Izhaja vsak četrtek. Cen«: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 8'—, inozemstvo Din 64'— N
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredniš tvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon interarban 115
Cena inseratom: ct»la •tran Din 14M-—, pol strani Din 7W-, četrt strani DU SW*—. Mali oglasi beseda Din 1*-, stalnim popust
Radič-Pribičevičevi upi.
Radič in Pribičevič sta se onemogočila s svojim oviranjem resnega parlamentarnega dela na najvišjih mestih. Popolno osamljenost uvidevata sama. Da bi ne prodrlo prepričanje o neuspelosti Radič-Pribičevičevega rušenja sedanje vlade med hrvatski narod, se poslužujeta vseh mogočih izmišljotin, ki naj dajo neukemu ljudstvu upanje: Radič in Pribičevič sta moža bodočnosti!
Časopisje seljačko demokratske koalicije se poslužuje v zadnjem času vesli o nezadovoljnosti nekaterih vplivnih radikalov s sedanjo vladno zvezo. Glavna ne-zadovoljneža v sredini radikalne stranke bi naj bila bosanski radikal dr. Srskič in Boža Maksimovič, ki je bil svojčas notranji minister in ki je prisilil Radiča na kolena in v Beograd.
Dr. Srskič in Maksimovič sla po trditvah Radiča in Pribičeviča proti sodelovanju z Davidovičevimi demokrati, ker bi bila zveza radikalov s seljačko-demo-kratsko koalicijo cenejša in trajnejša. Moč dr. Srskiča med radikali v Bosni se je razblinila v nič pred dobrim tednom. Radi vesti, da je Srkšič glavni steber struje za sodelovanje radikalov z Radi-čem in Pribičevičem, so sklicali bosanski radikali sestanek, na katerem so se izrekli vsi za sestav sedajne vladine večine pod Vukičevičem. Če bi bil dr. Srkšič tudi res kaj spletkaril proti Vukiče-vičevi vladi, je po omenjeni izjavi osamljen in bi njegovo rovarenje tudi za prihodnost ne pomenilo — nič!
Da bi eden glavnih Radičcvih nasprotnikov Boža Maksimovič izpodrival Davi-rlovičeve demokrate in jih skušal nadomestiti s seljačko demokratskimi koali-eijonaši, je presneto neverjetno!
Upanje na Srkšiča in Maksimoviča je ničevo in že precej obrabljeno. Najnovejši Radič-Pribičevičev adut je proslava desetletnice ujedinjenja. Desetletnica bi se naj obhajala ali na Vidov dan 28. junija, ali na praznik ujedinjenja 1. dec. 1928. Ob priliki desetletnice bi se naj izvršilo slovesno kronanje kralja. Za proslavo desetletnice je neobhodno potrebno sodelovanje Hrvatov v vladi. Po trditvi opozicije naj hi zbližala Radiča in Pribi-
čeviča z radikali ne Vukičevič, ampak že poprej omenjena Srkšič in Maksimovič, ki spadata v krog radikalnih centruma-šev.
Iz ravnokar beleženega je jasno kakor beli dan, da hoče seljačko demokratska koalicija v vlado. Opozicije ni porinilo v krog vlade razgrajanje ter razbijanje v parlamentu, ne spletke z nezadovoljnostjo med vplivnimi radikalnimi prvaki, — zadnji up sta proslava desetletnice uje dinjenja in kronanje kralja!
Ali bo pripomogla desetletnica ujedinjenja seljačko demokratski koaliciji do sodelovanja v vladi, je drugo vprašanje. Vsekakor je do 28. junija ali do i. decem bra 1928 še precej dolgo in v teh mesecih se lahko zgodi marsikaj in mogoče še ta čudež, da bo srečala enkrat pamet vplivnejše radičevce!
Ako bi se vršila proslava desetletnice ujedinjenja pod razveseljivim dejstvom bratskega sodelovanja Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni vladi, bo zastopnica Slovencev SLS ta sporazum pozdravila kar najbolj prisrčno!
:qOvcw
Bira ,bira, to je ona beseda, ki vzbudi v nasprotnikih največ nevoščljivosti. Bira namreč vzdržuje duhovnike med ljud stvom,'če ne povsod, pa po večini naših krajev. Treba je zato storiti vse, da se o-nemogoči duhovniku živeti med kmets-kim ljudstvom, pa ga bodo lahko izrabljali liberalni mogotci. Ker je bila biru celo v narodni skupščini v razpravi in so seveda nam nasprotni listi to kost glodali kot lačen pes, so se tudi naši možje v nedeljo popoldne o tem pogovarjali.
»Pa je res grdo», je pripomnil bivši ra-dičevec, vda morajo duhovniki od hiše do hiše kot berači, da jim dajemo živeža!«
»Nič ni tako«, se je oglasila vmes gospodinja. »Gospod nas pri tej priliki obiščejo in mi vsi farani se smatramo kot ena velika družina, duhovnik pa je naš skupni dušni oče. Zdi se mi, da imajo kakor pravico pri naši mizi, saj skrbe za nas vse, za deco in odrasle in za bolnike. Pri vseh naših družinskih dojtodkih so-
delujejo, pri veselih in žalostnih. Kadar dajemo biro, se mi zdi, da se oddolžuje-mo za to, da ni duhovnik bil z nami pri mizi. če spada k nam v družino, spada tudi k mizi!«
»Ti to s svojega gospodinjskega stališča tako razumeš«, je dejal gospodar, »a mi možje bomo stvar premislili z gospodarskega stališča. Sam Radič se je ugriznil v biro. Zakaj? Gotovo zato, ker pravi, da je najboljši katoličan, le »popov« nc mara. Torej je pristen liberalec. Ti namreč so »dobri« katoličani, toda brez maše, brez zakramentov, brez cerkve, brez krščanskega nauka v šoli, sploh brez duhov nika. Njemu ni bilo za stvar gospodarskega značaja, saj drž. proračun je s tem le še manjši, če je bira. Njemu je bilo za to, da bi s tem udaril slovensko duhovščino. Kramer je to bolj odkrito povedal: Bira naj se prepove, kmetje naj plačajo državi kapital, ki obsega toliko vrednost, da se bo iz obresti lahko plačevalo duhovnika.
Možje, naj vam nekaj povem! Bral sem zgodovino in vem, kako so napravili liberalci pred kakimi 150 leti s Cerkvijo. Cerkev je imela velika premoženja. Iz tega premožen ja so se vzdrževali duhovniki, vse bolnišnice, vse hiralnice, vse šole, tudi visoke šole, so se zidale cerkve, pa kake cerkve! Liberalci so pa rekli: To bo vse država vzela in bo že ona skrbela za duhovnike, cerkve, bolnišnice in šole. In res je vzela. Ko pa so tista velika posestva prodajali, so se vršile take goljufije, da za tisti kapital skoro nič ni ostalo. In država ni vzdrževala več duhovnikov, Cerkev jih sama tudi ni več mogla, ker ni imela posestev, tedaj je ljudstvo začelo za duhovnike prispevati z biro. Po nekod je še zdaj iz tistih časov pisana bira. Tu pa tam so liberalci pozneje zopet vplivali na ljudi, češ, odkupite biro. Pa so jo odkupili. Denar je šel v državne blagajne, obresti pa so se porazgubile, da zopet nič ni bilo in kmetje sami so se odločili za prostovoljno biro!
Tam ,kjer je pisana bira, se lahko takoj odkupi. Toda, kako bo fara zbrala za državno blagajno svojih 200.000 Din čistega denarja? To bi bil pogubonosen u-darec za kmeta. Pa recimo, da bi to na kak način spravili skupaj. Denar pojde v Beograd. Kdo garantira, da bodo obresti res prihajale nazaj za vzdrževanje našega duhovništva? Vem za fare, kjer so ra-dičevci že poskusili z odkupom bire, pa so se blamirali, ker so ljudje sprevideli, da to ni tako lahko in ne gre tako gladko, ker država zahteva kapital v gotovini!
»Kaj pa tam, kjer je prostovoljna bira« je vprašal sosed.
»Tam, kjer je prostovoljna, pa nikogar nič ne briga, najmanj pa Radiča in oaie
Stermecki, Celje
Želim, de j« vsakdo v Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v moji veletrgovini, radi tega razpošiljam naročila čez 500 Din poštnine prosto, pri osebnem nakupu pa povrnem vožnjo ▼ primeru nakupa. Ns sledim konkurenci ter ns vodim cenega in slabega blaga, katero še te cene ni vrfcduo. Prodajam zajamčeno dobro blag« iz najboljiik svetovnih tovarn, ker imam samo direktne zveze z tovarnarji iz vseh industrijskih držav v Evropi. Več milijonsko zalogo, katera sc nahaja v pritličju, prvem nadstropju in v podstrešnih skladiščih cele ogelne hiše, si vsakdo lahko ogleda in vpraša za cene, brez da bi bil primoran kaj kupiti. Na razpolago je vedno 40 do 50 strokovno naobra-ženih in prijaznih uslužbencev, kateri dajejo radevolje vsakemu obiskovalcu točna pojasnila in slednje cene od vseh predmetov.
Zaloga sestoji iz sledečih oddelkov in predmetov: Manufakturni oddelek: sukno, volna, platno, tiskanine in razne tkanine iz bombaža in iaau. Modni oddelek: perilo, pletenine, torbarski, nožarski, jekleni in kosmetični predmeti, traki, čipke, vezenine in mu-zikalije. Konfekcijski oddelek: gotove obleke za dame, gospode, otroke, in klobuki. Čeveljski oddelek: galanterijski, luksuzni in štrapacni čevlji za dame, gospod« in otrok«, Poito-razpoiiijalat oddelek ln «ngros oddelek.
399
Stermecki, Celje


slovenske liberalce. Pri tej biri da vsak, kar hoče in kolikor hoče. Je pa ta bira dandanes zato, kakor sem že povedal, ker država ne plačuje duhovščini tega, kar ji je v primeri na plačo pred vojsko dolžna plačati. Saj še v šolo hodijo duhovniki zastonj! Pokaži mi v vsej Sloveniji samo enega učitelja, ki bi ti hodil zastonj v šolo!«
»Pa naša država nima nič od tistega premoženja, ki ga je nekoč Avstrija vzela Cerkvi?«
»Ima! Vse premoženje, ki ga je nekoč Avstrija vzela Cerkvi, se je zbralo v verski fond. Bila,je to gotovina in preostala posestva. Ko je Avstrija razpadla, je tudi naša država dobila del tega verskega fonda. Kolikor je meni znano, je na Slovenskem posestev verskega fonda, posebno gozdov, toliko, da bi se Cerkev in vsa slovenska duhovščina iz tega sama vzdrževala, ako ji država vse to vrne, kar pa seveda ne bo storila! Država je torej že iz tega stališča dolžna plačevati duhovščino!«
»Jaz vem pa še za en drug vzrok«, je dejal občinski tajnik, ki je bil pri razgovoru. »Duhovniki delajo danes v pisarni več kot bi delal kak drž. uradnik, posebej za to plačan. Vse zapiske morajo voditi, pisariti dan za dnevom na sodnijo, glavarstvo, vojaštvo, temu in onemu uradu. Pošte imajo naš župnik najmanj toliko, ko jaz za občino!«
»Prav bi res bilo, da bi država uredila konečno to vprašanje, da tudi to delo, ki ga duhovniki vršijo za državo, primerno poplačuje.«
»Župnik pridejo«, je dejala gospodinja, ki je gledala skozi okno. In res je vstopil domači župnik. Gospodar ga je povabil k mizi in mu povedal: »O biri smo se raz-govarjali, ko že tako vpijejo nasprotniki.«
»Možje«, je dejal g. župnik, »kar vas zadeva glede bire, rečem tole: Več obdr-žiš kot gospodar v svojih rokah, bolj si svoboden, da ne razpolagajo drugi s tvojim premoženjem, pa naj bo tudi država. Kar pa nas duhovnike zadeva, pa jaz ne smatram tega kot beračenje med vami, ampak mislim, da je to le znak, da smo, ali bi Vsaj morali biti vsi v fari kot ena družina.«
»Vidite, tako sem jaz rekla«, je vesela pristavila gospodinja in položila nekaj prigrizka na mizo.
Družinska pratika m leto 1988 s podobo Svete Družine »e ie dobi ▼ v»eh večjih trgovinah papirja itd. Segajte 1« po nail!
UTIK5L
V NAŠI DRŽAVI.
Opozicija blamirana! Opozicija je mislila, da bo bogve kaj hudega, če je ne bo na seje. Pa drugega ni bilo, le delo je šlo gladko od rok. Za vsaki dan je prinesla opozicija nujne predloge, da bi delo ovirala. Bilo je mestoma zelo burno, ali še vsakokrat je opozicija propadla. Konečno se je pa poslancem naveličalo poslušati to klevetanje države in so odšli iz skupščine. Če govori opozicija, ni nič poslancev v skupščini.
Proračunska debata gre naglo naprej. Vsaki dan so tri seje, sprejeti so bili že skoroda vsi proračuni posameznih ministrstev.
Kdo je izzval svetovno vojno, to je v skupščini razkril — seveda Radič. Vsak danes ve, da je nemški cesar glavni povzročitelj tega klanja, da se je ta vojna skozi desetletja pripravljala na vseh stra neh države. A Radič je obdolžil srbski na rod, ki je pri tem prav nedolžen, ki je v svetovni vojni največ trpel. Ta očitek je bil tako hud, da je Radič sam začel pre-klicevati, da ga tudi Pribičevič ni več zagovarjal.
Delo dr. Korošca in njegov odločen ter prevdaren nastop dobiva dan za dnevom večji vpliv in ugled. Pod njegovim vodstvom se urejajo razmere v Južni Srbiji in v vseh drugih delih države. Dr. Korošec dela toliko, da se mu vse čudi. Vsi časopisi, domači kot iz drugih držav, pišejo, da je bila najbolj srečna misel ta, da je dr. Korošec postal naš notranji minister.
Smrdljivo delo laži! Politični nasprotniki so se z vso silo zagnali ravno proti dr. Korošcu. Kakor so s svojim umazanim tiskom oblatili nekoč dr. Kreka, pa dr. Jegliča, skušajo zdaj tudi dr. Korošca. Izdali so posebno kn jigo »Dr. Korošec in radikalna stranka«. Seveda so se zelo zmotili, če mislijo, da bodo s tem kaj dosegli! Naj raje pripravijo knjigo, ki bode najbolj debela v Jugoslaviji, z naslovom: »Radič in njegovi politični kozli«!
Naši poslanci za pravice železničarjev. Pri razpravi o proračunu ministrstva pro meta je poslanec Žebot v imenu SLS povedal, da se mora proračun tako preosno-vati, da bodo železničarji uživali svoje stare pravice, da bodo v svoji službi zadovoljni, ker potem bodo tudi še — bolj vestni.
Za gladujoče je vlada že razdelila do
90 milijonov dinarjev. Slovenija je dobila
1 milijon, za vsako oblast polovico. Največ, skoro vse ostalo, je šlo v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, Črnogoro in v Srbijo.
Z zvijačnim rovarenjem ne bode nič! Opozicija laže, ponareja podpise, skuša izrabiti posamezne osebe in to vse za to, da bi zopet vrgla vlado. Če najde kje kakega nezadovoljneža, ga tako podpihuje, da je groza. Ima zdaj dva poslanca iz radikalni hvrst, dr. Srskiča in Maksimovi-ča, ki sta svojčas bila v vladi, pa ju draži, ker zdaj nista. Ali to delo ne bode u-spelo!
V DRUGIH DRŽAVAH.
V Ženevi se nič ne zgodi! To je lahko delo pri Društvu narodov! Če je kaka važna stvar, ki je morda tudi nujna, pa pozabi eden spise doma in se zadeva preloži na poznejši čas. Tako je tudi o zadevi Madžarske in njenega utihotapl jenega o-rožja. Preiskava se bo sicer izvedla, toda na to preiskavo ne verujemo dosti!
Bolgarija je dobila posojilo, da zamore urediti gospodarski položaj doma. Upati je, da bo tudi to pripomoglo k zbližanju balkanskih držav.
Roko proč od Dalmacije! Italiji se je posrečilo pri sklepanju mirovnih pogodb dobiti na obrežju Dalmacije mesto Zader Zdaj pa seveda hoče, da bi bila vsa Dalmacija njena. Za našo državo in posebej še za Slovenijo, pa je nujno potrebno, da imamo prost dohod do morja. Morje so pljuča za naše gospodarstvo! Italija to ve in misli, da bomo res mi samo peli »Morje Adrijansko — nekdaj bilo si slovansko!« — Ko so se pretekli teden vršile po vsej Italiji demonstracije za zasužnjeno Dalmacijo, ki pa je del naše države, pa se seveda nihče ni utikal v naše notranje državne razmere! Bo moral dr. Seipel zopet katero povedati!
Mussolini v manjšini! V sporu s Seip-lom je ostal Mussolini v man jšini, večina evropskih držav je dala dr. Seiplu prav! Tudi Italija mora spoštovati pravice narodnih manjšin! Žal, da se o tem pri Dru štvu narodov ni nič govorilo!
General Pilsudski na Poljskem — gospodar! Pri državnih volitvah na Poljskem je zmagal general Pilsudski in ima dve tretjini vseh poslancev.
Ruinunija nezadovoljna! Ker ni uspelo Titulescu, kakor je želel na svojem potovanju po Evropi in posebej še v Ženevi, bo nastopila v Rumuniji vladna kriza.
Razgovor našega in nemškega zunanjega ministra. V Ženevi sta se razgovar jala naš zunanji minister dr. Marinkovič in nemški dr. Stresemsnn. '•»•ugovor je
bil namenjen zbliianju Nemčije z Balkanom. Ta razgovor posebno Italiji ni bil kaj všeč.
Egipt se upira! Egipt je ko'onija Angleške, če tudi ima precej politične svobode. Toda Egipčani hočejo v bodoče biti popolnoma osvobodeni. Pripravili so u-por in prve čete so se že spopadle z angleškimi. Eni pravijo, da tičijo Rusi za tem uporom, drugi pa, da Italijani. Naj-brže oboji!
Zakaj?
Najbrž si že videl sliko, kako mili vi-šjeduhovniški starček papež Pij X. deli sv. obhajilo otrokom, ki klečijo okoli njega in ki jim sije iz nežnih obrazov nedolžnost ter tiha sreča. Veš gotovo tu-ili, kaj ta slika pomeni. Spomniti nas hoče na neprecenljivo dobroto, ki jo je ska-zal ta ljubeči in goreči papež milijonom mladih src, ko je leta 1910 položil na srce staršem in vsem, ki jim mora biti skrb /.a otroke, da naj skrbijo, da otroci, takoj ko dosežejo leta spoznanja, pristopijo k sv. obhajilu in da po prvem obhajilu več krat, če mogoče vsak dan, pristopijo k i nizi Gospodovi.
Milijonom mladih src je Pij X. dal to srečo. Oče, mati! Ali jo imajo tudi vajini »troci? Ali poznata, ali izvršujeta vidva to veliko naročilo Pija X.? Sta morebiti ¡udi vidva med onimi, ki vzgajajo svoje otroke tako, kakor da bi nikdar ne bili slišali velike besede o zgodnjem in po-;.ostem obhajilu otrok? Morebiti ne morete doumeti te velike besede in z mnogimi drugimi vprašujeta: Zakaj je to?
Zakaj? Ali ne povedo tega nedolžne oči in srečni otroški obrazi na sliki, ki sem io omenil? Ali ne želiš, da sije ta sijaj nedolžnosti tudi iz očesa tvojega otroka? Ali veš, kako je danes velikokrat že najsrečnejši otrok v nevarnosti, da mu ugasne ta sijaj? Pogosto sv. obhajilo naj bi obvarovalo tvojemu otroku ta sijaj, da mu ne ugasne nikdar! — Če misliš nazaj v svoja otroška leta, ali niso bili najlepši in najsrečnejši trenutki tvoje mladosti, ko si z otroško vero in iskreno pobožno-stjo klečal pri angelski mizi? V današnjih časih ne moreš nuditi tvojim otrokom veliko veselja, ki bi obsevalo njihovo mladost. Privošči, pripravi jim vsaj to najlepše veselje pri Kristusu! 1T0 te ne stane nič!
Zakaj to? Če si vesten oče, vestna mati in resno vzameš veliko in odgovornosti-polno dolžnost, da prav vzgojiš svoje o-troke, mi boš rad priznal, kako težka je ta dolžnost, posebno danes. V pogostem obhajilu tvojih otrok naj bi te podpiral pri tem velikem in težkem delu najboljši vzgojitelj — Kristus. V Don Boskov zavod v Turinu je prišel nekoč bogat angleški lord. Ogledal si je ves zavod in vse življenje v njem. Ko se je poslavljal, je vprašal Don Boska: »Katero sredstvo pa rabite vi pri vzgoji svojih dečkov? Opazoval sem jih povsod. Pri igri so bili veseli, a niti najmanj surovi ter nedostojni. Gledal sem jih v šoli; bili so mirni in zelo pazljivi, da sem se čudil. Sploh imajo nekaj čisto posebnega, tako prikupljivega na sebi.« — »Rad vam povem naše vzgoja
no sredstvo«, odgovori Don Bosko, »samo ne vem, če me bote kot drugoverec razumeli. Naši dečki pristopajo vsak dan k sv. obhajilu.« Poskusi pri vzgoji otrok tudi ti s tem božjim sredstvom!
Zakaj? Kolikokrat se slišijo danes tožbe — in po pravici —, da se toliko naše mladine zgublja, da propada, da je v žalost in jezo svojim staršem, da si kuje z lastno roko nesrečno prihodnost. Mi pa velikokrat gledamo vse to z neko brezbrižnostjo, kakor da bi bila sama na sebi umljiva usoda človekova, da more v svojih najlepših letih dol v umazano blato, dol v temno nesrečo. Ali bi ne bilo tolikokrat čisto drugače, ko bi bili starši svojega doraščajočega otroka z pogostim obhajilom priklenili na Kristusa? Kaj bi prihranili svojim otrokom, kaj sebi!
Zaka j? Razmere so danes take, da mora veliko naših mladih ljudi, fantov in deklet, za zaslužkom v tujino. In kaj jim postane tolikokrat tujina! Kako jih zvabi v lahkomišljenost in razuzdanost, kako jim vzame vero otroških let, kako jih u-propasti dušno in tolikokrat tudi še telesno! Človek bi najrajše jokal nad to uničeno in oskrunjeno mladostjo! A kolike v tujini ne bi zadela ta žalostna usoda, ko bi od doma prinesli navado, večkrat pristopiti k mizi Gospodovi. Fant, ki je ¡zgubil očeta in mater, je prišel v mesto v uk. Bil je veren, dober, nepokvarjen, a njegov mojster in pomočniki niso imeli nujnejšega pota, kakor zasranjovati ga radi njegove nepokvarjenosti. Posebno so se norčevali, ker je pristopal vsako prvo nedeljo v mescu k sv. obhajilu in so ga hoteli od tega odvrniti. Pa jim je fanl odgovoril »Ta navada je edini spomin, ki ga imam od očeta in matere. Nikdar je ne pustim, že radi tega ne, da ne postanem surov in propadel, kakor ste vi.« — Oče, mati, ko bi dala tudi vidva otroku, ki ga morata pustiti v tujino, ta spomin!
Ali veš sedaj, zakaj? Ti imaš veliko dolžnost, dati otrokom vsakdanji kruh. skrbeti jih, da bodo imeli v življenju «voj kruh. Vem, da to dolžnost vestno o-skrbiš. A ne pozabi, da rabi kruha tudi duša tvojega otroka! Ko je Kristus obljubil sv. obhajilo, je rekel judovskemu ljudstvu: »Ne iščete me zato, ker ste videli čudeže, ampak, ker ste jedli od hlebov in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in ki vam jo bo dal Sin človekov.« To jed daj svojim otrokom tudi ti!
Otrok po prvi spovedi. Na Dunaju so imeli otroci prvo spoved. Živahen deček kleči po spovedi pri oltarju in opravlja nabožno pokoro. Naenkrat se na glas zasmeji. Učiteljica, ki je imela nad otroci nadzorstvo, pristopi in ga ostro pokara. Deček pa jo debelo pogleda in pravi: »Bo-dem vendar smel biti vesel, ko nimam več grdega greha na duši!« Smo tudi že mi čutili kedaj veliko srečo sv. spovedi?!
Kaj je človeku duhovnik? Škof Lange-rin iz Severne Amerike pripoveduje: Nekemu katoliškemu Indijancu je rekel nasprotnik vere: »Tvoj misijonar le ne ljubi, ker ti ne da tobaka in obleke, kakor jaz.« Pa odpne Indijanec svojo srajco, pokaže na prsi in pravi: »Ali moreš čita-ti, kaj je tu notri?« — »Ne«, odgovarja oni — Indijanec odgovarja: »Tu notri v
mojem srcu so darovi, ki mi jih deli trna suknja. Kadar se spovem, mi omije dušo s Kristusovo krvjo. Kadar grem k obhajilu, mi da Odrešenika v svoje srce. Tvoj tobak se spremeni v dim, tvoja obleka se porabi, darovi katoliškega duhovnika pa ostanejo ter jih vzamem seboj v nebesa, domovino svoje duše.« Kaj p« pri nas mislijo nekateri ljudje o duhovniku!
Kako se godi katoličanom na švedskem? Do zadnjega časa katoličani na Švedskem, kjer je večina ljudi protestant ska, niso smeli imeti svojih šol, nobeden katoličan ni mogel postati učitelj na ljud ski šoli, ni smel imeti kakega posestva, plačevati so morali cerkveni davek za protestantske cerkvene potrebe. Po najnovejšem zakonskem predlogu so katoličani sicer dobili nekoliko več pravic, pa nosestva še tudi sedaj ne smejo imeti. Kljub temu pa se tamošnji katoličani še zvesto držijo svoje vere. Oni se dobro zavedajo, da je prava vera zaklad, za kate-ega mora človek žrtvovati vse, kakor je rekel Kristus.
Italijanskf Mussolini je hud. Ker je izvršil Mussolini tudi nad prebivalci južne Tirolske pagansko nasilje, da je v šolah prepovedal poduk krščanskega nauka v materinem jeziku, so v dunajskem parlamentu zoper to protestirali, med drugimi tudi zvezni kancler dr. Seipel. V rimskem parlamentu je odgovoril sam Mussolini zelo oholo in je Avstriji pretil. In ker glasilo papeževega drž. tajnika dr. Gasparrija tega Mussolini jevega odgovora ni pohvalilo, temveč ga je z molkom prešlo, so se nekateri fašistovski listi silno razburili. Menda vendar ne pričakujejo, da bo Cerkev pomagala izvrševati nasilje nad nežnimi otroci v najsvetejši stvari, v verouku, do katerega ima vsak človek pravico v tistem jeziku, ki mu je najbolj domač, v materinem.
NAROČNIKI, POZOR!
Prosimo vse naročnike, da takoj izvršijo sledeče:
1.	Ako bi kdo pomotoma dobival dva Hsta, naj nam enega takoj vrne s pripombo Dobivam dva.
2.	Ako bi kdo bil list plačal, pa bi ga morebiti ne dobival, naj takoj napiše na košček papirja, kdaj in koliko je plačal, na drugi strani pa napiše naslov: Uprav -ništvo »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru. Nad naslovom še zapiše: Reklamacija. Potem mu ni treba prilepiti nobene znamke na reklamacije.
3.	Poleg naslova imajo zdaj brez malo izjem vsi naročniki na ovitku napisano, do kdaj so plačali. Letnica ni zraven pripisana, pa se samoobsebi pri vseh razu -me, da velja to za leto 1928. Ako kdo podaljša naročnino, se mu na ovilku ne bo lakoj spremenijo, do kdaj ima plačano, ampak šele takrat, ko bo dobil na ovitku v zgornjem desnem kotu novo številko.
4.	Kdor je dobil dva nova, vsaj polletna naročnika, pa še ni prejel nagrade, naj se takoj oglasi, da se mu nagrade pošlje!
Birmske slovesnosti v lavantinski škofiji se začnejo letos v mesecu majniku: v Hočah dne 17., na Ptujski gori dne 19., v Framu dne 20. t. m., v Cirkovcah dne 21., pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju dne 22. in pri št. Janžu na Dravskem polju dne 23. majnika t. 1.
Duhovniške spremembe. Jakob Sotlič, župnik iz tržaške škofije, je nastavljen za provizorja pri Sv. Vidu pri Ptuju. — Mihael Kristofič, kaplan v Kozjem, je na stavljen za provizoija v Sir jem. — Srečko Vršič, kaplan v Mozirju, je nastavljen za kaplana v Kozjem.
Umrl misijonar o. Veselko Kovač. Mariborski frančiškanski samostan je prejel iz Inomosla brzojavno obvestilo, da je u-mrl znani frančiškanski misijonar na Kitajskem o. Veselko Kovač. Rajni je bil rojen dne 4. januarja 1872 na Studencu pri Krškem. V frančiškanski red je stopil leta 1891, v mašnika je bil posvečen 1. 1897. Deloval je ves čas na raznih misijonskih postajah na Kitajskem. Blagopokojni je obiskal kot misijonar Slovenijo, se udeležil enega katoliškega shoda v Ljubljani in pobiral tudi po Mariboru za misijone. Znan je bil g. misijonar po vsem Kranjskem in Slovenskem Štajerskem in bode vest o njegovi smrti bridko zadela celo Slovenijol
Zveza slovenskih vojakov iz bivše svetovne vojne je sklenila, da priredi in vpelje od letos naprej vsakoletno romanje bivših vojakov iz svetovne vojne v prelepe Petrovče, zahvalit se Mariji za srečno vrnitev ter počastit padle vojne tovariše iz lavantinske škofije. Prosijo se vsi žup-ni uradi lavantinske škofije, da to ljudst-vb objavijo na prižnici že sedaj, da bodo za to romanje zvedeli pravočasno. Zveza slovenskih vojakov bode prosila za polovično vožnjo katero bodo imeli vsi ude-ležniki brez razlike spola in starosti. Legitimacije za polovično vožnjo bodo dobili v Petrovčah. Natančnejši sporedi bodo meseca maja objavljeni potom časopisja. Možje iz vojne, vojni invalidi, svojci padlih, agitirajte že sedaj za veliko udeležbo na Vnebohod dne 17. maja v krasno Savinjsko dolino k Mariji v Petrovče!
Nova železnica Rogatec—Krapina. Pod rajno Avstrijo je bila rogaška železnica dogotovljena do sela Lupinjak, to je do mostu preko Sotle. Po hrvaškem ozeml ju ni hotela Madžarska nadaljevati proge in radi tega je spala prepotrebna zveza Rogatec—Krapina do lanskega leta in se sedaj gradi še konec te železnice v dolgosti 22 km. Proga bo šla skozi dva predora; tunel pri Žutici je že prebit in se vršijo v njem še ostala zadnja dela. Na ostalih delih proge se je v poletju in jeseni pridno delalo, pozimi pa toliko, kolikor so seve dopuščale vremenske razmere. Zaposlenih je bilo 500 do 600 delavcev. Čim se pa vreme izboljša, bode zaposlenih več tisoč delavcev, da se delo čimpreje dovrši. Pričakuje se splošno, da bo železnica gotova do decembra t. 1. ter izročena prometu.
Zgradba drugega tira n» progi Zagreb-Belgrad. Železniška proga Zagreb—Bel -grad je preobremenjena, tako da je bil že zadnji čas, da se v interesu gospodarstva in države prične z ozdravljenjem promet nih razmer na progi Zagreb—Belgrad. Sedaj se je pričelo s polaganjem drugega tira na tej progi. Proga od Belgrada do Rlsvf>n«kega Broda spada pod belgraj-
sko železniško direkcijo, dočim spada pod zagrebško železniško direkcijo proga od Broda do Novske. Od Novske do Zagreba obstojite dve železniški zvezi in sicer ena preko Siska, druga pa preko Du-gega sela ter je prometno ministrstvo o-pustilo zgradbo drugega tira od Zagreba do Novske. Dne 17. m. m. so se pričela dela na progi od Novske do Slav. Broda. Tukaj je zaposlenih nekaj nad dvainpol tisoča delavcev. V kolikor ne nastopijo nepredvidene zapreke, bi bila ta proga dogotovljena še letos, oziroma po desetih mesecih dela. Na področju belgrajske železniške direkcije je zgrajenih že okoli 40 km nasipa za progo.
Žrtev surovosti. V mariborski bolnici je umrl posestnik v Zubetincih, župnija Sv. Anton v Slov. gor., Alojzij Malek. Na pustni torek se je vršila v Zubetincih pustna veselica. Pri tej priliki je došlo do prerekanja in končno do pretepa. V občem pretepu je preparal neki posestniški sin Maleku z nožem trebuh. Težko ranjenega so prepeljali na pepelnico v mariborsko bolnico, kjer je podlegel ranam v starosti 52 let.
Pet vlomov v eni noči. V soboto, dne 3. inarca, je bilo v Gomilici v Slovenski krajini izvršenih kar pet vlomov. Največjo škodo je trpel čevljar Štefan Sobočan. Vin milci so mu razbili delavnico in odnesli vso obutev, ki jo je imel izgotovljeno, razen tega usnje in podplate. Vlomilci so razbili tudi sosednjo kovaenico, v kateri so si »izposodili« orodje za razbijanje. Pri drugih hišah je bilo odnešenih veliko število kur. Storilcem niso prišli še na sled.
Napad s samokresom. Na trgovca Jožef Kuharja iz Gornje Lendave v Prekmurju ie oddal nekdo, ko je ¿topil skozi vrata domače gostilne, s samokresom 4 strele, ki so mu zadali več ran. Ranjenec je bil prepeljan v radgonsko bolnico. Kdo je napadalec, zaenkrat še ni znano.
Tatovi v Prekmurju na delu. Odkar je izginil sneg in se tatovi ne boje, da bi jim lahko prišli na sled, so tatvine zopet na dnevnem redu. Preteklo soboto v noči so neznani storilci vdrli v klet Štefana Ba-kana v Nedelici in so mu odnesli veliko količino žganja. — V Dolini pri Dolnji Lendavi je bilo odnešenih M. Teherju do 70 litrov starega vina, Štefanu Zelko pa panj čebel. Trije panji čebel so bili odne-šeni tudi Ludoviku Toka v Čentibi. — Srečo so tatovi poskušali tudi pri neki vdovi v Renkovcih. Odnesli so ves denar, ki so ga našli. Imeli pa so to smolo, da so bili sami stari madžarski bankovci, kajti pravi denar je bil dobro skrit in ga niso mogli najti.
Škodljivost lahkovernosti. V restavraciji Kunej pri kolodvoru na Vidmu pri Krškem se je nastanil neznani moški, ki je lagal, da je premožnejši vratar nekega večjega hotela v Osijeku. Natakarici se je ponudil, da ji preskrbi boljšo službo v O-sijeku. Naslednji dan se je odpeljal po o-p ravkih v Ljubi jano in je pred odhodom pooblastil hotelirko, da sme morebitno, na njega naslovljeno brzojavko odpreti. Čez dva dni je došla brzojavka, da ima on na pošti na Baki 3000 Din nakazanega denarja in da je služba natakarici v Osijeku zagotovljena. Ko se je drugi dan vrnil iz Ljubljane, je užival vsled dotične brzojavke pri hotelskem osobju še večje zaupanje. Neka j dni je Uvel kot baron, jedel
na račun na raški pošti ležečih 3000 Din, si izposodil pri natakarici in pri sobarici, ki takrat pač nista slutili, da je bila navedena brzojavka le sama goljufija, še ne kaj stotakov gotovine, potem pa izginil in pustil ves dolgo s ceho vred, ki znaša nad 600 Din, neporavnan. Prebrisanega goljufa zasledujejo orožniki.
Seznani vremenskega neurja. Povprečno je na svetu vsako minuto 1800 neviht; na sekundo 1000 strel, na uro 360.000. Te številke je ugotovil angleški opazovalni urad v ministrstvu za zrakoplovstvo. Neviht bi bilo torej letno 16 milijonov, ali dnevno 44.000. Ta statistika se opira na poročila 3000 opazovalnih postaj. V nekaterih južnih pokrajinah so nevihte in deževja tako pogostna, da opazovalci nimajo niti časa, vpisati jih v seznam. Naj več neviht je na otoku Java in zaradi tega letalci v Avstralijo pustijo Javo običajno pri miru.
Cesta Zibika—Pristava—Belo je prišla v tek. Začelo se je s kopanjem kamna. Zadnje dni je vreme pokvarilo ceste, da ne morejo začeti z vožnjo. Žal, da moramo omeniti to, da tisti ljudje, ki bi cesto najbolj potrebovali, v večini to dobro in potrebno delo izkoriščajo, ne da bi delo podpirali ali kaj prispevali. Priložnost pa bomo imeli, več takih slučajev v širši svet povedati, ko bomo prisiljeni. Najdejo se ljudje, ki pravijo, da smo bili tako dolgo brez ceste, pa še bomo sedaj. Našim gg. poslancem naročajo, za cesto glejte, a sedaj, ko je prišla, so pa nehvaležni in hočejo stvar izkoriščati. Gradbeni odbor sestoji iz samih dobrih in neustrašenih gg.: predsednik je oblastni poslanec g. Türk, tajnik g. Jagodic, blagajno pa ima g. obl. odbornik Marko Kranjc, ki je izvoljen v šmarskem okraju; nadalje g. dr. Ogrizek iz Celja, g. sreski poglavar dr. Kartin, gg. Gajšek, Habjan, Hrovat Blaž, Leskovšek. Vrbek itd. Okoli se hvali tudi Radičev a-gitator Pevec, češ, da je že pred dvema letoma vložil prošnjo na velikega župana, sedaj pa je le prišlo do začetka. Iz le moke ne bo hleba!
Lov na divje prašiče v Jurkloštru. Tri dni, od pondeljka do srede, to je od 5. do 7. marca, so lovili domači in luji lovci divje prašiče po tukajšnjih gozdovih in hostah, ki so res pravi »Urwald«. V pondeljek niso videli ne ene sledi. V torek so enemu prašiču obstrelili veliki zob, a v sredo so pa gonjači prignali šest divjih prašičev pred lovce, ki pa niso nobenega ustrelili, le enega je obstrelil graščinski upravitelj g. Pohl, pa mu je še ta srečno odnesel pete. Ne ve se sedaj, ali so se divji prašiči bolj bali lovcev, ali lovci divjih prašičev!
Nekaj o dolgosti živalskega življenja. Krap, ki leže 500.000 jajčec, in orel, ki leže komaj dva do tri, živita približno e-nako dolgo. Zdi se, da se kakih pravil tu ne bo dalo postaviti. Deževnik doživi 10 let, rak 20, čebela-matica 2 do 5 let, navadna čebela 6 tednov. Navadni polž 3 do 3 leta, a vrtni 9 let, bisernica 100 let, krastača 300 let, domači petelin 15 do 20, štorklja 70, krokar in papagaj 100 let, pes 28, konj 40 do 60 let, osel 100 let in slon 150 do 200 let.
Brez škropljenja sadnega drevja z Arbori-nom je nemogoče pridelati lepo in zdravo sadje. Arbortn proizvaja Chemotechna, Ljulv
Ijnna. Mestni trf 10.	15S
Iltifjdn T V A M J BI ]%J SI« v Celju
dne 1. aprila 1028 ob 4h popoldne v dvorani Celjskega doma. Za Celje in vso širno okolico velja ta dan: NA KONCERT!
Radič ponovno izključen od treh sej. Dne 13. t. m. popoldne je bila skupščinska seja, na kateri se je vršila razprava radi podpore onim krajem, katerim primanjkuje prehrane. Pri tej priliki je do-šlo do ostrega prerekanja med seljačko-demokratsko koalicijo in radikali. Pribi-čevič je vprašal ministra Radoviča, kam se je obrnil glede podpore Dalmatincem, ali na oblastni odbor, ali na velika županstva. Minister je odgovoril, da na velika županstva. Na ta odgovor je zavpil Radič: »Naj odide s tega mesta! On ne ve, kaj je oblast. To je minister. Ne more biti minister, ali je nevednež, ali goljuf. Nevednež s tako bučo. Vi ste navadna lik va (buča), vi ste lopov!« To psovanje je močno razburkalo radikale, ki so navalili na Radiča, a tega so branili njegovi poslanci. Radi zgoraj beleženih psovk je izključil skupščinski predsednik Radiča od treh sej.
G. GEREC NA ZADNJI POTI.
Po dolgi in mučni bolezni — arteriosklerozi — je v torek, dne 6. t. m., previden s sv. zakramenti, zaspal v Gospodu blagi gospod Franc Gerec, trgovec in veleposestnik v Pišecah. Bila mu je sreča mila, da si je s svojo marljivostjo v trgovini in gospodarstvu ustanovil lep dom, kjer je po smrti dveh soprog učakal s sedanjo gospo 73. leto svojega življenja. — Več let je bil vesten župan, 16 let cerkveni ključar in do smrti ubožni oče. Z že umrlim č. g. župnikom Srabočanom je 1. 1909- ustanovil kmečko hranilnico in posojilnico v Pišecah, ki ji je bil načelnik do leta 1923 in za njo žrtvoval veliko truda in moči. 2 njim je legel v grob izredni dobrotnik župnijske cerkve in vseh kat. organizacij v Pišecah. Rajnega g. Gereca pa so predvsem dičile njegove lastnosti. V najlepši slogi je živel s svojimi soprogami in sosedi. Njegova gostoljubnost je bila znana daleč naokoli. Vestno je izpol nje val svoje verske dolžnosti in neomali-Ijivo tudi v javnosti zastopal katoliška načela. V slovesnem sprevodu je poleg žalujočih sorodnikov in mnogih prijateljev od blizu in daleč spremljala dne 9. marca številno zastopana župnija nepozabnega pokojnika od hiše žalosti v župnijsko cerkev k slovesni sv. maši, po krat kem cerkvenem nagovoru pa do odprtega groba, kjer mu je govoril v slovo sedanji načelnik pišečke hranilnice, oblastni poslanec g. Franc Podvinski ter mu poklonil krasen venec. Razen rodbinskih so položili na njegov grob svoje vence hvaležni trgovski učenci, šolska mladina, gasilci kot botru svoje brizgalne, cerkveni ključarji in Marijina družba. V sprevodu so šli: svak blagega pokojnika g. Fr. Ivan-šek, notar v Rogatcu, g. Martin Frece, trgovec v bizel jski Starivasi in načelnik o-krajnega zastopa v Brežicah, s svojo soprogo in razen omenjenih korporacij tudi zastopniki občinskega odbora in pišečk. prosvetnega društva. Ganljivo slovo od doma in ob odprtem grobu mu je zapel cerkveni pevski zbor. — G. Gerec! Preminul si telesno iz naše srede pa ne boi
nikdar po svojem duhu! Ostaneš nam za vzor skrbnega gospodarja, nesebičnega delavca za splošni blagor in doslednega katolika v družinskem in javnem življenju!
Nesreča pri Negovi. Dne 9. marca t. 1. je Ivana Šipek, posestnica v Krčevinah, podirala z drugimi v gozdu na Ločkem vrhu eno smreko. Drevo je nenadoma padlo na drugo stran, kakor so to želeli, in deblo je pri tem nesrečnico pritisnilo ob poleg stoječi gaber, kjer ji je glavo popolnoma zdrobilo. Zapušča dva nepreskrbljena otroka, ki sta zdaj brez očeta in matere.
Velika nesreča se je pripetila dne 8. 1. m. v Radencih. Strojnik Jakob Škrlec je na cirkularno žago rezal drva. V najmočnejšem pogonu je žago pretrgalo ter polovico vrglo s tako silo proti škrlecu, da mu je odrezalo desno roko blizu rame s tako naglico, da se v prvem trenutku tega niti zavedal ni, šele, ko je ugledal svojo roko poleg sebe na tleh ležati, je omedlel, j Posledice so bile tako hude, da je pone-; srečenec drugi dan v javni bolnici v Rad-; goni umrl. Škrlec je bil zelo marljiv, skr-\ ben in vesten ter v svoji stroki kot Sftroj-, nik s praktičnim razumom nadarjen delavec. Zapušča n^ado ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč, žalujoči ženi pa naj-globokejše sožalje k prebridki izgubi!
Dve veliki nesreči. Na železniški progi v Španiji Madrid—Valencia je bilo ranjenih dne 13. t. m. pri veliki železniški nesreči 135 oseb. V Kaliforniji pri Los Angelos je predrla povodenj vodni nasip. Voda se je udrla po ravnini 3 m visoko. Poplavljene je zelo veliko najboljše obdelane zemlje, poginilo je nepregledno veliko goveje živine in utonilo pri tem 5 sto oseb. Ta zadnja nezgoda se je tudi do igrala dne 13. t. m.
Bi bilo koristno tudi za nekatere naše zdravnike. Norveška vlada je iznajdla nov paragraf v kazenskem zakoniku in sicer: Zdravniški recepti morajo biti pisani razločno in podpisani z imenom iz-dajajočega zdravnika tako, da se bo lahko bralo tudi ime. Kdor se tej odredbi ne pokori, bo kaznovan z zaporom do treh mesecev.
Zgubila se je Katarina Domiter, stanujoča pri Neži Štingl, stara 19 let, srednje postave, pegastega obraza, sivih oči. Pred par dnevi je šla k Sv. Janžu na Dravsko polje, a ker je malo slaboumna, je izginila neznano kam. Oblečena je v navadno kmetsko obleko. Kdor kaj ve o njej, naj proti dobri nagradi sporoči njeni materi Neži Štingl, Ciglenčki vrh, pošta Vur berg pri Ptuju.
Dr. Ahčinove Šmarnice se že dobijo. Častiti duhovščini sporočamo, da se dr. Ahčinove Šmarnice »Skrivnosti Marijinega življenja« že dobijo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru (v obeh prodajalnah). Oprema knjige je izredno lepa, vsebina nad vse zadovoljivo uporabna. Da ne bo zadnji čas pred ma jem preveč naročil naenkrat, prosimo uljudno, da bi knjigo že sednj naročili. Slane Din in poštnino.
Za kn.-Sk. dijaško aemeniiče v Maribora
so darovali: ob priliki posvetitve S. J. rodbine Smon v Smartnem pri Slovenjgradcu 50 DLn; kaplan M. Neudauer, nabral na gostiji pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. 82 Din; kaplan Anion Oblak zbral na gostiji v Makolah 101.50 Din; nabrano na gostiji Lesjak-Med-ved, St. Janž pri Velenju, 130 Din; Jakob Fe-licijan, V ur berg, 72 Din; Ivan Serbinek, 125 Din; Franc Marovt, zbral na gostiji Brunet-Kopušar, Ljubno, 93.50 Din; nabrano na sedmini Bohak v Studenicah 100 Din; župnik F. Toplak mesto venca na grob rajnega kaplana Pavla Holcmana 100 Din; farani v Ribnici na Pohorju 500 Din; Ivan Gniloš 20 Din; kaplan Janez Breznik, preostanek 140 čK iz ve-lehradsikega romanja, 236 Din; Franc Haupt-man, zbral na Breznikovi gostiji, Sv. Križ nad Mariborom, Din 200; župnik Ivan Alt, nabral na neki sedmini pri Sv. Andražu v Si. gor Din 25; župnik M. Weiss St. Janž pri Velenju, nabral na go«tiji pri Načinu na Selu, Din 68; kaplan M. Neudauer, Sv. Lovrenc v Slov. gor., nabral na gostiji Hrga-Potočnik, Din 140; G. Peršuh, nabral na gostiji Lorger-Peršuh, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Din 130; Fr. Hohnjec, župnik, Cadram, nabral na gostiji, Din 300. — Vsem nabiralcem in darovalcem: Bog povrni! Spominjajte se dijaškega semenišča ob raznih veselih in žalostnih prilikah! Darujte za dijaško semenišče!
Ljudje, ki imajo težko atolico in pri tem trpijo na obolenju debelega črevesa, na navalu krvi na druge organe, navalu krvi v mo-zek, prehitrem utripanju srca, naj vzamejo vsako juiro in zvečer en četrt čaše naravne Franc Jožefove gorke vode. Zdravniki velikih kirurgičnih klinik izpovedujejo, da se •lpoirablja pred in po operaciji želodca Franc .Tožefova voda z največjim uspehom.
Poročila SLS
Občni zbori SLS v Slovenski Krajini.
Dolgo časa ni bilo pri nas v Prekmurju povoljnega zanimanja za SLS. Zadnii čas pa smo se začeli precej gibati. Priredili smo že več ustanovnih občnih zborov, katerih so se naši fantje in možje v obilnem številu udeleževali. Te dni so se vršila zborov^ja v Dolnji Lendavi, čentibi in Dolgi vasi. Povsod so udeleženci z zanimanjem poslušali izvajanja odposlanca tajništva SLS iz Maribora g. Ovčarja. Veliko se jih je včlanilo takoj po zborova-nih v stranko SLS; v Dolgi vasi se jih je priglasilo 120. To kaže, da se ljudje zavedajo, katera stranka se res najbolj zavzema za nje.
Ormož. Tukajšnja farna organizacija SLS bo priredila v torek, dne 27. marca, v dvorani Katoliškega doma gospodarsko-T>oliti-čen tečaj. Začetek ob osmih zjutraj. Vabijo se posebno mladeniči, da se v velikem številu udeležijo predavanj. Pridejo pa naj tudi drugi somišljeniki SLS. Tudi ženskemu svetu je vstop dovoljen. Vabljeni so pristaši SLS tudi iz okoliški far. Kakor te bere in čuje, so se taki tečaji drugod prav dobro obnesli. Skrbeli bomo, da tudi pri na» ne bomo zadnji. — Na Marijin praznik, dne 25. t. m., popoldne po večernicah, nameravajo, kakor smo zvedeli, prirediti dekleta v prej omenjeni dvorani priprosto proslavo materinskega dne na čast našim materam. Vstopnina se ne bo pobirala. Pričakujemo, da pridejo polno-številno posebno naše vrle matere. Saj bode veljala prireditev njim im pa njihovemu vzoru, božji Materi Mariji. — Tudi za Mchor»ko družbo smo se letos bolj zavzeli in tako d« bili 68 članov več kot lani.
Občni zbor krajevne organizacije SLS v Laškem se je vršil v nedeljo, dne 11. t. m., za laško nadžupnijo v nadžupnijsk
»mu â
SLOVENSKI GOSPODA»
iS. stat«* 1928.
dvorani. Izvoljen je bil zopet za načelnika dosedanji nad vse delavni in požrtvovalni g. Mihael Hrastnik, kmet iz Brstni-ka. Ob tej priliki sta govorila narodni poslanec in minister n. r. g. dr. Andrej Go-sar in oblastni poslanec g. Matevž Deželak. Ob obilni udeležbi, akoravno še poprejšnji dan ni nihče vedel za prihod g. dr. Gosarja, ga je ljudstvo 2 in pol ure tako pazno poslušalo, da so se tej vstrajno-sti nekateri kar čudili. Nato pa je govoril oblastni poslanec g. Matevž Deželak o delu oblastne skupščine v Ljubljani. Končno so se vsi navzoči zahvalili ministru g. dr. Gosarju še posebej, da tako pozornost polaga raznim vlogam, ki jih prejema u-gromno število vsak dan od raznih strank in da skoraj na vsako odgovori v teku 7 dni iz Beograda in da se potrudi, kar se sploh doseči da. Čuli so se glasovi: Malo je okrajev, ki bi se lahko ponašali s takim poslancem kot se mi. Spreten je, izobražen je, pošten, in kar je najlepše, stvaren je. Diči ga pa tudi njegova skromnost in ponižnost. Mož se je nad vse priljubil pri naših, kakor tudi pri nasprotnikih. Izrečena je bila ob ploskanju soglasna zaupnica načelniku ministru g, dr. Korošcu in našim poslancem.
Krajevna organizacija SLS v Vrbju pri Žalcu se je ustanovila, oziroma na novo poživila. Izvolil se je nov odbor in sicer: predsednik Ivan Peško, tajnik kaplan L. Arko ter blagajnik Seme Franc. O»dbor je zelo dober ter skuša pridobiti čim več somišljenikov. — V našo vas prihaja večinoma samo naše časopisje. Le vmes pridejo enkrat na teden dve garjevi ovci v obliki »Domovine« ter dva izvoda ljublj. dnevnika »Jutro«.
a DMBTVR
Velika orlovska akademija se vrši 19. t. m. db 8. uri zvečer v dvorani »Union« v Mariboru. Akademijo priredi Orlovska Podzve-za v Mariboru. Na sporedu so izbrane točke, ki bodo posebno velikega pomena za naše podeželske prireditelje orlovskih akademij, ki dostikrat tako težko najdejo učinkovitih in lepih telovadnih točk. Pri prireditvi sodeluje tudi vojaška godba. Vstopnice se dobe v predprodaji v obeh Cirilovih trgovinah. Kdor pa hoče, da se mu rezervira sedež, naj piše Orlovski Podzvezi, Aleksandrova cesta fi. Vstopnina: sedeži 10, 15, 20 Din.
Koncert: Haydn »Stvarjenje« v sredo, dne 7. marca 1928 v Mariboru je bil veličasten glasbeni večer, ki ga nam je pripravilo slovensko pevsko društvo »Maribor«. Največja dvorana v Mariboru je bila nabito polna. Že več dni pred koncertom se ni dobilo več sedežev. Mariborčani, posebno pa tudi okoličani, so bili s koncertom nad vse zadovoljni. Najbolj je ugajalo petje sopran solo, gospe Lovšeto-ve, pa tudi ostalih solistov gg. Burja in Neralič. Orkester je bil ¡zboren, štel je 45 godbenikov. Zbor je pel z navdušenjem in nad vse pričakovanje dobro. Pevovo-dja g. Gašparič je vodil prireditev tako spretno, da je stopil s tem v krog naših slovenskih koncertnih pevovodij. Zelo veličasten je bil pogled na avtoomnibuse, ki so stali na ulici — do 10 po vrsti — in odpeljali po koncertu v Konjice, Slovensko Bistrico, Ruše, Kamnico, Selnico, št. Ilj, Sv. Jakob v Slov. gor., Svečino in Št. Le-
nart. »Mariboru« čestitamo na prireditvi in upamo, da nam bo koncert tudi v Mariboru ponovil.
Haydn »Stvarjenje« v Celju. Dne 1. a-prila t. 1. popoldne ob štirih bo koncert: Haydn »Stvarjenje« v Celju v veliki dvorani Celjskega doma. Celjani in okoličani, posebno iz Savinjske doline, ne zamudite tega koncerta! Nabavite si pravočasno vstopnice, ki se dobijo v prodajalni Goričar in Leskošek ter Slomškove zadruge.
Omladinski dom v Mariboru. Da bomo mogli v doglednem času pričeti z zidavo omladinske sirotišnice, bo treba na vse mogoče načine poskušati dobili primerno vsoto. En tak način je efektna loterija^ koje žrebanje se bo vršilo 6. maja, s krasnimi dobitki. Da se bodo lažje srečke prodale, dobi vsak prodajalec na vsakih 100 srečk 10 srečk kot plačilo za trud. Zatorej pridno segajte po njih! Naročijo se pri tajništvu Omladinskega doma v Mariboru, Cvetlična ulica 28.
Katoliško prosvetno društvo za Melje-Ma-ribor priredi v nedeljo, dne 18. marca, ob pol petih popoldne po kratkem predavanju jako zanimivo veseloigro v petih dejanjih »Dva tička« y dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti. KatoliSko izobraževalno društvo v Krčevtni priredi v nedeljo, dne 18. marca v društvenem dotnu Materinski dan. Pri tej priliki vprizori trodejansko žaloLgro »Spokornica«. Začetek točno ob 3. uri popoldne Sodeluje godba katoliške omladine. Vstopnine ni, pač pa se prostovoljni prispevki hvaležno sprejemajo
Mala Nedelja. Slomškovo prosvetno društvo priredi na Jožefovo dne 19. marca, v našem Društvenem domu proslavo »očetovskega dne« z govorom, petjem in petdejansko igro »Ne pričaj po krivem!«, v kateri se tudi zrcali ljubezen med očetom in otrokom. Sodeluje novi društveni tamburaški zbor. Očetje in vsi drugi, ki vejo ceniti, kaj jim je bil oče, ali jim je še, se naj prireditve gotovo u-deležijo!
Središče ob Dravi. Za VI. telovadno akademijo tukajšnje orlovske družine, ki se vrši v nedeljo, dne 18. t. m., v Društvenem domu, vlada veliko zanimanje. Pa saj tudi lahko! Saj so vse dosedanje akademije bile na višku, tako glede programa, kakor tudi izvedbe. Tudi tokrat se nam obeta obilo užitka. Skupno nastopi nad 70 oseb tukajšnje orlovske družine v 18 izbranih točkah. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Pokažimo svojo ljubezen do tihih pa požrtvovalnih orlovskih delavcev z obilno udeležbo! Na svidenje! Bog živi!
Središče. Ljudski oder Središče predstavlja kot lani tudi letos »Kristusovo trpljenje in smrt« v Društvenem domu v Središču. Te predstave se bodo vršile: prva na cvetno nedeljo, dne 1. aprila ob štirih popoldne; druga na Velikonočni pondeljek, dne 9. aprila, ob treh popoldne, in tretja isti dan ob sedmih zvečer. Omenjamo, da je »Vstajenje« izpopolnjeno ter zelo lepo in je tudi razsvetljava veliko boljša kot lani. Zato pričakujemo mnogoštevilnega obiska od blizu in daleč. Na svi denje! Vstopnice se dobe v predprodaji pri g. Rudolfu Lukačič v Središču po 8, 6 in 4 D.
Veržej. Kam gremo v nedeljo, dne 18. marca? Gotovo vsi na prireditev v Marijanišče v Veržej, kjer priredijo naše pridne Orlice žaioigro v petih dejanjih »Vestalka«. Prijatelji orlovstva od blizu in daleč, iskreno povabljeni! Bog živi!
Orlovski odsek Gornja Ponikva. Orlovski odsek in mladina prosvetnega društva Slomšek priredita v nedeljo, dne 25. marca, t. j. na Marijin praznik lepo Krekovo igro »Za križ in svobodo«. Prireditev se vrši v župnikov! uti. Začetek ob 3. uri popoldne. Na svidenje! Bog živi!
Vojnik. Cerkveni pevski zbor vprizori v nedeljo ,dne 25. marca ob treh popoldne v posojilniški dvorani v Vojniku Lavtižarjevo spevoigro v dveh dejanjih »Mlada Breda«. Ker je igra zgodovinsko zanimiva, ko se Turki leta 1472 ropali po Gorenjskem, si jo pridite pogledati v obilnem številu!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Svetokrižki »Orel« uprizori na Jožefovo, dne 19. marca v društveni dvorani »Orlovsko akademijo«. Začetek točno ob 15 uri. Prijatelji orlovstva prijazno vabljeni, zlasti pa starši, za katere imamo pripravljenih več deklamacij in govorov. Vstopnina je malenkostna. Torej na veselo svidenje! Bog živi!
„Naš dom".
šest številk »Našega doma« izide na 32 straneh, šest pa na 16 straneh. Če pridobite še 3000 naročnikov, bode izhajal vse leto na 32 straneh. Vrnite ga, če ga ne mislite plačati!
Naši dobrotniki: Neimenovan Vurberg 10 Din, Marija Vogrič, posestnica v Selnici ob Dravi, 100 Din, gospa Zora Skerbi-njek pri Sv. Lovrencu na Pohorju 100 D, hranilnica in posojilna Št. Ilj 25 D, ljudska hranilnica in posojilnica Ormož 100 Din, g. Jožef Novak, Banovci-Križevci, 10 Din. Vsega skupaj 1705 Din. Bog poplačaj!
Listnica uredništva.
O s 1 u š e v c i: Ni za list, ker je toži ji-vo. — R u š e : Z Rušani, ki zanemarjajo cerkev, bo opravil g. župnik. — T e p a -nje: Ako bi preveč hvalili življenje po garnizijah južnih krajev, bi nam to hudo zamerili drugi fantje vojaki, katerim se je in se še godi bolj slabo nego dobro. — Vojnik: Dva dopisa naenkrat bi bilo preveč. — Police pri Gornji Radgoni: Povejte vaše želje lastniku kapelice. Zadeva ne spada v list. — Sv. Jurij ob Taboru: O smrti vaše žene nismo prejeli nobenega dopisa. Drugi dopisi pridejo na vrsto prihodnjič.
Orgamstovske zadeve.
Vse župne urade in organiste prosimo tem potom, da nam naznanijo imena listih organistov, kateri že čez 25 let delujejo nepretrgoma na eni in isti župniji. Odbor Društva organistov bo skušal doseči, da takšni organisti dobijo za svojo dolgoletno službovanje primerna priznanja. Ta obvestila se naj pošljejo na naslov: Franc Klančnik, tajnik DO, Šmartno ob Paki.
Rešitev ugank. Oče je star 48 let, sinova vsak 6 let, ker sta bila dvojčka, torej skupaj 60 let. — Burji zapirajo vrata po vsem svetu. — Vest grize brez zob. — Apno.
Nove uganke. Veliko bratcev imam na svetu, vsak ima najmanj 5 očes, in nisem ne žival in ne človek. Kdo sem? — Če nima, je kregan, če ima, je tepen, kdo je ta siromak? — Kaj zraste v lesu brez korenin? — Ugankarjem: Kdor pošlje kako uganko, naj pripiše rešitev! Uganke prepisavati pa znamo sami! Vi nam po-
šiljajte originalne, ki ste jih sami stuh-tali, ki še niso bile priobčene v listih.
Franček-pijanček v strahu. Zelo, zelo se ga je že zopet nalezel. Vse je videl po dvojno: In ko je prišel domov, ga je pričakala žena: »Joj«, je zavpil Franček, »kedaj sem se pa v drugič oženil, imam ja dve ženi!« Iz strahu se je kmalu iz-streznil.
Zgodilo se je. Fant: »Če me ne vzameš in ne poročiš, umrem!« — Dekle ga ni u-slišalo in res — čez 50 let nato je umrl.
Angleški humor. Neki angleški univerzitetni profesor v Londonu je bil imenovan za kraljevega dvorskega zdravnika. Učeni zdravnik je bil na to visoko odlikovanje zelo ponosen in je storil vse, da bi se to v čim širših krogih izvedelo. Tako je med drugim na univerzitetno tablo, kjer je sporočal slušateljem čas predavanj, zapisal pod svoje ime tudi novi poklic. Ko je prišel nekega dne v razred, je slučajno pogledal na tablo. Pod imenom je bil novi poklic, pod tega pa je neki hudomušen študent zapisal: »Bog čuvaj našega kralja!«
VIESNIK^SRECE
Vsebina 2. številke.
Izide 15. marca.
Izkaz žrebanja III. razreda držaivne razr. loterije.
Žrebanje zastavnic drž. hipotekarne banke kraljevine SHS.
2% premijske srečke kneževine Srbije iz leta 1881.
Žrebanje 4Yt% komanalnih zadolinic Prve hrvatske štedionice v Zagrebu.
Žrebanje 6% komanalnih zadolžndc Prve hrvatske štedionice v Zagrebu.
Posojilo mesta Zadra iz leta 1911.
Čehoslovaške državne gradbene srečke.
Srečke italijanskega rdečega križa iz L 1885.
Turške srečke iz leta 1870 glaseče se na Fr. 400.—.
4% za stavnice Peštamsiko-madjarske komerc. banke.
KVi% zastavnice Peštansko - madjarske komerc. banke.
1Vi% zastavnice madjarske eskomptne in menjalne banke.
Brezotbrestne premij, obligacije madjarske hipotekarne banke.
Naše domače dobrodelne in razredne loterije.
Odgovori uredništva. — Dobave in licitacije.
Ogledni izvod brezplačno!
Naročnina za eno leto 60 Din, za pol teta 30 Din, za četrt leta 20 Din. Pisma in denarne nakaznice na upravo
»Vjestnik Sreče« v Zagrebu, Preradovičev trg 5, — Telefon 1-88.
odbor Rdečega križa dobil dne 8. decembra 1927, ima vedno dosti posla. Do danes ima zabeleženih že 29 voženj z bolniki, med tem dvakrat v Ljubljano (en invalid v vojaško bolnico, en delavec pa v opazovalnico), druge vožnje pa v bolnico v Slovenjgradec.
Sv. Peter pri Mariboru. Viničarska organizacija za našo občino je priredila v nedeljo, dne 1L marca, prelepo igro »Izgubljeni
sin« ln samogovor »Planšarica«. Vsem igralcem moramo čestitati k lepemu igranju. Le škoda, da zaradi slabega vremena ni bilo večje udeležbe. Zato se bo igra v nedeljo, dne 18. marca, ponovila. Čas, prostor in spored. isti. Pričakujemo, da se bodo tokrat odzvali tudi tisti, ki jih je zadnjič vreme zadržalo. Prireditev kakor tudi igralci zaslužijo, da jih počastijo vsi vrli Sentpeterčani s svojo udeležbo. Pridite! Ne bo nikomur žal, kakor ni nam, ki smo krasno igro že videLi, pa jo pojdemo še enkrat gledat. Korajža velja!
Sv. Jernej pri Ločah. Tukaj se je 6. marca poročil posestnik Janez Zaoišek, roj. 19. junija 1848 z bližnjo sorodnico loškega graj-ščaka g. Poseka, Marijo Korošec roj. 1. 1871. Bog Abrahamov in Bog Izakov Ln Bog Jakobov jima daj včakati otrok otroke do tretjega in četrtega kolena!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Na novi sv. maši č. g. Janeza Janžekovič, ki je bila dne 29. januarja pri Sv. Marjeti niže Ptuja, so gostje nabrali 405 Din za uboge afriške zamorce. Denar je bil poslan Družbi sv. Petra Klaver-ja v Ljubljani. — Par dni po novi sv. maši je šel č. g. novomašnik nazaj v Pariz,'kjer je že pet let študiral, da tam diokonča svoje študije.
Mala Nedelja. V sled skrajno slabega vremena, ki je onemogočilo mnogim obisk v nedeljo, dne 11. marca, se ponovi pod Okriljem Gasilnega društva Radislavci spominska sla-vnost v svetovni vojni padlih vojakov v nedeljo, dne 25. marca, takoj po večeraicah ob pol štirih popoldne v Društvenem domu. Na sporedu so pevske točke in vojna žaloigra: »Orkan«, prvi del: mobilizacija 1914, drugi del: sredi viharja, tretji del: v deželi mrtvih. Vaibljeni vsi od blizu in daleč ob vsakem vremenu!
Velika Nedelja Od vseh strani beremo poročila v »Slovenskem Gospodarju«, kako so se kaj ženili to zimo. Kaj mislite, da smo pri nas -spali zimsko spanje. O 'kaj še! Na novo poročilo se je pri nas 18 parov. Veseli gostje ' so se spomnili tudi našega Društvenega doma in sicer na sledečih gostijah: Ules Mun-d-a 40 Din, Meško-Kandrič 100 Din, Krabonia-Kukovec 60 Din, Vogrinc-Kumer 80 Din, Ku-mer-Javšovec 52 Din. Graf-Lah 60 Din ter Puklavec-Cizarič 20 Din. Vsega skupaj 412 Din. Vsem prijateljem in darovalcem bodi na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala!
Ormož. Oprostitev vajencev mlinarske in žagarske stroke se vrši dne 19. marca t. 1. ob 3. uri popoldan v posebni sobi gostilne Zabavnik v Ormožu. Meresentie se vabijo, da se .prijavijo najkasneje do 18. marca pri tajniku zadruge.
Ljutomer. Glasbeno društvo — mestna godba — v našem mladem mestu proslavi t kratkem svojo (petletnico obstoja. Ista pridno napreduje ter nam da j a najlepše nade do popolne izpopolnitve.. Sklenila je zato, v prvi vrsti zamenjati stare in slabe instrumente z novimi lin boljšimi, k čemur pa je seveda potrebno precej denarja. V -svrho tega priredi na velikonočni pondeljek, to je dne 9. aprila, veliko javno tombolo na Glavnem trgu z lepimi dobitki. Začetek .popoldne ob pol treh. Mestna godba je vselej rada sodelovala pri vseh cerkvenih in narodnih prireditvah, zato pričakuje, da na ta dan ne priredi nobeno domače in sosedno društvo kakega slavlja ali veselice. Glavni dobitki bodo: voz drv, sodček vina, birikl, pohištvo za eno sobo, vreča moke, obleka itd.
Polenšak pri Ptuju. Lepo število srečk šta-dijomske loterije je razprodanih tudi v naši župniji. Vsak si želi, da bi bil srečen. Nikdo pa naj ne žaluje za kovačem, ki ga je žrtvoval za srečko, tudi če ne bo zadel ne vile, ne kolesa, ne šivalhega stroja. Vsak naj se pač zaveda, da je vse to dano za dobro krščansko stvar, še pozni naši rodovi se bodo s ponosom ozirali na lep štadijon naših Orlov. -— 2e se sliši petje prvih ftkorcev, kateri so
«pet prileteli, da si poiščejo svoje nove poletne domove. Vns-ti se razno spomladansko delo, spet bo zadonelo po naših krasnih vino gradih ukan je in pesmica veselih kopačev. Naša župnija je krog in krog obdana od mogočnih gozdov, zato smo pa župljani tembolj vdani krepkemu in trdnemu zdravju, obdani od čistega zdravega hribovskega zraka. Počutimo se Polemšani imenitno, kot v največjem gorskem letovišču. Daj Bog, da se nas tudi zanaprej bolezen in smrt izogibata daleč na okoli!
Št. Pavel v Savinjski dolini. — G. Doliniiu v slovo. — Pretekli mesec nas je zapustil naš obče priljubljeni in splošno spoštovani drevesničar g. Ivan Dolinšek, ki si je stekel v času svojega 4 letnega tukajšnjega bivanja neprecenljivih zaslug za po v zdi go našega sadjarstva. Marljiv kakor čebelica delal je dan na dan od zore do mraka ter se trudil v potu svojega obraza za svojo zares vzgled-no in obširno drevesnico, tako, da ga je vsak-dor občudoval. S svojim lepim vzgledom dal je Sentpavlanom najlepšo pobudo, da so se jeli živo zanimati za umno sadjarstva. Kmalu po njegovem prihodu ustanovila se je za St. Pavel tudi prekoristna sadjarska podružnica, katere zvest član in predavatelj je ostal do svojega odhoda. Med Sentpavlani je zapustil najhvaležnejše spomine, saj je rad vsakomur pomagal, bodisi dejanski, bodisi % dobrim svetom, zato mu želimo iz dna hvaležnega srca na njegovem novem mestu v Kamnici kar največ sreče in zadovoljnosti!
Vitanje. Tukaj sta zadnji teden hodila okoli dva prodajalca srečk, mož in žena ter prišla h kmetu N. rekoč: »Vi imate srečko, o materi jaz vem, da je zadela«. »Seve jo ini-.m«. pravi. »Pa niste plačevali obrokov, prou.jjie jo meni, ali pa mi dajte 1000 Din, da jaz to nazaj plačam, potem pa dobite denar, ki ste ga zafleli.« Tako sta izvabila od njega res 1U00 Din. Potem pa seveda izginila neznano kam. Zopet od arugega sta neka sileparja izvabila 5000 Din. Nobeden od teh ni naročnik časnika. In še pravijo, ni mi treba lista, saj nimam nič zato, nimam denarja, a za sleparje je pa denar. Zatorej v vsako hišo »Slovenskega Gospodarja«, ki vedno prinaša poučne članke in navodila. Tukaj živi 90 letini mož obče znani zidar Paul, katerega je še birmal škof Slomšek; on se ga prav hvaležno spominja ter pravi, da je že takrat njemu znani mož rekel: »Tu imamo za škofa res svetnika«. Vitanjčani smo zelo ponosni na naš novi poštni avto, ki drži zvezo z Celjem dvakrat dnevno.
Vojnik. Volitve v krajni šolski svet osnovne šole v Vojniku so se vršile 11. marca. Po zakonu imajo pristop k tem volitvam obč. odborniki občin Skofjavais, Vojnik, Viišnja-vas in Brezovica, kar pa gg. demo-komu-nistom ni bilo prav. Zato so predlagali, da se volitve preložijo, misleč obč. odb. občin Višnjavas in Brezovica vsled oddaljenosti pri drugih volitvah ne bodo navzoči. Na ta način bi si pri drugih volitvah prigoljufali večino. Predlog je propadel, zato so volitve zapustili odborniki socialisti in radičevci iz Skofjevasi in g. Brezovnik iz Vojnika. Ostali odborniki so bili sklepčni ter se je volitev izvršila. V krajni šolski svet so izvoljeni za občine trg Vojnik, Višnjavas in Brezovica č. g. dekan Ivan Toman in g. M. Dokler, za Skofjovas pa gg. Josip Dremel, Fr. Kroflič in Val. Samec. Zopet jasen dokaz, da socialistom in radičevcem ni za resno delo, temveč so zato, da delo ovirajo.
Žalec. Umrl je v nedeljo, dne 11. marca, posestnik Fr. Korent, previden s sv. zakramenti, doma v Vrbju. Naj v miru počiva! — Hmeljska kupčija se še vrši za zelo ponižno ceno, tako da nas je kar sram zapisati Isto. Hmelja je še precej, kakih 20—30%. Ilmelo-vke ne gredo v tako slast, kakor so Šle lani. Cena je še precej visok«, po 6 Din komad. Na novo &a hmelja »ploh ne bo več *adJ*.
Hmelja j« it tolik», da j« islska hmeljarna
že polovico premajhna, čeravno je kupila ie skladišče od g. Vinko Vabiča. — Na poti iz Vrbja proti Žalcu so pri železnici, kjer vodi pol čez progo, zabiti na vsaki strani po dva visoka kola ter dve tabli »Pozor na vlak!«, ki so enemn ali drugemu pasantu zelo napoti, da jih ne pustijo v mirnem stanu, v kakšnem so!
Sv. Rok ob 8otli. Ker se malo v javnosti «w o nas, bi kdo mislil, da smo tukaj sami zaspanci, pa ni temu tako. Mi lepo napredujemo, da smo lahko ponosni. Zgradili smo si v par letih krasno trirazredno šolo, cerkev je dobila novo lepo pokrivalo, župnišče je tudi prenovljeno. Misijon smo tudi imeli celih osem dni, da je bila cerkev vsaki dan vse polno natlačena. Kaj se pa tiče strank, smo večjidel pri SLS. Celi občinski odbor tudi. Sedaj gradijo skoz našo občino železniško progo Rogatec—Krapina, kar bo glede prometa velikega pomena.
Pilštanj. Sv. misijon se je obhajal pri nas od 26. februarja do 4. marca. Vodili so ga trije č. g. misijonarji iz Celja. Vse dni je bila naša prostorna cerkev od 5. ure zjutraj do večera nabilo polna. Sv. obhajil se je razdelilo čez 6000. Ves čas sv. misijona smo imeli krasno vzpodbudne pridige. Najlepše je bilo ob sklepu sv. misijona v nedeljo, ko se je cela župnija posvetila presvetemu Srcu Jezusovemu. Čast našim možem in fantom ki so se prostovoljno s podpisom obljubili, da bodo pristopili vsako prvo nedeljo v mesecu skupno k svetemu obhajilu. Misijonski križ je blagoslovil naš preč. g. dekan in duhovni Svetnik Tomažič. Čast. gg. misijonarjem se zahvaljujemo za njihove lepe nauke v spo-\ednici in na prižnici. Bog Vam plačaj za Vaš trud. Zahvala tudi g. domačemu župniku za vso skrb in požrtvovalnost, katero je imel ob času sv. misijona. Ob tej priložnosti je obhajal na tihem med svojimi sobrati 20 letnico župnikovanja na Pilštanju. Bog, ki deli vse milosti, naj tudi Vam podeli, da bi še več 20 letnic pri nas na Pilštanju obhajali.
Sv. Rupert nad Laškim. Če človek brez krčmarja dela račun, se lahko ukane, smo že večkrat slišali. Ruperčani bi ■ se bili tudi skoro opekli, pa ne, ampak moram reči: pri-mrznili bi bili skoro, ker smo namreč nameravali ob Gregorjevem peč zapreti; letošnja zima nam je snedla nenavadno veliko drv in kuriva; sedaj smo dobili ravno za 12. marc celo in pošteno sibirsko zimo! Kalobški sever nam žvižga okoli ušes in vseh oglov, polni ne samo vsak zemeljski kot % drobnim snegom, ampak nam ga maši tudi «¡koz vsako luknjioo na dile in podstrešja, kjer imajo strehé iz opeke. In tako smo letos prav res siromaki, da na Gregorjevo ne moremo na veliki sejem v Sv. Jurij ponesti svojih ubogih par, da bi prišle v promet. Toda še enkrat večji siromaki smo, ker tudi ob lepem vremenu ne moremo z živino in vozovi v prometni Sv. Jurij: nimamo namreč okrajne ceste, ki bi nas vezala z Sv. Jurijem. Sedanji kolovoz ima v Osredku ali Sečivasi par globokih jam ali greznic, V katerih se pač dobro počutijo žabe in kuščarji, ne pa naša uboga živina, če v nje zajde. Vendar pa imamo upanje, da nam bo oblastni odbor v Mari-l)oru izpolnil svojo obljubo ter že sedaj v spomladi spravil v tek vsa popravljalna dela za novo cesto oziroma progo, ki bo vezala Sv. Jakob, Rebre in Sv. Rupert. Vsi zavedni ruperški posestniki so tudi voljni vse storiti, da se prevažma zadeva dejansko izvede. — V zadnjem času pri nas precej straši influença in marsikateri in marsikatera mora na topli peči vršiti dnevno in nočno stražo, pa raditega ni treba misliti, da se udajamo tudi faulenciji: pridno prebiramo v taikem stanju naše liste, saj imamo nad 100 izvodov Slov. Gosipodnrja, 40 Bogoljubov, 50 Glasnikov, 10 Naših domov, več Marijinih lit sov, Cvetja, Sadjarja in Domoljuba. Par boljševikov ima
i» venije ▼ brezversko Domrvino, druge nesreče pa nI
Svetina pri Celju leži približno 350 m naravnost pod Celjem; vsak ki pozna Pečovnik, kako neizrečeno težavno strmo cesto uporabljajo ubogi Svetinčani, ko spravljajo leto in zimo les v Celje oziroma do Savinje. Zato moramo imeti posebne vozove in posebno opravo za vprežno živino. Zato pa nas je naravnost presenetilo, ko smo bili konjski vozniki v Celju naenkrat kaznovani z občutnimi globami, ker nismo imeli neke nove križne vajeti, kakor jih predpisuje srbska postava. Nepopisno težavne in drage so naše vožnje, les pa moramo oddati več kot napol zastonj, če hočemo samo životariti; a sedaj smo si morali omisliti še nove križne vajeti. Prejšnje, stare rabimo samo do hiše »Pri dveh golobih«, drugače sploh voziti ne moremo, tam jih moramo hitro sneti in dobro skriti ter nato natakniti nove postavne, ki imajo to posebno prednost, da živino, to je vprežne konje vselej krvavo obdrgajo na čeljustih in tudi drugod po truplu. Novi vajeti so pač ravnotako modra uvedba, kakor nova določba o izogibanju vozil na desno.
Cene
in sehnska poročila.
CENE TUJEMU DENARJU.
Zadnje dni se je dobilo na zagrebški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50 Din.
Dne 13. marca pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799.6—802.6 100 nemških mark za 1358—1361. 100 madžarskih pengov za 994.95.
1 ameriški dolar za 56.77—56.97. 100 francoskih frankov za 223.82. 100 čeh©slovaških kron za 168.20—169.
SEJMI.
20.	marca: Sv. Barbara v Halozah, Sv. Bar bara v Slov. gor., Št. Jernej na Tinskem in Šmarje pri Jelšah.
21.	marca: Rogatec, Sv. Jedert, Pernovo pri Žalcu, Zigenski vrh in Smarjeta pri Rimskih toplicah.
Mariborsko scjmsko poročilo z dne 13. 3.
1928. Prignalo se je: 14 konjev, 15 bikov, 284 volov, 407 krav in 3 teleta, skupaj 723 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 8.50 Din, poldebeli voli od 7.50 do 7.75 Din, plemenski voli od 6.75 do 7 Din, biki za klanje od 7.50 do 8 Din, klavne krave debele od 6 do 7'Din, plemenske krave od 5.50 do 6.25 Din, krave za klobas.-.rje od
4	do 5 Din, molzne krave od 5.50 do 6.50 Din, breje krave od 5.50 do 6.50 Din, mlada živina od 7 do 7.50 Din. Prodalo se je 429 komadov, od teh v Italijo 106 in v Avstrijo 87 kom.
Mariborsko sejmsko pcs-očilo. Na svinjski sejem dne 9. marca 1928 je bilo pripeljanih 213 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči
5	— 6 tednov stari komad Din 125 do 150, 7 — 9 tednov stari 280 do 300, 3 — 4 mesece stari 380 do 450, 5 — 7 mesecev sl.iri 480 do 550, 8 — 10 mesecev stari 5S0 do H50, 1 lelo stari 1000 do 1200, 1 kg žive teže Din 10 do 12.50, 1 kg mrtve teže Din 16 do 17. Prodalo se je 109 komadov.
Kolje in vsake vrste rezan les
proda ja ali zamen ja za dobro vino Fran jo Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica št. 25.
Mesne ceno v Maribora. Volovsko meso in
meso od bikov, krav ter telic od 9 do 18 Din 1 kg, telečje meso od 17.50 do 22.50 Din, svinj sko meso od 15 do 22.50 Din.
Fr. Werñig:
Semenski oves — in snetjavost.
V	hribovitih legah naše domovine se izmed vsega jarega žita seje na spomlad največ ovsa. Veliko povpraševanje po dobrem semenskem ovsu je na eni strani dokaz, da pridelujemo v mnogih krajih slabo semensko blago, na drugi pa nam veliko povpraševanje razkriva razveseljivo dejstvo, da si kmetovalci žele zbolj-šati svo je semen je, oziroma svoje pridelke. Naravno je, da z nabavo prvovrstnega semenskega ovsa, z nakupom boljših, preizkušenih vrst semenja pri kaki zanesljivi tvrdki lahko znatno dvignemo naše pridelke. Zanesljivo dobro blago, predvsem oves, domače in tuje — češke, nemške in švedske — vrste nam nudi na primer Kmetijska družba v Ljubljani, semenogo jsko posestvo Osiander v Gušta-nju, Zupane v Marenbergu, baron Wars-berg v Šmartnem ob Paki itd.
Najboljša vrsta oziroma sorta pa nam sčasoma opeša in se »izrodi«, ako ji ne i nudimo ednake ali podobne življenske pogoje — tla, gnojenje, oskrbovanje —, kakor na izvirnem mestu in ako ne zatiramo tudi rastlinske, glivične bolezni, ki so posebno kvarne pri ovsu in ki nam močno oškodujejo kakovost, kfekor tudi količino pridelka.
Ze v »Kmetovalcu« z dne 15. IX. 1927 sem povdaril, da nam samo prašnati snet ali činivec lahko zmanjša pridelek j na ovsu za celih 60%, ali več kot za polo-! vico. To veliko gospodarsko izgubo ali j škodo pa prav lahko odvrnemo, ako se količkaj potrudimo, da semensko blago primerno pripravimo za setev. Povdaril
I sem tudi v omen jenem listu, da je praše-nje semena z apnom brez pomena — namakanje v gnojnici v svrho zatiran ja bolezni pa je naravnost škodljivo. Najučin-j kovilejše sredstvo proti prašnati sneti ovsa je formalin. To sredstvo pri drugem žitnem semen ju in pri ostalih sličnih boleznih dandanes ni več priporočljivo, ker imamo že učinkovitejša sredstva, preparate živega srebra (Uspulum, Germisan, Higosan itd.), vendar je v boju proti prašnati sneti pri ovsu še vedno najbolj učinkovit formalin. Povzročitelji sneti, trosi se nahajajo namreč pri ovsu med zrnom in plevami. Le-le pa so tako debele in obdaja jo zrno tako čvrsto, da zamore pro-li skritim gliničnim trosom le formalin do živega.
Formalin dobimo pri Kmetijski družbi, sicer pa tudi v vsaki lekarni ali drogeriji. Namakanje ovsa v raztopini navedenega sredstva pa ni tako učinkovito, kakor škropljenje semenja z raztopino forma-lina! Raztopino napravimo iz K litra for-malina in 100 litrov vode; od te tekočine zadoslnie 20 litrov za temeljito poškropljen je 100 kg ovsa. Stroški za pripravi ia-nje raztopine in semena torej niso veliki.
V	svrho temel jitega poškropi jen ja najprej nasujemo oves na kup. Polem kup poškropimo z omenjeno raztopino, premešamo temel jito z lopato, zopet poškropimo, dokler niso po preteku X ure vsa
zrna mokra. Nato pokrijemo kup s stari-rimi plahtami ali vrečami in pustimo, da se oves pod to odejo poti in pari eno uro. Medtem se razvije iz raztopine s katero smo kropili, plin, takozv. formaldehyd, ki prodre skozi vse pleve in vsled tega uspešneje uniči glivične oziroma bolezenske trose kot tekočina sama. To potenje ovsa pod plahto pa ne sme trajati predolgo, posebno pri slabo kaljivem semenu, ker bi vsled tega lahko trpela ka-Ijivost.
Po tem parjenju, oziroma potenju oves razgrnemo, posušimo in takoj sejetno. Po daljšem ležanju trpi kaljivost in je to rej popisano škropljenje izvesti tik pred setvijo. Oves, ki nam ostane, lahko brez skrbi pokrmimo, ko se je popolnoma posušil.
Druga sredstva, kakor omenjeno, proti prašnati sneti pri ovsu vsled trde lupine, oziroma plev niso učinkovita.
Nevarnost razvoja prašnate sneti neko-koliko odvrača tudi zgodnja setev. Oves kali že pri 4 do 4.5 stopinj C, dočim kalijo trosi prašnate sneti šele pri 9 stop. C. Pri zgodnjem razvoju mlade rastline se torej zmanjša nevarnost okuženja.
Vse popisano pripravljan je semenja za setev ni tako nerodno in težko, kakor izgleda. Namakanje in škropljenje semenskega žita je na Češkem in na Nemškem za tamošnje kmetovalce redno in nič manj važno opravilo, kot pri nas gnojenje. Treba je le enkrat poskusiti in uve-rjen sem, da bo pri uvaževanju vseh popisanih okolščin vsakdo zadovoljen s škropljenjem ovsa z formalinovo raztopino.
Gospodarska obvestila.
Oblastne doklade k državni trošarini na
vino, vinski mošt, pivo, žganje, alkohol (špirit), rum, konjak in likerje. Na razna vprašanja glede doklade k državni trošarini na alkoholne pijače objavljamo sledeče: Od vina in vinskega mošta se pobira 50%na obl. doklada k državni trošarini. Državna trošarina znaša 35 par pri litru, oblastna doklada torej 17.50 par. Pri pivu je oblastna doklada
100% od državne trošarine, to je 62 par pri litru. Pri žganju, alkoholu (špiritu), rumu, konjaku in likerjih se pobire 100% od državne trošarine. Doklada se odmerja oziraje se na jakost žganja. Če ima žganje recimo 20% alkohola, znaša oblastna doklada pri 1 litru Din 3, potem se viša z ozirom na jakost žganja in doseže recimo pri 1 litru žganja, ki ima 50% alkohola Din 7.50. Ce je žganje še močnejše, se doklada seveda še zviša. Gostilničarji, prodajalci in točilci alkoholnih pijač so torej upravičeni zvišati cene navedenih pijač samo za toliko, kolikor morajo plačati oblastne doklade za posamezne vrste in količine alkoholnih pijač. Ce so nekateri neupravičeno dvignili cene za več, kakor je gori navedeno, ne nosi krivde na tem oblastni odbor.
OKRAJNA HRANILNICA PRI SV. LENARTU V SLOV. GOR.
Dne 9. in 10. marca je na' prošnjo ge-rentstva revidiral hranilnico g. J. Barle, magislratni svetnik in ravnatelj mestnega knjigovodstva v Mariboru, priznan strokovnjak na tem polju. Ugotovil je:
1.	Naložba na Češkem je z ozirom na visoki tečaj češke krone popolnoma varna. V najslabšem slučaju bo hranilnica dobila svoj denar z obrestmi nazaj, zelo verjetno pa je. da bo hranilnica s to naložbo napravila lep dobiček, s katerim bo lahko krila vsa svoja vojna posojila in druge vrednostne papirje.
2.	Vojna posojila, oziroma vrednoslni papirji ne tvorijo za hranilnico nobene resne nevarnosti, ker je prometna vrednost premičnin in nepremičnin hranilnice toliko večja od bilančne vrednosti, da se s poviškom krijejo vsa vojna posojila, ako se n jih krit je ne bo doseglo že z realizacijo češke naložbe.
3.	Knjigovodstvo hranilnice je vzorno.
4.	Hranilnica je na podlagi navedenega popolnoma varen in vsega zaupanja vreden zavod.
To je uspeh revizije strokovnjaka, kateremu lahko mirno zaupamo. Vse nasprotne vesti so izmišljene in vržene v svet od ljudi, ki jim je na tem, da bi ta naš stari kmečki zavod uničili. Pozivamo na-
še župane in občinske odbornike, da to vpoštevajo in ne nasedajo hujskačem, katerim je vse drugo prej mar, kakor pro-cvit zavoda in dobrobit kmečkih občin.
Licencovanje in premovanje bikov za leto 1928 se vrši: Maribor levi breg: Dne 12. aprila ob osmih v Št. Ilju v Slov. gor. pri gostilni Dimnik. Dne 12. aprila ob 11. uri dopoldne, v Pesnici pri gostilni Ke-renčič. Dne 12. aprila ob dveh popoldne v Zgornji Sv. Kungoti pri gostilni Sene-kovič. Dne 13. aprila, ob devetih v Mariboru na živinskem sejmišču pri mestni klavnici. Dne 13. aprila, ob treh popoldne v Selnici ob Dravi pri gostilni Hernah. — Maribor desni breg: Dne 16. aprila ob devetih v Mariboru pri gostilni »Mesto Trst« na Tržaški cesti. Dne 16. aprila ob dveh popoldne v Slivnici pri gostilni Le-sjak. Dne 20. aprila ob osmih v Št. Lovrencu na Pohorju pri gostilni Koder. Dne 20. aprila ob dveh popoldne v Rušah pri gostilni Josipa Mule. Nagrade za premo-vane bike bosta določila oblastni odbor mariborske oblasti in okrajni zastop Maribor na podlagi prignanega materijala, oziroma priznanih točk.
Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 25. marca, priredi Kmetijska podružnica Maribor in okoliš nazorno predavanje o napenjanju goveje živine; povedalo se bo, kako ga zabraniti, povedalo in pokazalo, kako je ravnati z napetimi živalmi. Predaval bo viSji živinozdravnik g. Pirnat in sicer v šolski sobi čč. Šolskih sester, dopoldne po rani sv. maši.
Sadjarski tečaj v Galiciji. Sadjarska in
vrtnarska podružnica je priredila dne 8. t. m. enodnevni sadjarski tečaj. Tečaja se je udeležilo okoli 50 poslušalcev, ki so pazljivo poslušali g. Goričana, drž. kmet referenta. Tečaj se je vršil v ljudski šoli teoretično, praktično pa v žiipnikovem sadovnjaku, kako je treba sadno drevje snažiti, oskrbovati, obrezovati in saditi. Podružnica je kupila mnogo sadjarskega orodja. Nameravani srečolov dne 26. decembra se je preložil na nedeljo po Veliki noči. Vsem trgovcem na znanje, ki so kaj darovali za srečolov.
Vsaka gospodinja ki zna ceniti dobro kakovost SUROVE IN PRAŽENE KAVE, kakor tudi razno in vedno sveže špecerijsko blago, kupuje edino v trgovinah
ANTON FAZARINC n V in ANTON MOČNIK LCIJt
Najboljša in dobro kaljiva poljska in vrtna semena.	377
			' : i1
	" ' "j A		
Parni mlin in žaga
Kaniža pri Pesnici
zamelje in izmenja vsakovrstno zrnje pod najugodnejšimi pogoji. Izmenjava se tudi bučnice za bučno olje. Za dobro postrežbo se priporoča ccnj. občinstvu:
Franc Ehrlich.
378
Vse je zastonj
in nič ne pomaga, ker resnica je le, da najceneje dobite vsakovrstno blago za ženske in moške obleke in najlepše svilene rute že od Din 40.— naprej le samo v znani manufakturni trgovini 371
v Mariboru
pri
M. Feldin
Grajski trg 1
blizu gostilne Črni orel.
Hranilnica in posojilnica na Gonji Polskavi vabi na redni občni zbor, ki se vrši dne 25. sušca 1928, ob
2.	uri popoldan v hranil-nični p sami pri g. Katz na Gornji Polskavi št. 29. Dnevni red: 1. Pregled računskega zaključka za leto 1927. 2. Citanje revizijskega poročila iz 1. 1926.
3.	Volitev narelstva in nad zorstva. 4. Slučajnosti. — Ako ob določeni uri ne bi bilo zadostno število članov za sklepčni občni zbor se vrši isti eno uro poz neje, ne glede na število navzočih članov. — Na-čelstov.	372
Cepljene trte na rip. porta lis: vel. Rizling, beli Ran-fol, Tronta, beli Burgun der, Izabela. Cena komadu Din 1.50. Prodaja: Franc Brunčič, pos. Kukova, p. Juršinci pri Ptuju. 213
Sprejme se učenec za pekarno, močen, priden in pošten, star od 15 do 16 let. Cela oskrba v hiši. J. Prekoprc, pekarna, Šmarje pri Jelš ali.	376
Fant, osem let star, se da krščanski hiši za svojega. Naslov v upravi lista. 581
Majcr ali delavska družina z 3—4 delovnimi moč-:. Ehrlich, St.
379
mi se sprejme. 1 Slov. gor.
Ilj v___
Kupim odraslo in zdravo veverico. Dr. Janko Der-novšek, primarij, Orožno-va ulica 2, Maribor. 373'
Kolje za vinsko trto od 4 do 5 m dolžine (smreka-kapnice), zimske sečnje, prodaja oskrbništvo graščine Jurklošter, via Lnš-ko. _ _	374
Kupujem seno, otavo in de leljo, prešano v balama, več vagonov. Ponudbe z ceno franko Zagreb glavni kolodvor, na naslov: K. 1'feifcr, Zagreb, Maksim. cesta 79.	375
Malo posestvo 3 orale zemlje, nova hiša se proda z majhnim prevži Ikoni, Fr. Pehar, Trmče 50, Sv. Janž na Dupleku.	_356
Sprejmem vajenca z« pekarno, starega čez 15 let. \V. Pajek. Središče, H80
Boks Ia "
Moški Čevlji	Din 182,—
Moški polčevlji	Din 169.—
Ženski čevlji	Din 182.—
ženski polčevlji	Din 169.—
Otročji 31 — 35	Din 110,—
Otročji 26 — 30	Din 73 —
Otročji 22 — 25	Din 56 —
Damski ševro	Din 185,—
Damski v barvah	Din 198 —
Damski lak	Din 199 —
moški iz kravine	Din 154.—
Moški iz telctine	Din 163,—
Naročit« takoj, dokler so te nizke cene in piSite tudi po cenik i več 1000 slikami na veletrgovino
R. STERMECKI, Celje št. 24
Naročila čez Din 500 poŠt proata. Kar ■e Utaja ae zamenja ali 'vrne denar.
Učenke se sprejmejo za praktično šivanje in" vezenje. Pouka začne 20. marca v Mežici v gostilni S lopar. Učitelj ica Gabrenja. 366
Vedno svežo žgano kavo, riž, lepo krušno moko, vsakovrstno seme zelenjave, detelje, runkelja, travna priporoča po najnižji ceni
Wei
prej F. Hartinger
Maribor, Aleksandrova cesta 29
Za veliko noč priporočam najfinejšo banat-sko moko po najnižji ceni. 359

Podpisani Jakob Golob, posestnik v Dornavi štev. 27 obžalujem in prekličem žalitve napram Ožbaltu in Mariji Bratušek, pos. v Dornavi z dne 3. marca 1928 v gostilni Hrga v Dornavi in se zak. Bratuša zahvaljujem, da sta opustila zasebno tožbo.
Ptuj, dne 8. marca 1928. 353	Jakob Golob.
Služkinja mlada in poštena, se išče za Maribor k družini brez otrok. Pismene po nudbe pod »Zvesta služkinja« na upravo lista. 365
Organist (cecilijanec) in ierkovnik z dobrimi spričevali, oženjen, želi službe s 15. aprilom ali 1. majem. Naslov v upravi lista. 3(50
Proda se enonadstropna hiša v Celju, enodružinska, s takoj prostim stanovanjem in velikim vrtom, blizu kolodvora. Vprašanja na u-pravo lista pod >Hiša v Celju«.	363
CIRILU VA KNJIŽNICA ""rf
Proda se nova hiša z 1 ora lom. 2 sobi, hlev, skedenj, svinjak. Cena po dogovoru 30 metrov od kolodvora Jožef Predikaka, Podova št. 19, pošta Račje. 350
RAZGLAS! Dva nova sejma.
kramarska in živinska, sta dovoljena v občini Šmartno ob Paki v Savinjski dolini in sicer prvi dne 22. marca, drugi pa dne 11. novembra vsakega leta. — Posebno ugodno, ker je sejmišče oddaljeno od železniške postaje samo 3 minute.
368 ŽUPANSTVO ŠMARTNO OB PAKI
Proda se takoj krasno in rodovitno posestvo obstoječe iz njiv, travnikov in gozda za sekati. Leži ob okrajni cesti, 30 minul od postaje Rače-Fram. Cena po dogo voru. Vprašati je pri Lud vik Preložnik v Podovi 13, p. Račje.	351
Od 15. marca tega leta prevzamem naprej vsako količino dobrih svežih jajc po ceni od 80 do 90 para za komad in če je dnevna cena višje tudi več, spodaj nave deno ceno jajca za mesec marc, april in pol majnika za vsak slučaj *tae plačam in je zategadel za cel ta čas 80 parna najmanjša cena zagotovljena za ne pre-drobna jajca. Ivan Gottlich, veletrgovina sadja, jajc in deželnih pridelkov, Maribor, Koroška cesta 126-128a 310
9. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22. 23.
Dr. Kari Capuder: Naša država. (Razprodano.) Dr. Leopold Lenard: Jugoslovanski Piemont' Din 7.—.
Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda. Din 10.—. Moj stric in moj župnik. Din 4.—. G. J. Why le Meloille: Gladiatorji, I. del Din 8.—.
G.	J. Whyle Meloille: Gladiatorji. II. del Din 10.—.
H.	G. Weils: Zgodba o nevidnem človeku. Din 7._.
B. Orczy: Dušica, 1. del broš. Din 16.—, vezan Din
30.—, II. del broš. Din 25.—, vezan Din 40.-, III. del broš. Dm 32.—, vezan Din 44.—. A. Conan Doyle: V libijski puščavi. Din 12.—. Arnold Bennett: Živ pokopan. Din 8.—. Illamo Camelli: Izpovedi socialista. Din 16.—. E. R. Bor roughs: Džungla, I. del Din 18.—, II. de>l Din 14.-.
Elza Lešnik: Šumi, šumi Drava . . . Din 5.—. Matija Ljubša: Slovenske gorice. (Razprodano.) Erckmann Chatrian: Zgodbe napoleonskega voia-
ka. Din 12.-. Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov.
Din 28.—. Anton Kosi: Iz otroških ust. Din 8.—. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto. Din 8.50. J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec. Din 11.—. Pavel Keller ~
vezan
Dom. Broš. Din 22,-
Din 35.—.
Gabriel Majcen: Zgodovina Maribora. Din 20.—. H. R. Savage: Snubitev kneza šamila. (Se ni izšla.) Kazimir Przervva-Tetmajer: Rokovnjači izpod Ta-tre in druge povesti. Broš. Din 16.—, vezan Din 28.-.
Kupim vsako množino pristnega sadjevca. Jak. Vrečko. Smiklavž, Slovenjgradec. 337
Več sort cepljenih trt ima na prodaj „Horvat Martin, Gabernik, p. Juršinci.	339
Zahvala.
Ob bridki izgubi blage nepozabne
Marije Lorenci roi.Knez
organistove žene v Laporju
izrekam najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so jo tolažili in ji lajšali trpljenje v bolezni, preč. gosp. župniku za ganljive poslovilne besede, pevskemu zboru in vsem faranom za obilno udeležbo pogreba.
Laporje, dne 8. marca 1928.
Jakob, žalujoči mož;
Anica, Jakec, Ivan, Stankec In Frančck, otroci.	369
te. ^..•^aift1-'::
Sušilnico za hmelj, za prestaviti, 4 m* veliko, proa.im ali zamenjam za blago. M. Pere, Celje, Zavodna. 3G4
Pozor!
Vse vrste močno izdelanega pohištva so vedno na razpolago po ugodnih cenah; zamenjajo se tudi za deske ali plohe pri Kokol
Ivan. Pesnica.
362
VABILO na redni občni zbor Gospodarske nabavne in prodajne zadruge v Mozirju, kateri se vrši dne 19. marca 1928 Ob 8. uri dopoldne v prosto rih stare šole v Mozirju s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Potrjen je računskega zaključka za lelo 1927; 4. Citanje revizijskega poročila; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Slučajnosti. Ako bi ne bilo zadostno število ob navedeni uri, se vrši čez pol ure dru-
fli občni zbor in sklepa veja vno ob vsakem številu navzočih.	347
i
Prodam nov gramofon s 15 nloičami za 1.250 Din. K*4J0V v upravi, 870
Za Velikonoč — lepo hišo.
Za VelikonoS ©snežimo hiše, jih pobelimo, na aovo ovenčamo slike. Marsikdo bi rad namesto začrnele slike novo, pa ne ve, da se dobijo različne slike in kipi v
v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru
kar najceneje.
Podobe Srca Jezusovega in Marijinega, kakor tudi drage stanejo:
Veliko« v cm: 19X 26 24 X 34 25 X38 32X 42 39 X51 47 X 63 54 X73
6-—
9--
13- 18 —
Din 2— 3-— 4fi0
Kipi Srca Jezusovega in Marijinega, LnrSke Marije	in Brezmadežne stanejo brez poštnine:
Visokost ▼ cm: 30_ 37 42 50 65	85 100
Din 57"— 80 - 90-— 150-— '240* —	500— 1050-— Kipi sv. Antona Padovanskega, sv. Alojzija, sv. Jožefa stanejo:
Visokost v cm: 28 32 42 60	66 110
Din —
Visokost ▼ em:
72— 106-— 210*— 380 — Kipi sv. Terezije Deteta Jez. stanejo:
12 ltt 22 31 42 50
1250-—
65
Din 36-- 44-— 46 — 80-— 116*— 210 — Podobe Križanega, iz lesa za poljske križe stanejo: Visokost v cm: 40 60
60
70
«O
90
110
420"—
120
Diu 800 — 480-— 690 — 830 - 936 — 12(K)'— 1560'— 1800-— Za večje kipe ln za kipe drugih svetnikov naj se blagovoli vpraiatl
po dopisnici.
Opeka. Po najmodernejšem sistemu preurejena opekarna Brata Sluhec v Ormožu nudi prvovrstno strojno zidno opeko, zarezne slreš-nike in bobrovce po nizki ccni.	348
Kupim staro zlato, srebro, srebrne krone in goldinarje po najvišjih cenah': C. Ackermann, urar v Ptuju, Glavni trg.	19
Kupujem po najvišji dnevni ceni kosti, staro in lilo železo, cunje, ščetine, vinski kamen in vse deželne pridelke. Imam veliko zalogo manufakture, specerije in vse v železno stroko spadajoče stvari, cement, cementne cevi, zidno in strešno opeko po najnižji ceni. — Kari Sima, Poljčane. 355
Prodam 20 hI jabolčnika. Naslov v upravi. 328
Prodam 4 mesece rabljene 7 do 11 metrov dolge hme-ljevke, komad 4 Din. Naslov v upravi.	352
Prodam posestvo, Ložane št. 35, Sv. Marjeta ob Pesnici. Verlič Helena 358
A IV 69/28 14
RAZGLAS!
Po predlogu dedičev se bodo iz zapuščine Ivana De Toma, trgovca v Dobrni na prostovoljni javni dražbi, dne 26. mirca 1928 od 9. ure dop. naprej prodajale razne premičnine kakor: manu-fakturno, spec^rijsko, galanterijsko blago, pohištvo, perilo, kuhinjska oprava, sodi, vozovi, trije konji in raznovrstne druge gospodarke potrebščine in sicer na licu mesta na Dobrni.
Okrajno sodišče v Celju, odd. IV., dne 9. marca 1928.
857
Posteljne vložke s križem
tridelne afrikmutrace Din 400; po meri, komad Din 150; flanel odeje Din 45, 70; slamjače Din 45, 54; možke srajce Din 35; spodnje hlače Din 22, 25; ceig-hlače Din 52, 60; ceig-lelovnik Din 52, 65; dežnike vse vrste; klot- in ceig-plašče za delo
Din 95, 120; predpasnike vse vrste; impregmirane konjske dežne
Elahte s kuraalšpico 1 par iin 640;
štrange, uzde, vrvi za perilo, seno, kleti, zvonove in splave
priporoča trgovina Alojzij Gniušek, Maribor, Glav. trg 6.
Vabil
na
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurju
ob Ščavnici, r. z. z n. z.
kateri se vrši v četrtek dne 29. marca ob 2. nri popotdne v uradnih prostorih. Dnevni red:
1.	Cilanje revizijskega poročila.
2.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo načelsva in nadzorstva.
4.	Odobrenje rač. zaključka za leto 1927.
5.	Volilev er.ega člana nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi po S 35. zadružnih pravil ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro potem z islim dne\nim redom in v istih prostorih drug občni zbor, kateri sklepa veljavno _ ne oziraje se iia število navzočih zadružno nikov.	Načelstvo.
Originalen francoski
Eclaie» tfermofe)
je najboljša brizgal-nica na svetu. 134 Generalno zastopstvo Barzel d. d., Subotica
Zahtevajte cenik! Dobi se lahko povsod.
.Jajca za valenje kom 3 Din od pravih štajerskih kokoši (nesna kontrola 150 — 218 jajc na leto). Pošilja /po povzetju Oskrbnišlvo Twickel, Maribor, Grajski marof.	333
KMETJE!
ŽIVINOREJCI! POSESTNIKU
O H V/% H IT.fTE SE HE§KE€E!
Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, koni in prešičev. dolf"
denarja gredo v nič.
Ves Vaš Irud n napor dolgih mesecev in let propada. Stotisoči in milijoni irja gredo v nič.
\ seh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite svojo živino z:
1 mtm ¡at iOL
_ _______________ 6 i
najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v stotifcočerih primerih preizkušenim zdravilom.
»ALMAFLOR« proti konjski koliki. .
»ALMAFLOR« proti napenjanju pri goveji živini.
»LA FLEUR« proti vnetju prebavil pri govedu in proti zadrževanju mleka pri molznih kravah.
»HALF« proti svinjski vročici in varovalno sredstvo proti rdečici.
»URINOT« proti krvavemu močenju (scanju) pri govedu in konjih.
Noben pameten živinorejec in posestnik živine ne sme biti brez teh zdravil. Kakor ne bo prevdaren gospodar čakal, da mu hiša najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo čakal, da mu živina oboli, temveč ji bo dajal tudi že poprej naša zdravila, zato da mu sploh ne oboli.
„ALMAFLOR" dobite v vsaki trgovini.
Cena škatlji z navod lom za uporabo Din 40.—. Pristno samo s plombo.
Naša zdravila uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi. Na tisoče je priporočil in zahval.
EDINA ZALOGA ZA JUGOSLAVIJO:	292
doimedika*
Jugoslovanska razpošiljalnica zdravil za govedo, konje in prešiče iz lekarne »PRI SV. ANTONU«, MARIBOR, KOPALIŠKA ULICA 11.
V vsakem petem paketu po pol kg zdravstvene sladne kave Viktor Jarc, ki je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini za premijo.	83
.Vaznanilo. Drevesa na prodaj; 4 1. — necepljena — po o Din. Ivana Očkrl, Gornje Hlapje, Sv. Jakob v SI. gor.
349
Deklica od 14 let se sprejme v službo. Gočova št. 8, Sv. Lenart v Slov. g. 341
Mlinarskcga pomočnika —
samskega — kateri je dobro verziran v mlinski široki sprejmem 15. marca. Ponudbe je poslati na Valjčni mlin, Radeče pri ¿idanem mostu.	329
Iščem pekovskega vajenca od dobrih slaršev, 15 let starega. Hrana in stanovanje prosto. Naslov Gui-do Kraus, pekarna v Rogatcu.	313
Sprejme se takoj majer z 2 do 3 delavnimi močmi pri Jaušnik Ivan, Murgraben, Sp. Sv. Kungota. — Na pismene ponudbe se ne odgovarja.	346
Artur Sills:
11
Smrtna past.
Ameriški roman.	Priredil Fr. Kolenc.
fDal je.)
Juan je kmalu prinesel zahtevani sladkor. Prizor, ki je sledil, je v Sv. Martinu še dandanes dobro znan. Pastirji so napeto opazovali, kako se je Dubell s svileno ruto bližal žrebcu.
Niso vedeli, kaj namerava storiti. Kje ima lasso? Zakaj je odpel ostroge? Niti biča ni nesel s seboj.
Pozorno sta zrla človek in žival drug drugega. Diibell se je počasi bližal in je bil že komaj 1 meter oddaljen od črnca. Konj je sedaj zganil z ušesi in pokazal zobe. Ko se je Dubell še za en korak približal, je konj brsnil proti njemu s prvimi nogami: Holandinec pa je odskočil in se izognil.
Iz zvitka je sedaj stresel na dlan par kock sladkorja in se je z iztegnjeno roko zopet bližal. Nekako tri korake od osuple živali je obstal. Zopet sta gledala drug drugega. Žrebec je stopil proti možu z odprtimi usti. Betka se je zgrozila, ker ni dvoma, da konj sedaj odgrizne roko predrznežu.
Dubell se ni zganil. Levico je imel močno iztegnjeno. Žrebec je parkrat kavsnil za njo. potem ie račel vo-
hati sladkor, polagoma lizati in nazadnje ga je pohru-stal. Ko je bil gotov, je Dubell polagoma dvignil drugo roko z ruto. Konj pa se je naglo zasukal in zdirjal.
Prizor se je nanovo začel. Dolgo je trpelo, a nekako čez dve uri je Dubell toliko dosegel, da je konj mirno stal, ko ga je božal po nozdrvih in trepljal po vratu.
Gregorju se je zdaj že jasnilo, zakaj rabi svileno ruto. V začetku je božal z njo konja, polagoma pa ga Je vedno bolj drgnil z njo zlasti po hrbtu.
Zdelo se je, da postopa Dubell po določenem načrtu. Z ruto je drgnil ušesa, vrat in senci. Od trenutka do trenutka jo je pritisnil tudi na oči in jo držal nekaj minut.
Naenkrat so gledalci videli, da je ruta močno privezana na žrebčeve oči. In črez en trenutek je sedel Dubell na njegovem hrbtu. Žival, ki sedaj ni videla ničesar, je stala, ko da je okamenela. Dubell je mirno vzel v roko uro. Ko je preteklo 60 sekund, je skočil s konja, mu odvezal ruto in jo ovil krog svojega vratu.
Las Casas, pastirji, Miguel — vsi so stali,, ko da jih je strela zadela. Žrebec sam je tudi stal osuplo, potem pa je v velikanskih skokih oddirjal. Gregor Govers je molčal, ko drugi. Poleg njega pa se je zaslišalo gromko krohotanje:
— Hahahahal — se je smejal Donato od zadivlje-nja. Gregor ga je začudeno gledal, on pa ga je vprašal:

•S. $ «a £ s £ .if 3
X '—.¿t
► a a «
S p S o <i "S >. s
f "S S
s £
S o -
s. s >

Šmarje pri Jelšah. Dne 25. marca se vrši pri nas ustanovni občni zbor sadjarske podružnice v Katoliškem domu po tihi sv. maši. Na ustanovni občni zbor pride znani ve-lezaslužni pospeševalec sadjereje g. Levstik iz Celja. Smarčani in sosedni občani, pridite v obilnem številu. Ker pri nas je ta podružnica neobhodno potrebna, naši sadjerejci pa željni dobrega pouka še bolj pa potrebni, da znajo svoje dobro blago spraviti v primerno kupčijo. Zato je za nas podružnica velevažna in sem prepričan, da jo bode vsak napredni sadjerejec z navdušenjem pozdravil. Torej na svidenje! Vabljene so tudi žene in dekleta, ki imajo zanimanje za pospeševanje našega sadja.
Kmetovalci iz Laškega in okolice, pozor! Na Jožefovo, dne 19. marca, se bode vršila v Laškem, v hotelu »Savinja«, ob treh popoldne zelo zanimiva kino-pred-stava s poučnim predavanjem o zatiranju sadnih in trtnih škodljivcev in o uporabi umetnih gnojil. Kino-predstava je brezplačna, torej brez vstopnine. Sadjarji in kmetovalci iz Laškega, Rimskih toplic in okolice, udeležite se te interesantne ter poučne prireditve v čim večjem številu!
Sv. Andraž v Slov. gor. Pri nas mirno v mrzlem in mokrem vremenu radostno pričakujemo že lepega vremena in smo radovedni, "kako se bo kaj izpolnilo vremensko prerokovanja vremenskih prorokov, ker nas čaka že na pragu preobilno dela v vinogradih, sadonosnikih, vrtih, na njivah, travnikih in v gozdih. — Tudi obžalovanja vredne tajne stvari se pri nas godijo, tako da se je izpolnil resničen pregovor, ki pravi: da pravični trpi in krivični pa se veseli. In da se je morala pravica krivici umakniti. Pa ne obupajmo. kadar je največ sila, tedaj je božja roka mila! — Sedaj bomo imeli tridnev-nico za apostolstvo mož in fantov dne 17., 18. in 19. marca.
Živinski seimi na Ptu jski gori se bodo zopet obnovili. