedem:
i-Smo pristaši osredotočenja fctelek-tualnega dela iz sledečih razlogov. Prvi \ vtisi zjutraj so vsekakor intenzivnejši in učenci, ki so po velikem odmoru — spanju — sveži in še nenasičeni z drugimi vtisi, najlažje dojemajo in najdalje ohranjajo. Poleg tega so fizično spočiti in sposobnejši, da osredotočijo pazljivost na intelektualno delo ... Mnenja smo, da popoldansko intelektualno delo v učilnicah ne more biti toliko intenzivno, radi navedenih razlogov in pa ker vplenus veoter non stu-det libenter*. Z uvedbo popoldanskega pouka bi se dobil pred kosilom prest čas, toda ta ostane neizkoriščen, ker je prekratek, da bi ga mogel učenec pametno izkoristiti, med tem ko kot odmor ni neobhodno potreben«.
Kakor v tej točki, tako soglašajo na£l profesorji z nami tudi še v sledeči zadevi, ki je posebno važna za naša mesta, za Ljubljano, Maribor. Celje itd. Gre namreč za vprašanje, koliko škode bi naredil celodnevni pouk našim dijakom, ki se vozijo rz oddaljenejših krajev v mesto. Mi vsi vemo, da v resnic! ni dcr>ro. da se mladi fantje in dekleta vozijo vsak dan z vlaki in avtobusi v mesto. Zavedamo se, da je ta način posečati šolo neprimeren, toda ml tudi vemo, da so te neprilike zakrivile socijalne in gospodarske razmere, v katerih živimo. Kakor hitro bo postalo v teh pogled ;h boljše, bomo mi starši z veseMem pozdravili odpravo tega nedostatka. Toda danes nismo še tako daleč. S tem. da se uvede tudi še popoldanski pouk, se bo stanje še izdatno poslabšalo. V opoldanskem odmora učenci ne bodo mogli domov,
potepali se bodo po mestu
laftni želodec ne bo dobil potrebne hrane in tako bo rasla Škoda v telesnem in duševnem pogledu.. Mnogim izmed teh dijakov bo tudi sploh onemogočeno nadaljnje šolanje, kar ne bo ugodno vplivalo na izbiro v našem inteligenčnem naraščaju.
Menda ga ni človeka ki bi to nesoci-jalno in nedemokratično posledico odobraval. Naši profesorji pravijo: *S popoldanskim poukom bi veliko število teh učencev izgubilo možnost obiskovati šolo, kar bi nasprotovalo socijalnim nalogam šole, da mora .nuditi možnost izobraževanja vsem enako.« Onemogočati Šolanje nekaterim slojem našega naroda je v velikem nasprotju z vsemi našimi pojmi o širokem pro^vetljevanju naroda. Saj je naša nova državna stranka sama postavila v svoj program načelo, da se ne sme pomlajevati naša inteligenca samo iz meščanskih krogov,
temveč tuđi !z kmetskih hi delavskih vrst
Tem Je tretm. na vsak nsčtn pomagati, da
lahko pošiljajo svoje otroke v šolo. Celodnevni pouk pa ravno tem slojem to onemogoča ali vsaj otežkoča. Kaj nam koristi lep program, če se pa v praksi dela proti njemu ?
Ce si ogledamo problem deljenega pouka tudi še s higijenshe strani, bomo videli, da stoji
tu<ff higijena na naši strani
Vodilni beograjski higijenfk dr. Bogoljub KoTiSiantinovic argumentira v svoj! knjigi s-školska higiena?, ki je izšla letos, takole: Najbolje je, da se vrše predavanja dopoldne zlasti za mlajše otroke. Preiskave v tem pravcu so pokazale, da popoldanski pouk nikdar ne daje teh rezultatov, kakor dopoldanski. Odločitev glede šolskega reda odvisl od številnih činite-liev, največ od tehničnih možnosti. 1.) oddaljenosti šole, 2.) dolžine dneva. 3.) tipa šole. 4.) starosti 5.) fizioloških sprememb in 6.) hišnih in krajevnih prilik. Izvedba poooldanskega oouka je težja. Čuti se učinek prebave. Kjer se nahajajo internati, dnevna zavetišča in slične naprave, se prilike dokaj spremenijo, toda v vsakem primeru ie enkratni pouk s stalnimi odmori in krajšimi urami maniše zlo od delitve pouka tam, kjer to dopušča število ur.«
Najvažnejši argument, ki navidezno govori za delitev pouka, je utruienost otrok pri nepretrganem peturnem delu v šoli. Toda ta arg-ment ne drži.
Ne smemo pozabiti, da traja šor=ka ura samo 45 minut, peturni pouk odgovarja torej samo resničnim trem in tri četrt uram. Ako upoštevamo, da oride nalmanj ena ura na kak lažii predmet, oziroma veščino, petem ostanejo samo tri nre, M zahtevajo pazljivost učenca. Potrebna jele
pravilna razvrstitev predmetov
v  dopoldanskih urah.  Težji predmeti, fcl
zahtevaio oosebno oozornost, kakor na pr. ma*ematika. latinščina, tuji jeziki, fizika itd., naj se porazdelijo v prvih dopoldanskih urah: lažji predmeti, kakor higiena, verouk, različne veščine, naj se prihranijo za zadnje dopoldanske ure.
Nepotrebni detajli naj se croste, ker samo po nepotrebnem obremenjujejo učenca.
Malokaterl  človek   Je   rojen pedagog.
Zato bi bi1 o umestno, da se prirede oočitnt-Skl  pedagoški   tečaji  za   naš najmlajši
vzgoiiteljskl naraščaj.
Ne smemo tudi •Dozabitl da utrujenost šolskih otrok ne izvira samo iz učenja v
šoli. Tudi mi starši mnogokrat grešimo m doouščamo, da se otroci že doma izčmajo. Nar-ačno je. da silimo otroka k celodnevnemu učeniu doma. kar vodi k ponolni o^mv^o^ri in zmanjšuje duševne sposobnosti. Škodljivo ie. da dovoMuiemo večerne zabave v zar/rfih prostorih, čaianke. plese itd. Nesnamef-no ie. da o+roku dovoljujemo uži van ie alkoholnih pi*ae.
Zelo važen faktor, ki posneSule trtrule-nost otrok v kasm*h dopoldanskih urah. le poman fkljlva ventilacMa prenaoolniemh razredov. Zrak se pokvari, se x>reveč segrele ln se T>reveČ nasiti z vodnici hlaoovi. Pretonel zrak. ki ie rjreveč nasičen z vodo. .1e ed«*n g^avnm vzrokov utrujenosti in za-soano-sti. ki se poiavlia*a pri otrocih oroti koncu doooMa,n<5k*,ora non^a. Temu zlu se da urav ln*iko ociTwmrVI cele v on*ri šol-skfh oosloTTiih k1 niso hn%no najmodernejšem vzorcu zgrajena. Treba je le
Izrabiti odmore med urami za teme-ljito zračenje
Nikakor pa ni pametno ta higienski nedo-
statek odpravljati s še večjim higienskim nesmislom: z delitvijo pouka na dopoldanske in popoldanske ure.
Fiziološki pojav prebavljanja ima nedvomno silen vpliv na duševne funkcije. V naših krajih je glavno kosilo med 12. in 14. uro, zato odpade prebavljanje prav v popoldanske ure. Zdravstveno je nedopustno, izrabiti ta čas za težko duševno delo, ker bi se s tem motila na eni strani prebava, na drugi pa bi se kvaril živčni sistem.
Higiena duševnega dela nam to strogo zabranjuje. Ne zabranjuje pa tega samo mladim organizmom, ki se nahajajo v stadiju razvoja, marveč zabranjuje to tudi odraslim, našim profesorjem, zlasti starejšim. Med otroci bodo zaradi tega zlasti trpeli živčno slabotnejŠi.
Ce bi se uvedel celodnevni pouk, bi mnogo otrok, ki imajo predaleč do doma, sploh
ostafo brez hrane
Prihajali bi pozno v večernih urah domov in
bi bili prisiljeni delati pozno v noč. Niti poln. niti prazen želodec ni za duševno delo. To so tako znane stvari, da o njih prav za prav ne bi bilo treba niti govoriti.
Poleg prehrane je treba upoštevati ie obleko. Zimski meseci bodo zahtevali od naših otrok, da se lačni in slabo oblečeni otroci napotijo dvakrat na dan ob vsakem vremenu v šolo; ne bodo imeli časa, da bi se posušili ali preoblekli in preobuli. Odstotek bolezni bi se pod temi okolnostmi znatno dvignil, že v predvojni dobi so v Nemčiji statistično ugotovili, da je znašalo v srednjih šolah bolovanje pri nedeljenem pouku 25 do 39^, pri celodnevnem pouku pa celo 50 do 74%. Tako ogromen porast bolezni mora seveda tudi vplivati na učne uspehe, mora pa tudi staršem povzročati večje skrbi in večje denarne žrtve.
Danes se pri vseh narodih poudarja važnost telesne vzgoje. V naši državi se *je pred kratkim ustanovilo posebno ministrstvo, katerega naloga naj bi bila skrbeti za telesno vzgojo naše mladine, še predno pa je novo ministrstvo pričelo vršiti svoje posle, se je obrnilo proti njegovim namenom ministrstvo prosvete. Kajti ne moremo si drugače razlagati njegove uvedbe deljenega puka, kakor kot
resno oviro za telesno vzgojo srednješolske mladine
Kako naj najde srednješolec čas, da se okrepi pri pametnem in zdravem sportu ter da se uživi v naravo z blagodejnimi sprehodi? Celodnevni pouk mu bo najlepši čas raztrgal v brezkoristne drobce, pre-ostajale mu bodo le večerne in ponoćne ure. Takrat pa, zlasti pozimi, niso mogoči sprehodi in ni mogoče gojenje sporta in telovadbe na prostem.
Tako vidimo pri nas prav čudno sliko
Na eni strani se zida, na drugI podira
___ To
nerfSTacfnost in brezglavoet morajo odpraviti tisti, ki so za to poklicani, če ne bomo starši prisiljeni, da si pomagamo sami.
Po zakonu o banski upravi § 39., točka 9., spada v področje prosvetnega oddelka banske uprave odobravanje poldnev-nega ali neprekinjenega pouka na posameznih šolah po krajevnih, lokalnih in drugih razmerah in potrebah. Na osnovi tega določila ima ban pravico odrediti način delitve pouka v banovini. Določeno sicer ni, za katere šole to velja Mislimo pa da velja ta odredba tudi za srednje šole. To tolmačenje je upravičeno, ker mora tudi banovina nositi bremena za stvarne potrebe srednjih šol (kurivo, učila, vzdrževanje poslopja).
Trdijo, da mora vsak otrok stanovati
v onem mestu, kjer obiskuje šolo. Pravijo, da so naže gospodarske prilike že tako dobre, da bi bilo to mogoče narediti brez posebnih žrtev. Temu nasproti je treba pribiti, da tudi danes niso plačilne zmožnosti staršev tako velike, da bi mogli otroku preskrbeti tako stanovanje, ki bi mu vsaj deloma nudilo ono moralno sigurnost, ono zdravo prehrano in ono stanovanjsko higieno, kakor jo imajo doma pri starših. Slabo stanovanje, slaba prehrana in nezadostno nadzorstvo so škodijivejši, nego vožnja z železnico in avtobusi.
Celodnevni pouk naj bi služil tudi ▼ ta namen, da bi se onemogočil obisk šole nezadostno pripravljeni mladini. Tako pravijo nekateri. Nam pa se zdi veliko bolj pametno, da se s strožjim klasificiranjem izloči oni del mladine, ki nima potrebne podlage za srednješolski pouk.
Ves naš narod vzdržuje s velikimi žrtvami svoje šolstvo, zato nikakor ne gre, da postane izobrazba samo privilegij bogatih ljudi.
Ce z našega stališča pravično presodimo vse argumente, ki govore proti deljenemu pouku, vidimo, da temelji naša zahteva po dopoldanskem pouku na razi o-gib,
ki nam fTh ne more nihče ovreči
Na današnjem sestanku bomo razsvetlili problem z vseh strani. Končno pa bomo brez dvoma prišli do spoznanja, da je v sedanjih časih in za sedanje razmere edino primeren — nedeljen pouk.
Srečno in veselo
novo leto
teli vsem cenjenim naročnik oni tovarna
Jos. Reich
i barvanje tn kemično snaženje obleke. Pranje in s veti olikan je perila.
zvesla
Včeraj je Končno zapadel sneg in Ljubljana je postala
dvakrat bela
Ljubljana^ 31. decembra.
Zopet moramo k našim neštetim znamenitim in pestrim dogodkom prišteti dogodek, ki spada prav za prav med ljubljanske senzacije. Naglasiti jc pa seveda treba, da spada med ljubljanske, v Ljubljani imamo pač za vsako stvar posebno mero in vago, za vsak dogodek poseben pomen, senzacij nepregledno vrsto po kategorijah, ki pa vendar vsaka izmed njih zasluži tudi javno pozornost.
Zato moramo rajprej ugotoviH, da se je včeraj v Ljubljani vreme nenadoma iz-prevnjlo v senzacijo. —■ V ljubljanskem registru senzacij so namreč tudi vremenske senzacije. — In ta vremenska senzacija je bila ugotovitev, da sneži. Toda s tem še ni povedano nič; saj bi to končno ne bil poseben dogodek niti za Ljubljano, če bi snežilo teko kot je že dvakrat v rej zimski sezoni. Snežilo je na prav poseben način m sicer s takšnim uspehom, da so opazili celo Ljubljančani, da sneži. — Halo! so se zdramili, se ustavljati na troto-arjih ter slovesno ugotavljali drug pred drugim: — Zdaj pa vendar sneži! Kdo bi si mašil — sneg smo dobili! Naa, vidiš' Kdaj jc neki začelo snežiti? Pri zajtrku Še nisem čifcol v časopisih.
skratka, kaj bi vam pravili, »neg Je postal včeraj v Ljubljani kar problem ter je postajal vedno večji. Seveda predvsem zaradi tega, ker ni nehalo 6nežiti ves dan ter popoldne nismo nikjer pogrešali snega-Največ ga je bilo na trotoar jih in sploh tam, kjer nairaje hodimo, čeprav so ga delavci, kuharice, hišni posestniki m tu in tam celo milostive — premetavali z vso vnemo. Lopate so škrta!e po vsem mostu kot škripi je jo samo še pogubljene duše v peklu z zobmi. Pred nekaterimi hišami so čamo rahljali sneg, pešci so jim ga pa man-drali sproti ter so imeli oboji ves dan dovolj dela.
Ker je bfl sneg južen, se mu je tudi re*o
mudilo s streh. Usipali so se kar celi plazovi in se morajo Ljubljančani zahvaliti samo kstnrm glavam, da so ostali živi m zdravi kljub vsem katastrofam, — Se pravi, da so teko trdih glav, njkakor pa ne. da jih je rešila nezgod njihova brihtnost. —
Pr:b;ti moramo tudi, da v osebnem prometu ni bilo zastoja, nihče še doslej ni obtičal na trotoarju v snegu, kar pa ni baš posebna zasluga tistih, ki so sukali včeraj lopate ter reševali čast trotoarjev dvakrat bele Ljubljane. Včeraj so bili namreč per>ci še prožni in lahki, ker bo Silvestrov večer šale d-revi.
V cestnem prometu tudi ne moremo beležiti posebnih katastrof. Tu in tem 6e je sicer epuntal konjiček Jfer ni hotel več ne naprej in ne nazaj Po Blehveisovi cesti je popoldne peljal kmet z enim konjem nekaj žalostnega. V Ljubljano se Je pripeljal z dvema konjema, nazaj grede je pa moral peljati rjavčka na vozu, v vrečo zavitega in 6eveda mrzlega, niti za klobase ni bil več dober. Toda te katastrofe n<* moremo naprtiti snegu, rjavčku so pač iztekle mre ter se gotovo ni prezgodaj izteg nil, morda celo prepozno, saj veste, da letos 6tradajo celo konji.
Velik dan so imeli včeraj avtomobMisti. Človek bi mislil, da ob takšnem vremenu ne bo avtomobili na cesti, včeraj jih j« p«
bilo še cek> več" kot o bmk'T&tfh, ko se prevažajo botri. Morda so preizfoušaij motorj-a sicer je pa težko uganiti, zakaj sc je 'o-balilo tct.Uo avtomobilov jpo skoraj izbrisanih cestah.
Tramvaj je v^Čenaj zopet pnrr poedbcko dokazoval svojo upravičenost. Ljudje ©o so ho»teli vsi voziti, naj stane, kar hoče, zato ni čuda, če se je začel tram/vaj puntati. Na Tržaški cesti so se popoldne ljudje hoteli pelja:i proti mestu, pa jo je tramvaj kar na lepem rrLaihni»l proti Vidu. Seveda so gA takoj ustavili in ga povprašali po maihan. Bilo ni hujšega, kot v ospredju pod koiesri je nagrabila prednja varnostna mroža, ki se je avtomatično spust; a k tlecn, toliko snega, da jo je tramvaj raje ubral nazaj \.ot naprej. Ker niso imeli pri rokah lopatic, eo potniki začeli brskati ©neg z dežniki, k<-'j* no jih je pa vendar odrešil progovni d^L»-vec z lopato.
Poleg vsega hudega, se nam n-ajhu J6o šele obeta. Sezona električnih mrkov je tu. Snoči je že mrknila elektrika v južnem in zahodnem dolu mesta, menda za poskušnjo* ki se je prav dobro obnesla in je trajala poldrugo uro. Mrk nil« eo tudi električna ure po mestu,
V zvezi s tem prdljublm snegom jo Ae cela vrsta zadevšešn, vse so pa tako važns. da jih moramo tokrat prezreti.
;sei
Viktorija _Kocbekova
Včeraj je zadeta srčna kap go. Viktorijo Kocbekovo, soprogo po vsej državi znanega industrijaka g- Kocbeka v Kranju. Strašna vest je pretresla ves Kranj, saj jo bila šele 49 let stara gospa v vseh kffogfli izredno priljubljena in spošrtovana. razen tega je bila pa v Kranju tudi domrčinka, saj je bifa hči znane ugledne ?monove hiše,
Zc pred več kakor 30 leti se je poročila 9 tedanjim malim trgovcem KoobeJcom na Štajerskem in mu z vso marljivostjo in razumnostjo pomagaJa pri težkem dolu. Kmalu si je hiša opomogla in preselile sta svojo trgovino v Kranj, kjer je iz nje izrasla veleindustrija perila, ki spada med največje tovarne perila v državi. Pokojna je živela le za svojo družino, udejstvovala se je pa seveda tudi v vseh humanitarni1! društvih, še več je pa revežem, zlasti p\ dijakom pomagala tako, da nikdo ni vedeL Za svojo prezgodaj umrlo predobro fru.tec-jo žalujejo razen soproga tudi njeni ze z večine odra-sh otroci, ki jim je z največ'«) skrbjo dodelila najboljšo vzgojo. Sin Viktor 'e trgovec in pomaga očetu, hčerka ga. G i ta je soproga ing. Ki'lerja pri Trboveljski premogokopni družbi, ga. Lili ima za moža znanega Ljubljanskega zdravnika dr Jem caf a majša Krna študira gimnazijo prav tako. katkor šele lOletni sinček Marijo, a evojo najboljšo staro mamico so izgui- .» tudi trije vnučki.
Pogreb pemenite gospe bo jutri ob 15* v Kranju, kjer jo polože v rodbinsko g-rob> nico. Blagi pokojnici najtoplejši spomin, ugledni družini pa naše iskreno 60žaije!
Postani in ostani
član Vodnikove dražbe!
Btran %
>S L O V E N S K T  N ARO D«, dne 31. decembra 1931
an
• • • ttt njihovi
i
siivestrufepo
V rencviranih *ti sijajno deHoriranih prostorih hotelo TSioolšm
Dnevne vesti
— Visoko odlikovanje ministra dr. M-berta Kramerja. Prezident Masarvk je odlikoval ministra javnih del   g. dr. Alberta
Kramerja s češkoslovaškim redom Belega leva 1  stopnje za državijanske zasluge.
— Iz državne in banovinske službe. Imenovani so: za uradniškega pripravnika pri oddeHku kontrole mer in dragocenih kovin pri srcskem načelstvu v Ljubljani iigosar-dnevničar pri kontroli mer in dragocenih kovin pri sreskem načelstvu v Mariboru Evgen Prašelj; za policijskega st.-ažnika pripravnika v III. .tkupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani Otor. Von*inaf za banovinskoga zdravnika zdravstven^ občine Gornja Lendava bivši honorarni zdravnik zdravstvenega okrožja Gornja Lendava dr. Zdenko Matjašič in za arhivsko pripravnico zdraviišča na Golniku dnevničar-ka-zrva nični ca pn kr banski upravi v Ljubljani Marija Zupančič; sprejeta je ostavka, ki jo je podala na službo zaščitne sestre pri zdravstvenem domu v Lukovici ga. .Jela Reven-Komotar; premeščena sta na testno prošnjo rvaničnica pri srerkem načelstvu v Kamniku Kristina David h kr. banski upravi v Ljubljani in banovinski uradmšk* pr? pravnik pri banski upravi v Ljubijan* La-vosliiv Gosak k sreskemu načelstvu v Litiji, kjer bo vršil posle sreskoga kmetijskega referenta
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list* kr. banske uprave drav^ce banovine »št 84 Z dne 30. t. m. objavlja dopolnitev m popravo volilnega imenska upravičencev za volitev .senatorjev v draveki banoviri.
— Konkurz za zgradbo doma Aero-klu-ba v Beogradu. Uprava Aero-kiuba razpisuje ko.ikurz za izvršitev skice za svojo novo zgra-d^K) v Beogradu. Konkurirati imajo pravico vsi arhitekt diržavljaai kraljevine Jugoslavije. Cani  ocenjevalne Uo-
e so gg. T. Sondermajer. podpredsednik Aero-kluba; Dr. Sečerov. olan upravnega odbora Aero-kluba; P. Bajalovc, a<r-hitokt in prof. univerze. Njihovi namestniki so ijg: ing. A. Radojevič, č°an upravnega odbora; M. PaunoviČ, član upravnega odbora A-k in S. Jovanovič, arhitekt in prof. univerze. Nagrade eo: 1.  16.000 Din,
11   12.....       Din, III. 8000 Din. Poleg tega so
predvideni rudi odkupi. Rek oddaje je 30. jan. 1932 zaključno ob 16. uri in to upravi Aero-kluba v Beogradu, Njegoševa vlica 1-1. Podrobnejše informacije dobite v oblastnem odboru Aero-kluba L j.. Kazino II Tu dobite tudi skico zemljišča Aero kluba v Beogradu in opis bodoče stavbe in to za oddkodnmo 100 Din za 1 izvod. — Oblastni odbor A-k Ljubljana □□□□□□□□□□□□□□□□□□□CULILKJLJLn-JIJ
m □ n  Vsi, kl se hoćete dobro zabavati, na □
C □
g Silvestrov večer
Ljubljanskega Sokola □
p V NARODNI DOM □
O □ C Jazz-godba, ples — zabaven spored Q
ni llllllliiii^nii|||innn|r]
— Tudi v Zagrebu je močno snežilo.
Včeraj »jutraj je začelo snežiti rudi v Zagrebu in snežilo je ves dan. Ker je bil pa snet; moker, se v začetku ni obdržal in po mestu je nastala brozga, ki je ljudje niso bili nič kaj veseli. Cez dan se je pa sneg prijel in danes je tudi ZagTeb beL
— Smrtna kosa. V Kokri je včeraj dopoldne umrl splošno znani gostilničar in po«sci?rn!k. imej it el j reda Sv. Save V. razreda g. Jurij Povšnar. K večnemu počitku ga paln/e jutri ob 15. Blag mu spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Vreme Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih Baše države obačno. v se v ero zapadnih je snežita. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 12.3, v Sarajevu 10.4, v ZaigTebu 5.2. v Ljubljani 4.6. v Skoplju 42. Davi je kazal b-irometer v Ljubljani 757, temperatura je znašala — 0.6.
Matična knjigarna
LJUBLJANA — Kongresni trR
MUZIKALIJE VSEH VRST
" — Tragicna smrl ljubimca vaške lepotice. Te dni je bil pojasnjeni skrivnostni umor. ki je bil izvršen v noči od 11. na 12. novembra v Pozrenu blizu Sarajeva. Omenjene noči je izginil kmečki fant Ahmed Sivec, ki je bil zaljubljen v vaško lepotico Fatiino, pa tudi ona ga je imela rada. Nesreča je hotela, da se je v dekleta zaljubil tudi bogataš Rašid Šešič, ki je pa oženjen in ima štiri otroke. Dekle se je SešiČa izogibalo, on se pa ni dal odgnati in je svoji ženi ponujal večjo odpravnino, da bi se lahko poročil s Fatimo. Neke noči je odšel Ahmed k svoji izvoljenki, pa se ni već vrnil. Šešič ga je počakal »n ustrelil z lovsko puško.
— Poskusen samomor V Zagrebu si je botea končati življenje šivilja ASbma Slabe, ki je zavžila 13 tablet adaUna mvsieč, da ji bo to pomagalo preseliti se ta oni evet Prepeljali so jo pa v bolnico in jo ohranili pri življenju.
— Aretiran trgovec z dekleti. V Ind-jiji eo odkrile oblasti tolpo, ki je prodajala dekleta. Trgovina z dekleti je biiLa r-tzjpre-dena po vstrn Sremu. Poicija je aretirala Dušana Pavioviča. ko je hotel odvesti dve žrtvi k svojemu klijentu, ki ju pa ni hotel fiprejeti Dekleti sta bili stari kvečjemu 15 do 17 let
Iz KJiiftlfane
—Ij »Pomožna akcija« pri socijalnem političnem uradu mestnega magistrata je po okrajnih načelnikih (ubožnih očerih) popisala pomoči potrebne v mestu Ljubljani. Priglasilo se je nad 500 strank, med J njimi večinoma rodbine z otroci, med zad-I njimi je pa tudi nekaj takih, ki nujne podpore niso potrebne in so si s svojo priglasitvijo hoteli zboljsati svoj položaj. Taki seveda pri razdeljevanju podpor ne bodo mogli priti v prvi vrsti v poštev. Odbor »Pomožne akcijec Je razposlal pred nekaj dnevi na vse večje tvrdke in imovitejše sloje prebivalstva nujna vabila za prispevke, ki pa prihajajo žal zelo počasi. Prve dni po novem letu mora odbor »Pomožne akcije« brezpogojno ponovno priskočiti najbednejšim s podporami na pomoč, ker beda je za nekatere neznosna. Prosimo torej vse one, ki se vabilu še niso odzvali in one. ki nekaj pač lahko žrtvujejo za »Pomožno akcijo«, četuai niso dobili posebnega vabila, da izvolijo nemudoma svoje prispevke poslati mestnemu magistratu v Ljubljani In na ta način vsled izrednih razmer ln zime nujno pomoči potrebnim bratom olajšati gorje.
SILVESTROV VEČER Sokola I
Tabor bo imel zelo bogat spored in ples
—I j »Netor*i« je že prastara Strausso-va opereta, pa kljub svoji starosti še n.i izgubila svojega sijaja in privlačnosti. Dnve jo sladke melodije in pristni dunajski valčki, ki nas še vedno ogrejejo, kakor so pred desetletji in desetletji ogrevali Dunaj čane. Seveda smo pa iz naše opere vajeni »Netopirja« z najskromnejšo opremo in zato bo vsak prijatelj lahke muzike m še lažjega dunajskega humorja prav vesel, da to vedno svežo in zabavno opereto lahko vidi opremljeno z vsem bogastvom ki ga more nuditi le Rim. Src kana Annv Om-dra je kakor ustvarjena za ljubko nagajivo sobarico A delo in gotovo obiskovalcem kina Še ni bila v nobeni vlogi tako všeč kakor v »Netopirju«. Naš rojak Svetislav Petrovih je seveda najlepši im najzapeljivejši princ, a Haros Jumkermann, Georg Alexan-der in Oskar Sima so kormki kn humoristi, da boljših ne moremo najti. Ječar Frosch je kapitalna figura, da smeha ni konca ne kraja. Dunajsko življenje v dobi, ko je cve-tel valček najbujmejše, je slikano z najipe-strejšiimi barvami, da bi strastni kn predrzni balet amotiJ tudi najtrdovratnejšega sovražnika žensk. »Netopira je pač tak, da se pni njem mora zabavati vsak brez razlike spola, let kn stanu, saj j« vse veselo, zabavno kn lahiko razumljivo, zato bo pa »Netopir« drevi kn nadaijme dmeve gotovo vedno razprodan. Treba se je torej pravočasno pobrigati za karte, da nam ne uide tako neprakosJjiv užitek za ušesa in tudi ooi, pa tudi za srce.
—4J Velika umetniško • zabavna prireditev za >Pomožno akcijo< v LJubljani. Dobrodelna akademija s koncertom, plesom in zabavnim delom ine 14. Januarja v vseh prostorih Uniona. Mestna občina ljubljanska im krajevni odbor Rdečega križa v Sud ubijam t priredita v prid >Potmožme akcije« za gladuijoče dne 14. Januarja 1932 v veliki dvorani hotela Uniona Ln po vseh stranskih dvoran an in sobanam veLiko dobrodelno akademijo. Spored bo obsegal okoil eno uro trajajoč koncert, ki ga bodo izvajali Glasbena Matica, ojperni solisti in operni orkester, že danes opozarjamo, da nastopi Glasbena Matica prvič z Izvajanjem nove p. Hug. Sattnerjeve kantate za soLi zbor ln orkester: >V kripti sv. Cecilije«. Nato se vrši pri pogrnjenih mizah zabavni del, ki bo poleg plesa obsegal razne umetniške Ln zabavne, plesne, pevske in humoristične točke. Odbor že zdaj zagotavlja da bo postrežba solidna ln v cenah zmerna, tako da se priredbe lahko udelež, vsakdo Ker je nameravana ta prireditev v strogo ljudskem duhu Ln je zaradi njene plemenite, človekoljubne svrhe želeti, da se je udeleže čim širši sloji. Je določil odbor, da se opuste hiksuzne obleke in toalete ter naj pride zato vsakdo v navadni promenadni d bloki. To velja za dame in gosoode. _       Akcijski odbor.
—U 40letnlco svojega obstoja In dela bo
slavil pevski z.bor Glasbene Matice s koncertom v ponedelijek ob 20 v velik! nnlon-sk1 dvorani Ravnatelj Polič, dirigent zbora. Je sestavil za to priliko obširen vokalni snored z raznim! mešanimi, moškimi in ženskimi zbori, ki so bili deloma že Izvajani na koncertih pevskega zbora Glasbene Matice, deloma pa se sedaj prvič" Javno izvajalo Kar se starejših zborov tiče, lahko trdimo, da so spre'etl v oroera.m nasj-bolj znani pa tudi najlepši Desetletja so hiii nekateri na naših najboljših koncert nih programih ter jih Je obč'nstvo sprejemalo vedno z velikim navdušenjem Na programu je na tudi nekaj del iz sedanje literature lažjega pa tudi zelo težkega značaja žet^a je. da bi spored nodal ne kako s!'.ko naše zborovske literature zad-ttjih tridesetih, štiridesetih let. Zavedamo se, ds daleko ne bo popolna, saj jo je ab solutno nemogoče podati v okviru enega samega koncerta, tlnic.pl predstavniki pa so brez dvoma na programu Predmrodaja vstopnic je v Matični knjigarni
BUFFET
lj Oblastni odbor in mestna organizacija Narodne odbrane v Ljubljani pr redita 3 jan. 1932 ob pod 11. uri dopoldne v veliki dvorani Kazina javno zborovanje. Zborovanju bodo prisostvovali tudi narodni poslanci dravske banovine, kot govorniki pa bodo nastopil; g. župnik in poslanec Janko Barle ter odposlanca glavnege odbora Narodne odbrane v Beogradu, generalni tajnik advokat Uroš BjeliČ m odbornik profesor Djordje Andjelič. Na zborovanju se bodo obrevnavae zadeve, ki zda-sti danes zanimajo vso javnost.
Naša izborna VINA
točimo čez ulico na SILVESTROVO 2.— Din ceneje
AUTOMATSKI DAJ
DAM
Telefon 2308. — Aleksandrova cesta 4. NA  SILVESTROVO  ODPRTO  VSO NOC
—lj Umrli so v Ljubljani od 24. do 30 L m.: Herman Egldij, 77 let, bivši tesar. Japljeva ulica 2; Kozamernik Anton, 76 let, bivši čevljar, Japlceva ulica 2; Sedej Jakob, 60 let. šolski sluga, Coj^zova cesta št 5; ćenjavek Primož, 73 let, kurjač tobačne tovarne, Cesta v mestni log; Toman Antonija, rod- Bobko. 85 let, zasebnlca. Japloeva ulica 2; Kropf Jožefa, 3S iCt, poljska dnnarica, Vidovdanska cesta 9; Maj-nar Pankrac, 49 let, premogar, Vidov danska cesta 9; Spreitzer Maks, 23 let. fotograf. Tržaška cesta 14; Rupar ali Buto-vec, 26 let, umobolnik, Vidovdanska cesta §L 9. — V ljubljanskih bolntš nicah: Slamič Milan, 7 dni, sim mesarskega mojstra, Moste; Suligod Angela, roj Kofol, 31 let, žena pekovskega mojstra. Brezovica; Pele Jožefa, 22 let, uradnica. Fri&kovec 8; Pečmik Josip, 60 let, cestar, Sv. Marjeta pri La&kem; Luznar Valentina, 10 mesecev, hči delavca, smartinska cesta; Anžur Jožko, 6 let. »ln voznika. Poljanska cesta 29; Gorjanc Stanko, 17 let. sin ključavničarda, Vidovdanska cesta 1; Sladic Frančiška, 3 mesece, hči kromarja, St. Lambent; Zaviršek Franc, 74 let, mestni revež. Sv. Petra cesta 47; Gostič Josl-pLna, 42 let. uradnica OUZD, Krakovski nasip 4, Rezek Cvetka. 8 mesecev, hči za-sebnice, Vič; Tušar Albert, 66 let, zasebni uradnik, Moste.
_ljElektrična cestna železnica sporoča, da se dobe mesečni vozni llstJki od i. (Januarja dalje pri blagajnah v novi remizi v Zborno i Sišikl ln električni podš-ta-clii na B!eiweisov-l cesti. Cena mesečnim voznim listkom je: do 6 delnih prog za dvakratno vožnjo dmemo po 100 Din, za štirikraitmo po 120 Din, nad 6 delnih prog za dvakratno po 120 Din, za štirikratno pa po 150 Dim. Mesečni vozni listki se izdajajo samo proti Izkaznici, ki jo izda unrava električne cestne železnice v novi remizi v Zgornji Šiški proti pristojbini 5 Dim. Ta 1-zkaznica velja za dobo enega leta lm more lastn'k na podlagi Izkaznice ku*pit1 mesečne vozne dotike v tej dobi za tekoči mesec pri eni izmed blagajn električne cestne železnice. Brez kokaznlce se vozni listki ne Izdajajo.
