Politicni shod pri Sv. Majeti ob Pesnici. V nedeljo dne 26. novembra 1.1. je jareninsko politično druStvo zborovalo pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Tudi s tukajšnjim shodom je lahko društvo zadovoljno, kajti zbralo se je lepo število slov. kmetov doma6inov, pa tudi sos»dov, posebno vrlih Peter6anov je bilo navzočih častno število, med njimi župani peterški, jareninski in jakobški. Po srčnem pozdravu društvenega predsednika je prvi govoril velepnsestnik Franc Mlakar iz Hošnice pri Slov. Bistrici, kako si naj slov. kmet zboljša žalostni gospodarski položaj. Vse nas je že mikalo slišati tega izvrstnega kmetovalca in navdušenega narodnjaka. Naše pričakovanje nas ni varalo; govoril je dovrženo lepo, iskreno, pa vseskozi prakti6no. Slabo se nam godi. Na lastno pomo6 se moramo zanesti. Ni darežljive roke, ki bi nam pomagala. Torej pomagajmo si sami. Trudimo se sicer, pa ne delamo tako, da bi se nam vzvišali dohodki. Živinoreja še najve6 da: gnoj in živino, torej dvojen dobiček. Treba nam dobrih plemen. Zato morajo skrbeti okrajni zastopi. Slovenjebistriški je v 6asu, odkar je v slov. rokah, skoraj podvojil živino, ker je kmetom po ceni priskrbljeval najboljše plemenjake. Mariborški nemški okrajni zastop v tem oziru stori ubogo malo! Treba je tudi dobre krme. Tu vse poblati Pesnica. Kmetje, ob6ine, prosite vsi za nje uravnavo. Sadjereja da lepe dohodke, pa še ve6 bi nam lahko dala. V ta namen je treba, da imamo manj sort, pa te najboljše, ki največ veljajo v kup6iji. Drevju je treba gnojiti vsaj vsako tretje leto. Zgornja plat pri drevesu se odkoplje, pa ne, da bi se odrle korenine, se da gnoj notri in zemlja se obrne narobe. Ze prekapanje samo veliko koristi. Proti raznim škodljivcem je treba pred zimo drevo pobeliti z zmesjo iz apna, ilovice in govejega blata; apna ne sme biti preve6. Staro drevo gnojimo z gnojnico spomladi, ker potrebuje tanke hrane. Gnojnica se premalo ceni. Eden liter gnojnice je vreden 1 vinar; koliko gold., koliko stotakov ste6e žal po polokih! Treba začeti z umetnim gnojem. Da najmanj 150% dobi6ka. Prvo leto je seno pla6ano, drugo leto je dobi6ek zaslonj. Za jeden oral travnika stane umetni gnoj približno 18 gld. Vinogradi nam hirajo. Treba nam saditi amerikanca. Marsikje ne uspeva, ker ni zemlja zanj. Izberimo si torej sorte, ki jim zemlja doti6nega kraja ugaja. Gnojiti treba tudi gorice. Bolje manj goric, pa tiste bolj gnojene. Prihranimo si veliko stroškov, pa lahko skrbimo za druge kulture. Poleg škropljenja je sedaj treba tudi žvepljati. Ko je raladika prst dolga, žvepljaj prvikrat od zgoraj, da bo listje čisto rumeno, ravno tako drugikrat, pa še pred cvetjem, tretjikrat pa žvepljaj po cvetju, takrat le grozdje. Vino ti ne bo imelo žvepljenega okusa. Zvepljaj pa le v solnčnem dnevu, ne v rosi, zjutraj ali zve6er. Vini6ar ti na dan požveplja 4000 trsov. Uspeh ne bo zastonj. Naša polja bi nam tudi lahko veliko več nesla. Toda nekateri premalo gnojijo, drugi pa pustijo njive puste ležati. Ni dovolj le zemljo obdelovati, temve6 umno jo moramo obdelovati. Gospodarska knjiga je imenitna. Brez zapisnika dohodkov in stroškov ni mogo6e umno gospodarstvo. Treba je kmetu poduka. Primernih Sol nimamo, moramo se učiti sami. Vsak kmet bi naj prebiral dobre, koristne 6asnike, posebno Se «Slov. Gospodar*. Knjige Mohorjeve naj bi bile pri vsaki hiSi. (Konec prih.)