—.1 j Himen. Včeraj se je porooila v tukajšnji cerkvi Sv. Petra gospodična Mfe-ka Ravnikar, hčerka znanega lesnega indu-stri'ca g oso. Frana Ravnikarja v Linhartovi uHci št. 25 z go^p. Karlom Schneiderjem, tvomičariem rz Monakovega, Bilo Prečno!
729-n
SLAVČEVO SILVESTROVANJE
Mestni dom
Petje — Igra — ples — Gadova vina
—Ij Kje bo drevi najbolj prijetno? Ni dvoma: pri Sočanih, ki jih bo Silvester obiskal v veliki dvorani Kazine. Za njegov sprejem in obenem za sprejem gostov so že pripravljena največja presenečenja. Nastopijo: >Ljublianski Zvone, solistka gdč. Me-zetova in tudi Manca Komanova, ki bo marsikaj imenitnega povedala. Razen navede nih pa tudi sodelujejo mlada umetnica cdč. Ivančičeva, znani gorski režiser g. Košuta in tržaški igralec g. Terčelj. Jestvine in pijača — to bo vse izvrstno in poceni, da bodo eostje nedvomno že zaradi tesia kar radostno presenečeni. Vabimo vse Sočane in prijatelje, a onim. ki se nikakor ne morejo udeležiti, želimo prov iz srca: Srečno in veselo novo leto! Prireditveni odsek.
—-Lj Delavski oder »Svobode« bo uprizoril dne 3. januarja 1932 v dvorani Delavske zbornice Cai (;arja »Jakob Ruda«. Vloge so v spretnih rokah, režija prvovrstna. Z »Jakobom Rudo« bo Delavski oder »Svobode« zopet pokazal, kaj zmore. Vstopnice v predprodaji se dobe v pisarni »Svobode«. Delavska zbornica, I. nadstropje in so po Din 10.—, 8.—, 6.—, 5.— in 4.—.
—lj Veseloigra »Svetnik« na Šentjakobskem odru, V petek, 1., v soborto. 2 in v nedeljo, 3. jan. vprizori Šentjakobski oder izvrstno veseloigro »Svetnik«, ki je doli-vela krasne uspehe. Posetniki so se do solz nasmejali. Kdor ljubi res izvrstno veseloigro naj poseti predstave.
—ij Kanalizacijska dela so nadaljevali rudi včeraj v Igriški u-lici in na Cankarjevem nabrežju kljub slabemu vremenu. Na Cankarjevem nabrežju kopljejo 7 m glo-befe jarek. Z odvažanjem materijala je zdaj težava Prostor na Cankarjevem nabrežju bodo pa zdaj pogrešali za dovaža-nje in izkladanje snega in tudi osebni promet je tu ote^kočen. Igriška ulica je pa ob gledališču zaprta za ves promet.
—Ij Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški priredi 31 L rn. Silvestrov večer v vseh prostorih hotela Bollevue s pestrim sporedom: Godba, ples. pevske to-čfve. šaljivi nastopi, lov na novoletno srečo itd. 728-n
—lj Plesni tečaj — Jenkove šole v Kazini bo namesto danes — jutri na »novega leta dan« ob 20. uri skupno z »Rumba tečajem«. V nedeljo    »popoldanski tečaj«.
Nov »začetniški tečaj« v pondeljek 4. jan. Posebne plesne ure dnevno od 10.—20. ure.
731-n
—U Tovarna J. Retch »prejema menKc m škrobljeno perilo v najleoš "rvrš»tev
—lj Nočni promet električne cestne železnice bo na Silvestrov večer podaljšan do L ure 30 min. po polnoči, L j. od 22 ure zvečer do 1 ure 30 min. zjutraj vozijo vozovi na vse strani v presledkih po pol ure. 730-n —lj Ljubljanski Sokol, Narodni dom vabi članstvo Ln društvene prijatelje na Silvestrovanje. Med pestrim in zabavnim sporedom bo ples oh sodelovanju Jazz orkestra Sokola I. Začetek ob S. zvečer.
—1$ Plesna vaja trgovskih nameščencev 7. januarja v Unionu. Vodi .prof. Tro&t >Rumba< — 16. januar:a v vseh prostorih Uniona ples. Slike miklav2eve?a večera gotove. 106 L
—IJ Smučarji! Bloke vas kličejo! lsTe za mudite ugodne prilike ln pr'dite. Telefon sko vremensko poročilo z Blok zelo ugod no. Tečaj bo od 1. do vštetega 3. januarja Najusodnejši dohod: s PečnikarJev„m avtobusom skoesi Velike Lašče naravnost v Novo vas, im sicer ob nedeljah im praznikih ob 8. dopoldne, ob delavnikih pa ob 15 popoldne izpred gostilne >Pri Cešnovarju^ poles Dolenjskega mosta. Dohod preko Rakeka: ob 7.35 z jutranjim viakom na Rakek, odtod ob 9.25 z avtobusom do Bloške Police, nato 45 minut peš v Novo vas Družba, ki bi želela potogn'tl se s sanka ml iz avtobusa z Bloške Police v Novo vas. naj brzojavi z Rakeka poštarju Lavrl-ču v Novo vas Za stanovanja im vse drugo je dobro preskrbljeno.
gli storiti, ker n.so imeli le^ritimac.J » vložkom v rokah V tem pogledu bi pt'UV leti prosili direkcijo državnih zelenic v LJubljani, da napravi red in da ae Hij silč-nega prihodnje leto  ne  bo dogod"lo.
—C Dežurno lekarniško službo v Celju ma od sobote do vkičučiv&i petka S. januarja 1932 lekarna Kri Mariji pomagaj ls Glavnem tr^u
—c Opozarjamo ponovno celjsko občinstvo na Silvestrov večer, ki ga bosta priredila celjsko sokolsko društvo ln pa vSvobodac Silvestrovanje Sokola se bo vrš.lo v Čelnom domu. >SvolK>la< pa bo imela svoje slovo od starega ieta v Narodnem domu.
Iz Kranja
— Gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju priredi drevi v vs»h prostor'!! Na-rodnc\ga doma SLvestrov večer s pestrim sporedom Bogat program, plos ln prosta zabava.  Pridite! 732n
—.lj Današnja predstava »Viktorija in njen huzar» prične točno ob pol 9. zvečer Toliko v vednost občinstvu, ki je čitalo v dnevnikih o nepravilnem pricetku.
—IJ Župnik slovenske staro - katoliške cerkve v Ljubljani je težko bolan. Zato slovenska aiui-ba božja v kapelici na Go-aposveteki cesti ŠL 9 Izostane do preklica Prihodnja služba božja se bo pravočasno naznanila v novlmah.
—IJ Klub esperantov v LJubljani vabi vse esperantlste, da se pomoštevilno udeleže 8kloptičnega predavanja g. Jos. Sche-rerja t« Los Angelesa. ki se bo vršilo v soboto 2. Jan u arij a ob 20. v veliki dvorani Kazime.
—JJ Obor Zveze naprednih Jugosloven-sk-im aikad. starešin vabi vse člane na #e stanek, ki se bo vrSll v soboto 2. Jani i.-Ja 1932 ob 8. zvečer t restavraciji Zvez 11
—lj Slovenske narodne noše, na plan! Revijo narodnih noš, katero priredi »Jadranska straiac dne 9. L m. v Unionu bo po svojem sporedu, kakor je soditi iz predpriprav, naravnost odlična. Poleg raznih slovanskih nar. noš, mora biti posebno lepo zastopana naša slovenska narodna noša. Zato vabimo rodoljube obojega spo-ur. bodisi v mestu ali na deželi, naj se ta večer v čim lepšem številu postavijo v prelepi slovenski narodni noSi! Naj se tozadevno obrnejo čim preje osebno ali z dopisnico na organizatorico te skupine gdč. Manico Romanovo v Ljubljani. 715-n
—IJ BotičnJca s sejmom Propagandnega društva nar. noš" v režiji spretnih aran-žerjev oe vrši v torek 5. Januarja ob 20. uri v krasni dekorirani veliki dvorani Uniona. Darila se sprejemajo v torek od 12. ure naprej v dvorani, nastop božička laketbrade Je ob 22. uri. Sodeluje Jazz ► Negode pred in po nastopu ples. Vabimo vse člane ln ljubitelje folklore. 737-n
—lj Podaljšajte silvestrovanje hotela Tivoli ob 4 zjutraj! — Bar. 735-n
_]j Silvestrov večer a plesom, šaljivo
pošto, prosto zabavo brez vstopnine v Rel-ninghausu, kjer se toči'jo prvovrstna dalmatinska Im Štajerska vina po najnižjih cenah. 734 n
_U Staro dobroznano kegljišče v Rei-
nlnghausu od novega leta naprej, tevzemši nedelje, več dni v tednu še na razpoiago cenjenimi klubom In kegljačem. Pojasnila: Reininghaus. 735-n _ij Angleško pranje, svetlolikanje ovratnikov, ŠIMENC, Kolodvorska ul. 8. 111L
Kino Ljubljanski dvor
Teleton 2730
Najcenejše sUvestersko in novoletno veselje vam nudi
Bebe Daniels
v filmu
Roman male
plesalke
Predstave ob 4., V2 8, ln 9. zvečer — jutri na praznik ob 3., Vz 5., 6., i/2 8. in 9. zvečer.
Cene 4 in 6 Din
Kino
Danes „Tabu"
ZKD predvaja danes v prostorih Elitnega kina Matice premiere velikega Para-mountovega zvočnega filma »Tabuc. Pilrn ni samo zadnje delo genijalnoga nemškega režiserja F VV. Murnana, temveč ena največjih umetnin na filmskem polju. Dramatična vsebina nam prikazuje v nežnih In prvljično lepih prizorih ganljive ljubavno zgodbico mladega para. čigar ljubezen je bila pregrešna, ker je nasprotovala tamkajšnjim božjim postavam.
Mladi ribič Matahi in .epa deklica Reri sta glavna junaka v tem lepem filmu. Sam Murnau pravi o svojih dveh glavnih Igralcih: Matahija sem odkril v Hamaiapi, približno 1100 kd od Tahitija. 2e kot dojenček je izgubil mater in rastel je popolnoma svobodno kot žival v prosti naravi. Re-rl Je bila stara 15 let in čudovito lepa. Tudi vsi ostali soigralci v filmu »Tabu« so vzeti iz narave in s takim materialom napraviti tako čudovito filmsko delo kot > »Tabu«, Je nevenljiva zasluga kralja režije, na tako tragičen način umrlega P. VV. Murnaua.
Murnau Je bil po rodu Nemec. Prvotno se je hotel posvetiti slikarstvu, pozneje ra je prišel h gledališču in postal režiser. Lotil se je počasi tudi filma in s >Faustom« je postal mahoma slaven. Vabila ga -Jo Amerika ln pri Fox-filmu Je napravil filme nepozabne lepote; to so bila njegova dela Ob zori«, >V sedmem nebu«, >Nas vsakdanji kruh«. Kasneje je prešel k podjetju Paramountfilm. Tu je napravil svojo zadnje ln najlepše delo »Tabu«, ki je bilo zanj nekakšna labodja pesem. Kot mlad mož Je moral v prerani grob — postal Je žrtev avtomobilske katastrofe. Premiere svojega najlepšega in najljubšega mu dela ni doživel! Pač žalostma usoda velikega mojstra.
FJm >Tabu« Je dosegel presenetljive uspehe po vseh velemestih. Berlin, Paria ln druga velemesta so se klanjala umetniškemu duhu umrlega genija F. W. Murnaua. Nadejamo se, da bo tudi Ljubljana sprejela film jTabu« z onim navdušenim občudovanjem, kakor so ga sprejeli ljudje vsepovsod po svetu.
ZKD bo predvajala film v Elitnem kinu Matici danes ob 14.30 popoldne m Jutri oh 11. uri dopoldne. Vstopnina znižana!
Iz Celja
—c    Nova  dimnikarska  področja. Po
upoštevanju predmetne pritožbe nekega celjrkega dimnikar :ke:ta mojstra je gosp ban dravske banov ime odr**dt\ da je ista pritožba neutemeljena L* da 03taie svoje-^a^u: razpis orne la • i okoiiž^v isti Kot su^o j,a svoječasno >b1av.i|.
—c iz krogov upokojencev. Pre!;M MHo: Vozne legitimacije upokojencev državni n železnic so bile zahtevane *id direktvje dr žavnlh železnic v LJubljani že 20. levem o-a  dtc'm so bbe 'a?M izroč ne =c.<
21-  :  d*   kar gotovo nI i»riv.' ifl ;:t • s'ni >tv  zakona     Mnogi   a,»okoje . i  b!   In!.ko r-z.roma so nameravali ;z*ib'ti vozno olajšavo, ki Jim Jo zakon  U*?o» n e v tre:? to-žičmih praznJkih, vendar pa tega i,iso mo-
— Klubski dan SK Ilirije v Planici so
vrSi dno 10. januarja 1932 s sledečim programom: 1. Mladinska tekma na 3 km* Starta mladina do 15. leta. 2. Damska tekma na 3 km. 3. Juniorska tekma na 6 km. Startajo juniorji do 18 leta. 4, Seniorska tekma na IS km do!gi progi. Žrebanje startnih številk se vrši 9. jan. \932 zvečer v domu na Slatnah. Start ob 9. uri dopoldne, Zmagovalci prejmejo praktična darila. Pismene prijave (tudi izven konkurence) se sprejemajo v Ljubljani v kavarni Evropa do 8. januarja 1932 zvečer, v domu pa do žrebanja. — Smuk!
— Smuški tečni i S I* D. SPD na znanca, da prirodi v tekoči znrnski sezoni sledečo smučarske tečaje: 1. Na Krvavcu (1700 m) od 6. do 17. januarja 193Z Tečaj vodi g. ing. Koudelka. Pri vseh kočah stane pre-nočniina za člane •» sobah po Dn 20.—, na skupnem ležiiču s peritotn po Din 14.—v za nečlane po D^n 30.—, odmorno Dim 2l).—\ Celodnevna prehrana Din 40.—. Clan.i imajo 25% popusta. 2. Na Blokah (nova vas pri Rakeku) (722 m) od 1. januarja do vštevši 3. januarja 1932. Tećaj vodi g. R. Badjura. 3. Pri zdravilišču Rimski vrelec pri G uš tanju (516 m) od 5. januarja do IZ oznr. 13. januarja 1932. Tečaj vo-d.i g. Rudolf Badjura 4. Pri Zlatorogu ob Bohinjskem jezetu v času od 3. do 10. januarja 193Z Učr^elj g. Tavčar Ivan. Prenočišče za člane Din 10.—, za nećlane Din 15.—, hrana Dim 45.— dnevno, člani SPD imajo 20% pop«ur sta 5. Pri Trigfa\skih jezerih v času od L do 13. jamuarja 1932, Instruktor im drug« pogoji se določijo pozneje. 6. Pri Staničevi koči pod Triglavom (2332 m) v času od 13. do 20. marca 1932 in od 1. do 10. aprila 1932 ter v drugi polovici aprila še en tečaj (g. R. Badpura). Tečajn se vrse le ob ugoo> nih soežmm {kritikah. Eventuelne spreme >■ be v pro^rn-mi -e n*»favHn pravočasno.
NAROČAJTE
00
DIN 12.-
MEStGNO
>8LO VENSKT N A K O D«, đne 81. decembra 1931
Stru t? 5
ernizacija zdraustoenlh
si ti iranski banovini
gospodarske krize bo dalekosežni program v celoti uresni
čen šele v 20—50 letih
LJubljana, 31. decembra Vprašanje modernizacije, preureditve in povečanja bolnišnic in zdravstvenih zavodov v dravski banovini je že dolgo aktualno ter je ba5 v zadnjih letih stopilo v odločilen stadij. V razvoju zdravstvenih zavodov v Sloveniji je nastala namreč v zadnjih 20 letib nekakšna stagnacija, v Interesu narodnega zdravja pa je, da se vsi naši zdravstveni zavodi izpopolnijo in modernizirajo. Vzroki za to so popolnoma jasni. Naval na bolnišnice je vedno ▼ečjl. Število bolnikov se vsako leto množi. Zavodi so premajhni, da bi sprejeli toliko bolnikov, število bolniških postelj je nezadostno, na drugi strani pa je res, da
poslopje, katerega proračun znaša 1 milijon 500.000 Din. To stanovanjsko poslopje se bo zgradilo predvsem zato, da ostanejo na posameznih oddelkih razpoložljivi prostori izključno samo za bolnike. Za stanovanjsko poslopje in tudi za gospodarsko poslopje, ki" se grradi na Kodelje-vem, je bila že izvršena licitacija, d oči m je bila nova hladilnica že zgrajena.
Program modernizacije splošne bolnišnice predvideva zgraditev gospodarskega poslopja izvenboiniškega teritorija na Kode! jevem iz ekonomskih razlogov. Za gospodarsko poslopje je preliminiran znesek 750.000 Din, Tudi pralnica splošne bolnišnice je že popolnoma izrabljena in ker je
Preurejena hiralnica za blazne v Žalcu
■d razne naprave zastarele In deloma Že trratoljene ln končno je nastala tudi potreba po novih bolnišnicah, ki bi glede na upravno razdelitev in prometna sredstva olajšale možnost zdravljenja. Da je naval na bolnišnice res vsako leto večji, pač najbolj dokazuje primer banovinske bolnišnice v Ljubljani, ki v zadnjih letih sprejema vedno več bolnikov in je uprava često prisiljena odkloniti sprejem pacijentov, ker so vsi prostori prenapolnjeni.
Tako je n. pr. L 1929. bolnišnica sprejela nekaj nad 16.000 bolnikov kar je bilo ±e itak rekordno, lani jih ie sprejela 18.643 hi letos že 19.600 Kakor je torej videti, število sprejetih bolnikov naglo narašča.
Zato so oblasti, na čelu jim država in banska uprava, že dolgo razmišljale o tem vprašanju in bilo Je v zvezi s tem tudi te sprejetih ter odobrenih., vec načrtov za modernizacijo in povečanje naših zdravstvenih zavodov, za kar so pa bili tudi že deloma odobreni precejšnji crediti. Seveda je to zelo obsežna naloga, ki jo bo mogoče izvršiti samo v etapah. Ze letos so bile a pomočjo odobrenih kreditov modernizirane in deloma preurejene razne bolnišnice, zlasti v Ljubljani, kjer je bil preurejen in z novimi tehničnimi pripomočki opremljen kirurgični oddelek banovinske bolnišnice, krasno pa tudi preurejena operacijska dvorana splošne ženske bolnišnice, ki ni samo ena najlepših v državi, temveč v celi srednji Evropi. Za prihodnje in bod> ča leta je napravljen obširen program glede modernizacije vseh naših zdravstvenih zavodov v dravski banovini. O tem smo se informirali na pristojnem mestu in zvedeli prav zanimive podrobnosti, ki bodo gotovo zanimale naša čitatelje.
Zdravstvene zavode je treba v splošnem delitl v dve skupini, in sicer na bolnišnice v običajnem smislu besede, h katerim spadajo tudi porodnišnice, izolirnice tn opazovalni oddelki, in na bolnišnice za umobolne.
Kako bo modernizirana
ljubljanska bolnica
Kakor smo že omenili, so začeli z modernizacijo ljubljanske bolnišnice že letos, za prihodnje leto pa je gradbeno ministrstvo odobrilo kredit v znesku nad 1 milijem dinarjev, tehnični odelek banske uprave v Ljubljani pa je Že izdelal načrte za nekatere najnujnejše potrebe, oziroma stavbe splošne bolnišnice. Banovinska bolnišnica v Ljubljani potrebuje nov moderen kirurgični paviljon, ki naj bi imel 300 bolniških postelj. Po zgraditvi tega paviljona bi se stari paviljon porabil za otolaringo-Joarijo, urologijo in ortopedijo.
Za zdravljenje pljučnih bolezni bo treba zgraditi nov paviljon s kapaciteto 200 bolniških postelj in z ležalnimi lopami za 100 do 200 bolnikov. Gradbeni program za to je že odobren. Oba paviljona bosta najbrž zgrajena na stavbišču poleg bivše prisilne delavnice, ki ga je bolnišnica kupila od Kmetijske družbe. Gradbeni stroški za te naprave so ogromni in bodo znašali 38 milijonov 700.000 Din.
Tudi infekcijski oddelek že dolgo ne rado^ča modernim zahtevam in ga bo treba povečati, tako da bo v njem 50 postelj za bolnike, obolele na Škrlatinki, 20 za bolnike z difterijo, 25 za tifuzne bolezni, 15 postelj za bolnike s disenterijo in 5 postelj za one, ki so oboleli na erisipelu. Stroški za adaptacijo tega objekta so preračunani na poldrugi milijon dinarjev.
Dermatološki oddelek bo treba ne samo povečati, temveč tudi modernizirati. Stroški za to so preračunani na 1.200.0CO dinarjev.
Dosedanja praksa je pokazala, da bo potrebno zgraditi tudi za pomožne zdravnike in zdravniško osobje stanovanjsko
prainlškl prostor brezpogojno potreben za povečanje kuhinje, je v načrtu zgraditev na Kodeljevem nove pralnice, kjer se bo pralo perilo vseh zdravstvenih zavodov v Ljubljani in na Studencu. Stroški za tako napravo bi znašali okrog 3,700.000 Din,
V zvezi z vsemi temi preureditvami m zaradi povečanja kapacitete bolnišnice bo treba seveda povečati in modernizirati tudi kuhinjo, za kar bo potrebno 2 in pol milijona Din. Iz istega razloga bo treba povečati tudi upravno poslopje, kjer je premajhen zlasti sprejemni urad. Zato je v proračunu določeno 1 milijon Din.
Ledenica je sicer v dobrem stanju, toda potrebna bo preureditve v delavnice, kar bo veljajo okrog 200.000 Din. Kotlarna rabi nov parni kotel, ki je preračunan na okroglo 800.000 Dm, in končno bo treba sedanja pos'opja na levem bregu Ljubljanice zvezati s posebnim mostičem z novimi zgradbami na desnem bregu, kar bo veljalo tudi okroglo 400.000 Din.
Za vab ta gradbeni program, ki naj bi se izvršil iz finančnih razlogov v dveh etapah, je določeno vsega skupaj 52 in pol milijona Din,
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani
Tudi bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani je vsako leto bolj obiskana, število bolnic se vedno bolj množi. Zato je razumljivo, da so postali njeni prostori pretesni. Potreba povečanja ženske bolnišnice je že davno nujna, povečati pa jo mislijo s prizidanjem enega nadstropja,
postelj. Sedanjo bolnišnico bi prevzela občina Murska Sobota.
Javna bolnica v Brežicah
Ta zavod nujno potrebuje pralnico in
zelo tudi pogreša gospodarsko poslopje, ki se bo pa začelo graditi takoj, ko bodo odobreni tehnični dokumenti.
Javna bolnica
v Slovenjgradcn
Tudi ta zdravstveni zavod je bil v zadnjem Času temeljito moderniziran. Bolnišnica jc dobila centralno kurjavo. Izolirnica je v tako slabem stanju, da bo treba zgraditi popolnoma novo poslopje.
Novomeška bolnica
Ta bolnišnica je sicer v dobrem stanju, potrebna pa bo tam zgradba nove porodnišnice.
Ptujska bolnica
Ptujska bolnišnica je premajhna in nezadostno opremljena. Merodajne oblasti že dolgo proučujejo vprašanje zgradbe novega bolniškega poslopja in prizidka za sprejemne in upravne prostore, ki bodo obenem služili tudi hiralnici. Treba bo urediti tudi kanalizacijo, adaptirati kuhinjo in pralnico za oba zavoda skupaj. Ta dela se že deloma izvršujejo. Hiralnica v Vojniku je postala pretesna, njene naprave so deloma zastarele in tudi že izrabljene. Zato jo bo treba povečati in opremiti z novo pralnico in kuhinjo. Isto je s hiralnico v Ptuju, ki je istotako premajhna. Ptujsko hiralnico bodo povečali z nadzidkom dvoriščnega trakta, poleg tega bo za sprejemne in administrativne prostore za zavod in za bolnišnico zgraditi primeren prizidek, modernizirati kuhinjo in pralnico ter končno adaptirati primerne prostore za kopalnice.
Zdravilišče Golnik
To je eden naših največjiii in najmodernejših zdravstvenih zavodov, ki je bil v zadnjih letih večkrat moderniziran. Zgrajeno je bilo tudi novo upravmo poslopje in napravljena nova hladilnica,
Drž. zdravilišče Topol?žica
Zdravilišče potrebuje kanalizacijo, ki naj odgovarja higienskim zahtevam, treba bo zgraditi novo gospodarsko poslopje, nov paviljon za nastanitev gostov, modernizirati kuhinjo in pralnico, adaptirati hladilnice in preskrbeti zdravilišče z dobro pitno vodo.
Bolnice za duševne bolezni
Najvažnejše vprašanje je gotovo povečanje in moderniziranje zavodov za duševne bolezni, ki so zaostali daleč za najnujnejšo potrebo, tako glede svoje kapacvtete kakor glede naprav za zdravljenje. Zato bo pač treba temu vprašanju posvečati največjo važnost, treba bo obstoječe zavode povečati ln opremiti z vsem potrebnim.
Umobolnica na Studencu
Bolnišnica za duševne bolezni na Studencu potrebuje zlasti instalacijo nove centralne kurjave, zgraditev kopalnic v obeh dvonadstropnih poslopjih za mirne bolnike, zgraditev nadzorovalnih oddelkov pri obeh besnicah za približno 100 postelj, za
P
m
1 K.J
1   1 M
........ M
Načrt povečanja umobolnice na Studencu
kar bo veljalo okrog 4 milijone Din. Kakor smo že omenili, je bila letos v ženski bolnišnici povečana in moderno urejena nova operacijska dvorana.
Splošna bolnica v Mariboru
Za splošno bolnišnico v Mariboru je najnujnejša potreba zgradba novega bolniškega paviljona za opazovalni okulti-stični in dermatološki oddelek s kapaciteto 240 bolniških postelj. Stroški za to so preračunani na 8 milijonov Din. Poleg tega bo treba zgraditi gospodarsko poslopje, novo upravno poslopje, novo porodnišnico in preurediti centralno kurjavo in pa zgraditi novo pralnico, povečati mrtvašnico in adaptirati primerno hladilnico.
Splošna bolnica v Celju
Splošna bolnišnica v Celju potrebuje novo pralnico, modernizirati bo treba centralno kurjavo in zgraditi novo upravno poslopje. Nova moderna porodnišnica bo te dni dogotovljena.
Javna bolnica
v Murski Soboti
Javna bolnišnica v Murski Soboti je za svoj teritorij gotovo premajhna. Ker je njena lega skrajno neugodna in ker se zaradi nizko ležečega stavbišča ne more kanalizirati, bo treba vsekakor reVti vprašanje njenega povečanja z zgrac*>o nove bolnišnice, ki bi imela 350 postelj in katere kapaciteta bi se lahko zvišala na 700
kar je kredit deloma že osiguran, dalje
novo bolniško poslopje za imovitejše bolnike z 80 posteljami in novo kuhinjo s nladilnico. Ker je gradbeni prostor, ki je na razpolago, premajhen, bo treba tudi razmišljati o nakupu sveta za razširjenje zavoda.
Umobolnica v Ljubljani
Ta zavod, ki se upravlja skupno s Studencem, je stara, za druge namene zidana stavba in služi v zdravstvene namene samo zaradi skrajne nujnosti. Zato je treba zavod vzdrževati v primernem stavbnem stanju.
Umobolnica v Novem Celju
Gotovo ena najbolj velepoteznih akcij v zadnjih letih je adaptacija bivše graščine Plumberk in njenih gospodarskih objektov, ki jih je dala banska uprava preurediti v novo umobolnico. Bivša oblastna samouprava je imela v načrtu zgraditi popolnoma novo blaznico. za zgradbo katere bi znašali stroški okrog 60 milijonov Din. Seveda na realizacijo tega načrta spričo splošne gospodarske stagnacije in pomanjkanja denarja ni bilo misliti in zato se je banska uprava odločila, da preuredi bivšo graščino Plumberk ki jo je kupila po razmeroma ugodni ceni, v hiralnico za blazne.
Nova hiralnica, ki bo prava palača za trpeče in nesrečne, leži dobrih pet minut od Železniških postaj Žalca ali Petrove. Poslopje bo dograjeno že prihodnji teden
m bo lahko takoj po novem letu sprejelo okrog 100 bolnikov. Ni bilo malo delo, predelati to starinsko poslopje v zdravilišče. Toda stavbna tvrdka >Slograd« iz Ljubljane, ki je prevzela adaptacijo, je to delo imenitno opravila. Od 14. oktobra lani je podrla s 100 do 120 delavci dnevno v gradu nad 400 kubičnih metrov zidu m pregrad, pozidala zopet na stotine metrov novih, umestnejših zidov, presekala visoke dvorane z betonskimi stropi v dvoje sob in podprla s traverzami strohnelo tra-movje. Tudi okna je bilo treba deloma povečati.
V pritličju so prostori za shrambe, moderna kuhinja in še modernejša umivalnica za posodo in kotlarna. Poslopje bo kurjeno s centralno kurjavo, povsod je napeljana elektrika. Po vsem poslopju je vlit nove vrste prožni tlak ^DermasU. to je zmes magnezijevega klorida, lesne moke
in mineralnega olja.
V prvem nadstropju so nastali krasni, svetli in zračni hodniki, ki vežejo med seboj že itak zvezane bolniške sobe. Vse sobe odgovarjajo svojemu namenu: dovolj so prostorne, zračne in svetle. V vsakem nadstropju so nameščene prav udobne kopalnice in umivalnice, še za umivanje nog so posebne neške. Da tudi gumijaste celice ne bo manjkalo, je za blaznico pač umevno.
Ves program, ki smo ga objavili glede
modernizacije zdravstvenih naprav v dravski banovini, bo uresničen seveda polagoma, najbrž šele v dveh ali treb desetletjih. Vsekakor je velepotezno akcijo dravske banovine pozdravljati, saj gre za zdravje vsega prebivalstva. Le škoda, da živimo ▼ tako hudih časih, ko ni mogoče pospešiti niti tako nujnih del, kakor so vsa našteta.
Moderno šolsko
polikliniko dobimo
12.000 dijakov in šoloobveznih otrok — Kakšno bo poslopje, ki bo stalo najbrž nasproti Tehniške srednje šole
Ljubljana, 31. decembra V Ljubljani najbolj pogrešamo moderno šolsko polikliniko. Doslej je bila šolska poliklinika v zasilnih prostorih, v baraki na dvorišču učiteljišča na Kesljevi cesti. Ti prostori seveda ne ustrezajo higijenskim zahtevam in e*> tudi mnogo pretesni. V Ljubljani je približio 12.000 dijakov in šoloobveznih otrok obenem s predmestji (Moste, S ška m Vič), ki jih mora zdravstveno nadzirati državni Higijenski zavod po svoji ustanovi, šolski polikliniki.
Zato so že delj Saša misTili na novo poslopje poliklinike in na tehničnem Oddelku
delek in rentgen. V levem krilu sta še dva sobi za prvo pomoć, v katerih ostanejo nekaj časa tisti operiranci, ki ne morejo takof zapustiti poliklinike. V desnem krilu je lekarna, sobi za vratarja in sestro in pn-tikline.
V L nadstropju je v srednjem delu prostorna ortopedična telovadnica, kakršno prav posebno pogrešamo v Ljubljani fa dolgo. Tu bodo telovadili telesno zaostali in okrnjeni otroci pod zdravniškim nadzorstvom po posebnih metodah. V srednjem doki stii še dve pisarni administracije poliklinike. V levem krilu bo majhen dijaški
Higijenskoga zavoda so izdelali za njo nacrte in proračun pod vodstvom mg. Guzc-lja. Mestna občina bi morala po posebnem pravilniku o delovanju šolskih poliklinikah preskrbeti parcelo za zgradbo. Vodstvo Hi-g i jen skesa zavoda se že delj časa pogaja z občino za primeren prostor, vendar občina Se ni pokazala pravega zanimanja za stvar.
Pred boži<Vm je gradbeno ministrstvo odobrilo projekt s proračunom za zgradbo poliklin ke v revidiranem proračunske m znesku 1.694.502 Din. Ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 1.000.000 Din že prej. Predvidevajo, da bo nekaj prispevala tudi banovina, mestna občina bi pa naj kmalu odstopila vsaj primeren prostor. Gradbena dela bodo takoj razpisali ter bodo lahko gradnjo začeli ie pred pomladjo, drugih zadržkov ni, razen glede primernega prostora. Vodstvu Higijenskega zavoda se zdi primeren prostor nasproti Tehniške srednje šole ob Aškerčevi ce-sti in najbrž bo poslopje tudi tam stalo. Prvotno sn nameravali graditi za Liehtenturnom v bližini Streliške tire. pa ni bil dosežen sporazum z mestno občino in tudi sicer bi .ta prostor ne bil povsem primeren, ker leži preveč izven središča šol.
Šolska poirklinJka bo moderna dvonadstropna, podkletna zgradba. Tloris je kompliciran in so prostori razdeljeni zelo smo-treno ter ekonom čno. Srednji del poslopja deli zgradbo v dve simetrični krili. Poslopje je dolgo 32 m in 22 m široko.
V kleti je v srednjem delu velika (9 X 8.55 m) jedilnica (odnosno učilnica) šolske kuhinje. Tu bo namreč kuhinja kraljice Marije, kjer bodo prejemali revni učenci, ki so doma izven Ljubljane, brezplačno hrano. Kuhali bodo za okrog 100 učencev. V kleti bo tudi šolsko kopališče s 15 kabinami za prsno kopel in 3 kopalnimi kadmt. Ostali prostori so pritikline in kotlarna centralne kurjave.
V pritličju je nad kletno dvorano velika čakalnica srodi ambulatorjev, tako, da je v vse ordinacijske sobe direkten vhod. Ob nji so: splošni, antropološki, zobni ambulatorTj, ambulatorii za tuberkulozna, okul'stični od-
konvikt s tremi sobami, kjer bodo nastanjeni revni dijaki, ki ne morejo dobiti stanovanja. V desnem krilu sta dve sobi za osobje in prostorna garderoba pole^ telovadnice. Telovadnica je zvezana z lepim ovalnim balkonom, ki je streha nad erker-jem čakalnice v pritličju in jedilnice v kleti.
V T*T. nadstropju so lepa stanovanja za osobje poliklinike. V levem krilu sta 2 sobi, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo in (pritikline, s tem stanovanjem sta še pa zvezani dve sobi srednjega dela poslopja. V desnem krilu so štiri sobe s kopalnico, a brez kuhinje, iz tega krila je še dohod v dve sobi srednjega dela. Vse soba imajo direkten vhod. V ospredju, sredi poslopja je v tem nadstropju tudi krasna te-rajsa, z dohodom iz srednjega dela in is desnega krila.
Streha bo ravna, stopnice kamenit**. Stopnišči sta dve, levo in desno krilo imata vsaka svoje stopnice. Nova poliklinika pa ne bo samo najmodernejše zgrajena, ten»-več tudi opremljena, kar je vračunano v proračunu. Ob poslopju tudi predvidevajo večji vrt z športnim igriščem. Sploh j« projekt izdelan do vseh podrobnostih temeljito ter bo Ljubljana dobila v resnici moderno šolsko polikliniko, na katero bo lahko ponosna.
Treba pa Je, da tudi mestna občina podpre to akcijo Higijenskega zavoda po svojih močeh, saj ji mora biti zdravje mladine prvo, kajti od zdrave mladine v veliki meri zavisi vsa naša bodočnost.
□ □ □ □ □ □ □ □ D □ □ □ □ □ □ □
□LOJL^
Srečno in veselo novo leto želi
OELO ilKili
LJUBLJANA
B
□
□ □
mestni stavbenik
□ □
□ Aljaževa ulica 35      Telefon St. SS39 □
□ Q
uannazonannnnrzonnnanoncnnnDrjt
KOlIMIKA
rVOINKA CIKORIJI
LJUBLJANA.
Otcumna   in   s* dr ova
*
HSRtONO \ ™V£SEL0 \
KI NOVO m LCTO
11932
$KABSRN£»*
F^C$+$+$$*Z^+^^
>8tOVEN8KT NA ROD«, dne s±. —— jnmwx
Kako smo se ženili,
množili in
Kratek pogled iz župnišc v življenje in umiranje
valcev Ljubljane
umirali
katoliških prebi-
Ljubljana, 31. decembra. Oaat so budi in potica je na tenko nate tako redko potresena, da se ro-kar love med seboj. Zato se pa po praznikih razrežemo po ljubljanskih žup-riiščih poskušat, če je še kaj ostalo, m pokušat. Je tudi mnogo boljša že malo 6uha potica, kakor popolnoma 6veža, ko je še vopmo sladka, ampak najboljše so drobtinice in tl^orjice, pomešane z medom in »vehami. Poda tike iščemo, kd<o so se Ljubljančani ženili, množili in umirali, zraven se imamo pa dobro, kakor tisti kolepa. ki je v Marijanišču našel izgubljenega ministra dr. Korošca in sta skupaj lizala med ter sladko vince pila.
Stolna župnija sv. Nikolaja
je najimenitnejša, a da se ne prevzeme, »o ji dodelili najožje meje. Samo kakih 3000 duš pa-i»e ertolni župnik in občinski svetovalec, kanon U g. dr. Tomaž Klinar, «ato so mu pa v obćinćfcem svetu izročiti fee vse reveže našega mesta, dobri ljudje fco ga pa izvolili za zaščitnika vseh slepcev ▼ banovini. Malo prebivalcev ima pa spolna župnija rudi zato. ker je v tem delu mesta polno trgovin, poslovnih prostorov in uradov, Jemenatarjev, korarjev in pa •tarih ljubljanskih dru/in z velikimi stanovanj L
V vsem letu je bilo v cerkvi frv. Mi-kla—ža krščenih le 9 otrok in ravno toliko malih župijanov je zagledalo iuč sveta v ženski bolnici. Vsi so bili živi rojeni, hvala bogu, in trdni, da je prve dni umrla samo ena punčka, ampak drugače ee župnik Tomaž nič kaj ne postavi, saj je med župnim naraščajem le 5 fantov in bo malo •okla tov.
Domačih parov je bilo v Senklavžu poročenih 35, z dežele jih je pa prišlo h poroki 12. Vsi «&o se možili v pametnih letih. kakor j« prav, ca j je bila veČina ženinov starih od 28 do 31 let; le poetična duša znanega umetnika je zahrepenela po zale ontlvih 6ladkostih šele v 62. letu, da je v Kočevju zlezel v zakonski jarem. Mnogo več, kakor rojstev je bilo pa smrti saj jih je 22 umrlo doma, prav toliko domaći-nor je bi*lo pa pripeljanih od drugod k svojim. Najstarejši je bil g. Lindner, znani dobrotnik revežev, ki je dosegel 90 let, dva po 86, eden pa 83. leto. Nesrečne smrti so umrli le trije in je med njimi enega povozil avto. Jetika je pobrala le 3. zaradi raka sta izhirala le 2, zato je pa smrt « srčno možgani-ko kapjo ali pa oslabelostjo srce presenetila 17 oseb. Nikdo naj se r\t prestraši tega ogromnega števila, 6aj verno, da imajo Ljubljančani prav zdrava in trdna trta, a doma pač umrje !e tisti, Icj ga ujame kap, vsi drugi pa gredo umret v bolnico. Kar se torej statistike botezni in zdravja našega mesta tiče, ni prav zanesljiva, če ne upoštevamo tudi bolnic in sanatorijev.
Vsaj po sodnrh spisih so ljubljanski lakonci vzor zvestobe, ker sta se ločila le dva para in še od teh ena žena stanuje daleč od Ljubljane. Dobri dušni pastir je • svoj mi ov cicam i prav zadovoljen, samo hudo mu je, da ne morejo biti vsi srečni in zadovoljni, ker je toliko revščine.
V šentjakobskem župniscu
sem moral do'jgo čakati na narodnega po-alanoa župnika g. Janka Barleta, da so se pred menoj zvrstili ljiudje, lei ©o prišli plačevat maše, a tudi po drugih opravkih, ki jih rešuje župni urad. Narodni poslanec g. Barle seveda še prav tako vestno opravlja dušno pastirstvo, čeprav je narodni poslanec, kakor so to lahko delali rudi mnogi župniki, ki so bili poslanci v polpreteklih časih.
V cerkvi sv. Jakoba J« bilo kršenih 34 novorojencev, več pa v bolnici. Kakor v osrtali Ljubljani, so tudi v tej župniji zdrave matere, saj ni bilo nobenega mrt-vorojenca.
Forok je bflo vse loto 67 ki tudi v tej {ari ni bilo velikih razlik v starosti ženinov in nevost. Dva zakonca para sta se sodno ločila, a dva sta se zopet srečno •pravila. Verskih odpadnikov v tej župnija ni, pač so pa trije zopet vsrrapili v katoliško cerkev in med njimi je tudi  reka |
tujka, ki je vz starokatoliske vere vstopfa
v rime>ko cerkev.
Smrt je pekosila 41 oseb in najstarejši je bil znani narodnjak Franc Piil;ur. ki je dočakal 92 let, čez 80 let je pa doseglo 7 s tarokov, r osebnih bolezni v šentjakobski župniji ni bilo. pač jih je pa 6k >raj prav toliko, kakor doma umrlo v holmci, ker tudi tu nevarno bolne prepeljavajo zaTadi zdravniške pomoči v bolnico.
Revščina je v nekaterih krajih, zlasti pa na Gadjevici, velika, vendar je pa še znosna, ker ljudje kolikor tol:ko zaslužijo. Vsega usmiljenja 6o pa vredni vedno prihajajoči begunci z one strani meje. ker jim je le težko najti službe. Med nižjimi sloji se je precej razpaslo rudi priiežništvo in duhovščina stori vse, da bi se pari poročili. Šentjakobs-ki župnik poroča vse revne pare brezplačno in jim v kvojj dobroti preskrbi celo poročne prstane. Največkrat je trud zastonj, vendar se pa lahko trdi, da je v splošnem morala v župniji na zeo visoki stopinji
Trnovska župnija
nima župnika doma, ker ima pisatelj g. Franc Ks. Finžgar daljši dopust zaradi velikega dela z urejanjem knjig družbe Sv. Mohorja, zato ga pa v vseh poslih nado-cnestu je kaplan g. Ho*?tnik ter že dolgo Časa opravlja skoraj v^»o administrativno službo velike župnije, ki sega tudi onstran Ljubljanice na Barje.
Rojenih je bilo 57, nekaj več p« v ženski bolnici, a vsi so bili živi.
Poročenih je b*lo 73 parov. Tudi pri porokah se opaža gospodarska kriza, saj že več parov pride v cerkev peš in je vedno manj bahaških svetb. Mnogi prosijo, da bi bili poročeni brezplačno, čeprav znašajo vsi stroški za duhovnika, mežnarja, družinsko knjižico in vse drugo le 80 Din, a reveži tudi tega ne zmorejo. Tako se je poročiu* zelo mlada služikinja z enakim revežem. Češ, saj hujše biti ne more, ljubezen bo pa nama vendar kdaj osla d M a življenje. Mnoog revežev se ženi in množi, a ie premalo mislijo, kako bodo e&rbcli za deco, zlasti »ne koruzi« eo pa lahkomiselni in se zanašajo, da mora občina rediti otroke. V župniji se revščina opaža posebno, odkar je ob Cesti dveh ctsarjev nastala kolonija barak, kamor je občina preselila barakarje iz naiubožnejših in najbolj razvpitih barak. Sodno je bilo ločenih 5 parov, tri osobe so izstopile iz cerkve, vstopil je pa en ruski emigrant. Največ jih v Ljubljani in najbrž tudi drugod po deželi menja vero zaradi lažje poroke, predvsem je pa mnogo ločenih prestopijo v druge vere, da so s>e laiiko zopet poročili. Če n. pr. pri takem zakonu umrje nekdanji mož ali nekdanja žena, t;c skoraj vsi po drugem obredu ali civilno poročeni pari zopet vrnejo v svojo staro vero.
Umrlo je v trnovski župniji 63 oseb in nekako toliko tudi v bolnici. Deset pokojnikov je doseglo 80 let rn čez, najstarejša je bila pa Hrenčkova mamat ki je doživela 91 let Tudi v tej župniji ni btfo posebnih bolezni in so starčki, kakor drugod, umirali zaradi starosti, druge je pa zvečine pobrala kap.
Sentpeterska fara
že od nekdaj slovi, da je najbogatejša, je pa v resnici največja, saj črte je 28.000 duš, torej mnogo več kakor frančiškanska, ki ima le okrog 15.000 prebivalcev in jo ljudje splošno zmotno smatrajo za največjo ljubljansko župnijo. Razen mesta spadajo k šenrpetenski župniji tudi občina Monte z 8O00 prebivflici in vasi na oni strani Ljubljanice ter ob Savi. te/ko da ima župnija izven Ljubdjane še kcki.h 11.000 duš.
Tu »o seveda številke mnogo višje, kakor drugod. Doma je bi<o rojenih 215 otrok rn v bolnici do meseca decembra rudi 187 otrok, tako da je prebivalstvo župnije naraslo letos zadosti nad 400 novorojencev. Ker pa od števila prebivalstva moramo odšteti tudi vse mrtve, je sentpeterska župnija letos narasla za nekaj nad 105 prebivalcev. Dečkov se je rodilo 1°3, deklic je bilo pa 209. Mrtvorojeni so bili
H. V. Morton:
V londonski megli
Megla v Londonu.
Ljudje so podobni stlačenim postavam, izstriženirn iz črnega papirja. Vse stvari postajajo dvora zmerne. Vozovi, avtomobili, omnibusi so sence, ki tavajo svojo pot bolestno tika slepe živali. Megla ima svoj poseben okus. Pri iMarble Arch ma fin okus po meloni, pri Ludgate Hill pa po koksu.
Povsod megla stiska grlo in izvablja solze v oči. Izteza sluzaste prste, ki se dotikajo ušes in strašno stiskajo roke.
Samo otroci jo imajo radi. Pritiskajo svoje nežne obrazke na okna in opazujejo luči, podobne drobnim, nezrelim pomarančam, premikajočim se v temi. Taksi postane nekakšno strašilo; parni voz je zmaj, bruhajoč iz sebe ogenj in rohneč na svojo slabo pot. Ljudje ki prodajajo po ulicah, postajajo bel j kakor kadarkoli razkošno grozni in krvoločni; odražajo se v daljavi, pri-kažeio se, radostno puste zastati kri m kriče ponujajo svojo robo liki zapuščeni volk v poslikani knjigi.
Zaletim se v meglo in vstopim v neverjetni podsvet. Megla je izpremenila Ix>ndon v svet strahov. Hipoma se pojavi mož z rdečim nosom in brado, podobno ščetki za natiranje parketa. Biti mora na milijone takih moč z docela enakimi bradami, toda ta je ločen od črede. Zdi se edinstven v svoji osamljenosti. Pripravljen sem verjeti, da je edini tip na svetu. Rad bi ga proučil, kakor prouči učenjak hrošča na igli. Rad bi zakHcal: Stoj! Dovoli, da te ocenim! Toda to ne gre; v svitu odhaja, izgublja se, izginja.
Prihaja dekle, bledo in lepo, mnogo lepše, kakor bi bilo, če bi bil najjasnejši dan, kajti oči so uprte samo v njo. Ima čar sanj ali dekleta v pesmi.
Kaj je pa tam na Oxford Street u ? Dva avtomobila sta trčila skupaj. Petdeset mračnih, zavitih strašil stoji okrog polomljenih avtomobilov, vse zija in se usekuje. Ce bi ne bilo megle, bi se nihče ne zmenrl za prometno nezgodo; povod za redarja, da oslin. svinčnik in začne zapisovati nekaj v notez. Danes je to borba predhistorič-nih prikazni v smrtnem oklepu. Tako *ia se morali boriti dve okorni ne-
le štirje, a nezakonskih je bilo 27, saj je tu periferija Razmeroma visoko število nezakonskih pa ni znamenje razuzdanosti, temveč še vedno dosti visoke morale, ker se še ne branijo otrok.
Porok je bilo doma 185, 26 parov se je pa Š'o poročit drugam, največ pa na Brezje in na Bled. Tujci se prihajajo redko poročat v šentpetertko cerkev, zelo mnogo tujin parov imajo pa očetje frančiškani. Najstarejši ženin je bil rojen L 1872.. nevesta pa L 1877, a najmlajši ženin je štel komaj 18 pomladi. En ženin je bil oženjen le en mesec, ker je točno čez 1 mesec umri. Tudi 26 nevest se je poročilo še v zorni miladosti, saj so bile rojene v letih od 1910 do 1914. Kakor drugod, jih tudi v tej župnije že dosti pride k poroki peš, vendar je pa še vedno mnogo bogatih porok, ki jim pa slede vedno skromnejše svatbe. Lcčenrh je bilo 12 parov, 14 oseb je izstopilo; 8 se jih je pa zopet vrnilo v cerkev.
Smrt je pekosila 233 župijanov doma in do priČetka decembra je dohitela 64 Sentpeterčanov tudi v bolnici, tako da so jih pokopali 297, kar je pa zelo majhno število, če računamo, da je v tej župniji tudi mestno zavetišče v Jap'jevi ulici, kjer je pričakalo smrt 31 starčkov, nadalje hiralnica, a v Leon išče je prišlo umret 22 tujcev. Izven meja mesta je bilo v župniji 6amo S7 mrtvih, in sicer v Bizoviku le 7, v Hrušici 4, v Štepanji vasi 11, v Toma-čevem 5, v Jaršah 2, v Obrijah 2, v Smart-nem 2, v 11 rastju 1, v Mostah, na Selu m v Vod matu pa 53, kar doke zuje. da je naša periferija, zlasti pa kmečka oko'ica zelo zdrava in krepka. Mnogo je d ožive? o visoko starost m 124 jih je umrlo med 60, in 95. letom, ki je letos najvišja starcet v Ljubljani in jo je dosegla Marija Vidmar v mestnem zavetišču, 94 tet je b&la stara Kristina Baver s Poljanske ceste, a popoS-noma neopazen o je v 80. letu v metitmam zavetišču umrla tudi Marijana Murn z Zaloga pri Cerkljah, mati pesnika Akktsan-drova. TiLko smo letos izgubili v Mestnem zavetišču Aleksandra T omara, prijatelja in soborca kralja Petra, in pa mater našega velikega pa=mika Murna, ne da bi se je bil kdo spomnil.
Zelo se pri bdoznfh v tej župniji pozna periferija. pc«etrmo pa v^rvajo ba-t\f:e na Kodeljevem. pri klavnici, ob Korimski tovarni m pa na Masarvfliovi co?ti, kjer je polno ruskih emigrantov. Tuberlojlco^a je namreč vzela 22 oseb, kap jih je salđe&a 16. 5 branikov ie pod lecf.'o raku, 10 je bilo smrtnih nesreč, ki je med »jomi enega po-vo>zi!l avtomobil, samomor jc bil c\a *e eden. P rev zelo se v župniji opa/a dotok prebivalstva r. dežele, kar je pa prirseijencom gotovo le v škodo, saj bi imeh" drma na kmetih vsaj jesti. Tudi šen^etersJVci žnpnfte g. Janko Petne ?»e vesoNi, Če more komu pomagati v uflcontiBd jarem in fvečTkrat mora flprejjl-eidati tak^e ter še fr-ai pirilotžiri, tako da tudi on ni oselosten svo»j*h ovčic in kozlov, glavno s*krb pa sevcria posveča lajšanju bede.
Frančiškanska župnija
je tzjgnibila velik d d, ko f»e je untanoviila
nova župnija v Šiški. Tudi tukaj dela revščina župniku g. p. dr. Aug-J.iku Tomimou velike skrbi, saj beda tako nago narašča, da se jih na porti in v pisarni oglasi vsa«k dan po 100 do 120 za podporo.
Doma se jih je v tej župniji rodilo 66, v bolnici pa 62, skurpaj torej 128 otrok.
Porok je bfilo v cerkvi Marijinega Oznanjenja ogromno število 294, ki je pa med njimi mnogo tujih parov, a vendar so bili z večine v normalnih letih, čeprav je videl najstarejši ženin že 63 let, najmlajši je pa komaj dosegel 21. pomlad in 6 tem polnoletnost ter pravico, da se je oženil brez posebnega dovoljenja. Čeprav župnija šteje le 15.000 duš, vendar je zakonska zvestoba po številu razporok, ki jih je pri sodišču zapisanih 20, malo obupno. Iz cerkve je izstopilo posebno zaradi zenitov 9 oseb, vstopilo ali pa vrnilo se jih je pa v katoliško cenkev celo 11 Med njimi je največ ruskih emigrantov ter tudi trije evangeličani.
plodni živali ledene dobe, uklenjeni v svojih luskinastih oklepih.
— Hej, dregnite malo v to... No, stara--dihaj!
Globoki, srditi glasovi se razlegajo iz sive ničevosti. Dekliška prikazen pravi:
— O, ali ni to grozno? Oči me bole, da je joj.
Dvoje velikih, žolHh oči se bliža. Človeške prikazni skačejo po cesti. Kriče in mahaje z rdečo lučjo se pošast z žarečimi očmi ogne in prikaže se prikazen moža rdečega obraza s špi-často čepico, držečega roke v rokavicah na balanci:
— Ali bi ne mogli prižgati luči tudi zadaj? Na pokopališče spadate ... tja spadate in tam bi lahko mežikali do konca!
Odpelje se s svojim poslanstvom.
Na Finsburv Square opazuje množica prikazni deset hudičev. Delavci asfaltiraio cesto. Danes niso ljudje: so peklenščki, mešajoči razbeljene kotle. Tramvajska proga je magnet majhnih, klejastih. oranžno pobarvanih plamenč-kov. Peklenščki pograbijo dolge železne burklje in plamencki poskakujejo in
Šišenska župnija
je le skoraj nova in obsega vso SiSko ter
tudi oni del mesta za Bežigradom od Su-vObonske ulice pa do župnije Jezice to-stran Dunajske ceste, tako da ima župnija 9000 prebivatcev.
Rojstev je bilo 39 rn nekaj manj ▼ bolnici. Med njimi je bffil e« otrok rojen mrtev, drugače je bilo pa več fantov kakor deklet
Umr4o je 46 osefc tn med temi ao 4 dosegli najmanj 80 let, ena žena je pa postala stara celo 91 let. Kljub temu. da je v župniji dosti 6iromašnejših slojev, predvsem pa v Gramozni jami, vendar pa jih ni mnogo umrlo zaradi jetike, pa5 jih je pa več podleglo raku in kapi. Oklicev je bilo v novi cei^i 106, a samo 57 parov
Lrftnbljaaa, 31. deoembra.
Med vsemi nesrečniki se nam najbolj smilijo slepci, a kljub temu Jim pa Se vedno nismo postavili zavetišča. Silno mnogo slepcev nam je pustila svetovna vojna, tako da imamo popolnoma slepih v naši banovini okrog 500, a od vseh se 80 do 100 mladih slepcev šola v Kočevju, drugi so pa raztreseni po deželi in z večine nimajo dela niti prilike, da bi se ga naučili. 2e nekaj let pa v Ljubljani deluje društvo »Dom slepih«, ki ima poleg drugega namen, da postavi v Ljubljani dom, kjer naj bi dobili odrasli slepci primerno dosmrtno stanovanje z vso oskrbo in kjer naj bi se rudi izučili in izvrševali slepcem primerne obrtL Poleg tega zavetišča in šole naj bi bila v tem zavodu šola za šoloobvezno slepo deco in, če bi prostori dopuščali, tudi zavetišče za še mlajše.
Prepotrebno humanitarno društvo vodita predsednik g. stolni župnik, kanonik dr. Tomaž KUnar in podpredsednik mestni fizik g. dr. Mavricij Rus, torej dva moža, ki Čitamo njih imena prav pri vseh človekoljubnih akcijah na prvih mestih. V odbora društva je tajnica profesorica ga. Minka Skabemetova. blagajnik ravnatelj Janko Nep. JegHč, nadalje bivši deželni uradnik g. Lazar, železniški Inspektor v pek. gosp. Cvek, soproga predsednika Pokojninskega zavoda ga. Marija Vrtovčeva. ga. Cvelbar-Jeva in učiteljica ga. Vita Zupačičeva, a prav posebno mesto zavzemajo v odboru znani prijatelji naših ameriških Izseljencev g. Josip Rems, magistrata! ravnatelj g. dr. Milutin Zamik in odvektnfk g. dr. Vladimir Ravnihar, ki v odboru upravljajo ln skrbe za povečanje ameriškega fonda, tako imenovanega zato, ker so ga za naše slepce zbral; naši rojaki v Ameriki.
Predvsem se imamo seveda zahvaliti e.
Remsu in njegovim mnogobrojnim prijateljem te znancem v Ameriki, da so si pritr-gaJd tudi naši najrevnejši delavci onkrai morja za ta fond toliko, da ie narasel na prav impozantno vsoto 436.000 Din. Prav posebno agilen je pa v društvu tudi blagajnik g. ravnatelj Janko Nep. Neglič, ki je P^ed 4 leti prevzel 136.000 Dm domačega denarja, sedaj pa varuje že piSih 400.000 dinarjev. Zaradi trsluge, ki jo je neki odbornik Doma slepih naprav9 sorodstvu pokojne rodobn'ubkinje Heleno Bavdkove. je pa ta dobrosrčna žena zapustile društvu vse svoje ~remože>nje z znano hišo pri Ličarju na Zaloški cesti. S takim premoženjem je bilo društvu omogočeno kupiti od barona Codellija 12.000 kvadratnih metrov veliko parcelo v kotu, k! ga na Kodeljevem tvorita struga Gruberjevega kanala in cesta, ki vodi od vojaškega skladišča proti mostu v Štepanji vasi. Omenjamo, da je bil ta svet deloma nasut ob času regulacije Grubarjevega kanala.
Odbor pa ima že tudi toliko premoženja, da je lahko pričel študirati načrte za dom slepih, ki si ga nekako takole predočuje:
Poslopje naj ima predvsem prikupno vnanjost, ki naj nikakor ne sliči bolnici ali vojašnici, temveč naj bo tudi že na zunaj prijeten pravi dom. Stavba naj ima prostora za prlbl'ižno gojencev, in sicer za okrog 50 ženskih in za toliko moških, nadalje za učilnice, delavnice, spalnice, za voditelja šole. ki bi obenem upravljal zavod, za strokovno osobje, za nadzorno osobje, prostore za pomočno strežniško osobje ter za kake 4 služkinje, nadalje shrambo za perilo, veliko kuhinjo, centralno kurjavo, pralnico, likalnico itd. Poslopje si odbor zamišlja začasno enenadstropno z visokim pritličjem ter z velikim, širokim
padajo med vilicami burkelj kot tekočina. Rdeče vozičke s švigajočimi pla-inenčki vlačijo pod njimi sem in tja po progi, segrevajo jih, prilepljajo se na nje in buče kakor peči.
Veter nagiblje plamene zdaj sem zdaj tja, razsvetljuje obraze delavcev m izpreminja njihova gola ramena v barvo ognja.
Prikazni stoje m gledajo z belimi obrazi. Prihaja več prikazni. Ena majhna prikazen ima špičasto čepico in nujno poročilo v lakiranem tulcu. Pomudi se zelo dolgo.
Blizu Banke naletim na največjega optimista našega ali kateregakoli veka. To je v meglo popolnoma zagrnjeni mož; stoji na kamnu in drega majčkeno opico na koščku motvoza. Razmišljajte o tem. Ce ste žalostni ali potrti ali če vam delo ne gTe gladko od rok. spomnite se na tega človeka, ki prodaja majčkene opice v gosti megli.
— Koliko ste jih prodali? — ga vprašujejo.
— Štiri, — odgovarja.
ri maičkene opice je prodal v gosti megli. Čudovito! Neverjetno!
ee j« poročilo doma. Ločitvi ata b»!i Z odpadnikov pa v tej fari ni, ker ao zabeleženi tamt kjer ao bih krščeni, torej pri frančiškanih v mestu, pač se je pa en brezkonfesijalec zopet vrnil ▼ katoliško cerkev. Kljub revščini in pomanjkanju v Gramozni jami je pa župrrk g. pater dr. Modest Novak zadovoljen z življenjem svojih župijanov in utpa. da bo še boljše, ko preživimo posledice svetovne vojne, če bo mogoče premagati posledice gospodarske krize
S temi podatki bi bila obdelana katofr-3ca Ljubljana, za prihodnji teden smo se pa nazmanili pravoslavnemu proti, vodji evangeljske cerkvene občine, na magistratu in pa pri župniku g. p. Teodorju Tavčarju na Viču.
vhodom, od koder bi nekaj stopnic vodilo v prostorno avlo. Del sob naj bi bil v glavnem traktu, ostale pa v dveh dvoriščnih prizidkih ob krajih glavnega trakta. Ix avle bi vodile vrata na desno m levo v prostore določene za učilnice, kabinete In knjižnico, v pisarno voditelja, sprejerrmico itd., v ozadju avle bi bila pa s stranskimi prostori večja dvorana za telovadbo in razne prireditve. Podpritlični prostori, ki naj bi bili pa visoki najmanj 4 metre in bi segali le polovico pod nivo zemlje, bi bili z večino pod projektirano telovadnico. Tako bi bila v podpritličju kuhinja s stranskimi prostori, torej z umivalnico, pomivalnico, shrambo, kletjo za krompir ln podobne pridelke ter s prostorom za drva in prernog. Tu bi bile tudi delavnice, in sicer dve ple-tilnici, ščetarna. mizarska delavnica, tiskarna in knjigoveznica. Pod avlo bi bila velika skupna obednica, ob obeh straneh pa pralnica, sušilnica In likalnica ter naravno tudi centralna kurjava ter eventualno ta<M kopališče z bazenom in prhami. Seveda M se deloma dali našteti prostori namestiti la bi bili v tem nadstropju,
V visokem pritličju bi bili na vsak! stratrf po dve učilnici za približno 10 gojencev a 6 klopmi ter knjižnica, kjer bi mogoče našle prostora tudi naravoslovske zbirke tn aparati. V visokem pritličju bi bili tudi dve sobi za pouk glasbe, a s ceste bi bil dostopen prodajni lokal predmetov, ki bi jih izdelovali slepci. V avli bi bila tudi portir-ska loža s telefonom ter vhod v predsobo in pisarno ravnatelja. Predsoba bi se morda dala uporabiti za portirsko ložo ali pa za sprejem obiskov, oziroma za govorilnico. V telovadnici bi bili slepi čez dan v prostih urah, a tu bi prirejali tudi razne Igre ln nastope, Tudi šivalnica rn šola za ročna dela bi bili v tem nastropju*
V enem stranskih prizidkov bi bfte sobe za strokovno učiteljstvo, a v drugem stranskem prizidku bi bile v visokem prit':čja slepe deklice, v T. nadstroju pa slepi dečki. Ti prizidki bi seveda imeli rudi posebne dohode z dvorišča.
V. I. nadstropju nad prostori za strokovno učiteljstvo bi bilo stanovanje upravitelja z vsemi pritiklinami, a nad telovadnico bi bila kapela s potrebnimi stranskimi prostori, nasproti kapele pa prostor za nadzorno osobje. Na levi m desni bi bile ločeno spalnice za slepe odrasle moške in za s^epe ženske tako, da bi vsaka spalna soba imela približno 8 do 10 postelj. Razen umivalnic in radostnega števila stranišč bi bila po možnosti na vsaki strani tudi majhna bolniška soba ter garderoba za obleko In obutev. Ce bo kopalnica v suterenu, bi bile prho potrebne tudi v I. nadstropju. V podstrešju bi bile sobe za pomožno osobje io skladišča.
Na dvorišča bi bfla lopa za vrvarJe t« eventualno tudi za barvanje, na vsem ostalem prostoru pa ekonomija z malim gospodarskim poslopjem za konja in svmjere-
jo ter obširen vrt za zelenjavo.
2e dosedaj je torej zbrana vsota, da društvo lahko prične v kratkem zidati, poudariti pa moramo, da so ogromno večino denarja darovali priprosti ljudje in da je samo mariborska škofija naenkrat zbrala 18.500 Din takorekoč po dinarjih. Seveda delajo tudi vsi funkcijonarji popolnoma brezplačno ter neprestano iščejo novih rt-rov in dohodkov, ker je treba zbrati še prav visoko vsoto za stavbo in njegovo opremo, nadalje pa tudi za oskrbo slepih in za plače učiteljstvu in osobju. Odbor nam je dal fe z nabrano vsoto najlepši vzgled, zato naj pa v veselju božičnih praznikov nikdo ne pozabi na nesrečo slepcev in naj vsak zbere vsaj najskomnejšo vsotico ter naj jo pošlje odboru. Na izdatno podporo države dosedaj odbor še ne more računati, pač pa je ban g. dr. Marušič ob anketi glede preskrbe slepcev v naši banovini obljubil podporo, če bi zavod prevzel šoloobvezn^otro-ke. Društvo je torej podpore vsestransko potrebno, saj kar damo njemu, damo najne-srečnejšim svojim bratom in sestam,
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si Izberite oblačUmn potrebščin
ZA MAL DENAR.
Treachooate, suknje, obleke, perilo L dr.
A. Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Dom slepih v Ljubljani
V naši banovini okrog 500 slepili — Kakšen bo doni, ki
ga grade na Kodeljevem
Novo ljubljansko
predmestje
St. Vid Je postal pravi industrijski kra}, ki zelo hitro in
lepo napreduje
LJubljana, tL đecraabr*.
Klc ne rečemo, Ljubljana je velika, lepa, napredna, velemestna itd., vendar pa kljub temu ne smemo omalovaževat? njenih predmestij, ki so polna mladostnega ognja, novih sik pred njimi je bodočnost, dočim se lahko nekateri deli m^sta ponašajo samo s preteklostjo, ^n Ljubljana De raste le na znotraj, temveč spada pod pojem njenega razvoja tudi razvoj okoliških krajev, ki se pre-rajajo iz vasi v predmestja.
Ko je nedavno stekel tramvaj v St. Vid, Je posta! tudi ta kraj ljubljansko predmestje. Sicer je prav za prav velik trs, toda Sent« vidcani vedo, da bo njihova obema priključena prej ali slej ljubljanski. In seveda ee Ljubljana ne bo upirala temu iz enostavnega razloga, ker ima St. Vid v resnici veliko bodočnost. Ce si ga le nekoliko ogledamo, se takoj prepričamo, da je v resnici tako.
Občinski dom, prave trinadstropoo palačo, eo si postavili Sentvidčani letos na desni
strani glavne ceste, kakšnih 300 m naprej od cerkve. Graditi so ga začeli maja, zdaj dovršujejo zadnja notran^ dela ter ga bodo otvorili po oovern letu.
Poslopje je dolgo 23 m in 14 Široko, obsega torej 322 kvad. metrov zazidane ploskve. Prvotno so nameravali zgraditi dvonadstropni dom.
V pritličju bo imel občinski urad prostorno pisarno m županovo sobo. Za posvetovalnico je projektirana lepa dvoranica, ki jo pa bodo najbrž oddali pošti, ker bi bil sicer mrtev prostor ter ni vredno, da bi ga uporabljali samo za občinske seje, za katero lahko dobe prostor drugje. V pritličju bodo se tudi drugi uradni prostori, žandarmeri*-ski in finančni.
V ostalih treh gornjih   etažah   ee lepa
Nova igra Manice Romanove
»Krst Jngovicev«, ki bo vprlzorjen v proslavo rojstnega dne kraljice
Marije
Ljubljana, SI. decembra.
V proslavo rojstnega dno kraljice Marije bo Jugoslovanska Sokolska Matica S. januarja priredila v operi večer z najnovejšo igrro Manice Romanove »Krst Jugo-vičev<.
Novo narodno igro v 8 dejanjih bo Požiral g. Košuta, igTali bodo pa nekateri člani ln članice Šentjakobskega g-ledali-Skeg-a odra ln grledališkegn. odseka Soko-la-Moste z društvenim prosvetarjem gosp. Viktorjem Rozmanom v vlogi Petra, sodeloval bo pa kot gost tudi član narodnega gledališča g. Skrbinšek.
Ze pod naslovom pravi nevtructna avtorica Manica Komanova, da je igro napi-
Dečji dispanzer, v ozadju občinski dom
St Vid je znan že po svoji mizarski industriji ne le v državi, temveč tudi v inozemstvu Samo strojnih mizarskih obratov Je v Šentviški občini 10 in med njimi so že pravo tovarne za pohištvo, tovarna "-v. Cerneta in Erman in Arharjeva. V slednji je zaposlenih ie nad 40 delavcev.. Važnejša mizarska obratovalnica je tudi podjetje Mizarske zadruge Sccer je pa skoraj pri vsaki drugi ta'3i v Št Vidu in Vižmarjib mizarski podjetnik.
2e zaradi tako razvitega ter razširjenega mizarstva je &t Vid pravi industrijski kraj. Tu so pa še številna druga podjetja in samo obrtnikov je v šentviški občini 140 Na Brodu obratuje Hribernikova tekstilna tovarna, v Vižmarjib tovarna hladilnikov, v SI Vidu jo zvonarna m livarna un Kremžarjeva tvornica poljedelsk'b strojev. V Vižmarjih je tudi A Kolbova tvornica smuči in zložljivih čolnov, ki ima lepo bodočnost, saj takšnih tvoril ie ni pri nas.
Seveda v št. Vidu tu* precej zidajo. Zad-t)ia leta so zgradili v šentviški občini povprečno po 20 bil, letos pa 28. V tej občini ie bilo ob ljudskem štetju 3728 prebivalcev, vdaj jih je pa najbrž že 3800, ker so se stanovalci v^ejilj v 28 novih hiš pozneje, St. Vid se bo seveda še vedno siril kljub denarni krizi Parcele so namreč poceni v primeri z idealnim terenom in ugodnimi prometnimi zvezami z mestom in čeprav zadnje Čas« r.jib cene rastejo. Spomladi so b'le parcele kvad meter po okrog 20 Din, zdaj so pa seveda znatno dražje.
Hišnih številk jo zdaj t 9t Vidu 85, v Vižmarjib pa 105.
St Vid je že staro Izhodišče za ljubljanske nedeljske izletnike, sicer je pa zadnja leta že nekakšno letovišče in v Mednu, ki tudi spada pod St Vid, je znano ljubljansko kopališče. Seveda je tudi pozmu v St Vidu vedno mnogo >veleturislov<, ki naskakujejo od tu Šmarno goro in Katarino, zato uspeva iS gostiln, v SL v idu imajo tudi 2 veležga-niarni, no, in — brezalkoholno gostilno. Cir-manova gostoljubna hiša v Mednu je pa Ljubljančanom že tako dovolj znana.
Seveda Sentvidčani v marsičem posekajo eelo Ljubljančane. Tako imajo na Brodu elektrarno, ki jim dobavlja tok ceneje kot Ljubljančanom mestna. Ta šentviška elek trama konkurira tudi ljubljanski, ker dobavlja tok Siškarjem.
Najbolj je pa St. Vid posekal Ljubljano s tem, da si je postavil velik Občinski dom .prej kot Ljubljana novi magistrat Ljubljančani še prav za prav niti ne vedo, kjer bo stal novi magistrat.
stanovanja, ■ vsaki etaži po 4, dve po dvo-in dva po enosobna. V občinskem domu bo stanovalo uciteljstvo in uradništvo. Ker je ro*J-^pj*- vse oodkletena ima vsako stanovanje v kleti tudi prostorno drvarnico. V kleti je še pralnica, občinski zapor in posebna črpalka na električni pogon, ki Črpa iz higi-jeničnega vodnjaka vodo in jo potiska v gornja nadstropja tako. da imajo stanovanja tudi  vodovod   Vsi etropi so železobetonski.
Sentvidčani pa niso letos gradili le Občinskega doma. temveč tudi Zdravstveni dom. ki stoji v ozadju prvega. Po zakor.u tvorijo namreč zdaj poedine združene občine zdravstveno okrožje, ki mora imeti svoj Zdravstveni dom šentviško zdravstveno okrožje tvorijo razen šentviške občine še občina Šmartno p. S. g., Cernuče. Jezica, Zg. Siska in Medvode. Toda Zdravstveni dom gradi samo šentviška občina s svojimi sredstvi Dom je namenjen zdravstveni zaščiti šolske dece in mater in se po tem namenu tudi imenuje.
Poslopje je vi sok ©pritlično, a s tako močnimi zidovi, da ga lahko po potrebi dvignejo za eno nadstropje. Dolgo je 21.50 m «o 10.60 m široko. Pritličje je razdeljsmo v prostorno čakalnico. 6 enakih sob. sprejemnico, ordinariisko sobo. ambulanco. posvetovalnico in sobo za sestro, ostali prostori so priti-kl;ne m stopnišče.
V prizemlju so 4 kabine za prsno kopel, skupna večja kopalnica s prhami in kabina s kopalno kad jo. Drugi prostori so namenjeni stanovanju za hišnika, pritklinam, v več-
jem je pa kotlarna, kjer Jo že montirana peč. Dom bo z novim letom že otvor jen,
Obe poslopji je zgradil znani ljubljanski stavbenik g. Miroslav Zupan, načrt za Občinski dom je izdelal »tavbnik in arh. Hugon Schell. za Zdravstveni dom pa stavbno podjetje Tomažič. Ko bo Zdravstveni dom končan ga prevzame v upravo zdravstveni odbor Šentviškega zdravstvenega okrožja.
Gradbeno akcijo za obe zgradbi je vodil stavbni odbor z osmimi odborniki, ki jim na-čeluje Šentviški župan; v odboru jo tudj okrožni zdravnik. Stroški za obe poslopji znašajo okrog 1,500.000 Din. Amortizacija bo končana čez 20 let brez pomoči samouprav n;h oblasti, sreskega uačeistva, Sentvidčani se zanašajo samo nase,
Snetvidčani bodo naredili prihodnje leto tudi trotoar, kakršnega nima nib Ljubljana Segal bo namreč iz St Vida do Ljubljane; ležal bo na levi strani ceste. VeČina posestnikov je odstopila brezplačno zemljo za hodnik. Ta hodnik je namenjen predvsem mle-kancam, ki ne morejo več voziti z ročmmi vozički po tako frekventirani cesti, pa tudi pešci doslej niso imeli ob cesti nobene prave poti, kj leži na nekaterih krajih na levi, na drugih pa na desni strani ceste.
Ker smo že v St Vidu. moramo Se omeniti, da je tu kar 6 prostovoljnih gasilnih društev in sedež gasilske župe. kateri načelu je že več let starosta g. Jo«*. Arhar, ki Je bil ie večkrat odlikovan za gasilske vrbno
ZaJ ne moremo zdaj omeniti in niti ne našteti vsega, s Č'mer se ponaša St Vid, vendar se pa vidi že iz tega, da je St Vid no le najnovejša ljubljansko predmestje, temveč tudi največje, najbogatejše in najlepše. Sentvidčani oaj nam pa nikar ne zamerijo, da smo jib postavili ▼ ljubljansko predmestje. Sa i to je samo na papirju.
V Zagrebu aretirana ljubljanska vlomilca
Ljubljana, 31. deeembra.
Na podlagi brzojavke ljubljanske policije je te dni zagrebška policija na Paro-mlinski cesti aretirala dva mladeniča, osumljena vlomov v blagajne. Pri sebi sta imela ustrojeno kožo in razno vlomilsko orodje. Bila sta pa bre-z listin, eden se je izdal za 30 letnega Josipa Doiinarja iz Radeč pri Zidanem mostu, drugi za 35 letnega Edmunda Handsla iz Lajteršperka. Oba sta poklicu šoferja, toda že dolgo brez posla.
Pri zasliševanju sta priznala,    da sta
vlomila v poslovne prostore tvrdke Tand-ler v Boškovičevi ulici, kjer sta hotela na-vrtati blagajno, pa sta imela preslabo vlomilsko orodje in jima posel ni šel gladko od rok. Zato sta blagajno pustila pri miru in odnesla iz sklad:šča samo nekaj usnia-tih kož. Priznala sta tudi vlom v slaščičarno v Radšini nfici kjer sta odnesla ročno blagajno z 2200 Din. Poskušala sta svojo srečo tudi pri raznih drugih tvrdkah.
Doiinar in Hansel sta pa tudi osumljena, da sta vlomila v poslovne prostore Stavbne družbe v LJubljani in navrtala veliko železno blagamo. iz katere sta pobrala okrog 90.000 Din. Pri zasliševanju sta ta vlom odločno zanikala češ. da v Ljubljani sploh nista nikjer vlomila. Ljubljanska policija je brzoiavila zagrebški, naj ji pošlje daktiloskopične odtise obeh vlomilcev, da na podlagi teh ugotovi, če sta res identična z vlomilci v blagajno Stavbne družbe. Zagrebška policija je svedrovca, ki sta bila ?e večkrat kaznovana, izročila sodišču.
Lepota izgine.
»Mamica, učiteljica je nara t ioii dejala, da lepota izgine. Je to res?«
»Da, drago dete.<
»Mamica, zakaj torej ne izgine na5a Ančka? Saj ji papa vsak dan pravi, da je je sama lepota.
»Tako! No le počakaj, jutri zjutraj izgine tudi ona!«
sala >s posebnim oziroia na Sokolstvo«. Napisati pravo narodno igro kar v tren dejanjib »z ozirom na sokolstvo« je pač zelo, zelo težka naloga. Ker v propagandni igrici ni nobenega dramatfkega zapleta razen postranskih ljubavnih skrbi, kako pridobiti očetovo privoljenje za možitev, je prav za prav vse delo le spreten in živahen opis ustanavljanja vaškega Sokola v obliki dialogov, ki pa proti kraju naraščajo v agitatorične in programa Učne govore. Sokoliče imenuje pisateljica poetično brate Jugoviče in tako je pač tudi krst novega Sokola dal igri precej v zmoto zapeljivi naslov, če bi bila požrtvovalna delavka za sokolstvo namesto lepih besed o eokolstvu in namesto gladke ustanovitve novega sokolskega društva izbrala in obdelala raje b o j e za sokolstvo na deželi in skrajno požrtvovalno delo sokolskih pionirjev med preprostim narodom ter njih kljub največjim oviram dosežene uspehe, bi bila imela do3ti gradiva za dramo, a našla bi bila lahko celo snov za marsikako
uspeha ▼ resnici priboriti te. se se vedno s trdim delom bori za popolno in splošno zmago.
Tudi Manfee Komanova »Krst Jugovi-čev« je epizoda ln orožje v tem boju. Čeprav to orožje ni kruto in smrtonosno, vendar bodo blage besede prepričevale, navduševale in koristile sokolski ideji. Bolj učinkovita, bolj živa in bolj sprejemljiva je igra in njeni nauki, kakor tiskani programi ali se tako plamteča govori. Pravo posodo je pisateljica našla za vsebino in gotovo bo igra tudi dosegla svoj namen, saj bodo gotovo z nameravanim uspehom, da potrde člane v sokolskem duhu in razširijo svoj krog. Igrali igro povsod.
Nastopajo sami preprosti ta prav resnično risani kmetje, a naviti vaški šalji-vec-pastlr Blaže je res izvrstna figura. Pravo narodno blago je ves ta Segavi humor in nad vse blagodejno osvežuje precej preveč gosposke in pridigarske govore idealnega Petra. Tako kmečki fant ne govori, čeprav zna prav Isto povedati po domače, zato pa bog ne daj, da bi morda nastopal celo v visokih škornjih z žametnim lajbčem! Čeprav je Petra vzgojila vojna in ves gori za Jugoslavijo ln sokolstvo. vendar pa na resno bo boja vajeni entuzijast nikdar ne bo sadil tako papirnatih rožic. Prav zaradi vojne, ki ga je napravila inteligentnega ln resnega, nikdar ne! To je vloga za idealnega mladega učitelja ali študenta, ne pa za kmečkega fanta, ki štema zdravo, brihtno dekle. Minka je tudi pravo domače naravno dekle in prav dobra je tudi mati Jera, a oče Balant je pač nagel, ker se mora dejanje naglo razvijati zaradi kratke igre. Kako hitro pa zna Manica mnogo povedati, je prav sijajno dokazala s čisto verjetno rešitvijo, kako si iz-podbije kredit pri očetu Balantu Petrov rival Cebalov Tone. Brez naukov bi bila igrica sicer kratka, a prav dobra.
Igra je poučna in s tem so povedane vee njene šibke strani, vendar je pa vse ostalo prav dobro in živo, saj Manica zna opisati življenje na kmetih z nekaj potezami kakor malokdo. Svojemu namenu igra odgovarja popolnoma m. gotovo jo bodo povsod radi Igrali, zlasti tudi zato, ker v njej nastopa tudi naraščaj ta deca. Do-zdaj imamo le prav malo del, kjer bi lahko Sokoli tudi na odru uveljavili vse svoje sposobnosti tn pokazali uspehe svojega dela v gledaliških in pevskih odsekih pri članih, članicah, naraščaju in decl, zato pa tudi s te strani moramo biti za dobro mdSljeno najnovejše delo ManJc3 Korna-novi prav hvaležni, saj imamo prav v tem žanru tako malo Izbire, da je igra vsem
pretresljivo tragedijo. Vsak boj je dramatičen in prav sokolstvo si je moralo svoje k odrom dobrodošla ln tudi priporočljiva.
Takle jje pirlešfcl stric
Sodar je in skisani časi se ga še niso prijeli, ker so sodi
še vedno okrogli
LJubljana,  SI. decembra.
V Prlekiji Je stric vsak, ki mu ie poganjajo kocane pod nosom, se pravi, stric je, ne glede na sorodstvo ter ta naziv pomeni prav za prav toliko kot gospod.
Takšnega strica vam torej predstavljam. Seveda ima že dolge kocine pod rrosom in Še precejšen šop jih je. Kdove, koliko je star! Takšni strici so kar 50 let vedno enaki. Zdravih, moških obrazov, širokih pleč in širokih korakov, po značaju so skoraj vsi originali na zunaj in znotraj, sicer pa lahko zamenjaš drugega z drugim.
Skisani 5asi so, kaj bi vam pravfL, prle-škega strica se pa še niso prijeli. Možak je sodar. Priti kava po sodih že leta in leta dan za dnem, časi se izpreminjaio, prl^ška zidana volja je pa še vedno predvojno blago. Vino je še vedno dobro, pravi stric In sodi so še vedno okrogli, če ga vprašaš, kako živi. Sicer pa pri delu navadno ne govori. Vihti neprenehoma kladivo, niti znojne-ga cela si ne utegne obrisati, pleše okoli soda ter izpusti od časa do časa dobrodušno kakšnega »vraga« iz u-d.
— Vraga, žejen sen, da bi Jesfh pija! pravi ter zvrne kozarec kot bi m "gnil. Potem še enkrat in še — nazadnje pa pravi delodajalcu, da se je streklenica razsušila ln da pušča. Morje pijače, ki steče v strica med delom, pa delu nič ne škoduje. Stric tolče varno, samo nekoliko bolj čvrsto. Ako ga dobiti noč pn delu, ki ga še ni končal, tudi ne neha. Dokler nosi gospodar polne litre, se stric vrti okrog soda.
Potem je večerja, prav za prav banket Kajti stric je pravi gospod, sploh so v Prlekiji delavci v časteh ter jih pogoščajo z vsem. kar premorejo, čeprav potem sami trpe pomanjkanje. Toda samo kmetje, odnosno domačini, ker >gospodski« spoštujejo delavce prav tako malo aLi še morda manj kot delodajalci drugje po širnem svetu.
Stric se masti, toda zinemo. Pravi, da ru lačen. — Samo žeja me nekšni vragi pravi ter zvrača kozarce. V začetku se mu mudi domov, potem pa kmalu pozabi na dom, ko se še vedno vrste litri za litrom. Stric je še vedno bister, samo nekoliko zgovornejši. Govori, kako je bilo pri vojakih. Bil je junak. Toda odlikoval se je v Četi. kjer so hoteli obificirji vedeti vse bolje kot on, kar ga je nekoč tako razkačik), da je zlomil poročniku sabljo in mu jo vrgel pred noge,
— Pa potem?
Pri teb krasnih »pomnih pa postane stric mahoma pijan. Ničesar se več ne spominja. Govori kot bi rožice sadil — o svoji ženi Sploh je to najzanesljivejši znak, da Je mož pijan tudi v Prlekiji Stric pravi, da je njegova žena fina, nobena se ne more meriti z njo.
Stric začne peti. Posluha nima. pač pa glas. Sipe se tresejo na oknu in zunaj se začne oglašati petelin in pes.
Končno se napotim s stricem domov. Zunaj je egiptovska tema in dežuje. Stric Je
naprtil na pleča zaboj z orodjem, v rokah
pa ima še žagi in sekiro. Hoče nesti vse sam, ničesar ne da iz rok. Svetim s prleško la-terno, v Prlekiji so namreč tudi laterne pr-leške.
Daleč je v domačo vas, v pravem pomenu čez hribe in doline morava, po vrhih — vaseh na vrhu hriba — po poteh ob globokih kolovozih, mimo čepečih, starinskih zidanic, spečih, pokvečemh hiš po podstenjih (hodnikih iz ilovice ob hišah), skozi popolnoma temni gozd, po strmih senožetih ob vinogradih in travnikih po dolini — pot se vleče brez konca.
Stric vedno zaostaja Neprenehoma pada, da kar bobni, orodje šklepeta atne pa poje.
— Počokaj. jas eou opa! pravi pa poje naprej. Svetim mu, da se skobaca na noge. Včasih pade sredi refrena, zalo leži, dokier ne od poje do konca. Sekira žvižga med padcem po zraku toda stric pade vedno srečno, tudi žag ne polomi.
Greva mimo hiše »ne vrhi«, kar stric telebne na podstenje pod okno, da se strese vsa hiša.
— Le glej,   da mi ne a kuče podrja! se
oglasi v hiši drugi stric.
— Ti pa se le babe drži, da nea 8 §tam-peta opa! mu odgovori stric pod oknom.
Kmalu je pa doletela strica hujša nezgoda. Pot je držala mimo mlake, jame v kakršnih se nabira deževnica za napaianje živine. Takšne mlake so navadno globoke za višino moža Opozoril sem strica tudi na to mlako kot na vsako nevarno mesto ob poti. Kmalu se pa zopet oglasi za menoj:
— Počokaj, jas sou v mlaki!
Posvetil sem in res je stric do pasn v vodi, roki na drži z žabami in sekro nad glavo. Toda predan mu hočem odvveit orodje iz rok. se skobaca sam iz mlake. Komaj ie na nogah, že zopet poie.
Prišla sva v dolino  Kakšnih V> korakov od poti. ob   moeoČTiein   hrastu med jelšev lem se suklja  visoko višnjev plamen. Stric obstane ter pravi:
— Vidiš, pčnezl cvetejol — Vrag sedi na njih!
Okros ognja plešejo čudne sence. Vidiš vraga kak pleše! Pa biirklo ma v rokah!
In res brez posebne fantazije se je zde lo. kot da pleše rocač okrog čudnega ognja Toda stricu ne morem dopovedati, da j** ta ogenj v zvezi • močvirskim vplivom Preveč je še vedno vkor^ninjena vera. da >cvete denarc. kjer je zakopan
— Zebe ga vrana, pa se ereje! pravim
— Naj ga le zebe. zakaj pa neče pitil Vidiš, mene pa nič ne zebe!
Končno se plamen odtrga pri tleh W švigne kvišku hrast in jelševje pa zop~i zagrne popolna tema
Pricapljava do stričevega doma Todn stric ere mimo vrat h gospodarskim po siopjem.
— Stric, tu so vrata?
— Se ven! Le tiho bodi, da ne l babe
sbuda I Jat grem v listnjak tpot!
Zavlekel se je v listje blaten in premočen do kože. Zjutraj je s prvim dnem romal zopet na delo v drugi oddaljeni vrh. Tako živi leto za letom. Sodi so še pač vedno okrogli in vince sladko.
Na Silvestrovo in na dan novega leta moramo brezpogojno v opereto
J$ 12 1 O l9 1 H
Smeha, zabave, muzfko ter lepega za oči in ušesa bo dovolj za celo prihodnje leto! Zato hitimo sedaj takoj po vstopnice za
ELITNI KINO MATICA
Predstave danes ob 4., *4 8 tn 9 H — Jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer.
Telefon 2124.
Vsesokolski zleti 7 številkah
Ko jte v avgustu 1884 umrl Mlrosbr* TJrš, je spremilo ustanovitelja sokolstva os njegovi zadnji poti skozi Prago na Olsano 89 sokolskih društev s 1600 olani in 72 prapori. Toda kaj je bila ta udeležba v primo-ri z ogromnimi množicami Sokolov, ki so udeležili poznejših vsesokolskih zletov! O tem nam pripoveduje Jos>ef Bartos v drogi izdaji svoje knjige o Miroslavu T7ršu.
Se pod Tvrševim vodstvom telovadi nm Streleckem ost rovu 720 Sokolov, piše Bar-toš. Ob drugem zletu 1891 naraste to število že na 2473, a štiri leta pozneje,, ko *• je vršil v Pragi tretji zlet, se ga je udeležilo 4287 Sokolov. Ob T V. zletu 1891 je prvič prikorakalo na telovadišče 8G0 Sokoba, kar je bil nov činitelj, ki danes težko razumemo nfega pomen. Telovadcev je pa bilo že 6705. A ko je bil L 1907 v Pragi peti zlet, je bilo razmerje članic do člaaiov žo 2500 : 7600. Sesti zlet L 1912 se je imenoval splošno zlet slovanskega sokolstva. Pt>-leg 18.000 Sokolov in 550 Sokolić je nastopv-lo tudi 1050 naraščajuikov? 2097 dijakov ia 1980 dijakinj.
Potem je svetovna vojna začasno ostavila sokolsko delo. Toda že L 1920 smo imeli sedmi vsesokolski zlet, ki se ga je udeioi-lo 27.008 članov, 2:^.472 članic, 19.612 narašča in ikov in 11.180 dijakov. Osmi zlet L 1921 je bil višek sokolskega pr zadevanja, kajil zbral je na telovadišču 29.804 člane, 17.12% Članic, 17.678 naraščajnikov, 17.497 nanv. ščajnic, 70o0 dijakov in 6:>40 dijakinj.
Sokolskih zletov si pa ne moremo misliti brez sprevodov v Pragi. Tudi sprevodi so storili svoje delo, ki ga ne smemo podcenjevati. In tudi tu nalet'mo na presenetljiv porast udeležencev. Leta 1882 je k^r-v. kalo skozi Prago 1572 Sokolov v kroju, deset pozneje 5729, L 1895 že 7533„ L 1901 j« bito v sprevodu 11.S95 Sokolov in L 1907 Ž» 12.555. šesti zlet je privabil v Prago 17.71 "J Sokolov v kroju, poleg tega pa nad 900) ameriških Cehov, 350 Bolgarov, nad 803 Rusov, 1164 Srbov, 500 Hrvatov, 500 Slovencev, 23 Slovakov, 19 Poljakov nad 10>* Francozov ;.n 30 Madžarov. Leta 1920 je p« korakalo v sokolskem sprevodu že 85.000 članov in 13.300 članic, a leta 1926 35.583 članov in 10.778 članic.
-.- »
Pregnani vlomilci
Vače pri Litiji, 29. decembra.
Sređl pretekle noči so se pojavili v n>-?em trgu drzni vlomilci in si izbrali hP» tukajšnjega poštarja g. Kimovca, ki ima v visokem pritličju uradne pro=tore. Proti jutru, so začuli domači sumljive glasove z dvorišča. Ker šum le ni polegel, je vstal ed^-t domačih, ter odšel z lučio v roki v poštu* sobo. So tolko je imel drzni nočni obiskovalec časa, da je smuknil skozi razbito okno na dvorišče in od tamkaj v noč, ter ja pravočasno ušel zasledovalcu.
Vsa hiša je bila seveda na mah na nogah. Klc: >Na pošti so vlomilci!«... je pred rani il vso sose?ko. Na kraj vloma so prišli orožniki s komandirjem narednikom g. Kurnikom. Preiskava, ki jo ie vodil komandir domače orožniške stanice, je ugotovila, da je prišel vlomilec z dvorišča o> lestvi, ki si jo je izposodil pri sosedu. Pn« šedš do visokega pritličja je razbil šipo, zlezel skozi odprtino v hišo in se seveda takoj kotil posla v poštni pisarni.
V naglici je pričal stkati za denarjem, na razpolago mu je bila tudi ravnokar dospela pošiljatev kol^kov in znamk, ki jia pa zaradi nenadnega obiska domaČ b ni .iterrn.il odnesti. Zanimivo je, da ni utegnil vlomilec pobnsnti v žep niti ameriških m drugih inozemskih denarnih pisem, ki ?o iih poslali sorodnki svojcem za novo letev Sploh je bil plen prav malenkosten, \1fv-rnilce iščejo zdaj orožniki. Vse kaže, da svedrovci dobro poznajo naš kraj. O tem oriča tudi dejstvo, da je bilo v zadnjem Pasa pri nas več tatvin, tatovom pa niso prišli na sled.
Ptran ft
>5tOVENSKT  N A RH D«, dne 31. decembra 1931
Lepo vedenje spremljevalec srčne omike
Kaj moramo vedeti, če hočemo biti v tramvaju, na ulici in v avto
mobilu dostojni in olikani
Lepo vedenje je spremljevalec srčne omike trn zato vid mo, da polagajo vedno večjo važnsot nanj tudi delavski in kmečki sloji. Naš kmet je bil še nekaj let pred vojno okorn m neroden Lako, da |>o mestu skoraj ni znal hoditi, zdaj pa marsikaterega kmeta v mestu ne spoznaš, da ni meščan. Še bolj velja to za delavca, ki pravilno razume pomen dostojnega, lepega vedenja. Seveda pa v tem pogledu še daleč ni pri nas vse tako, kakor bi moralo biti. To velja posebno za vedenje izven doma za vse sloje, tudi za tiste, ki si domišljajo, da je pri njih lepo vedenje že v krvi. Zato ne bo odveč nekaj splošnih navodil, ki jih posnemamo iz Kari Čajčikovega odnosno An J reasovega dela >Družabni svetovalec za vse življenjske okolnosti.c
V tramvaju
Ljudje dajejo navadno tem več na lepo vedenje, čim tesnejše medsebojne družabne etike navežejo. Pri tem se pa poveča tudi nevarnost večjih ali manjših pregreškov zoper formo v tej ali oni zadevi. Iz tega sledi, da v javnih prometnih sredstvih ne najdemo več tako velike razlike v vedenju ljudi, kakor na ulici, vendar pa nudi na pr. polno zasedeni voz cestne železnice opazovalcu neizčrpno število najrazličnejših nerodnostt. Zato je potrebna  često  velika spretnost in
zanesljiv takt, da ohranimo na železnici in na cestni železnici vedno formo, ne da bi človek izgubil s tem kaj na svojem ugledu pred brezobzirnimi in nedostojnimi ljudmi.
Pri vstopu se ne smemo prerivati in tlačiti. Ljudem, ki jim gre sicer prednost, gre prednost tudi tu. Dami, ki jo spremlja, pomaga gos|H>d vstopiti. Enako se pomaga bolnim ljudem ali invalidom s tem, da ji b potij.retno. Če stojimo niže, ali pa jim podamo s ploščadke roko v pomoč.
Pri vstopu v tramvaj klicati Še v slovo onim, ki so nas spremili do tramvaja, kakor da se ne bomo nikoli več videli, je smešno. Pri vstopanju in izstopanju spada desna roka na sprednji opiralni drog/ Kdor ne pazi na to, hi h ko pade, tudi če vozi tramvaj počasi. Če se tramvaj že premika, more moški teči nekaj korakov za njim, da ga še ujame. Teči za tramvajem daleč je pa smešno. Dame nikoli ne skačejo v tramvaj ali iz njega, temveč raje počakajo, da prispe naslednji voz.
Vstopati in izstopati   med vožnjo je po
cestno - policijskih predpisih prepovedano. Kdor pa vendar to dela, ne da bi bii izurjem, Ogroža ne ie samo sebe, temveč povzroča neprijetnosti uslužbencem in z zadrževanjem tramvaja tudi drugim potnikom. Predno skočiš iz tramvaja, poglej, če se ne bliža mo- I torno vozilo. Z izstopom se ne Čaka do zadnjega trenutka. Dostojen človek pa tudi ne stopa takoj ob vstopu k izhodu ali celo na stopnico. Posebno starejše ženske hočejo biti navadno prve pri izhodu. Zato pa navadno zelo previdno izstopajo in zadržujejo s tem druge izstopajoče. Iz praktičnih ozirov bi morali torej starejši ljudje pustiti naprej gibtnejšo mladino.
Go^jK)d izstopi pred damo. ki jo spremlja in ji pomaga z roko izstopiti. Tuji danu, ki ji ni dolžan pomagati, pa da po potrebi prednost tudi pri izstopanju. Ce je tramvaj prenapolnjen, je najbolje počakati naslednjega. Na cestni železnici se je sčasoma razpasla navada smatrati priklopni voz za nekakšen slabši razred. Tudi če bi bilo to utemtv Ijeno, nima [toniena tlačiti se v motorni voz, če je v priklopnem dovolj prostora. Znani pojav, da je Često v vozu dovolj prostora, na pl<>ši"adi jki velika gneča, bi moral napotiti vsakega, da se umakne v voz in ne stoji med
vrati ali na ploščadi. Vrata in izhodi naj ostanejo po možnosti prosti.
Pri vstopu v tramvaj se prepričamo, če tie gre kdo za nami. Ce nihče ne gre, zapremo po možnosti brez ropota vrata. Vrata se puste odprta samo v hudi vročini. Starim in betežnim ljudem prepustimo v polno zasedenem vagonu svoja mesta. (Proti temu se pri nas največ greši!). To so dolžni storiti zlasti mladi gospodje in dekleta. Materam ali sploh ljudem, ki drže dete v naročju, je treba nemudoma |>onuditi mesto, da lahko sedejo. Te lepe navade pa ne podpiramo, če namenoma držimo v naročju večjega otroka, ki bi lahko stal, samo zato, da si tako priborimo sedež.
Znani dami mora gospod takoj ponuditi mesto. Do neznanih dam nima te dolžnosti, vendar je pa umestna uljudnost, ki z njo stori prijazno to uslugo dami, stoječi tik njega. Pri tem je čisto odveč vprašati: Vam smem ponuditi svoje mesto? S tem, da vstanemo, to itak dovolj jasno povemo. Dama sede s prijazno in tiho zahvalo. Ne sme pa take usluge sprejeti molče ali samo s prikima-njem kakor samo ob sebi umevne stvari. Gospod, ki spremlja damo, se tudi zahvali s tem, da se odkrije
Ce je odstopil gospod svoje mesto dami, ki jo je morda spremljal šolar, pripada mesto, ki se pozneje izprazni, t~mu gospodu, nikakor pa ne fantiču. Ce se pa dame pri vstopu v polno zasedeni tramvaj vprašujoče ozirajo, kdo jim odstopi mesto, pri tem pa še delajo različne grimase, pomagajo pripravili inoške do lega, da popolnoma opuste lo lepo navado, ki sicer že itak izginja. Priporoča se pozornost ponuditi Jjudem, ki ?padajo skupaj, pa morajo sedeti ločeno, zamenjavo mest, da jim omogočimo sedeti skupaj. Za to prijaznost smemo tudi prositi, toda zelo uljudno, če ne gre za ljudi prevelike starostne ali stanovske razlike. Stoječe občinstvo se drži v ta namen določenih jermenov, zaves ali mrež za prtljago, nikakor •pa ne ramen svojih sosedov. Grdo je tudi, če se stoječi opira na naslanjala klopi tako. da moti sedečega. Ce tramvaj ni prenapolnjen, sploh ne smemo stati preblizu sedečih ali stoječih potnikov.
Ko se sedež oprosti, ne planemo nanj divje, temveč sedemo počasi in mirno. Ce nas kdo prebiti, ga pustimo, ne da bi delali
srdito grimaso ali celo po nepotrebnem govorili. Moški prepuste v lakih primerih vedno mesto ženskam, tudi tujim. Pripraviti in prešteti med vožnjo denar je uljudnost, ki prihrani sprevodniku čas in mu omogoči hitreje postreči drugim potnikom. Ce nima sprevodnik drobiža, da bi nam menjal večji bankovec, tedaj molče izstopimo, ponekod je navada, da gospod plača dami vozni listek, drugod pa ne. Ciospod stori najbolje. Če se dela kakor bi hotel plačati oba listka, ko pa vzame dama denarnico iz ročne torbice, se ne spodobi prerekanje o tem, kdo bo plačaL Enako sprejme gospod denar za vozni listek, ki mu ga hoče dama dati, če ne takoj, pa vsaj po drugem pozivu. Dostojno tudi ni prerekati se dolgo o voznini.
Včasih si potnik prihrani neprijetnosti, le takoj pogleda, ali je vozni listek pravilno označen in preščipnjen. Tudi če se sprevodnik zmoti, prekrši potnik pri prestopu predpise cestne železnice. Priporoča se spraviti vozni listek vedno v isti žep, da ga pri prestopu ni treba iskati po V6eh žepih. Kot pu-šeljc za klobukom pa vozni listek človeku ne pristoja. Napram sprevodniku se vedemo uljudno. Ce pride do spora, se ne spuščamo v neprijetne in pozornost vzbujajoče debate, temveč si zapomnimo Številko tramvaja ter dan in uro, potem se pa obrnemo na vodstvo cestne železnice. Treba se je pa seveda pokoriti prometnim    predpisom. Niti damo.
ki včasih mislijo, da jim gre izjemen položaj, se ne morejo upirati splošnim prometnim predpisom.
Zavitkov ne smemo polagati na klopi in z njimi moramo ravnati previdno, da niso v nadlego drugim potnikom. Večjih zavitkov ali celih bal v tramvaj ne smemo jemati. Razvaliti se v tramvaju na klopi je nedostojno. Ce nima drugi potnik mesta, se mu umaknemo kolikor mogoče v stran. Kop! v tramvaju niso divani ali naslanjači, niti ne «lužijo temu namenu. Ce se torej preveč opiramo, nadlegujemo potnika pred in za seboj, če se pa zleknemo, jemljemo mesto sosedu tn dregamo potnika za seboj. Če imamo preširoka ramena. Noge se ne drže križem, niti jih ne smemo iztegniti, niti dvigniti tako, da bi se mogli s komolcem nasloniti na kolena. Dostojno tudi ni podpirati si glavo ali držati jo v dlaneh. Dežnik in paliro je treba držati pokonci, mokrega d°žnka ne smemo postaviti med sebe in soseda. Tudi z drugim: mokrimi predmeti, z zimsko športno opremo itd   ravnamo previdno.
Kaditi je dovoljeno samo na ploščadi. Ce si pa pomotoma prižgemo cigareto v tramvaju, se zahvalimo za opozorilo in se oprostimo, potem pa cigareto takoj ugasnemo, ne da bi si na hitro roko privoščili še nekaj >požirkov« dima. Na otroke je treba strogo paziti, da ne nadlegujejo potnikov. Tudi pri čitanju novin večjega formata se je treba ozirati na sosede. Novin ne smemo držati nasproti sedečim ljudem tik pred nosom, niti tako, da bi tvorile okrog nas špansko steno. Vsake novine se dajo primerno zložiti, da jih lahko nemoteno čitamo. Ne spodobi se vobče gledati čitajoČemu sosedu v novine, knjigo ali celo v pismo.
Glasni in preveč zgovorni pogovori sploh ne spadajo v tramvaj. Burne debate motijo druge potnike ali pa vzbujajo preveč zanimanja. Preočitno prisluškovanje tujim pogovorom je nedostojno. Glasno navajanje imen je nedostojna brezobzirnost do imenovanega. Saj ima lahko neprijetne posledico tudi za govorečega, kajti v tramvaju so lahko znanci imenovanega, ki mu povedo, kar so slišali. 0 zasebnih zadevah se ne govori javno v tramvaju. Zato nikoli nikogar no vprašamo, koliko ima plače, kako gredo kupčije itd. Tudi druge kočljive pogovore odložimo na primernejši čas ln na primernejše mesto. 'Izogibati se je treba tudi izmenjavi političnih nazorov, ki bi utegnili pozneje poseči morda strastno v nje tudi ljudje, ki jim do tega nič ni. Šepetati si skrivaj z roko na ustih, je nedostojno.
V tramvaju se vobče ne sme jesti, kakor tudi ne na ulici; ne smemo pa zameriti ljudem, ki se morajo v svojem poklicu iiino^u vozili. Če v vagonu ali tramvaju malo prigriznejo in če znajo to storiti dostojno. Grda brezobzirnost je kašljati nasproti sedečemu potniku v obraz, ne da bi si zatisnili usta z robcem, ali vsaj z roko. Izkašljani bacili se razlete Često več metrov daleč in lahko jih vdiha nasproti sedeči potnik. Pa tudi če nihče ne sedi nasproti nam, je nedostojno prosto kašljati in kihati.
Čiščenje nohtov in druga taka opravira ne spadajo v tramvaj. Ce pa kdo to počenja, ne delamo opazk, niti ne kažemo nevoljo. Kakor v tramvaju, se vedemo tudi v železniškem vozu. Ce pa potujemo daleč, po pravici uveljavimo zahteve po večjem udobstvu lako, da morajo biti potniki poučeni še o drugih pravilih.
Na ulici, na hodniku
Na hodniku se je treba ogibati tako, da se ne zaletavamo drug v drugega. Sicer pripada damam, družabno višje stoječim moškim, starcem, bolehnim in pohabljenim ljudem prednost, pa tudi ti so dolžni ogibati se in ne smejo čakati ali računati s tem, da s« jim napravi prostor. Ogibati se morajo tudi dame in družabno višje stoječi, Čeprav se jim hoče od nasprotne strani prihajajoči prvi umakniti. Kdor se za ta pravila ne zmeni in hodi po ulici našopirjen, kakor bi razen njega nikogar ne bilo na svetu, dokazuje, da je neotesan.
Na ozkih, slabih ali nesigurnih hodnikih odnosno ulicah ima pravilo o umikanju izjemo, da prepustimo varnejšo in boljšo stran poti dami, starejšemu gospodu, invalidu itd. vSicer se pa pri nas pešci itak pri umikanju na ulic: ne drže nobenega pravila, kar je treba vsekakor grajati). V mestih je to na ozkih hodnikih k hišam obrnjena stran. Ce je treba, mora ogibajoči umakniti se na cesto, ne sme pa pozabiti, da utegne od zadaj pridrveti vozilo. Ce je na ozki cesti, ozki ga-
zi, v visokem snegu ali na ozki, s peskom posuti stezi po oledenelem hodniku, prostor samo za enega, se je treba vedno umakniti dami, starčku, bolnemu ali pohabljenemu človeku. V ozkih prehodih, ozkih vratih ali na ozkih hodnikih počakamo, da gre mimo nasproti prihajajoči Prednost imajo tu zopet dame, družabno višje stoječi in starejši gospodje.
Njim se daje tudi prednost in se jih pusti mimo, 5e gredo v isto smer. Gospod, ki spremlja damo, pa stopi naprej, če preti nevarnost, ali če je pol slaba. Skozi vrata pustimo najprej damo ali družabno višje stoječega gospoda in sicer tako, da mu odpremo vrata in se skromno umaknemo. Ce nastane tekmovanje v uljudnosti s tem, da kdo noče sprejeti ponujane počastitve, temveč dj sam drugemu prednost, se ne smemo obotavljati. Tisti, ki mu je bila vdrugič dana prednost, jo mora takoj sprejeti. Tistemu, ki gre za nami, pridržimo vrata, če ni predaleč. Ce je razdalja tako velika, da lahko vrata mirno zapremo, predno pride do njih prihajajoči, nj treba vrat držati. Prihajajoči se bo gotovo nožuril, če opazi našo uljudnost in nas ne bo pustil dolgo Čakati.
Pri vstopanju skozi vrata veljajo ista pravila, kakor v vseh podobnih primerih. Kdor prvi vstopi, podrži drugemu vrata. Ce nese-mo v živahnem prometu na ulici zavitek, ga po možnosti ne držimo pod pazduho, ker bi se lahko v koga zaleteli. Iz istega vzroka je umestno v gneči ne tiščati rok v žepih suknje in ne nositi pod pazduho aktovke. Kdor nese težjo prtljago, ni oproščen dolžnosti umikanja. Večje predmete je treba nositi po cesti, ne pa po hodniku. Ce je prehod tesen tako, da se je treba zasukati do četrtine ali polovice, se je treba obrniti k sebi z obrazi, ne pa s hrbti. Ce se umakne nasproti idoči na isto stran, ostani na svoji strani, sicer nastane mučno skakanje sem ni tja. JCratko opravičilo z obeh strani je seveda umestno.
Grobo bi bilo nasproti prihajajočega ah tistega, ki ga hočemo prehiteti, pahniti z roko v stran. Grobo je tudi ločiti dva skupaj idoča in napraviti si med njima pot. Ne ho-
di nikoli po nepotrebnem po cesti. Na Križišču ali na vogalu ne prehitevaj še v zadnjem trenutku počez idočega človeka, posebno ne dame. Ce opaziš, da te hoče kdo prehiteti, se mu po potrebi umakni in ne čakaj, da bi te prosil. Brezobzirno je koracati tebi nič meni nič naprej, kakor da nisi ni-čekar opazil. Če hočeš prehiteti, ari lahko izprosiš prostor, če ti ga ne napravijo. Pri damah in družabno višje stoječih pa smeš to storiti le, Če ni druge možnosti, da bi jih prehitel n. pr. s tem, da stopiš na cesto.
Na hodniku, ki je tako ozek, da gresta po njem samo dva, je treba hoditi med živahnim prometom tako, da gresta drug ob drugem samo napol ali pa sploh drug za drugim, ker bi se moral tretji prihajajoči umakniti na cesto. Pri tem stopi gospod za damo, podrejeni za predstojnika, mlajši za starejšega. Pri živahnejšem prometu ni dovoljeno,
Mihail Zošcenko
Slučaj v bolnici
V februarju, bratci moji, sem zbolel.
Legel sem v mestno bolnico. In ■tako vam ležim, veste, v mestni bolnici, iečim se in duševno počivam. Vsenaokrog pa tiho in mirno, da nikoli tega. Povsod snaga in red. celo ležati je človeku nerodno. A če hočeš pljuniti evo ti pljuva mika. Hočeš sesti — stol imaš pri rokah, če se hočeš usekniti usekui se. kolikor ti drago v roko, a v rjuho — bog varuj, v rjuho za vse na svetu ne dovolijo. Pravijo, da tega ni v pravilniku.
No pa se potolažiš.
In ni da bi se ne potolažil. Toliko je naokrog postrežbe, toliko laskanja, da nikoli tega.
Leži. pomislite, takle oguljeni človek, pa mu nosijo obed in posteljo posti1 aio in barometer vtikaio pod pazduho in klistirajo ga lastnoročno in celo za njegove zdravje se zanimajo.
In kdo se zanima? Važni, vodilni ljudje — zdravniki, doklorji, sestrice ta pa še ranocelnik Ivan JvanoviČ.
Pa sem začutil tako globoko hva-
ležnost do vsega tega osobja. da sem sklenH   doprinesti gmotno hvaležnost.
— Vsem ne moreš dati, — sem pomislil, — toliko ne premoreš. Enemu dam, si mislim. A komu — to bomo videli.
In vidim: nikomur drugemu ne moreš dati, nego ranocelniku Ivanu Iva-noviču. Možak, da bi ga spak, je krepak in dostojanstven, prizadeva si pa tudi najbolj in kar iz kože leze.
— Pa naj bo, si mislim, njemu dam. In začel sem razmišljati, kako bi mu stisnil, da bi ne žalil njegovega dostojanstva in da bi me za to ne kresnil <po nosu.
Naključje je kmalu naneslo. Stopil je ranocelnik k moji postelji ln pozdravil:
— Zdravstvuite, — pravi, kako pa kaj zdravje. — Ste opravili potrebo?
Aha. si mislim, že kliuje.
— Seveda sem jo. — pravim, — pa je nekdo izmed bolnikov nočno posodo odnesel. Ce bi pa radi sedli — kar sedite k meni na posteljo. Se bova kaj pomenila.
Frisedel je ranocelnik na posteljo m sedi.
— No, — mu pravim, — kako je 1
kaj, kaj pišejo, se kaj dobro zasluži?
— Zaslužek, — pravi, — ni velik, a kar je inteligentnejših bolnikov, prav gotovo stisnejo kai v roko. tudi če so že v zadnjih zdihljajih.
— Izvolite, — pravim. V zadnjih zdihljai-ih sicer še nisem, dam pa rad. In celo že davno sem sanjal o tem.
Potegnil sem izpod zglavja denar in mu ga dal. Sprejel ga je zelo ljube zniivo in z roko mi je pomahal v zahvalo.
A drugi dan se je vse to začelo.
Ležal sem zelo mirno in zadovoljno, nihče me doslej ni nadlegoval, a zdaj se je ranocelniku Ivanu Ivanovi-ču menda kar zmešalo od moje gmotne hvaležnosti. Cez dan jo primana desetkrat aH petnajstkrat k moji postelji. Zdaj mi popravi zglavje, zdaj me odvleče v kopel, zdaj zopet trii jriporoča klistiranie. 2e s samimi termometri me ugonobi, pasja noga! Prej so mi merili temperaturo enkrat ali dvakrat na dan, pa je bilo dobro. Zdaj mi jo pa merijo petnajstkrat. Prej je bila kopel hladna in ugajala mi je, zdai ti pa napolni kad s kropom — da bi kar na pomoč klical.
Poskušal sem že to in ono — vsa
zaman. Ponujal sem mu, ciganu, še denar, da bi me le pri miru pustil, on si pa prizadeva še bolj.
Minil je teden, vidim — tako ne gre več.
Vzelo me je bilo, dobrih petnajst funtov je šlo, shujšal sem bil in jed mi ni več dišala. A ranocelnik si je še vedno prizadeval.
Nekoč je malo manjkalo, da me ni ta capin skuhal v kropu. Bogme. Tako kopel mi je pripravil, ialot grdi. da mi je kar kurje oko na nogi počiio in koža se mi ie olupila.
Pa sem dejal:
— Cuj, ti cigan, kaj kuhaš ljudi v kropu? Ne dobiš več gmotne hvaležnosti.
. On mi pa pravi:
— Pa ni treba. Pa poginite, pravi, brez pomoči znanstvenih sotrudnikov.
In odšel je.
A zdai gre zopet vse po starem.
Temperaturo ml merijo enkrat na dan. klistirajo me pa samo po notreb' In kopel ie zopet hladna in nihče več me ne nadleguje.
Ne bije se zaman boj zoper napitnino. Oh, bratci, ni zaman ta bpj.
da bi hodili skupaj več kot trije. Pri vsakem srečanju ee pa mora vrsta raztrgati in napraviti prostor V takih primerih poedia-ci niso dolžni umikati se. Ce se po neprevidnosti v kega zaletimo ali sicer nehote nadlegujemo mimoidočega. KDO dolžni ulju]-iiO opravičiti se. Pri tem se vedno odkrijemo. Opravičilo »e lahko zelo kratko, ne sme pa zveneti neprijazno Ce se sam v koga zalotiš ali Če se moraš opravičiti dami. se izražaj prijazne je. Niti dame se ne ponižajo, če
se  po  potrebi   prijazno  opravičilo go-p<v.1u.
Tudi če ni nobPnt*»a dvoma, da se je ta-letel vate mimoidoči, najdi brž besed en uljudnega opravičila tudt takrat, kadar *e mimoidoči ni dostojno opravičil Z uljudno-?tjo osramotiš neolpsnnra. sam pa pokažeS srčno omiko. To je najboljše orožje proti j»-balinstvu. Izdal bi se pa takoj, da ne poznal pravil lepega vedenja, če bi drugemu takoj očital neznatno nerodnost ali če bi iza celo nahrulil. Nedostojnim, izzivaiočnn ljudem, ki se namenoma zaletavam v mimoidoče, se t previdnosti raje umakni. Pri takih ljudeh % uljudnost jo ničesar ne opraviš Ogibaj se bo-sednib spopadov v javnosti. Posebno dame «se pod nobenim poLfoiein ne sineio spustiti v prerekanje Ce se na ulici zbero ljudje, je dolžnost moškega pogledati, kaj se je zgodilo, ker bi morda lahko kaj pomagal. Ce ue more sam pomagali; mora poklicati pomoč. Ce je pa pomoč že tu, naj ure &vojo pot. Delati se važnega je smešno Ni lepo ustavljati se iz gole radovednosti in zijati okrog sebe. Dame se ne imajo prerivali v gneči. Ustavljati se sredi živahne uhce dami ni priporočljivo, ker ji lahko prinese neprijetnost.
V avtomobila
Ce- se peljemo v avlomoUlu sami, sede* mo Lako, da nam šofer ne zakriva razgleda, če ima avto razgled naprej Pri večini nadih avtomobilov, ki imajo volan na de<sui strani, sedemo torej na levo. Včasih j>a damo prednost častnemu mestu, kakor v avtomobilih, ki imajo volan na levi strahu. Ce se peljo gosjiod daleč — damam se taka vožnja v na-jetem avtomobilu brez spremstva ne priporoča — lahko sedemo tudi k šoferju, da moremo slediti vožnji po zemljevidu tn dajati šoferju navodila.
Ce se pelje gospod z damo v avtotaksiju, jo pusti sesti na desno stran. Ce bi rada imela razgled naprej, pripada dami mer>U\ ki je z njega lepši razgled. V odprtem avtomobilu sedi dama pri šoferju, da je zavarovana pred vetrom in prahom. Ta sedež je tudi najbližji težišču voza tako, da se Daj manj trese. V zaprtem avtomobilu pa sede gospod k Šoferju. Gjst ne pusti lastnika avtomobila sedeti samega za volanom kot plačanega so ferja, temveč sede k njemu. Ce se pelj* ,o trije v najetem avtomobilu, ki ima poieg dveh udobnih mest zadaj še dva majhna »klopna sedeža, sede tretji, posebno na daljši vožnji glede na udobnost vsen treh na večji sedež kraj šoferja, razen če bi bil a steno ločen od drugih dveh ali pa če gre za gosjx>da, ki spremlja dve dami. V tem primeru sede na sklopni sedež in se obmo k damama z bokom.
V polno zasedenem Sestsedežnem avtu je častno mesto desno zadaj, kraj njega je dru-ro mesto, tretje je pred Kastnim moštom, kraj njega levo četrto in kraj šoferja je peto mesto. Je pa še cela vrsta r:tznih možmostj pri razdeljevanju sedežev, ki se pa dajo vso režati po navedenih načelih Ln primerih.
Za dolge vožnje ae je treba primerno obleči. Koža nas varuje najbolje prahu in vo. tra, zato so najprimernejši usnjeni plašči ia jopiči, pozimi podloženi s kožuhov.no. Glavo pokriva avtomobilska čepica. Kdor iina občutljive oči, si jih zavaruje z očali. Na roko spadajo trpežne usnjene rokavice. V avtomobil ne jemljemo obleke, ki plapola v zraku. Tisti, ki šotira vzame na daljšo vožnjo iz mesta po možnosti avtomobilsko ali športno Čepico. Sofirati v slamniku ali » trdem klubuku ni lepo. Ce povabimo kogo na izlet z lastnim ali najetim avtomobdorn, moramo kriti vse stroške za avtomobil, napitnino, hrano šoferju, bencin, mltnlno itd. Kot gost lastnika zasebnega avtomobila izrazimo svoje priznanje z napitnino šoferju. Ce se pripelje dama z gospodom v avtomobilu pred gostilno, restavracijo, kino itd., bi bilo z njene strani netaktno, če bo gosjKHlu, ki se mora še baviti s šoferjem, ušla naprej v lokal. V takih primerih mora dama počakati ob strani na svojega spremljevalca. Podobna netaktnost je. Če ostane gospod, ki ja odpeljal damo z avtomobilom domov, sedeti v avtomobilu, dočim mora dama sama od avtomobila do hišnih vrat.
Da nam ni treba menjavati večjih bankovcev pri plačevanju za vožnjo a taksijem, moramo imeti pripravljen drobiž. Prerekanju 9 šoferjem 6e je treba izogniti posebno v navzočnosti dam. Ce avto nima taksametra ali Če se ustavi izven mesta, kakor se zgodi pri dolgih vožnjah, se domenimo glede voz-nine s šoferjem pred vožnjo, pri plačevanju mu pa damo primerno napitnino. Kdor si lahko privošči vožnjo z avtomobilom, ne sme gledati na nekaj dinarjev več ali manj.
A\aterina modrost,
— Gospa, zakaj pa ne dovolite hčerki, da bi se šla z menoj smučat? Kaj mi ne zaupate?
— Seveda vam zaupam.
— Morda pa ne zaupate srvoji hčerki?
— Tudi nji zaupam.
— Zakaj torej ne dovolite?
— Ker ne zaupam vama dvema, če sta skupaj.
Na pošti.
— AH je prišlo pismo poste restante za Nino Pelzer?
-- Ne. gospodična, pač pa za Sinino Pepelzer.
— Je že v redu, moj fam< namreč jeclja.
Na priporočilo.
— Kaj, s tem pekovskim pomočnikom se hočeš zaročiti? Saj ga poznaš komaj 14 dni!
— 2e^ r^s. toda moja prijateljica je bila poročena z njim 4 mesece in ga je prav toplo priporočila.
>S L O V E N S K T  N A H O De, dne 31. decembra 1931
Stran 3
Pribežališče
lešnikov in revežev
V 22 letih je postregla mestna zastavljalnica 750.000 za< stavljalcem — Letos je bilo že 17*860 zastavljalcev
LJubljana, 31. decembra.
Ljubljančani marsikai pojrreSaio. gotovo jim ne bo ni!<dar popolnoma u strjen o. vendar pa lahko rečemo da bi najbo > pogrešali t:sgV mestni urad. ki je oo b'^tvu pravo Dnbežališče grešnikov in revežev. 2a!ostna je sicer ta ugotovitev, toda še b;v* žalostno bi bilo. če bi mešča.ii ne vedeli ob najhujših stiskah ne kod ne Kam skat pomoči in tulažbe Zato ni treba na dolg? in široke dokazovati, kako potrebna ;e v Ljubljani zastavljalnica. in menda le nI treba niti na do'jjo in Široko opisovati, sij je znana najširšim slojem meščan«/a — čemu bi tajili.
Da je mestna zastavljalnica posfeflrla v 22 letih okrog 750.000 zastavljalcem ter lini izplačala okrog 90 milijonov Din. nam pove toliko, da se ne moremo baš b?har . da nimamo z zastavljalnico nosebirh opravkov.
Mestna občina Je nstanovfla ta prek'*-
ristni zavod L I°0° in 3. decembra istega leta le začela zastavljalnica poslovati. Prej so se r :-b'iančani posluževal! zastavljalnice (»ferzoc«), ki je bila last nemške Kranjske hranilnice. Hranilnica je ukinila to zastavljalnico po sentemberskih dogodkih L 1908. baje iz maščevalnih nagibov. Ljubljana ^eveda ni mo^la dolgo ostati brez zastavljalnice, zato so preštudirali takoj zasta\Ijnlmce po raznih večjih mestih in jo organizirali po njih.
Nova zastavljalnica se ie razvijala tako, da je razširila svojo klijentelo po vsej takratni Avstriji.
Poslovalnica zastavljalnice je od L 1928 "V rdeči h ši na Poljanski cesti, prej iw pa bila v Prečni ulici.
Zastavljalnice se poslužuje največ Ljubljančanov, oglašajo se pa v nji tudi zastavliaici iz raznih krajev države in ima, odnosno je imela, med svojimi klijenti celo Angleže Francoze, Nemce, Italijane itd. Zastopani so pa skoraj vsi sloji; nihče ni varen pred njo tn nihče se je ne izogiblje, ko sila pnk;p: do vrhunca. »Najintimnejši« zn2ici zastavljalnice so na uradniki in mali obrtniku Tudi znamenje časa.
Ljudi« zastavljajo vsemogoče predmete. Iz vestne, takšne, ki se lahko pokvarijo, zastavljalnica lahko odklanja, če jih pa sprejme, ne jamči, da ostanejo nepoškodovani. Med takšno blago spada tudi obleka, zlasti kožuhi, ki se je rad oprime mrčes. Vse blago je zavarovano proti požaru in vlomu. Mnovo je vedno zastavljenih dragocenosti, ziatmne in srebrnine. včasih je spravljen v skladišču cel zaklad, vreden okrog l0.0O0.000 Din Izmed zlatnine zastavljajo mnogo poročnih prstanov, ki jih na dražbah največ prodajo, ker jih zastavljale! ne rešujejo, kar v neki meri dokazuje, da je tudi zakonska zve-stoba v Ljubljani v krizi.
Da iu se časi temeljito izpremenili. se po^na zadnje čase zelo tudi v zastavljalnici — ne samo po tem, da Je vedno več njenih znancev, nego posebno ~*» tem, da prinašajo blaro v zastavljalnico zastavljal-ci sami. brez posredi val cev. Zdaj ni več sramota iskati nonv^cf v zastavljalnici kot je bilo včasih. Prejšnje čase je b:lo posre-dovan'e kar oseben poklic. Posredovalke so oprezale pred zastavTfalnfco na uboge žrtve, ki niso upale same vstopiti v urad. Za posredovanje so zaračunavale mastne provizije, zato !e prišlo pred zastavljalnico večkrat do nekoliko preglasnega prerekanja.
Uspeva pa 5e pokT*c. Ir! Je v zvezi z
zastavljalnico in ki je prav tako dobički nosen kot 'menjeni, prekupčevalstvo. Ob d. žbenih dneh napolnijo prekurs:*.. u e: zasta ,alnico do zadnjega kotička, redk' so med njimi kupci, ki' kupujejo le zase. K^^ujejo vse, pokažejo se pa kot pravi strokovnjaki ter jih pohlep le redko zapelje, da draže manj vredno blago.
Omeniti je treba še en poklic, ki je navezan i.- zastavljalnico in ki v Ljubljani ne uspeva, namreč sleparije z zastavnimi listi iii z b'agom. Nekateri namreč prodajajo zastavne liste, potem javijo v zastavljalnici, da so jih izgubili in zahtevajo duplikat Kdor je dovolj spreten, lahko proda še duplikat. Poznajo seveda še celo vrsto trikov, zato mora biti uradništvo za-
stavljalnice zelo previdno in dobro izvež-bano.
Zadnjih 10 let se je zatekalo v zastavljalnico na leto povprečno po 16.000 zastavljalcev. Letos je prejelo 17.860 zastavljalcev 3.385.150 Din. Največ posojil je bilo izdanih L 1928. 19.642 zasta\ljalcem 3,440.010 Dm. Dnevno pride v zastavljalnico do 150 ljudi, ob dnevih pred dražbo pa tudi dvakrat več. Največ posojil izdajo v zneskih do 100 Din, največji znesek, ki so ga kdaj izplačali, je pa znaš.! 18.( X) Din.
Denarnega prometa je bilo letu* t>n 7378.375. prodali so 1490 kupcem za 209.830 Din blaga, skupno je pa bilo vse zastavljeno blago ocenjeno na okrog 13,50u.oo0 Dm. Denarnega prometa je bilo naječ leta 1929. 7,678.115 Din.
Po poslovanju zastavljalnice lahko rodimo, da je letošnje leto eno najh^išh :z-med »sedmih suh;h let«, sla^a .am je pa predla že L 1928 in 1929 u tudi prejšnja leta od L 1921 naprej niso bila nič boljša. Zdaj pa menda S1 več Ja1cč Čas, ko ljudje ne bodo imeli "eč n;če>ar. da bi zastavili. Zadnje čase se ,t? obnr'o t</iko na boljše, da ljudem ni sresia ^b'skovat zastavljalnice zaradi predjustmh prireditev, ker so skoraj vse odpovedane
Nebo v januarju 1932
Naj omenimo najprej najvažnejše nebesne pojave v nastopa;očem letu. Imeli buno dva solnčna in dva lunina mrka-Obročni ®o*'nčni mrk 7. marca bo viden na južni polu ti v južnem dolu Indr»>ket:a oceana in kot delni mrk v Avstraliji. Pač bo pa drugi popolni eolnčni mrk 31. avgusta viden v Severni Ameriki. Američani rmajo 6 »omČnimi milci erploh srečo, kajti od leta 1920. bodo vi doli v Severni Ameriki že tretji popolni mrk. Delni krnin mrk 22. marca «»e pri nas ne bo videl, pač se bo pa videl v Evropi drugi delni lunin mrk 14. septembra. V nastopajočem letu pojdejo vsi zunanji planeti rfcozi opozicijo, ra/en Marsa, ki bo skoraj vse leto v neugodni logi za opazovanje in pride v opozicijo šole L 1933. Venera bo žarela v prvi pofovio? ieta na večernem nobu, proti koncu julija pa preide na jutranje nebo. Tudi Merkur bo večkrat na jutranjem in večernem nebu za opazovanje v ugodni legi.
Solnce ©e zdaj žc zopet vrača proti nebesnemu ekvartorju m s tern narašča dan. ki traja v januarju 9 ur 20 minut. V prvi polovl-ca januarja je 9oUvce v znamenju Kozoroga, 21. januarja pa vstopi v znamenje Vodnarja.
Luna ee v začetku januarja oddaljuje od nebesnega ekvatorja in doseže najnižjo iego pod njim 6. jajruarja. Potem se vrača, prdkora&i ekvaitor 13. januarja, doseže najvišjo lego nad njim 21. januarja in ga na povratku ponovno prekorači 27. januarja. Lunine faze bodo: zadnji krajec l. «anuar-ja ob 2.23. mlaj 7. januarja ob 0.29, prvi krajec 15. januarja ob 21.55, Sčip 23. januarja ob 14.44 in zopet zadnji krajec 30. januarja ob 10.32.
Planeti: Merkur bo za opazovanje v ugodni logi v prvi polovici januarja. Videli ga bomo na jutranjem nebu okro«g 7. zjutraj, nekaj ©Uipinj nad jugovzhodnim obzorjem.
Venera se vidi na zaipadu malo po solnč-n-em zaihodu. Njen zahod bo pa proti soHn-cu vedno kasnejši. V začeoku januarja zahaja ob 18, proti kon-cu pa ob 20. 11. januarja se bo pomika!« Venera pičlo stopinjo severno od Satwna. 10. januarja bo pa blizu Venere luna.
Mars je preblizu ©aTnca, da bi ga videli, sicer bo pa L februarja v konjunkc'ji s solncenv
Jupiter v sozvezdju Leva prehaja zdaj ▼ ugodno lego za opazovanje. V začciku januarja vzhaja pred 20. proti koncu pa že po 17. uri. 24. januarja bo blizu Jupitra luna. **
Saturn je preblizu solncn, da bf ga lahko opazovali 16. januarja bo v konjurJacd-ji a ^olncem.
Uran je v sozvezdju Rifo fn zahaja okrog polnoči. Vidi se kot stalnica 6. zvezdne velikosti.
Neptun je v sozvezdju Leva fn vzhaja zvečer. Vidi t kot stalnica 8. zvezdne velikosti.
Lega  zvezdnega firmamenta v začetku
januarja ob 21, sredi januarja ob 20. proti koncu ob 19.: Na severovzhodu ae dvi-ga Velika Voz, na vzhodu stojita Lev in Rak. na jugovzhodu blizu obzorja je Veliki Pes. nad njim pa Mali Pes, Dvojvlfci in Orio«. Na jugu ae dviiga nad obzorje Eridon, nad njim stoji Bik, v zenitu pa K.oćijaž. Na jugozapadu blizu obzorja je Kit, nad nj:»Ti Oven. Sf^opec in Andromeda. Na zapadu se tišči obzorja Pegaz, na severozapad-u pa zahaja Labod.
Iz temnice litijskega Fotokluba
Litija, 31 decembra.
Prav zanimivo je, da si je ustanovila Lftija prvi samostojni Fotoklub, eele potem ga je dobila Ljubljana. Zdaj pa ustanavljajo Fotoklube tudi drugi kraji v n^ši banovini, med njimi Zagorje «n Troovje.
število našega člrin-stva prav lepo napreduje Je pač res najtepše ako imaš fotografa/ci aparat ter 6i vtisneš na ploščo v flpomm prijateljsko družbo, lope pokrajine ali kan?:il>odi. Živahno »kn Vosa nje ćlensrva je napotilo odbor, da je še izpopolnil klu-bovo temnico. Članstvu so odprte nove možnosti de'ovanja z novim povečevali: m aparatom, ki ga je Lz^otovii! klubov podpredsednik g. Vlado Kramaršič. S tem a>paratom se člani že marljivo pripravljajo na pomladamfco razstavo, ki bo za Litijo prav talko važen dogodek, kakor za vso slovensko fotoamateretvo. Članstvo ćob'va atparate, plošče m sploh ves materijal v dernačih trgov:nah pri članoma g. Elsnerju :n g. Dermoti. Odbor pa se je pridružil afeetji ljub!ianskesa Fotokluba za n-nhavo cenejšega materijama. O uspeli akciji je poroHai! na zadnjem kfubovem sestanku predsednik g. Jože Zupančič, ki je navezali z ljubljanskimi tovariši iskrene stlfce, in bodo prišli v kratkem na obisk in na lov za našimi »motivi«.
Olani, lei žele naročiti fotomaterijal po znižani ceni. 6e naj obrnejo za podro* nej-še informacije na kmbovega predsednika g. učitelja Zupančiča.
Odbor nameratva preskrbeti svojemu članstvu tudi stn.fc-ovna predavanja. V kratkem nas poseti znana ljubljanski fotoamater g. Cveto švigelj, ki nas povede s pomočjo skioptLona v krai'jestvo planin. To predavanje bo privabijo gotovo tudi vse prijatelje planm m lepe narave eploh.
Da rar/^giblje snimanje med svojimi člani in članicami, je razjpieal odbor novoletno tekmovanje. Trije najbojši posnetki bodo nagrajeni e primarnimi dupli.rr^mi. Slike je treba rzročnti do konca januarja klubovemu tajniku g. Frančišku Kunstlerju. ki daje tcfcmova'cem podrobne informacije. Gotovo je, da bo ra/pis nagrad delo v klubovi temnici, ki je v hiši g Maksa La-j-ovifca, se bolj poživil, ter pripravil ugodna tla za razstavo.
Narodno Gledališče
Drama. Začetek ob 20.
31. decembra, četrtek ob 21.: Trije vaški svetniki. Znižane cene.
1. januarja, petek ob 15.: Ovrček za pečjo. Znižane cene — Ob 20. Arsene Lupin Znižane cene.
2. januarja, sobota: PriCliČje ln prvo nadstropje Red D.
Drevi na Silvestrovo sta v obeh gledališčih predstavi in sicer v dramsukem gledališču to3no ob 21. uri zvečer »Tri;e vaški svetniki« v režiji g. Lipaha in zasedbi: gig. Juvanova, Mira Danilova, Boltarjeva, Kakarjeva in Gabrijelčičeva ter gg. Cesar,. Lipah, Murgelj, Gregorin, Danes, Dreno-vec in Potokar. V operi pa je predstava ob pol 21. uri. Poje se »Viktorija in njen buzar« pod tafotirko dr. Svare in v režiji g. Povheta. V glavnih vlogah nastopijo: gg. Polrčeva. Ribičeva rn Španova ter gg Go-stič, Janko, Peček, Z<upan in Povhe. Predstava konča ravno opolnoči ter bo ob sklepu alegorična slika — prehod iz starega v novo leto. Za obe predstavi veljajo znižane cene.
Novega leta dan v Narodnem gledališča. V petek, dne 1. januarja so v I.a-rodnem g-Iedališču štiri predstave, dve dramski in dve operni. Drama vprizori popoldne ob 15. uri v režiji g. Debevca glo-boiko občuteno, božično igro »Cvrčcf; za pečjo«. Zvečer ob 20. uri pa izredno nape-
to *n zanimivo detektivsko dramo »Arsene Lupin« v režiji g. Skrbinška. Odc preasta-vi v običajni zasedbi Opera vprizo" po-poiudne ob 15. uri prrljubljeno Kalminovo opereto »Grofico Marico« z g. Gosti<Sem v vlo^i Tasiila. zvečer ob 20. uri pa v režiji g. Krefta novo viprizorjeno opero »Cannen« z go Tbierrijevo v naslovni vlogi. Ostala zasedba »Grofice Marice« in ^Carmen« je ista, k-kor pri zadnji vprizoritvi. Za vse štiri predstave veljajo znižane cene.
Abonente reda D opozarjamo, da imajo v soboto 2. t. m. za svoj red v Drami komedijo »Pritličje in prvo nadstropje«, abonentje reda A pa v operi rueko opero »K.nez Igor«.
Opera.
Začetek ob 20. uri. 31. decembra, četrtek ob pol 21.: Viktorija in njen huzar. Znižane cene.
1. januarja, petek ob 15.: Grofica Marica. Znižane cene. — Ob 20. Carin en. Znižane cene.
2. januarja, sobota: Knez Jgor. Red A.
Esperanto
Špansko prosvetno ministrstvo Je oklenilo vstaviti v državni proračun 50.000 pe-zet kot podporo španskemu esperantskemu Institutu za ustanovitev in vzdrževanje stolić esperantske ga jezika v raznih mestih. — Tudi v Grčiji je izdal prosvetni minister posebno okrožnico, ki v nji opozarja nadzornike javnih šol na esperanto, obenem pa sporoča ravnateljem učiteljišč in ravnatelju poskusne šole v Atenah, da je predsednik zveze grških esperantistav dr. Stamatiadis pripravljen poučevati esperanto. Poleg tega je dovoljen pouk espe-anta na šolah, kjer so za to usposobljeni učitelji — »Intemacia Centra Komitato« v ženevi pošilja na propagandno potovanje po vzhodni Evropi, Skandinaviji in balkanskih državah znanega dunajskega pro-pagatorja vladnega svetnika g. Steinerja. — Prvi oficielni delegat omenjene organizacije ženevske ICK, ameriški novinar I. R. Scherer. ki Je predaval v esperantu v Pragi o krasotah Indokine, je dosegel velik uspeh v Košicah, kjer je predaval o divji Arizoni, o zemlji Indijancev, velikem
kanjonu ln drugih tajnah. Predavanja n
je udeležilo 550 poslušalcev. Posebno predavanje je imel pa za študente in udeležilo se ga je 750 študentov. Istega predavatelja je nedavno sprejel predsednik avstrijske zvezne republike na Dunaju, kjer Je bil na njegova predavanja tak naval, da je morala posredovati policija. I. Scherer bo predaval tudi v Ljubljani, in sicer v soboto ob 20. v dvorani Kazine pod okriljem SPD. — Osrednja zveza esperantske mladine, ki je Imela doslej svoj sedež v Leipzigu, se je preselila v St. Havel v Švici. —* Esperantsko založništvo »Hcroldo de Esperanto« v Kolinu n. K. je izdalo zopet sten-zki koieclar v esperantu, letos z ugankami in anekdotami, da si bodo ljudje s humorjem preganjali mračne misli o gospodarski krizi. — Krasno delo ženevskega profesorja dr. E. Privata »Vivo de Zamen* hof« (Zamenhofovo življenje) je prevedel iz esperanta v angleščino R. Eliott v Londonu. — Informacije in letake o novi zvezi zbiralcev pošilja založništvo revije >Tut-monda Kolektanto« A. Pražak v Jablon-nem n. Orl. — Redno izhajajoči esperantski mesečnik »Ligilo« v Prostejevu, ki je z 12. številko baš zaključil drugi letnik, pripravlja svojim čitateljem prijetno presenečenje. — Udruženje delavskih espe-rantistov v Pragi prireja vsak prvi torek v mesecu zabavni in debatni večer. — V. kongres češkoslovaških esperantistov bo 15. in 16. maia 1932 v Olomucu. — COS izda esperantsko publikacijo o prihodnjem vsesokolskem z^tu v 10.000 izvodih.
Motnje v želodcu in rrcvesu, ščipanje v trebuhu, zastajnnje v žilnem sistemu razburjenosti, nervoziteti, omotičnost, hude sanje, splošno sin bost olajšamo, če popijemo vsnk dan čnšo »Franz Josefove« Erenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri moč-nokrvnih, korpulentnih osebah satikarjih in hemeroidairo bolnih. »Franz Josefova« prončica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Zivljenjs ni tako krvmpiie:rano kot se zdi nekaterim, vendar pa rudi ne tako enostavno, da bi lahko živeli vsi ljudje brez dela.
iHfiNrTMO-r«. 0OTTC ZABAVAL!
Dane/ ob 4.^8. m 93* zv
JUTrtl ca 3VS.,7 in 9. zv.
S
.1
:.:.*vv.... g>.'*.-:-^. ■ .
(^HANNJTRAU/TCJVA
OPER C
H ETO PI lC
V NADPROMtNEKTHEj/l ZATID0I*
Amy Ondra - G. Alek/andcr Sv. Petrovič -O/kar^ima ]£ah/ Junkerhann
£mile Gaboriaa:
121
velemest«
Roman
Po odhodu od Paula sem hitela sem, postavila sem se na hodniku na stražo in videla sem te. kako si potegnil iz žepa ključ in vstopil v tale kabinet. Boš zdai še tajil? o
Bankirju to niti na misel ni prišlo, ker je malo manjkalo, da se ni onesvestil.
— Glej, kaj lahko stori neprevidnost, — je zamrmral sam pri sebi. — AWal sem se vrniti, ker me je Croise-nois čakal, bal sem se, da bi kaj ne zavohal.
Kar mu je šinila v jTavo ^irnSna misel.
— Ali si zatajila vsaj to odkritje, ali nisi tega nikomur omenila? — je vprašal živo.
— O! Nikomur, to lahko prisezem.
Oddahnil si je.
— Paula seveda ne štejem, — je pripomnila.
— Nesretnica! — je vzkliknil Mar-tin-Rigal. — nesrečno dete.
Njegov obraz je bil tako prestrašen, njegov glas je zvenel tako preteče, da se je Flavija prvič v življenju zbala svojega očeta.
— Mar sem storila kaj hudega? — je vprašala boječe. — Pisala sem Pau-hi: O, dragi, edini prijatelj mojega srca, bila bi do skrajnosti nehvaležna, če bi ne oboževala mojega očeta; poljubljati bi morala njegove stopinje. Saj ne veste, kako daleč ie šel nama na ljubo. V cunje se je oblekel, da je lahko prišel do vas ...
— In kaj je odgovoril Paul?
— On!... Prvi hip je bil presenečen, potem se je pa udaril po čelu, rekoč: — Zdaj pa že razumem! — In zasmejal se je.
Bankir je molče povesH glavo. Po Flavijmem odhodu je dejal:
— Najbolje bo, če pospešimo tj poroko in olajšamo iskanje vojvode de ChamDdocea. Takoj jutri napišem pismo Catenacu.
Poroka je brla res že prihodnu teden in Paul se ie preselil iz svVeea samskega stanovanja v razkošno opremlieno stanovanje, ki ga ie bi' da) onrermti bankir nad svojim. Prehod ;e bil nage!, toda Paul je bil že vsega va-
jen. Bal se je samo, da bi utegni doživeti neuspeh, ko nastopi odločiln* tre-nuteik, ki mu prinese odlično m-sto v družbi in vojvodski naslov. Na ta trenutek je polagal vse svoje nade in od radosti je zardel, ko mu je Martln-Ri-gal nekega dne dejal:
— Zberite vse moči, jutri zvečer nastopi odločilni trenutek.
— O. močan bom, ne bojte se! — je odgovoril.
Bil je res močan in ko ie Dn<ei vojvoda de Champdoce zvečer s F:erpi-gnanom in Catenacom. se je znal mladi slepar povzdigniti na višino svoji'i gospodov in z žalostno spretnostjo je igral težko vlogo, ki so mu jo narekovale okolnosti.
Pa tudi če bi bfl neroden, bi ne bil vojvoda de Champdoce ničesar opazil. Ta mož. ki mu je bilo življenje samo dolga veriga težkih udarcev in ki je moral delati tako kruto pokoro za grehe svoje mladosti, ie bil ves iz sebe od nepričakovane sreče! Ce bi bilo po njegovem, bi se bil moral Paul s svojo ženo takoj preseliti v palačo Champdo-cov. Toda bankir je bil proti temu. Vrli Martin - Rigal ni bil nič kaj posebno navdušen, da postane njegov zet kar čez noč večkratni miliionar. Ugovarjal ie, da je že pozno in da gospa vojvo-
dinja gotovo ni pripravljena na ta radostni dogodek. Domenili so se torej, da pride vojvoda drugi dan k bankirju na obed, potem pa odvede svojega sina domov.
Vojvodo so pričakovali na rue Montmartre ob enajstih. Ura pa ni še odbila deset in že je prihitel v bankirjev kabinet, kjer so se gospodar, Cate-nac. Honebize in Paul baš posvetovali.
Takoj za vojvodo je prišla gospodična Flavija. Ubogo dekle!... Niti pojma ni imela o nedostojni komediji in misel, da postane njen mož zelo bogat plemič, jo je navdajala z nepopisno radostjo. V tem ni videla sijaja vojvodske ga dostojanstva, temveč dokaz, da je d^bro izbrala.
Vstopi.la je v očetov kab;net po prstih in obstala pri vratih zamaknjena, očarana.
Vojvoda de Champdoce je sedel na divanu in stiskal roko Paulu, ki ga je smatral za svojega sina.
Kar se je začulo za steno nasproti vrat zamolklo trkanje. Pajdaši so nre-bledeli in se prestrašeno spogledali. Bilo jim je takoj iasno. da sili nekdo skozi odnrtino v zidu. ki sta io bila Mascarot in Beaumarch^f za silo zazidala. Tcda čemu razbija opeko, kaj hoče?
Vojvoda je bil presenečen. Opazil jo strah na obrazih vseh treh pajdašev, čutil je, da se Paulova roka krčevito trese. Ni mu šlo v glavo, kaj pomeni tako velik strah.
Samo Flavija, ki ni ničesar sltrtfla, se za trkanje in osuplost ni prav nič zmenila.
— Pogledati moramo, kdo razbija po steni, — je dejala.
— Saj res, — je pritrdil Martm-Rd-gal, — takoj pošljem koga tja.
Toda komaj je odprl vrata, je ves prestrašen odskočil, kakor da je zagledal prikazen. Na pragu it bil namreč zagledal častitljivega gospoda z zlatimi očali, za njim pa policijskega komisarja, a za njima še šest policajev.
Vsi trije pajdaši so pretsrašeno za-šepetali:
— Lecoq!
Tn vsem trem je šMn/ila v glavo strašna misel: Izgubljeni smo!
Slavni pol;cist je stopil počasi naprej ni se radovedno oziral čdaj na enega  zdaj na drugega lopova.
— Oho! — je dejal smeje, — saj sem vedel, da prestrašim tu nekoga, če potrkam z one strani na zid.
Toda bankir je bil že premagal pre senečenje in vprašal je osorno:
rftran 10
>S L O V E N S K T N A R O Dc, dne 51. decembra 1931
Ste v 2Q
Kako v Sovjetski Rusiji stanujejo
Prebivalstvo Moskve se je pomnožilo po revoluciji za 1,800.000 —
Najemnina se ravna po dohodkih najemnikov
Kako tu stanujemo, rre smeš gen era" lizirati, piše v sovjetski Rusiji bivajoči Ceh svojemu prijatelju v domovino. To se ne pravi stanovati, to je mućenje v tesni sobici z ogromno pečjo in edino ozko posteljo. Pohištva v pravem pomenu besede ni. V sobi stoji velik kovčeg, risarsko stojalo s platnom in stol, poleg teea imamo še polico in razgled v park Najvažnejši del pohištva odnosno opreme je električni samovar. Po stenah vise oznanila, načrt petletke, agitacijski plakati Osoviahima. zemljevidi Kavkaza in Turkestana ter koleoar. Sosedna soba je enaka naši. tretja tudi itd. Tako Je vse nadstropje, ki ima nad stopniščem blesteč rdeč napis »Ror front*-.. To je komuna učencev Haunesa Mevera. V tej sobici srno stanovali trije Cehi. Žreb je določil samo enega, da je lahko spal v postelji.
Prijatelj, prva noč aa tleh na enem samem kocu z vvaterproofom nad glavo, odet s plaščem, ni posebno osvežujoča. Prebudiš se zgodaj, bole te kosti. Toda drugi dan se privadiš in ko smo dobili tretjega dne po nekom, ki je odpotoval, slamnjačo,
se nam je zdelo, da smo v raju. Za vse nadstropje je bila na razno'ago rudi kopalnica — kaj hočeš še več? To* da pozimi v mrazu bi ne hotel takole stanovati. Mi smo bila seveda prifepen-ci, ki smo segli po laskavem vabilu, da postanemo gostje. Kot rečeno ne smeš misliti, da se živi tako povsod v Moskvi ali povsod v SSSR. Živi se tu še boljše in še slabše.
V prvi vrsti bodi povedano, da m" stanovanj, v drugi pa. da ni postelj. Od revolucije se je
pomnožilo  prebivalstvo  za   1 ,$00.000.
To je neverjetna številka, ki na dan za dnem strahovito narašča. Običajni porast stanovanjske krize po vojni ni bil povečan s centralizacijo v Moskvi. Preje je bilo glavno mesto PetrogTad. Lju" dje iz pragozdov iti tunder, s kmetov in iz step romajo v mesta za delom. Tndu-striializacija potrebuje vedno več novih moči. Da pa morejo nove moči nekje spati, to uradno dolgo ni bilo ugotovljeno. Stanovanj ni bilo. Vse palače so zasedli v javne namene. Javna poslopja so ostala javna poslopja, a vojašnice vojašnice. V razlaščenih hišah so iekviri-rali stanovanja. Po kubičnem obsegu maksimalno možne stanovanjske plo" sfcve v Moskvi je bil izračunan maksimalni kubični delež vsakega prebivalca. Povprečno število je preklicano nizko in dosega okrog 4.5 kub. m. To sem posnel iz pripovedovanja arhitekta Han-nesa Mevera. Stanovanje v starih, ne-popravljen i h, napol porušenih stano" vanjskih hišah
so podobna zajčjim brlogom. Skoraj v vsaki sobi stanuje rodbina s pohištvom iz trisobnega stanovanja. Kar ni bilo nujno potrebno, so zložili na kup pred vrati v predsobi. Z antenami in vrvicami za perilo so preprežena hodniki.
Zrak je menda *e Izpred revolucija
Toda institucija privatnega stanovanja je prehodni stadij stanovanja vobče. Trpe in celo podpirajo jo samo zato, ker še rti dovolj novih poslopij in ves sistem mesta, zgrajen po fevdalnih načrtih, se seveda ne da kar čez noč i z premen i ti v komunistično socijalistično mesto. Moskva, zgrajena v centralnih krogih z notranjimi in zunanjimi bulvarii, se naravnost krčevito upira po svojem značaju rajonski delitvi v industrijske okraje, ki bi segali v široke periferije kakor kosi torte tja do središča moskovskih kro"
Francoski  delegat v  baselski komisiji strokovnjakov profesor Charles Kist
-rov. Dokler ne ostane od Moskve samo
še pepel, ne bo iz nje socijalističuega m^sta. tarnajo arhiteri v Mosstroju. Izgradnja Moskve je bila sprejeta v petletni načrt, toda ločili naj bi se je šele v zadnjem letu.
Toda še preden je min*l mesec po našem prihodu v mračne razvaline moskovskih fasad, se je že iz temeljev iz-premenilo lice ulic. Hiše dobivajo stavbne odre, zidarji popravljajo fasade, slikarji vračajo hišam staro ali pa delajo mlado lice. Na pr. Arbat, široka, važna žila, ki vodi po nji zelo mnogo tramvajskih prog, je kakor izpremenjen. Arhitekt Lisički si lahko šteje v za" slugo, da je dosegel, da so po vsej ulici odstranili napise in fasade in da je dobila vsa ulica enotno Vice. Ko pride-
mo v Moskvo drugič, bomo primerjali uspeh z obrazom preteklosti in izgab-Ijenega Časa. Zakaj so se lotili modernizacije Moskve že letos poleti, ni točno znano. Morda so se zdele tudi Rusom ulice že na prvi pogled preveč dolgočasne in mračne.
Nekateri komunistični akademiki n arhitekti so nam zatrjevali, da so za red vnete in pedantične nemške delavske delegacie, ki prihajajo v ogromnem številu v Rusijo, opozarjajo na zamazane in zanemarjene ščite delavskih domov in njihovi izleti z vštetimi stenicami, nesnago in drugo navlako so izkazovali pasivno biianco Propagande.
Morda temu ni bilo tako. toda to so nam pravili verodostojni in prekaljeni komunisti z nasmehom zaničevanja za one, ki merijo s čisroto in zunanjostjo nivo vladajočega razreda. Nemci so se izkazali samo kot Evropci. ni rim bilo zameriti. Pa tudi sicer Nemci niso posebno prirjubljenci v tako nepikolovski komunistični javnosti, kakor je baš niska. Nemci so vedno na mestu in vedno iznova poklicani k odgovornim konstruktivnim delom (n. pr. Hannes Mever Mav. Kurt Maver in Gropins), da jih odslove, čim poseže stroj s svojim brnenjem v tok petletke. Petletki ral)i zdaj
Četa francoskih kolonijalnih vojakov ▼ Alžiru pozdravlja francoske letalce, ki so pristali v Tamarassetu
Nemce skoraj Izključno za ostanavBa-nje podjetij,
nasprotno pa postavljajo Američane na
ček> že obratujočih podjetij kot strokovnjake praktičnega in smotrnega vodstva ter
mojstre organizacije. Nemci se radi udeležujejo političnega življenja m zahtevajo soodiločevanje v strankinih zadevah in vprašanjih načrtov'. Američani se pa ni M ne zmenžjo za politiko, pač pa zahtevajo svoj ameriška live standard in store molče to, kar jim je bilo naročeno. Američanom dajejo zdaj povsod prednost.
Dotok inozemskih strokovmfalov, M jim pravijo kratko »speci«, >e gotovo tudi deloma zakrivil povečanje stanovanjske krize. Evropai pa imajo poleg tega evropske skomine, navadno zahtevajo večja stanovanja, čeprav je znanstveno delujočim poedincem za osebo dana pravica imeti
poleg spalnice še kabinet.
Pri odličnih osebnostih pa vidimo izjemo. Tako so dodeljene zdravnikom svetovnega slovesa (Pavlov) cele KŠe in zavodi za osebno rabo. Primer profesorja Pavlova je posebno značilen, ker gre za SOletnega zagrizenega in odkritega protiflx>ljševika, ki mu je kot kapaciteti prvega reda zgradila sovjetska vlada
najpopolnejši laboratorij fn zavod na svetu.
Maksim Gorki stanuje ▼ razflcošn! viti
z vrtom sredi Moskve, v samem središču pomanjkanja stanovanj. In nihče na te priv-Megije in dobrote poedincev ne zabavlja, ker so samo ob sebi umevne in so bile že davno odtehtane z zaslugami.
Najbolj Čudno je, da mnoge stare zasebne palače še sedaj niso zamenjale svojega prvotnega lastnika za novega. Toda hišni sovjet je sestavljen iz številne meščanske rodbine, ki je s svojo številnostjo, ustrezajoč predpisom, ohranila iluzjjo zasebne lastnine. Vsaka hiša je organizirana kot celica stanovalcev. Politični upravnik vodi nekakšno hišno registraturo, pobra. najemnino, priglaša vse izpremembe na policiji itd. Najemnina je plača za stanovanje, ki nje višina ni tesno zvezana z nepremičnim stanovanjem, temveč nasprotno, izpreminja se po premičnem najemniku in premični višini njegovih dohodkov.
Vsak plačuje po svojih močeh. Tako plačuje delavec, ki zasluži na mesec 100 rubljev, za sobo 10 rabljev, dočim mora plačati arhitekt z večjimi prejemki, recimo 300 rubljev, mesečno 56 rubljev ali 61 rubljev po velikosti za sobo s kabinetom. Bil sem v stanovanjih večin arhitektov. Njim ie dovoljeno za stanovanje rodbine in za kabine' •40 do 45 kv. m stanovanjske p!oskve. Pripeti se, da plača prvi najemnik-de-
lavec za isto sobo v enem letu 10 rubljev. drugi najemnik-novinar 20 rabljev, tretji najemnik-kemik ah strojnik, inozemski strokovnjak pa 100 rubljev. To je docela pravičen, pa tudi docela pro-vizoričen sistem. *
Organizacija stanovanja v socialističnem smislu je vprašanje zgraditve novih stanovanjskih celic. Skupna bivališča odnosno kolektivno organizirane stanovanjske hiše naj bi nadomestile sistem konnm. priključen delovnemu ali proizvodnemu centru ali centrič-no samostojno organiziranih komun za raztresene delavce ali raznih delovnih središč. Tako središče ie na pr. rovar-na. Pri tovarni so spalnice, jedilnica, jasli, čitalnica, klub. skupna stanovanja, vrt in otroški vrt. Ves sistem je podoben vrsti
angleških vseučiliških kolegijev,
samo da nima headmastera rn hran,a. posebno če je center urad ali zavod, ne pa tovarna.
Posrečilo se nam je nekoč na drugem breru reke Moskve naleteti na Donski na dijaško komuno. To je ogromno, še neometano poslopje, ozko. toda 300 m dolgo, zanikamo zgrajeno (mimogrede bo-di omenjeno, da so arhitekta zaprli), ki v njem stanujejo Slušatelji montanistike in metalurgija. Vstopili smo in si ogledali vse poslopje od tal do strehe. Na obeh straneh ozkega, po cevi zračenega hodnika so celice s steklenimi vrati s po eno posteljo, oknom m obešalnikom. Nič več. Ena celica za vsakega študenta.
Ocenjenemu študentu gre baje prednost v toliko, da dodele sosedno celico njegovi ženi. Na obešalniku visi samo kopalna obleka. Oblačijo in slačijo se najemniki v ogromni telovadnici, kjer so omarice za obleko, prhe, bradlje, umivalniki, žimnice in druge telovadne potrebščine. Spalne celice so se nam zdele naravnost pomanjkljive, umivalnice pa zelo dobre, Študentu ene izmed celic, ki je nas povabit, naj sedamo na stojala postelje in popijemo čašico čaja, se je zdela njegova sobica zelo lepa, zvezki zelo čisti in znanje zelo jasno. Naleteli smo bili znova kakor že tolikokrat na problem mere. Meriti z dvojnim komolcem je čisto v redu in odgovarja razmerju med Evropo in SSSR.
Ne more in ne sme se v svrho pojasnila kritičnega stališča presojaM istočasno žrvih in mrtvih, komunističnih in kapitalističnih vrednot. Kriterij začne razpadati, čim bi prestopil z metrom, kilogramom in litrom meje sovjetske unije m z valuto zadolžene Evrope v žepu in bi zahteval svoje udobstvo s kopalnico, krojača in šiviljo, francosko kuhinjo in luksuznim avtotaksijem in če
ali na Bajkal. SSSR je tako veifka dežela, da prepoved izvoza denarja v inozemstvo, pa tudi morebiti na omejitev izdajanja potnih listov
nikomur ne krati svobode gibanja.
V okolici Moskve so počitniŠKe vile z vrtovi sredi parkov, gozdov m polj, kjer so športni klubi, jezerca, čolni, kopališča in zabavišča. Hišice so primitivne, vendar pa lahko leže tempo petletke tu v travo, da si oddahne ter z razumevanjem in olajšanjem za/.delia.
Dragi Charles, kadarkoli sem govoril o sistemu komunističnega stanovanja, kadarkoli so mi bili očitan elementi obupnega dolgočasja, ki naj bi ljudem pristudili uniformirano ž>* ^enje komun, vedno sem se spomni1 dveh stvari. Tvojega predloga glede regulacije zemeljske oble in življenja v cam-bridgskih kolegijih. Niti eno, niti drugo ni bilo vzor duhornornega dolgoč-isja IV enoličnost. Ti praviš, da je stanovanjski in živijenski način navada; popolnoma se strinjam. Nasprotno trdim, da se lahko postavi to, kar se il; zda; dolgočasen sistem, v kategorijo pustolovske romantike. V starih Čas;ji so l.udje stanovali v votlinah tako d-obro. kakor stanujejo zdaj v stanovanjskih hišah. A vendar je jamsko pr?bivan_;e in jamski p limiti vizem zdaj romantika pustolovskih potepuhov. Kdov-e. če ne bo vprašanje stanovanja nekoč postavljeno na kolesa in bomo imeli namesto hiš le spalne vagone.
V SSSR je vprašanje osebnega zavijanja potisnjeno zdaj daleč v ozadje. Potisnjeno je tako temijtio, da je samo še razvalina. Na dnevnem redu Sovjetske unije so namreč važnejša vprašanja, kakor osebno udobstvo. N'hče ne more zameriti nam vsem, k: smo se navadili živeti na tako zvani mednarodni kulturni način, da se nam zdi živ-tj-nje razreda, ki se sicer spn,n z delovnim razredom, pa je vendar njegova inteligenca, življenje junaškega odrekanja. Poznam zelo dobro tebe m tvojo ženo, in zato ti ne svetujem, da bi hodil zdaj v Rusijo.
Statistika Noblovih nagrad
Ndblov zavod v Stockhohrra Je razdelil v .30 letih svojega delovanja med učenjake, umetnike in glasnike svetovnega miru skoraj 3 miljarde Din. Zanimiv je pregled Noblovih nagrad, razdeljenih med pripadnike različnih narodov. Doslej je bilo podeljenih 134 Nvblovih nagrad. Po narodnosti laureatov se dele N oblo v 2 nagrade takole:
I x
Ilenri Pirier, k! je bil pred pariško poroto zaradi umora svoje ljubice obsojen na dosmrtno prisilno delo,
bf vsega ne doM v zahtevani me*i,
temveč bi začel delati svoje kritične zaključke, bi ne prišel dalje, kakor do lastne absurdnosti. SSSR je tako odrezana od Evrope, kakor so države drugih kultur. Kitajska ali Indija.
Morda bi se dal živijenski standard delavskih razredov v Evropi 'r kapitalističnem svetu vobče primerjati z živijenski m standardom delavcev v SS^R, toda tudi tu bi bil primer sestavljen iz edinic, ki bi posamič primerjane narisale prej komičen diagram iizlik. Zato je merfio delegacij, ki prihajajo kot gostje m ne plačajo niti ko-pejke za nič, merilo, ki odgovarja resničnosti odgovornejše od merila turista, ki plačuje vse iz lastnega kapitalističnega žepa m je državno uradno prisili en preračunavati češke krone na rublje.
Ker smo imeli brezplačno stanovanje, nam je bilo treba preračunavati samo jedilne listke. Kot turisti nismo mogli drugače. Toda slika, ki smo jo tu dobili, ni bila slika
niti blagostanja, nit! bede ▼ SSSR temveč finančnih razmer češkoslovaškega pisatelja in arhitekta. Drugače se pa razdelitev življenja ne razlikuje od povprečne razdelitve po vsem svetu. Človek spi. da dela, tako dolgo, dokler ne napoči za od počitek in počitnice prikladna doba. Tedaj odootuje na kmete vdihavat drug zrak. Ce delavec zboli, ga pošlje država na jug na krimsko rivijero. Če si pridob' zasluge za dižavo, dobi potovalno štipendijo m odpotuje v Mandžurijo aK Turkestan,   na Kavkaz
Na prvem mesto so Nemci s 33 m ena tretjina, njim slede Francozi z 20 in pol, Angleži 16 in pol, Američani 11, Švedi 10 in pol, Švicarji 7 in pol, Dan-c'- 5 in pol. Holandci 5, Norvežani 4 in pol, Avstrijci 4 in pol, Belgijci 3 tn pol, Italijani 3 in pol, Indi, Spanci h Poljatki pc 2, Rusi in Kanadci pa po 1 navado. V poedinih kategorijah so dobili na polju fizike Nemci 8 in pol, Angleži 5 in pol. Francozi 5, Holandci 3, Američani 2 m pol, Švedi 2, Danci in Indi 1, Italijani pa pol. Na polju kemije Nemci 14, Angleži 4 in pol, Francozi 3, Švedi 2 m pol, Američani, Avstrijci in Švicarji po 1. Na polju medicine Nemci 5, Francozi 4 in pol, Danci 3, Angleži, Američani in Avstrijci po 2, Holandci 1 in pol, Šv.carji, Švedi, Rusi in Kanade", po 1, Itaijani m Španci pc poJ. Na po'ju lterature Nemci 5, Franc zi 4 in pol, Angleži, Norvežani in Šved* po 3, Poljaki in Italijm: ro 2, Španci i «i pol, Danci, Amer.čani. Indi, Belgije! iv Švica-.*; po 1. Na priju delovala za svetovni mir so oa dobili Švicaij" in Američani po 4 in oo' Fran-
coz' po 3 m pol, Belgije« 2 in pol Švedi
2, Norvežani, Avstrijci in Anglež! po 1 in pol Nemci 1, Danci, Holandci in Valjani pa po pol.
Značilno je, da glede Noblovh nagrad Nemci daleč prekašajo vse druge narode in sicer na vseh poljih, razen v delu za svetovni mir, kjer so skoraj na zadnjem mestu.
VanderMldtova
hvaležnost
Ves ameriški tisk se peča zadnje dni z najnovejšim korakom milijarderja Kornelija Vanderbildta mlajšega. Mož je prebil predpisanih šesit tednov v Mekki ameriških ločitev, v znamenitem mestu Reno v državi Nevada, da se je mogel ločiti od svoie druge žene. Menda iz hvaležnosti, da se j« tudi druge žene srečno otresel. je sklenil zgraditi v Renu velik eleganten hotel, opremljen po vseh predpisih modeme tehnike in namenjen izključno zakoncem, ki se hočejo hitro in prijetno iznebiti zakonskega jarma.
Vanderbildt je kuprl v ta namen v najlepšem delu me«ta veliko stavbišče, kjer že grade luksusno zadnjo postajo nesrečnih zakonskih zvez. Za 500 dolarjev dobe kandidati izgubljene svobode v Vanderbildtovem hotelu Šest tednov polno penzijo, prvovrstno stanovanje in hrano z vsem. kar spada k udobnemu bivanju v razkošnem hotelu. V tej ceni ni uračunano samo stanovanje, izbo«rna hrana in postrežba, temveč tudi pristojbina za športna igrišča, plavalnico, jahalne konje ki končno celo ekspenzar advokatu, ki vodi k)čitveni proces. Ne gre torej za dobičkanosno, temveč za človekoljubno podjetje, ki ga gradi hvaležni Vanderbildt v spomin na svojo drugič pribor j eno svobodo. Cene so v hoteki glede na veliko razkošje in namen bivanja zmerne, saj se piača za 6 tednov »samo« 2S.000 Din.
50.000 dolarjev
za duševne moke
V nek! nevvvorški prkligovaJnfcl pridi guje dvakrat na teden mladi pridigar John Gibbins, član ene izmed 23S ameriških sekt. In vedno, kadar jo Oibbins prid igo val, ga je prišfla poslušat mlada, lepa varijetetna plesalka EHinorova. Giobms, ki je res sijajen govornik, toda ne posebno lep mož, je seveda kmalu opazil, kako lepa plesalka v prvi klopi pobožno m navdušeno posluša njegove pridige. Nekega dne je pa po pridigi v zakristiji brž odloži? svečeniško obleko in jo ubral za lepo plesalko, ki je bila zadovoljna, da jo je spremil domov.
To se je večkrat ponovflo m nazadnje je kupil pridigar plesalki briljantni prstan za 120 dolarjev. Plesalka je prstan hvaležno sprejela in Oibbins, ki se je ha ta čas že pošteno ogrel za njo, jo je zasnubili. Lepa plesalka je sprejela njegovo ponudbo smeje m odgovorila z edino besedico »morda«. Grbins pa ni mož, ki bi brl pripravljen dolgo čakati. Prvi dan je najel avto in se odpeljali k svoji izvoijenki. Povabil jo je s seboj na magistrat, da bi se poročila. Toda plesalka mu )e pokaza-! fa vrata- Obupani mož je zbolel ki zahteval potom svojega pravnega za-I stopffiika od Ellinorove za duševno muke 50.000 dolarjev odškodnine. Sodišče >e pa tožbo zavrnHo z motivacijo, da ženski v takih primerih nd treba izpolniti obljube, na drugi strani pa mora moški take muke prenesti brez hujših posledic, če Je sploh vreden nositi hlače.
OTROŠKE
MOGAVICE.
*£»GOM
najcenejše!
Znameniti grad v Stuttgartn t trenutka, ko Je izbruhnil j nJem požve.
Bter. 295
>S L O V E N S K I   N A R O D«, dne SI. decembra 1931
Stran 1 1
SLAVUJA
L JUGOSLOVANSKA ZAVAIROVALNIA BANKA
V LJIKLJA.M. <;0!*poska» nliea IS, telefon Atev. S17«. SS70.
Bi
I* o d r o ž n i c e :  It e o s r a d. Zagreb, Sarajevo. Osijek, Novi Nad i a Split
lil hO\ A UKVA
trrovei*jski
PREMOG pri tt.
KURIVO44
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (ca Balkanu » Telefon 34—34
$avna
jedilnica
na Novem trgu štev. X
prej Turjaški trg.
Otvoritev 1* Januarja 1932
Popolna prehrana. — Svobodna izbira
jediL — Cene nizke. — Domača in primorska kuhinja, — Moderni kuhinjski obraL 15865
ŠTAJEUSRA JABOLKA
		
prodaja		
GOSPODAR		A
Z V £ Z A		
V  L J r B I. J	A S	1
250 DINARJEV DNEVNO
zaslužite z obiskovanzjem ljudi v Vašem kraju! — >Kos-mos«, Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor!
Srečno in veselo novo leto
fceH vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
I. KNEZ, LJUBLJANA
Srečno novo leto želi
Franc Nered
gostilna in mesarija
v Rožni dolini
Srečno ln veselo novo leto želi
VARŠEK FRANC
koncesljonlranl mestni zidarski mojster
TRŽIČ
ter se cenjenemu občinstvu nadalje priporoča
♦ ♦
♦
:
:
:
: ♦ ♦ ♦ ♦
♦
:
:
t ♦
Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom in odjemalcem
LADISLAV NOVAK
gostilničar in trgovec na Viča
Ml ali ©
♦
i : ♦
: ♦
♦ ♦
♦
♦ ♦
fj.
JTJLKA FOVBNAB roj. ZALOKAR s sinom JT7RČKOM naznanjava v neizmerni žalosti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob y^ 10. uri preminul ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
•I 13h*sf Povšisar
gostilničar in posestnik, hnejitelj reda sr. Save V. razreda
v 64. letu, starosti, previden s sv. zakramenti.
Pogreb dragega pokojnika se vrši ▼ petek, dne 1. januarja 1932 ob 3- uri popoldne.
Maše zadušnice se bodo bral^v farni cerkvi.
Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin.
Kokra, dne 30. decembra 1931.       ^ fcALUJOCI OSTALL
Vsaka beseđa 50 pur. Plača me lahko axdi w mamica*. Sa odgovor  znamko 1 - Na  vprašanja   br«  mamkts nm
Srečno in veselo novo leto želi
JOSIP ANDLOV1C
"trojno mizarstvo, Izdelovanje pohištva, elektrozog* ŠKOFLJICA PRI LJUBLJANI
ZA SILVESTKOVO
vsem vinom znižane cene. Domače koline, pečenice, krvavice, različne zakuske nudi gostilna TomSJč. Ljubljana, Šentjakobski trg. Zakonito pristna vina. 3644
VEČERNI TEČAJ NEMŠČINE
2 uri tedensko, 40 Din mesečno. Vpisovanje 2. januarja od V- ~-do 12 9. v Delavski zbornici, glavna veža, steklena vrata na desno. Tamkaj tudi pojasnila o drugih tečajih (računstvo, knjigovodstvo, splošno izobraževalni itd.). 3662
URADNIK
49 let star, vdovec, neodvisen, kristjan, v izbornih razmerah,
želi zaradi ženitve poznanja. — Pri izbiri ne bom pazil na doto, nego si želim zvesto, iskreno soprogo, dobro gospodinjo. Ponudbe s popolnim naslovom pod šifro s>Srečno življenje 958« na upravo iSlov. Naroda*. 3646
OMOŽILA BI SE
mlada, neodvisna dama iz dobre meščanske rodbine, kristjanka, s kompletno opremo in lepo doto v nepremičninah in gotovini. Omožiti se želim čim prej, a dasi živim v dobrih imovinskih razmerah, ne iščem bogatega, nego v prvi vrsti značaj-nega, poštenega in marljivega soproga. Ponudbe s polnim naslovom prosim pod šifro >Prvi poskus 241 : na upravo >Slov. Naroda«. 3645
Vsa pleskarska in
s^bosiikarska dela
avršuje  točno,  solidno  ln po vi kur en č nI h cenah pod garancijo
J. HLEBS
družba z o. z, pleskarstvo in soboslikarstvc Ljubljana, Sv. Petra e, 33.
Veselo in srečno novo leto želi
stavbno in galanterijsko kleparstvo, obL k one vodovodni
instalater
CELJE
Za kresijo St 4«
HtccduCatutni petph
£g a (Din 4'—
i/tedaia uptava t&Coven&ftega 7la*eda-,
Zahvala
Ob nepričakovano težki ln tragični izgubi nafle
priljubljene hčerke in sestre, gospodične
JOŽICE PELC
uradnice tovarne Bon&c
smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam larjša neizmerno žalost.
Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem prekrasnega cvetja, vsem, ki so nam izročili bodisi ustmeno ali pismeno sožalje, kakor tudi vsem, ki so pokojnlco spremili na njeni zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi Sv. Petra v četrtek, dne 7. Januarja 1932 ob y% 7. uri zjutraj.
V LJubljani, dne 29. decembra 1931-
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
Potrti neizmerne žalosti javljamo, da je naša srčnoljubljena soproga, mamica, omica, gospa
h......
soproga
feidszsfrijal
popoldne
danes nenadoma umrla, zadeta od srčne kapi.
K večnemu počitku jo bomo spremili v soboto, 2. januarja ob 3. uri v Kranju, kjer jo bomo položili v rodbinsko grobnico.
Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi v Kranju.
V naših srcih bo živela večno — naj ji bo zemlja lahka!
Ljubljana, KranI, fnari&or 30. dzcsirskra I93L
Rodbine: Koc&sfesje, Ing. Kilsrfeisa, dr. Jsmceos, GtarEeca.
Srečno novo leto želijo svojim odjemalcem:
IVAN AMBROŽ
strojna delavnica.
ALOJZ FUCHS
juvelir
SIMON KLIMANEK
♦ Ljubljana, Trnovski pr. 32 | Ljubljana fielenbnrgova 6 ž...........................
i
Ljubljana     SeJenburgova 6 t LJubljana
!
.............................t..........<
S
i
KAVARNA VOSPERNIK
Stari trg 32 |
ANA MIHOLIC
vinotoč, gostilna ln kavarna | splos. in otoped. čevljarstvo >Central<
Ljubljana    Sv. Petra nasip ♦ Ljubljana      TurjaSkl trg 4 ♦ Ljubljana
SAJOVIC IVAN
AL. TURK strojno mizarstvo
Linhartova 8
*     BLATIJA ANDLOVIC     •      FRANJO GRABJEC      | NIKO KOMAN
\   mizarstvo, zaloga pohištva   J fotografični umetniški zavod £ brivski salon
I
LAMPIC ALOJZU
krznar in izdelovatelj čepic
IVAN MOLK
knjigoveznica
MIRKO in MAR. SLAMI C
mesarija
LJubljana-, Komenskega nI. 34 | Ljubljana SflkloSlčeva 6 ♦ LJubljana     Poljanska e. 13 ♦ LJubljana        Vldovdanska 2 t LJubljana    Cankarjevo n. IS j S LJubljana      Ahaeljeva e.
10
MARIJA TRILLER
(pri Bergantu)
LJabljana Trnovo, Cerkvena ulica S
MR. M. LEUSTEK
lekarnar
MIILAEL MOLE
parna pekarna
JOSIP SLUGA ta potnik ln dekorater
FRANČIŠKA TROILA
trgovina z mešanim oia^om
ANT. in M. GREGORC    | KOZINA ANTON
♦   DROGERIJA »ADRIJAc   $                mesarija                | matematično - mehanična
X                                          I    stojnica Šolski drevored    t delavnica
J    LJubljana, Selenburgova lt                                                        ♦ #                                                         -                                                        .j ,
i                                                t Ljubljana          Poljanska 81 ? Ljubljana        femartinska 8 t LJubljana          Resi jeva e, 1 t    Bežigrad — Staničeva 17    | LJubljana      Sv. Petra e, 5 ♦ Kodeljevo  Za Ljubljanico 21 ?
1 l-1..............................j
♦                                                ± I
5
TEREZIJA AUBELJ
pekama
ANGELA GORSE
trgovina s Čevlji
FRANC KRASKOVIC
trgovina
JOS. LEV ANIC
veletrgovina vina
EMIL MORE
sodavičar
Glince &t~ 73
Ljubljana
Stari trg 15 ♦ LJubljana,
Stari trg 22 ♦ Ljubljana VII, Lepodvorska 14
MATKO SOKLIC mL     I    MARIJA URBAS nasL
trgovina z mešanim balgom ♦    pristne kranjske klobaso
♦ LJubljana Kette-Murnova
(Martinova) cesta it. 11     J Ljubljana j Ljubljana Komenskega uL 16
Hrenova ulica 19 (žabjek)   X Telefon 2865
Telefon 3452
TRG. FRAN BABIC
MARIJA HTTTI
trgovina s kurivom
IVAN KREC
modno krojaštvo
Foto-atelje ANTON URSIO
S IVAN LUPSE I           X. NOVOTNT S IVAN ln F.ANI STRITAR £
X modna, manufakturna ln 1 slaščičarna in posredovalnica ♦        kavarna >Stritar« l
T galanterijska trgovina ♦ 2 ♦
t   Ljubljana, Dolenjska r. 2    J                                             ♦                                             ♦ ♦ I ♦ LJubljana Frančiškanska
*                                              X Ljubljana      Sv. Petra e, 81 J Ljubljana       Dunajska c. 9 X Ljubljana    Karlovska c SO I Ljubljana    Gosposvetska c 2 | LJubljana      Vldovdanska 2 ♦   nL 10 (poleg hotela Slon)
S.........I t T T I.........t.lTtt-? " * ^
i
FRANC BABŠEK
mesar
Gostima »Pri Lozarju«
TONČKA HOCEVAB
gostilničarka
IVAN KRI2NAR
krovec
L MARCHIOTTI
trgovina z usnjem
DR. G. PICCOLJ lekarna
FRAN J A STK1TIH slaščicama
IGNAC VEHAR splošno mizarstvo
£ Ljubljana     Šolski drevored | LJubljana Rožna uL 15 X Ljubljana        Hrenova uL 9 ♦ Ljubljana     Sv. Petra c 30 f
i_—i..............................i__i..............................i
L BUZZOLEM           |      Angeloslav Hrastnik       t »KAVARNA PREŠEREN« |     TEREZIJA MARINKO    |       MATEJ PLTVERIO zaloga sira, salam in sardin j trgovec----------■------------ *-------• - ----- «--- * «------ ? H. BOTTNER
Ljubljana      Dunajska cesta X Ljubljana       Pred Skotijo S ♦ Ljubljana     Gradaika nL 13
tu- in inozemskih likerjev Ljubljana    Lingerjeva ul. 1 | Ljubljana
♦   Karel Polajnar, kavarnar   J    trgovina z meS. blagom    J       brivec »Hotel Slon«
2 ♦ ♦
Karlovska e,
Ljubljana
Ljubljana
Prisojna nI. 7 ♦ Ljubljana     Dunajska šesta
LJubljana    Prešernova nL 4
BrzoprevozniStvo m trgovina s kurivom
R. VELEPIC LJubljana VII Sv. Jerneja c 25        TeL 2708
Pošt. ček. rac. 15.780
ANTON BRECELJ
čevljar
J. HRIBAR mL
krojač
X Ljubljana,      Gajeva ulica 2 t Ljubljana Jegllčeva 10
IVAN JAX LN SLV
tovarniška   zaloga šivalnih, pisalnih in  pletilnih strojev ter koles
LJubljana,        SkofJa uL 10 | LJubljana      Gosposvetska 2
JOSIP BRESKVAR
čevljarska obrt
D. CASERMAN i	\       JERNEJ JELENIC
krojaški mojster j	►             tovarna kisa
LJubljana,     Kette-Mnm ova j	
(Sv. Martina) cesta 9	► Ljubljana      Stara pot st. 1
LUD- CERNE
i
JAKOB JESIH mL
juvelir, trgovec z urami ter i       mesar in gostilničar zapriseženi cenilec Ž
♦ LJubljana     Šolski drevored
Ljubljana,       \VoIfova uL 3 Z
ISrečno in pe&eCe nove teto vrnem *ro/ftti cett/cmtn cd;ema/c«m me/t Svun 71. ddamie
£$ubijana, Sv. *Petra cesta st. 31
d
•Maribor/  &yeti*i**fmfc€* tiffca StC Velpe,  JCralja   (Petra  cemta 33 {Kamnit*, Si+tr»a sfeo« 4k
HTNKO 8EVAR Antikvariat, knjigarna
Ljubljana
Stari trg 34
VIDE ANTONIJA
gostilničarka
Ljubljana, Rožna ulica ftt, 15
(gostilna pri Lozarju)
FRANC 8ERBEC terazzo mojster
Ljubljana    Gunce IX, #4. 21
L. VELHAR urar in trgovec z zlatnino ln srebrn ino
Ljubljana, Sv. Petra a. 86
podruBftte« t
Knjigoveznica, kartonažna J in galanterijska delavnica
MATIJA SIFREB Ljubljana      Vegova ulica t
JOS. VODNIKA dedia tovarna kisa
Ljubljana VTL Celovška e, 42
I
i
Hlgienična pralnica in	t   Prvo jugoslovensko bsdelo-
sveUolikalnica ;	►         vanje drož (kvasa)
FR. ŠIMENC	j      Marija Volk-Koamerl
ln Dolenjska cesta
LJubljana, Kolodvorska nL 8 Kemično snaženje oblek
Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 — Telefon 3312
F. ČUDEN trgovina ur in zlatnine
K. JURMAN
kr. dvorni optik
TRAFIKA PRAPROTNTK  |   Podporno društvo slepih
i * Z Ljubljana       jrresernovm o-» j ▼ j^juuijhju • jjjuuijuu« mujtu * #
♦ Ljubljana,        Prešernova 1 | Ljubljana   Selenburgova ul. | ♦ ♦ ♦ LJubljana       Mestni trg 13 | Ljubljana       Mestni trg 11 \t
I........................___i________i_i i..............................*.............................i..............—.........t
KAJO DELIC
zlatar
Ljubljana,  Vldovdanska c 2 |
F ANI KACIC
gostilna >Pri raci«
Spodnja Slika
GOSTILNA RA2EM X Prešernova 54 ♦ ▼ Ljubljani ♦ LJubljana Sabjek f
:
IVAN POGAČNIK
Foto-ateljs
JERNEJ ŠINKOVEC brivski salon
ANICA VTDEMSEK gostilna > G rajska klet«
♦    PRISTOU & BRICELJ
t specialni artistični atelje za X črkoslikarstvo
FOTO-ATELJE ♦      EDVARD SKOPEK      l   Tovarna zrcal in brustmica %
D. ROVSEK *  trgovina z urami, zlatnino t flekla
in trgovina s foto-potrebSč. X m °P-ikc> ♦ a* VRHOVC
LJubljana, Aleksandrova c
Ljubljana
Resi jeva 4 Sv. Petra 39 t LJubljana Kolodvorska nL 35 X Ljubljana
Mestni ti g 8
LJubljana, Za Gradom 9
EMIL DOBRIC
otroške igrače in galanterija
A. KASSIG
krzna mi ca in izdelovanje čepic
JAKOB in ANA PETRIC mesarija
K. PUČNIK
krojaški mojster
L ROZMAN
izdelovanje in eksport pristnih kranjskih klobas
ANTON SKOFIC krojač
FRANC WOLFLNG urar
I Ljubljana,      Prešernova ul. I Ljubljana       2ido\-ska ulica | Ljubljana     Solsld drevored ♦ Ljubljana Tavčarjeva S | Ljubljana      Sv. Petra c 85 X Ljubljana VH   Celovška 43 ♦ LJubljana, Gosposvetska c 12
♦ A V T O V  K \ JI F f.
OLGA FATUR
modni salon
ANTON KAJFE2 urar
JANKO POGAČNIK
fotomaterijal
ANTONIJA PUGELJ
trafika
EDVARD SEVER zlatar
VIKTOR SOBER
"   trgovina s špecerijskim m mešanim blagom
Ljubljana,      Start trg 11-a ♦ Ljubljana  Mlkloilčeva e, 14 j\ Ljubljana     Dunajska c 20 2 Ljubljana   Miklošičev* c 34 t Ljubljana      Gosposka uL 4 ;; Ljubljana   Sv. Jakoba trg 4 i    I j> bljana, Dunajsln ^.12 t
X i. 2 ^ ♦
FRANJO ZAJC brivec
LEO LN T. FELBER
specerija in delikatesa
LJubljana \TTM Podmllsca-kova ul. 11
JOSIP KASTELIC
LJubljana      Vodnikov trg 4
POGAČNIK MATKO
knjigoveznica in gaL delavnica
JOSIP REBEK
ključavničarski mojster
SEVER mesarija
LJubljana
T. ŠTRUKELJ
delikatesna trgovina in zajtrk o val lic*
FRANJO ZAJC mlajši frizer za gospode in dam s
Ljubljana   Kongresni trg 12 | Ljubljana    Cankarjevo n. 9 ♦ Trnovska ul. 2 Jurčičev trg 1 < \ Ljubljana
Židovska ul. 5 t   Ljubljana, Pražakova nL 15
t
O. Fetrich-Frankenheim
česali:i salon za dame
ANT. in LOJZKA KEBER
mesar
L POGAČNIK
trgovina a kurivom
Ljubljana,  Kongresni trg 19 ♦ Ljubljana Bohoričeva 4 X Ljubljana    Bohoričeva ul. 5
ENGELB. FRANCHETTI   t         IVAN KLEŠNTK X
FRANC KEPIC sodarsko podjetje
LJUBLJANA
l       IVAN SIMONCIC
I  trgovina z mešanim blagom
FRANC STULAR
čevljarski mojster
ALFONS ZARNTK modno čevljaratvo
LJubljana
Slika
Ljubljana
Florjanska 9 ♦    Ljubljana, Gajeva nlica 2
:
.t i
5
ANTON PREBIL
MARIJA ROGELJ
friseur za dame in gospode   X trgovina z mešanim blagom l   »P108- ključavničarstvo m   ♦     manufakturna trgovina
*        avtogensko varenje X
ANA SKUBIC-KRECIC
trgovina z mešanim blagom t
t Ljubljana,    Dunajska c 20 | Ljubljana   Zelena jama 141 % Ljubljana
»♦MMM*......MMMtMMM...........)<MM»fM»W>
Florjanska SO t
DRAGO SCHWAB LJUBLJANA
KRSTO ZELLNOVIC gostilna pri Pečarju
Vodmat - Moste
Gllnee X Ljubljana    Sv. Petra e. 26 | Ljubljana
>♦♦♦.......M'(i<tMMMI»CMMM>MM»MMM<M*MMM"M>MiM........««»«*IM»M«»IMMMHfMM»MM^MM»*HrK»OM»»»«M»
Srečno In veselo novo leto
želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem
Leopold Zupančič
posestnik in gostilničar LJUBLJANA
♦ ♦ ♦
Veselo novo leto!
-   t Stanko Kezele
X    ♦       splošno kleparstvo in vodovodni instalater ♦ X
t   t LJUBLJANA Bohoričeva al. S
Srečno novo leto!
Barbić & Radonič
tlegličeva cesta 15.  J    Z J ♦
I LJUBLJANA
veletrgovina vina ♦
♦
Stara pot št 9 t
f   Srečno novo leto želita
♦       vsem cenjenim gos Lom ter se priporočata
i        Lojze in Pavla Mahnič
t
gostilna Košak
x   LJT BLJ AN A
Vodmat
Srečno novo leto % X
želi svojim cenjenim odjemalcem velemesarija     ♦ ^
Franc Slamič : ♦
♦ t
Prešernova ulica 5.   J I LJUBLJANA
X * _____
A. Mencinger
špecerijska trgovina
t t
♦    X  Srečno novo leto želi
i   l    Ljubljanski oblačilni bazar •
Gosposvetska cesta 6.
Sv. Petra c 42 |    X LJUBLJANA
Mestni trg 6 ♦
:
♦ vsem cenjenim odjemalcem ter se priporoča
I Vladimir G rž ina
♦ trgo\-ina z lesom, kurivom in deželnimi pridelki i LJUBLJANA VII                      Knezova ulica 89
♦
Srečno novo leto želi
vsem odjemalcem ter se priporoča
FRANC SLOVŠA
trgovina s kurivom
X LJUBLJANA.
i
Razlagova ulica 19 ♦
♦ Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim J
♦ naročnikom 2
2        G. Besednik in drug ♦ X Srečno novo ,eto žel1
♦ .      . ...... . , ._ 2 ♦ vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in t
♦ trgovina in industrija protez, kirur«lčnih insrru- ♦ t TO„*w,„~. ! ■w                          _   e,              _♦ ♦ ♦ znancem
♦ 1   r OrriC t     J mentov, ortoped, aparatov, bantlaž in obvezllne j X
♦ žensko krojastvo                           t     X robe J ♦ J LJUBLJANA, llolzapfljeva nI. 17 (nova vila)   f    ♦ LJUBLJANA
;    * «J0Slp Glup  trgovina ln gostilna
Prešernova nI. 5  %    | LJUBLJANA Pod Trančo st. 1
Srečno novo leto želi
vsem cenjenim gostom ter se priporoča
ZACOREC ANA
gostilničarka
♦ • •
X LJUBLJANA.
X Srečno novo lelo ♦
* želi vsem svojim cen j. odjemalcem, prijateljem ♦
♦ in znancem ter se priporoča v nadalje tvrdka ♦
i    Ign. Zargi — »Pri nizki ceni44 i
Florjanska ulica 36.   ♦    ♦ LJUBLJANA
Sv. Petra cesta ♦
Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
CSVALD PENGOV
pri KASTOHARJU
Gostilna In trgovina s špecerijskim, kolonijalnim
in materijelnira blagom, stavbeni material LJUBLJANA     Karlovska c. 19 (poleg mostu)
i
♦ Srečno novo leto   želita   cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem ter se priporočata za
nadaljnjo naklonjenost
i        Matevž in Julija K rušiš
X mesarija in gostilna
♦ ZELENA JAMA SISKA, Knezova uL
Srečno novo leto želi ♦
vsem odjemalcem ter se priporoča X
t
♦
:
l MARIJA URSANČIČ :
X kovaštvo X
Hrenova ulica »t. 19. ♦
X LJUBLJANA.
I ♦
♦ Srečno novo leto želi * X
X vsem cenjenim odjemalcem ter se priporoča ♦
I JOS. BAKOVEC l
X t
♦ LJUBLJANA. MOSTE. 1
Srečno in veselo novo leto želi
Peter PodborSek
trgovina z vinom na debelo LJUBLJANA VEL
Srečno novo leto želi
IVAN GJUD
brivski salon
X
♦ ♦ ♦
X
♦ ♦
I LJUBLJANA
Stari trg 30 X ♦
Srečno in veselo novo leto
----™---------_ t
•   želita svojim cen j. obiskovalcem in odjemalcem X
Jakob in Malči Zalaznik
kavarna, slaščičarna in pekarija
♦ ♦
♦ Srečno in veselo novo leto želi ♦
:            OSVALD DGBEIC :
♦ veletrgovina ♦ t LJUBLJANA
Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča
Mate) OreheU
čevljarstvo
♦ LJUBLJANA
Kolodvorska unca 28
♦ Srečno in veselo novo leto želi
♦ vsem cenjenim naročnikom ln odjemalcem
X
Matija Crošičar
strojni ključavničar
Pred Škofijo št. 15   t     t  LJUBLJANA. Kladezna uflea S |
: BRAĆA LABURA X
♦ ♦
2  trgovina dalmatinskega vina na malo ln veliko X
t ♦ ♦
: :
LJUBLJANA, Vodmat St. 61
želita svojim gostom veselo novo leto
>M»»MM><MM«»M«MMMMMMM«MM«««MM«»M»tM
♦
i
Srečno ln veselo novo leto želi
N. M. MALGAJ
trgovina ln gostilna
♦ SP. SISKA. I
Knezova ulica 19. ♦
♦ ♦
2 Srečno in veselo novo leto želim vsem mojim ce- j
♦ njenim gostom in se v nadalje priporočam ♦
♦ ♦
: Marho Grgič ♦
♦ gostilna »Primorje« ♦
: x
♦ LJUBLJANA.
3fedvedova nlica st. 20 ♦
♦
♦   Srečno ln veselo novo leto želi ♦
:     IVAN PERĐAN nasledniki
♦ ♦ ♦
X LJUBLJANA
Srečno novo leto želita
Helena in Ignac Banho
p. d. »PK1 TOPOLAVCU«
♦
♦    %   LJUBLJANA, Kette-Mumova c S (Martinova c.) J
XX x
l IVAN BERNIK :
♦ ♦
t lzdelovatelj lesenih rolet za okna in žaluztj X
x :
X LJUBLJANA                   Linhartova uDea 16 X
t Slaščičarna I. Eržen :
i LJUBLJANA Kongresni trg ♦
♦ (nasproti »Zvezde«) ♦
želi vsem svojim cenj. odjemalcem srečno novo leto
ANTON LEGAT
delikatesa, špecerija in zajtrkovalnlca
t LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 28 ♦
IVAN KAPELJ
bakrar in kotlar
LJUBLJANA—SISKA
Aljaže\-a cesta St. 4 ob Celovški cesti
X Srečno in veselo novo leto želim vsem mojim i cenjenim gostom
:       Gostilna „Pri Lovrencu44
Prisojna ulica St. 5 ♦
♦
X LJUBLJANA ♦
»♦♦♦♦♦»♦♦♦»»»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦•»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦• .«♦»»♦♦+♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦»♦♦»»♦♦♦♦♦♦»»«
J i
♦   Srečno ln veselo novo leto želi X
X X
X    vsem cenjenim odjemalcem Izdelovalnica perila ♦
U X
♦ ♦
♦
♦
Gicah
X LJUBLJANA
Sv. Florijana 6 ♦
♦ Srečno  novo  leto t e 1 i ♦
: 1
i Frane Lov se i
x I
X mesar t
I I
X Pogačarjev trg    LJUBLJANA      Tržaška cesta *
X Kestavracija
1 Dvan in Itlatija Wla\inU& \
X meMariia in prekaievainira X
♦ Dobijo se gorka in mrzia ledila iz konjskega mesa. t
♦ Prodaja vsakovrstnih klobas in salam. j
♦ Kupuiejo se tudi konji za klanje. ♦
I Hiublfana,  <Precna uiica it. 6 X
i nasproti mestne kopeli) ♦
! Srečno In veselo novo leto 1531 j
♦ ♦
♦ želi cen}, odjemalcem in se priporoča | X     za   nadaljno   naklonjenost  tvrdka ♦
I Kori Prelo j
I trgovina volne, bombaža in galanterije, j
i        Gosposka ulica ! Židovska ulica - Stari trg j!
Z Veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ♦
1 JAKOB FLIGL :
* ♦
♦ klepar in vodo*-<Hinl Instalater ♦
J LJUBLJANA   Turjaški trg 5 in Tržaška c. 24 ♦
X ♦
X     The Rex Co. — Ideal Eriha :
l LJUBLJANA       Gradišče 10 — Telefon 2268 |
♦ želi vsem cenjenim odjemalcem ♦
♦ srečno in veselo novo leto! ♦
; x
Srečno novo leto
želi vsem cenjenim naročnikom
Avgust Pavle
tapetnik in dekorater LJUBLJANA
Srečno in ueselo nouo l&to
želi usem suojim cenjenim očjemalcem in se priporoča za naoaljno naklonjenost
i Celestina Slaunik
I trgouina južnega saoja in zelenjaue
i Ljubljana, Pogačarjeu trg šteu. 1
♦
restaravei|a in veletrgovina z vinom
teh vsem svojim cenjenim odjemalcem
SLUŽIM® M ^(ES(E(L<D (LdlTO
i
sinova
Splošne £/eporstrc irt vodovodn« inštalacij*
£t**htf€*w$a, SlemšGcva 4
TELEFON  INTERURBAN   STEV. 2933
X Vsem cenjenim damam in gospodom se za dose- f
X danje zaupanje zahvaljuje, želeč vsem srečno ln
X voHelo novo leto ter  se   nadaljnji naklonjenosti X       priporoča damski in brivski česalnl salon
X Gjiid Alehsander
X LJUBLJANA ,        Kongresni trg 6 t
♦ 5
♦ Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom ^
:    Restavracija Bavarski dvor •
; M A UMA PETKIC ♦
X LJUBLJANA Dunajska cesta SI X
♦ Srečno novo leto ieTl t X vsem cenjenim odjemalcem in naročnikom
t FRANJO PERĆ1NL1Ć
X elektro meh. podjetje — elektro teh. podjetje t
♦ 1
♦ LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 16
♦ IK>MžALK, Ljubljanska cesta 09 |
Srečno m vedelo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem trgovina s čevlji
Anton Šinkovec
LrJ UBLJ AN A.
Pod Trančo L.
Veletrgovina žganja
EmeriK ZellnKo. LluDllann OH \
X želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, znancem X X in prijateljem
J SREČNO NOVO LETO 1932
X
♦♦«»•»♦»»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦•♦♦♦»♦♦»♦♦•♦•>»«»»«»»««
I  Srečno novo leto Želi
♦ vsem cenjenim naročnikom
I Lovro Rozman
l specijalna delavnica tehtni«
♦ LJUBLJANA Pred Prmami S
♦ Telefon 29—97. ♦
Srečno novo leto SeH
ALOJZIJ LEGAT
špecerija, delikatesa, vinotoo
LJUBLJANA
Slomškova nlica IS
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se
priporoča Se v nadalje
JOS, SII III i nasled. i! !   D. & E. HRIBAR
J    tovarna bonbonov m peciva
1 v Ljubljani f
Srečno novo leto želijo svojim odjemalcem:
Teodor Novotny
prva ljubljanska parna tzdelovalnica slaščic, medic, keksov Ltd.
\\ LJUBLJANA        Masarvkova c (Friskovec)
Telefon 34—14
Srečno ln veselo novo leto želi
IVAN LUZNAR
ključavničarski mojster LJUBLJANA Poljanska c 69
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
FRANC AVŠIČ
krojaški mojster LJUBLJANA Komenskcga nL 3G
Gostilna pri Fajmoštru
M. A2VŽIO želi vsem svojim gostom srečno novo leto
MARIJAN ŠILOVIC
gostilničar
vodmat
Zaloška cesta 7
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odl^malcem
Pavel Kreutzer
trgovina z mesajiLm blagom in mlekarna
J
LJUBLJANA Trnovski pristan 16 ♦
i
I A. VOLK - LJUBLJANA i |
VELETRGOVINA ŽITA IN | MLEVSKIH IZDELKOV |
Srečno in veselo novo leto želi
vsem svojim cenjenim gostom
MARTIN BUJAS
lastnik vin o toča
LJUBLJANA
Prešernova nHca 5
Srečno to veselo novo letol
T* Mencinger — LJubljana
Sv. Petra cesta štev. 43
it
X Veselo ln srečno novo leto želi svojim cenjenim * naročnikom
I BLA2 JANČAR
stavbeni, pohištveni pleskar ln slikar I LJUBLJANA Breg štev. 6
pave( in jftgttfg Šimenc
HniMJiUlIllllllllllIHtHIlUlIlllllilllUlIlMIlIMIIIIlItlltlliMillltlllllllintllllillll
$šfr$£2fg0> Cvetličarna Sv. Petra C.
*y3
Vrtnarija    S T.  liri Ž.
Srečno ln veselo novo leto žeH
vsem svojim cenjenim odjemalcem
Ivana Sterniša
trgovina s čevlji
Jurčičev trg 3 ||
\\ Srečno m veselo novo leto t
X
♦
>
I    &Zude ttt Govine \
d. d.
\\ Gf ubijana?  •frtamarijGeva tU
:
*■
i
l
KAVARNA
„EVROPA"
v Ljubljani
Ljubljana -
Slomškova ulica štev, 1Q
in
SVRATISTE
„Lovački rog"
ZAGREB
*• prlporoia   t©r Seli
srečno novo leto
jj Srečno in veselo novo leto 1931 i
ANTON in TEREZIJA TONEJC
cenj. gostom in prijateljem
srečno novo leto!
i
želi svojim odjemalcem  in prijateljem
Srečno novo leto teli vsem svojim odjemalcem
A« DrušUovič
trgovina z mešanim blagom ln brlvnlca ♦ LJUBLJANA Zelena jama ♦
♦ o
X       Srečno novo leto želi svojim obiskovalcem ♦
f Hotel in restavracija „Lloyd" \
J. BUČAR
♦ Srečno novo leto
♦ želita vsem svojim cenjenim odjemalcem
i     Franc in Angela Lavtižar
mesarija ln gostilna
t  LJUBLJANA Sv. Petra c 83
♦ ♦
Srečno novo leto!
Ljubljana sv. Pet™ cesu,     f ĆEMA2AR U DRUG, LfuMjana I
T______.....--------------.............m*.mm*.m......T     ♦ uixu.lni^ki zavod za litografijo
Srečno novo leto želita odjemalcem In gostom
IVAN in ELZA RAKNE
trgovln;i in gostilna, SELO-MOSTE pri Ljubljani
t
♦ :
i
I LJUBLJANA
Igriška nlica št. 6
LOVRO PIČMAN
vodovodna Instalacija, centralne kurjavo in kieparsivo
SIMON KUNČIĆ
♦ LJTJBLJANA     IUrska ulica 15. Telefon 2911 \\
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 45
SAŠA KOVAČ
trgovina z mešanim blagom, delikatesa ln vin o toč *
o
o
LJUBLJANA VIL Celovška c 85 5
Srečno novo leto teli
vsem cenj. gostom ter se na nadaljnji obisk priporoča
EMA SFILIGOJ
gostibia »limet«
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 8
i i
i SREČNO IN VESELO NOVO LETO
i     PLETILNA INDUSTRIJA
i MARTIN A1AHK0TA
" SP $l$KA - LJUBLJANA
I     JOSI? BERGMAN
J trgovina s črevi ln parna topilnica loja
$3
i
LJUBLJANA, Poljanska cesta 85—87
I Srečno in veselo novo leto želi X
i      IVAN BOGATAJ
kono. elektrotehnično podjetje
LJUBLJANA, Kongresni trg 19 J
poleg nunske cerkve
Srečno novo leto želi
Ivan Brunčič
pleskar ln ličar
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica 23 \t
Špedicija in carinsko posred* ništvo
>nr&Ml£(E(K)<3> OM UMCTMO M0Z&ia8W@> X SLOMŠKOVA ul. 16, KOLODVORSKA ul. 8
TO1E
žeh vsem svojim cenenTm odjemalcem in prijateljem
t srečno ip veselo novo leto
♦ zahval!U!Oč se za dose-
dame obilo zaupanje.
LJUBLJANA
MASARVKOVA CESTA ŠTEV. 9
; X
i  Srečno   in   -veselo  novo   leto X
Icr. dvorni dobavitelj X
Medić-Zankl! Anton Verbici
deli Vca tesa in špecerija
tovarna olja in lirneža, Inkov in barv X
0 d.a/baio. a., lastnik IKA\JO ■ KIJ* L' X
1 £;nbljana-]V[edvcde9JVIaribor,JfoviSad I \ Ljubljana, Stritarjeva ul. f
Veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Veletrgovina usnja
Brata MosRouić
LJUBLJANA
Telefon 2515
Priporoča svojo veliko zalogo spodnjega ln gornjega usnja. Postrežba vselej točna in po najnižjih dnevnih cenah. — Vse strojarske maščobe, fištran in degras kakor strojila (ekstrakti) in strojarske kemikalije vedno na zalogi
i
Srečno novo leto
:   I Fran Kaučič
X       X       gostilna in kavarna
vsem odjemalcem in konsumentom   našega |
piva, Špirita in kvasa želi
♦
X
i
i
->
„UNION
PIVOVARNA
LJUBLJANA, Privez št. 4
SUSESMO ON MESEIL© 1M®TO ILET® i
D. D. LJUBLJANA
Mirko Bogata] I
specijalna trgovina ♦ s klobuki 4
(preje J. Pok)
LJUBLJANA, Stari trg 14
00
O+%$++++^/%^$-
»SLOVENSKI NAROD*. *ie 3T. decembra 1931
x
Srečno novo leto želijo svojim odjemalcem:
Srečno In veselo novo leto želi vsem eenj. ^
odjemalcem in naročnikom ♦
LELIGIJ ERFJl. krznar \
LJUBLJANA J
Kongresni trg 7 — Selen borgova uL 6 ♦
Srečno In veselo novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem
TVRDKA A. VERBAJS
♦    Z LJUBLJANA
Gosposvetska e, 10 ♦
Srečno in veselo novo leto zeli cenjenim ;
naročnikom in odjemalcem %
♦
Konfekcija — modno krojaŠtvo Z
JOS. ROJINA, Ljubljana :
Industrija perila na debelo *
Veselo tn srečno novo leto
REZI ZALAZN1K
gostilna 6Vr
Z LJUBLJANA
Dnnajslia cesta t ♦
BADIOTEHNIKA
TONE POLJŠAK
strokovno podjetje za splošno radiotehniho Aleksandrova cesta 5 LJUBLJANA
i
♦♦♦♦
! IVAN SCHLAMBERGER 1
splošno ključavničarstvo
Sredlska 8
ZELENA JAMA
NACE ZAVRŠNIK
(>PRI NACETU«) Speeerija. manufaktura, galanterija
in modni predmeti
(Nasproti Šole) - GLINCE pri LJUBLJANI |
.......MMM»>MM«M«MM«M«»<
t j7t**zer*«£j salon ma clattte iti ♦ ♦ ♦
MIRKO ZALETEL
Blmska cesta 24
LJUBLJANA Z
Srečno novo leto želi
vsem cenjenim odjemalcem
JAKOB TRČEK
parna pekarna
Breg štev. 4 LJUBLJANA
i
Srečno novo leto fen zastopnik
1H4
tovarna za papirno blago VILJEM SMOLEJ, Maribor
♦ ♦
Albert špeletič
sohno slikarstvo
♦   Z LJUBLJAN
MILOŠ OSET
špecerijska in kolonijalna engrcs trgovina monopolna velikoprodaja soli
MARI30I5, Glavni trg
Telefon št. 2173 ln 2790
Srečno in veselo novo leto želi
Kavatraa „Jadran"
JOSIP ŠEREC
modna trgovina Maribor   Aleksandrova c« z$
i ♦
i ♦
i
♦ ♦
»♦»♦♦»♦•••»»»»♦♦»♦»»»»»♦»»»»•♦»»•»♦♦♦♦♦•♦^♦•»♦•»♦♦»» »»•
.GRO
I cernsko- posredniški n spećicijsk; biro :
l d i iii x. Z
a* I
LJUBLJANA
Srečno nouo leto
želi suofim cen|. odjemalcem in se priporoča se v načalje
CESKUT!
& ZAJC
Ljubljana, Stari trg št. 3 !
J                         Srečno novo leto |
I            F. & E. Remžgar !
♦ slikarstvo in pleskarstvo Z
Z LJUBLJANA                    Kolodvorska nL 18 Z
Z                            Telefon it. S430 t
* Z
......>........♦MMM*MMMM»M»MM.....
»*......»......♦»•••♦«»♦»•••♦♦♦♦»»•««♦««»♦»♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦
l      Singer šivalni stroji d. d* i
Z t
♦ podružnica za Slovenijo t
z i
I LJUBLJANA Selenburgova 1 |
Enionska 25 ♦ ♦
IVAN CVIKL — PTUJ
manufakturna trgo\
t Srečno m veselo novo leto želi
Z vsem svojim cenjenim odjemalcem
šteHan Brodar
vino en gros
Telefon intenirbaa 5t- 12
Ormož i
♦ ♦
^    *  Srečno in veselo novo leto žeH
Z   vsem ccnj. odjemalcem, prijateljem ln znancem Z
l S
FRANC DOLIN AR
parna pekarna In slaščičarna
I Kolodvorska urica Mev. 41 | t
1 Poljanska 19 — Pred SkoSiJo 11 \
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim naročnikom
pokramanjski zavod
(Verkramungsanstalt)
Krakovski nasip 26 LJUBLJANA
poniklanje L in H., galvaniziranje, brušenje kovin in jekla, pobakrenje, pomedenje
Se priporoča ABEKŠEK
♦ Srečno novo leto žefl
! ROK BERLIč
Z »trojno mizarstvo
♦
j ST. VTD NAD LJUBLJANO
................♦»*...........»tMMIM^
*»».....♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦>«<♦♦........«♦«............
♦ X
♦ Srečno novo leto želita vsem cenieriim gostom "
: Anton fn Ana Kratky
Z gostilna t
Z ST. VCD NAD LJUBLJANO
♦
it
*«M»»MMMM.....♦♦♦♦♦»♦♦♦......«»M «»««♦».
Z Srečno novo leto Z Z zeli vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem 5 Z ter se za nadalje priporoča
JOSIP KUHAR
splošno mizarstvo, zaloga pohištva ST. VID NAD LJUBLJANO st 79
»♦»♦»♦♦MMMMMOMM»M<MMM»MM«MM»M»MMM
♦ t
Z Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom t
♦ ♦
Z  Srećno   novo   leto Z
Z želi  cenjenim  odjemalcem I
♦ in se še nadalje piiporoca ♦
3) P®dl®fe){rDOte 1
Z trgovina s Lanvuui Z
F. J.$U$TER$IC
gostilna »Slepi Janez« ST. VID NAD LJUBLJANO
.......♦.....MM«MMMMMIM«II
Vsem prijateljem
VAN K ASTER KAKO A
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
♦  Srečno in veselo novo leto ŽeH " vsem svojim cenjenim gostom
Sokolov Joško
LJUBLJANA
Pred Skofljo 18 ;
Veselo in srečno novo leto želi
♦
I vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
PRVI JUGOSLOVANSKI ! !
Mošlvulk &
Ogriseg
I    MannSaktnrna veletrgovina
Rotovškl trg 6
Z z
♦ ♦
♦ Srečno novo leto želita vsem cenj. gostom ♦
♦ ♦
: Al. in Antonija Senica :
Z restavracija in kavarna ♦
: :
M        Z..........M«<MMM»»MMMM
MARIBOR
Tartenbachova nI. 5
♦ ♦
•#4
Franc Iglic z
♦
trgovina z mešanim Z blagom Z
BREG PRI PTUJU
Na drobno!
Na debelo!
Franjo
TVRDKA
Feldin
MARIBOR : ! manufaktura Grajski trg št 1 :
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Srečno novo leto
♦
Mafer
trsrovina z žeieznino, zaloga orožja in mun cije
<Pta}
Na drobno! Na debelo!
z modna manufaktura z
♦ ♦
♦ ♦
I Maribor i
*-=—r i
! Glavni trg štev. 9. z
i Trgovina z lesom in
♦
:  stavb« materijalom
Telefon 2042
Mestni stavbnik
BudolS KiSSmann
MARIBOR, Meljska cesta št* 25
Zaloga Sourić ve- |
♦
zanih lesenih plošč ♦
Telefon 2042
KAVARNA CENTRAL
S IDA STIKLER
MARntOR, Gosposka cfiea 6 |
trgovina m pnplrirai Oarln-iii savod ln oprava £*-
MO^lSOV
Hinlao Sax
Maribor, Grajski trg
Zastopnik ..Slov. Naroda**
I      Srečno tn veselo novo leto!
Dolček in Marini
Gosposka nHca 77
I MARIBOR
r....... !
•..................o
F. KRICK, modna trgovina
CELJE, Aleksandrova ulica St. 7
MARIBOR i
KOROŠKA CESTA 9 |
!
Srečno novo leto ŽeH vsem cenjenim gostom, prijateljem in lovcem
i Anton in Fani E
I   I restavracija
t ♦
ersic
MARIBOR, Aleksandrova cesta št« 18
Srečno novo leto želijo svojim odjemalcem:
X ZKUSll RUDOLF J brivec
Litija
BLA2 KIMOVEC
čevljar
Litija
i
MARTIN VOLK
čevljarski mojster
Litija
MTLAN GERNEDL
čevljarstvo
Iitljm
LEOPOLD KNOL
modno krojaštvo
Litija
ANTON 6KOBERNE modni salon
■♦♦♦♦♦♦♦♦<
'♦♦♦♦♦♦♦♦MM * ♦ ♦»♦♦•« »•>♦♦♦♦♦< ♦
♦ ♦♦♦♦' ♦
Trbovlje U ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»<
MAKS ZABUKOŠEK
modna krojač ni ca
Celje, Cankarjeva nL S
Dragutin Cntić vdova
puSkarna
Maribor, Slovenska nI. IS
X    JERMATJČNTK JOŽEF
I brivski salon
♦ ♦
t   Maribor, Aleksandrova 43 ♦ ♦
♦ .........-........
V. VOšINEK
J   trgovina z usnjem In izde-♦     lovanje gor. delov čevljev
I       Maribor, Koroška e. IS      t PTUJ
PLETARNA r. m, x o. m.
Pletarska nflca
ANDREJ MACAROL
pekovski mojster
t trgovina s kuhinjsko posodo | AEEKS.ANDER RATTT |
♦ (hižntmi potrebščinami, emajj X krofa*
♦ lirano, pločevinasto, vlito m t X X aluminijevo posodo, porcela- t £ X nasto, kamenitasto in stekle- ♦ BUD ENA P lil PTUJTJ I
Gostilna »PRI URŠKI« zaloga pi\-a
IVAN MAČEK
mesar
j        Maribor, Meljska 14 ♦ . ♦ X no r°bo) Maribor, Gosposka 5 ^
t »♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦ X»♦»«»*»«♦»♦♦**««♦»•»♦♦*♦♦♦**♦* X »♦♦>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦
X X
AEBLN POKISEK I Parna pekarna X ANTON PAS
mesarija
JOSIP ČERORLI
modna trgovina
♦ trgovina z lesom, stavbnim ♦  strojno mizarstvo za pobi- ♦
♦ materijalom in gostilna pri ♦  Stvo in stavbe.  Izdelovanje X
♦ sejmišču ♦ posteljnih, vzmeti t
Litija Šmartno pri Litiji i Trbovlje Maribor, Glavni trg 9       |     Maribor, Slovenska nI. 4     t PTUJ Ormoška cesta 1 PTUJ Vrazov trg *|
♦ X X X t _________................... X_____________________________ t
X ALBIN In NE2KA GRCAR ♦      JOSLP MEDVESČEK
5 9 X
X gostilna ♦ čevljarstvo
♦
Šmartno pri Litiji
Šmartno pri Litiji
JOŽE PLEVCAK Trbovlje I
JT7LIUS CRIPPA
trgovina z delikatesaml in vinom
I S
♦ KAROL PREIS *
j zaloga pohištva in preprog   ♦     kavarna in restavracija i
I i
Maribor, Slovenska nL 8     ; Maribor, Gosposka oL 20     J PTUJ              Florjanskl trg ♦PTTJJ
R. M. MATZ
rna in restavr ►Evropa< — avto taksa
IGNAC VAUDA
umetno ta trgovsko vrtnarstvo
TTha pot 1
X       MARTIN KAJTNA :
♦ ♦
X  splošno kleparstvo in nape- ♦
t Ijava vodovoda ta strelovoda X t
1 Litija
mimica skfsek
šivilja
Litija
BL \2 JEKICEK
trgovec
Bajhenbarg
X ZLATA BRIšNLK
X trgovina s papirjem,
X galanterija in knjigarna ♦
♦ Maribor, Slovenska ni. 11
MARIJA STEBER
♦ X         RUDOLF PERIC         I MAKS WEISSENSTELN ♦
♦ ,                               ♦                     „_              .     ▼ mesar, prekajevalnica, go- X
♦ specijalna trgovina z roka-   ♦    tvornica različnih bičevni-    ♦ atiiničar in trgovina z mes- X
X          vicami in stezniki          ♦           kov v lastni hiši           ♦ nimi izdelki X
Ormoška cestni PTUJ T
Maribor, Glavni trg 14 ♦PTUJ X X
: :
i
Modni salon za damske '-lobnke
MARA KOZINA
LITIJA
.+»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦♦< ♦ ♦
JOS. JAGODIC
špecerija
CELJE
Glavni trg ♦
BOGOMIR DIVJAK
trgovina in mehanična delavnica dvokoles MARIBOR
FRANC URBAN
mesar in p reka je val eo
Ptuj
Franc Šetinc
»♦»•♦♦♦»♦»•»•»»»♦♦♦•♦♦♦♦**•*♦••»♦» I JožeS Cvelber
X čevljarski mojster x
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»»»»•♦♦♦♦♦♦»♦»
trgovina mešanega blaga TRBOVLJE
i
CELJE
Gosposka nJlca št. 26 ♦
Srečno novo leto želi vsem cen j. gostom
„Union" F. TraSenik
pivovarniška restavracija MARIBOR Aleksandrom cesta S
♦ ♦»♦»♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦»♦♦»♦♦♦»
»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦j
♦ ♦
Franc Lajovic
tovarna pletenin ta trikotaže LITIJA
X t
RADO PZIEGRAD
industrija umetnih cvetlic PODČETRTEK, Dravska banovina
X  Srečno novo leto žel! ♦ ♦ ♦
♦
L MARIBORSKA MLEKARNA
ADOLF BERNHARD
MARIBOR.
Fr. in M. Žemljic
hotel in restavracija »Pri Orlu«
i Aleksandrova cesta 51 Koroška cesta 10 X ♦
t t
SIAKIBOB
Grajski trg
▼
FRANKO CERAR
posestnik, poatllnlcar ln mesar
litija
(
IVAN TAĆEK ml.
prva celjska barvarija ta kemična čistilnica, plisiranje ta likanje, Skrobanje perila
CELJE
Gosposka ulica 21   ♦ ♦
X   Srečno novo leto žeH
i Ft anc Kager na si«
I Srečno in veselo novo leto ieH
I       Josip žunkovič
t krznarstvo
MAJITBOB VojaSnlSkl trj 8 X
ter se za nadaljna naročila priporoča
Izdeloval niča srebmlne ta zlatnine
s
♦ ♦
MARIBOR
Vetrinjska uL 30
Franc Kunstler
parna žaga in rnizarstv o LITIJA
I CELJE
Srečno novo leto želi
Martin Orehove
krznar
1
♦ ♦
Gosposka nllca 14 ♦
♦
Karo! Jančič
manufaktura
♦ <»
I Srečno novo leto želi vsem cen j. gostom ♦
I Alojz in Alojzija KaSer \
kavarna »Rotovž«
MARIBOR
Rotovfiki trg 5
♦ MARIBOR ♦
Aleksandrova cesta 11
.♦♦♦♦♦♦♦<
i ♦♦♦♦♦>♦♦♦♦♦•»♦♦♦♦♦<
>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Srečno novo leto želi
KARL LOIBNER
špecerija, deliliatese
t CELJE Kralja Petra cesta št 17 I
♦  Srečno novo leto želi vsem cen j. naročnikom I
I JAKOB KOS j
X   Izdelovalni ca bakrenih Izdelkov in braoparttalkov ♦
I  Srečno in veselo novo leto želi
X vsem cenjenim odjemalcem
I ERNST GERT
trgovina s steklom in porcelanom
>♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »»♦♦■»♦♦»♦■
! Srečno novo leto ieH {
♦ vsem svojim cenj. odjemalcem ter se Se nadalje J X priporoča ♦
! IVAN RAJNIS
X splošno čevljarstvo
ŠMARTNO PRI LITI JI
«»<♦>•><>>.>»»»»>»»»»»•»>♦♦»»»••>♦»»<»»♦♦»»»♦♦»♦♦»»♦»»   I CELJE Gosposka uiica st. 7 X
• •♦♦»♦♦♦♦#♦♦♦♦♦••••t*«11•»t•ttttttt*t•••&«♦•♦♦♦♦♦«♦••♦ i
...................................................... :
Glavni trg 4 t
♦ MARIBOR
X      ter se za nadaljno naklonjenost priporoča
X   X MARIBOR Gosposka ulica IS
Restavracija — hotel
TtHUBEP.TUS"
D. BERNARDI
A. PLATZER
i
X Srečno m veselo novo leto foH ♦
f        Rudolf KaHe
X Anton Medvešeh
X  zaloga manufakture ter lastna izdelovalnica oblek
X *— - x
X trgovina s papirjem, knjigoveznica, kartonaza X modni časopisi, razprodaja J
mehanik
X
♦ ♦
: t
♦ ♦
: TRBOVLJE - VODE ♦
♦ ♦ »»»»»♦»♦♦»»»»♦♦•»♦»»♦•♦♦♦♦»♦»»♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦»»♦♦»»♦»»»♦t
FRANC KRAJNC
frizer za gospode in dame
MARIBOR
Gosposka ulica S
MARIBOR
Slovenska ulica 6
CELJE
X      Podružnica: CELJ^E, Gosposka ulica 24 $
i_...............................1
Glavni trg 18 ♦
♦ ♦
>♦♦♦♦♦......♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦H
♦ ♦
»♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦O»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»<»♦♦♦♦♦♦•♦♦♦»♦♦♦
: :
:
i
: l
Srečno novo leto žeH
Franc Izgoršek
tovarna pohištva
Šmartno pri Litiji
FEHIX"
CELJE Gosposka ulica 6
Prekajevalnica
junger
CELJE, Prešernova filica 8
♦ Srečno novo leto ž©H vsem cenj. naročnikom ♦
Jos. HoSer
trgo\1na r muzikalljami, godbenlml instrumenti ta gramofoni
MARIBOR
♦
Z ♦
♦ ♦
LTica 10. oktobra t \
♦
t
KONJAR
RUM
ŽGANJE
TVORNICA USNJENIH IZDELKOV
kakor dvokolenice, aktovke, damske torbice, t kovčegi, gornji deli za čevlje Itd.
F. S. LVK18
CELJE
♦ ♦
I Eksportna hiša „Luna" I
♦ ♦
t   NA VELIKO!
HA VELIKO! X
lastnik Albin Pristernik
♦
trgovina galanterije, pletenin, vezenin, X drobnarij in igrač X
NA DEBELO! NADROBNO! I
Maribor, Aleksandrova c. 19
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
SNEŽIM®   0 1  MdSlll© G*fl®W
TRBOVLJE
0. i 1 O
KINO SOKOL
Srečno novo leto želijo svojim odjemalcem:
Srečno tn veselo novo leto želi
vsem svojim cenjenim odjemalcem
P. Rape, Domžale
krojaštvo
ter se za nadaljno naklonjenost priporoča
Srečno novo leto želi
FRANC SUŠNIK
trgovski vrtnar Stara pošta KRANJ
Srečno novo leto želi
Okrajna hranilnica in posoj
reg. zadr. z neom. zavezo SKOFJA LOKA
i !
Srečno nov#> Jeto želi
KARL NEUMAN
#   , kleparstvo in vodovodna instalacija
t   I JESENICE J
Srečno In veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in prijateljem trgovina
JOSIP SENICA
DOMŽALE
i
I    Srečno novo leto želi
DE2MAN FRANC |
gostilna in mesarija X
JESENICE X
i       ter se cenjenim odjemalcem priporoča X
z •
t t
♦    Srečno novo leto želi
FRIC DRUŽNIK
steklarstvo
JESENICE
ter se za nadalje priporoča
^^^^^^^
i
Srečno novo leto želi
ANTON NIKOLAVČIC
kolodvorski trafikant
JESENICE l
Srečno novo leto želi tvrdka
Anton Skok, Domžale
parna zaga, lesna trgovina In elektrarna ter se cenjenemu občinstvu priporoča
♦ •
♦ Srečno novo leto žel! |
: STANKO GRASIČ !
♦ ♦
t stavbeno in galanterijsko kleparstvo j
f KRANJ I
♦
ANTON MULEJ
modna čevljarna
JESENICE    S J
Z    Srečno novo leto želi tvrdka
: A. J. ROZMAN
strojno pletenje
JESENICE - FUŽINE ter se za nadalje priporoča
Srečno novo 1*4« 4eH
Srečno! X
B. RANGUS
Vinko MiUler, Dom^Je
i
X    Srečno novo leto želi vsem cenjenim
S
♦ odjemalcem
o zaloga švicarskih ur, zlatar in juvelir ♦ t ♦ 1 ♦
KRANJ I
FRANC STRNIŠA
prodaja >Jadran« čevljev
trgovina z vinom
KRANJ
t    Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom
IVAN PETEK
trgovina z mešanim blagom KAMNIK
o    Srečno novo leto želi vsem cenjenim *       naročnikom in odjemalcem
IVAN  VVERGLES mlajši
mesar in prekajevalec
SAVA - JESENICE
AVGUST  BABNIK :
modno krojaštvo za gospode in dame |
KRANJ X
Srečno novo leto želi tvrdka
„CENTRA"
trgovina šivalnih strojev, koles, gramofonov in radio
JESENICE
ter se cenjenemu občinstvu priporoča
Veselo novo leto želi tvrdka
FRANC SMAJDEK IN DRUG
ključavničarsko podjetje in instalacija vodovodov
JESENICE
ter se cenjenemu občinstvu priporoča
i
FRANC JAGODIC
trgovina in gostilna — sobe za tujce
KAMNIK
ter se cenj. gostom priporoča
i
VSEM ODJEMALCEM
SREČNO in VESELO
NOVO LETO!
Srečno novo leto žeH
Franc Končan
splošno ključavničarstvo DOM2ALE
N
VINKO BOGATAJ
klobučarstvo
RADOVLJICA
Srečno novo leto želi
AP.ODNA
I Veselo in srečno novo leto želi
vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem
JERNEJ ROLHAR
usnjama DOMŽALE
FRANC JAKLIČ
trafika in trgovina s papirjem in galanterijo
RADOVLJICA
S K A R
N A
X Srečno novo leto želi
ANTON HAFNER
restavracija
škof ja loka, kolodvor
ter se cenjenemu občinstvu priporoča
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
FRANC PERC
pekarija
RADOVLJICA ter se za nadalje priporoča
JOŠKO VEBER
I Srečno in veselo novo leto želi
J vsem svojim cenjenim odjemalcem
Pavel Bertoncelj t
valjčni mlin ♦
♦
DOM2ALE t
Srečno novo leto želi
♦ ♦
! JOSIP ŠIŠKA, KRANJ {
t industrija sit vseh vrst in za vsak namen } t   iz žice, pločevine in profilov. — Kovinasti I transportni trakovi
X
S X
♦
♦ trgovina z lesom, ogljem in mešanim blagom, |
♦ zaloga cementa ♦
i
X škofja loka — kolodvor
♦ *
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
J. ŠTRUCL
trgovina kož, usnja, čevljarskih in sedlar- I skih potrebščir ter raznovrstnih luksuznih, športnih in delavnih čevljev
JESENICE l
ter se Se nadalje priporoča
Srečno novo leto želi
FERDO VODE
veletrgovina vina KAFLA VAS PRI KAMNIKU
I Srčno novo leto želi |
i  vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem ♦
x
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim prijateljem ln odjemalcem
Anton MiUler
vinski trgovec in gostilničar
STOR • DOMŽALE
GOSTILNA „JADRAN"
vsem cenjenim gostom želi srečno novo leto  pri   najboljši   dalmatinski kapljici
ANTE MARASOVIĆ
Srečno in veselo novo leto
želim vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se nadalje priporočam. Z odličnim spoštovanjem
:
: ♦ ♦
JESENICE
ANTON KOSTA
krojač
x
Srečno ln veselo novo leto želi
KAMNIK
Josip Černelič
♦  manufaktura, perilo, dežni plašči. Velika izbira.
X  Najnižje cene. zraven hotela »Stara posta«
♦
♦ ♦
♦ :
I
Srečno novo leto želi
KAROL SKALA
manufaktura — špeccrija — galanteriji KAMNIK
Kranj
Pralnica, likalniea, kemična čistilnica, barvanje oblek
Franc Potočnik
KRANJ
Tovarniška zaloga šivalnih strojev, koles, gramofonov
Anton Mohorič
Ljubno • Jesenice
X i
x
Srečno in veselo novo leto želi
vsem svojim cenjenim odjemalcem
FRANC LIEBER
mesar in prekajevalec
>pri Matičku c |
Kranj §
I SREČNO IN VESELO NOVO LETO 2ELI
Josip Adamič
vrvama DOMŽALE
podružnica KAMNIK
o ♦
Srečno in veselo novo leto
Zeli vsem svojim cenjenim gostom
FRANC OSET
restavracija
- •
DOMŽALE
Srečno ln veselo novo leto žen
!   Srečno in veselo novo leto Že U
Ferdinand Sajovic
manufakturno in posamenterijsko blago PRI »PLEIWEISSUc
1828
100 let
1928
♦ ter se cenj. občinstvu najtoplije priporoča — ± Sobe za tujce vedno na razpolago — Solidne cene
Kranj
M. PIRC
trgovina s manuf. blagom poleg župne cerkve \\ Ustanovljena leta 186S
Kranj ::
Velika zaloga različnih tovarniških ostankov po f najnižjih cenah
Srečno novo leto želijo svojim odjemalcem: [
.............................i........i..........................
{ Beti OREHEK | Drago Franc 1 [
t   »Jtrkovalnica in finska ! gpec1jamji trgovina z bar- I |
* ♦ vami in laki ♦
I       Ljubljana :       Ljubljana,       \ I
♦ t || Kolodvorska 26 |      Stari trg 24 i
I___________________________ I i
I Ivan Lapafne i
*   »Jadran« kemični izdelki ♦
♦ Srečno 1o veselo novo leto 2eH |
tvrdka
i Josip Marn I
* splošno pleskarstvo in ♦
t slikarstvo ♦
\   Ljubljana-Moste   I „   Mubliana j
:       J       J                          t U«n»i k. Mita iieT 9 :
S pojedino, godbo in plesom in petjem,
z voščili, poljubi, darili in cvetjem
slavili smo novega leta prihod.
A slavnosti tam so le dobro uspele,
Ujer v sMedah so tečne „JAJNINE" duhtele,
poznane po finem ohusu povsod
Lekarna
Tmkoczv
DEDIČI LJUBLJANA
JOS. pRESEREN j
čevljarstvo
Ljubljana - Šiška j
poleg stan*« cerkve
Celovška cesta Štet 62
X  Srečno ln veselo novo leto
J     želim cenj. odjemalcem
l M. Urbas
# m    f                                I (lastnik: Miroslav Urbas)
i R0IR0 Koretlc I Meiov^hprodaja
X trgovina s Špecerijskim      f kranjskih klobaS
l in kolonijalnim blagom I
t LJUBLJANA          X LJUBLJANA
I Palača »Viktorija«, Ale-    l Slomškova Ul. 13
t ksandrova cesta 4        | (poleg mestne elektrarne)
Srečno ln veselo novo leto telita vsem svojim cenjenim odjemalcem
t t t t t t
Franc in Helena Rode, mesar
♦
šolski drevored D. M. v Polju |
♦
X /
Srečno novo leto ieH
IVAN FURLAN
l ->na trgovina in parna taga logatec
Srečno ln veselo novo leto želi
ANTON PUNTAR
trgovina vina in žganja na debelo
! f
♦ z
1 i
KOBE JULIJ
trgovina manuiaktumega blaga NOVO MESTO
Franc Palme
agentura in komisija
I i
Srečno in veselo novo leto želi GOSTILNA „CESNOVAR"
Logatec
♦ ♦
Josip Ogoreutz
trgovina manutakturnega blaga NOVO MESTO
X LJUBLJANA
Dolenjska cesta 3 ♦
J X ♦
t Srečno in veselo novo leto                               ± X
♦ ♦ ♦
t želi vsem svojim obiskovalcem   i ♦
MARJETA VILFAN
gostilna JEZICA
S §
„TRANSPORT"
MEDNARODNI PREVOZI
Maribor
! i
X $
:
Srečno novo leto ŽeH
vsem cenjenim naročnikom
Knaflič & Mirtič
ključavničarstvo in vodovodne instalacije
♦ ♦ ♦
I _ ,      « .      -        4^1        11 NOVO MESTO
Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem  ♦ J
kandija
Carinsko posredništvo na Jesenicah
Anton Stek ar
želi vsem cenjenim komitentom
SREČNO NOVO LETO
ter se tudi za nadalje priporoča
t Srečno novo leto žeH X
ln številnim gostom
Jakob Dimnik
gostilničar in mesar
J l
Z   X Srečno ln veselo novo leto žeH
l t
\ 1 Hotel - restavrant « i „K0KLIČ"
♦
Srečno ln veselo novo leto želi
M. ANTIČEVIČ
veletrgovina z vinom in lesom
Dev. M. ▼ Polju
Novo mesto i
DOLENJI LOGATEC LJUBLJANA Dunajska cesta 37
Franjo Grilc
RADOVLJICA
modna in manufaktur. trgovina
Cenjenemu občinstvu se kar najvljudneje priporočam
jfecno tf€Oo leto želi
G'uhliarta, (Pod TSranco itev. t
Veselo in srečno novo leto želi
savel malim
TB60VINA S SritOVIMI KOŽAMI
LJUBLJANA
f i Srečno in veselo novo leto!
j \ Andrej Belič 1 j
trgovina In gostilna    | I Ljubljana VII  ♦ : _ m    + +m m
v Ljubljani
Grani hotel UNION !!
Kavško va cesta št« 18   ♦ ♦
o
lAAMmAAa X
I TOMSSC i I Boi2!'        restourncljfl, ulnsKn YM !. t. i. \
S
♦
* ♦
♦
i i
KUSioiRM A
O.   X H O« Zm
JUGOGRAFIIKA
2es.ii vse
LJUBI J ANA SV. iPieviRusi t«»S0B» 23
ZEL© 4JJ§0»IE§N© N@M@ UT®
i i
SV. PETRA L 38 : i
I I   SREČNO!
1] F Eli D. HLEBŠ, KRANJ
STEKLAKSrV'O — POKCKI.A>* — KUIILNJSK.V POSODA
SREČNO NOVO LETO
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
\ I  FRANC AMBROŽIĆ, mesar, BLED \ Ibina gogatai : j telefon 71
♦ ♦
in se v nadalje priporočam
TELEFON 71
salon perila
LJUBLJANA
GRADIŠČE 13/11. ! f
X I    Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem !
JURIJ RAVMIK, BLED
parna pekarna in slaščičarna ter kralj, dvorni dobavitelj
Stran 20
>S_OVENSKI NAROD«, đne 31. decembra 1931
gtcv. tc5
f   Srečno novo leto vsem
odjemalcem
Opekama JELOVIE
■ in prifaleljem želi
Vrhnika
Standard oil Company of Jugoslavija
skladišče in zastopstvo R. TONEJC, PTiJJ
Izdelujejo se najnovejši modeli o-troškib vozičkov, razna najnovejša "ivokolesa, šivalni stroji tD motorii. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta 4.
□
□ □
n
□ □
D
Srečno novo leto želi
B
□
□
n
ADOLF ZAVRTANIK
tvornica čokolade
LESCE—BLED
^□□□□□□□□nnnnnnnDui jul »oddcl h. luuLJLOJuuunnnnL
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i
Q H n d
O Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. gostom D d □
§ GOSTILNA  PRI  FIGOVCU B
LJUBLJANA □
□ g
Samo 1 disia? plošča ^ v
0> O
%
o
FR. ŠEVČIK, Ljubljana, Židovska ul. 8
Orožje in municija za lov, šport in obrambo. — Sklad.šče pušk Neumann, F. N., Sauer, boroveijsko, Simson, Steyer, Keminston, Remo, Bayard,   Dame i. dr. po znižanih cenah. Te'efon 33-78. — Zahtevajte cenike.
miilllillllll ■■■■■ ■ 1 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m ,
Srečno in veselo novo leto želi
FRAN JUVAN
□ □ □ n □
valjčni mlin, trgovina z moko, žitom in spec. blagom g
SREDNJE GAMELJNE, p. St Vid nad Ljubljano □
ucoacoonnnnnnnnDDnnnncnr
Otvoritev
nove špedicije
Vljudno naznanjam, da otvorim z novim letom 1932 v Dalmatinovi ulici štev 10 (nasproti hotela štrukelj) špedicijsko tvrdko, ki jo bom vodil po imenom
špedicija „PETAN"
Večletna praksa v stroki me usposablja, da bom prejeta naročila točno in solidno izvrševal. Cenjeni naklonjenosti se priporoča
Josko Petan
lastnik špedicije »PETAN« LJUBLJANA, Dalmatinova ulica štev. 10. TeL int, 3376
.o
5?
iti uspeha polno teto
sr.e/t cenjenim odjemalcem in trgovsšcim prijateljem
3-«o
i
tvrdica
Srečno in veselo novo leto £eK
.                                                                                                                      m   _: — ■ • <*s     m m m _r_.w.vw    m m v mr          _—__      - - ^
♦ ♦
X z
♦ MARIBOR, Vetrinjska ul. 38, tel. int. 2434 LJUBLJANA, Prešernova ul. 44, tel. int. 26-36 \
■m ♦
mmummmm
Hranilnica dravske banovine
♦
«i
: ♦
♦
♦ !
||Mltl}lMlll!linii;(PHi;»:MIPnt|MlMlinMMIM||nt i;||||inHMMIIMMIli:Mni<MIIIMinilllMIMPIini?l|llMMMtllinintniMIMtlHlW * ________________»,    ,       , _____    „,    „ I
prej Kranjska hranilnica 1
Ljubljana Knafljeva ul. 9 !
I
——— Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri -
SfrC.€ttvar*iG*sa   nofcžfca   _?e#t_■♦•,"«„   tčcf   jamči  sa  VSfl vlc£c
«
*
: :
cr   jama  za  vse  vicge X
(OravsGa   banovina  _b  vsem   svojim   premoženjem  in  vso ♦
« v v »
laveno moc/c
dJesefo in srečno novo teto 1932
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
in __§{_b
krznarstvo
LJUBLJANA, Kongresni trg St. 8
A BSOLVENTLN J A
trg-ovskega tečaja, zmožna tudi nemškega jezika, išče službo. — Gre dva meseca prakticirat brezplačno; tudi na deželo. Ponudbe na upravo *Slov. Naroda t pod >Začetnica,361St.
Veselo in srečno novo leto žeii vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem
FRAN ŠUŠTAR
lesna industrija in trgovina — parna £ag_ LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12
ALOJZIJ KRAINZ, LJUTOMER
Tekstilna in špecerijska trgovina — Zaloga stavbenega ln rezanega lesa — Tovarna opeke, umetni mlin in žaga — Posestnik vinogradov — Vino na debelo
Zaloga vina iz lastnih vinogradov Gresovščak, Slamnjak, Rinčetova graba, Hovic_-
Hermancl in Gomila
v palači „Dunav" Aleksandrova cesta
žeH srečno in uspešno novo leto vsem cenjenim posetnlkom.
TOVARNA MESNIH IZDELKOV
EVALD P0P0VIČ, LJUBLJANA
i
Z^^i^ m -_jg___^
l*Tr _—-m
Din 540.— do Din 800.— Modroci Din 230.— do Din 350.—
Najboljša in najsoiidnejša izdelava — Cene solidne
Nudi samo
Muri Sitar
LJUBLJANA, VVclJova ulica 12, dvorišče
Slaščičarna PETRIČEK
!
£eli vsem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto ♦
ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost. ♦
l
£32
I
m
m
ia a«
m
ml t-;
&3 novem nova
letu -ogle d
a
lat
Ogledala vseh vrst, kakovosti in oblik, brušena stekla v poljubnih debelinah in izvršitvah, graviranje ornamentov po naročilu, nadalje marmornato steklo v vseh barvah za oblaganje sten v kopalnicah, po hodnikih, v javnih lokalih (delikatesah, mesarijah, slaščičarnah itd.) Vam nudi po ugodnih konkurenčnih cenah in takojšnji dobavi
„KRISTAL" D. D.
TVORNICE OGLEDAL. IN BRUŠENEGA STEKLA Centrala: MARIBOR, Koroška cesta 32, tel. 2132. Podružnica: LJUBLJANA, Medvedova c. 38, teL 3075. Podružnica: SPLIT, Zrinjska cesta 6, tel. 368.
i 9
C    I I
m
\--. ■ % ■
j • >
i i /
K C \ :
: 3
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
JL.IUI_I..IAI¥A9 Prešernova nlica šteT. SO (v lastnem poslopju)
Obrestovan]- vlog, oaknp In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In vahn borzna naročila, predujmi In krediti vsak« vrste, esknmpt ln Inkaso menic ter naka zlla v tu-  fn Inozemstvo *afe • deposita
Itd. Itd. Itd. Brzojavke:  Kredit.  LJubljana   — Telefon st 2040. 2457. Intemrnan 2704, 280a
B_aJ-_a-_a--a---M ____ __^^^^^^^^^^
Urejuje Josip ZupančiC, — Za »Narodno tiskvno« Fran JezerSe*. — Za upravo m Laseratni del lista: Oton Christot, — Val 9 t-jubljanl,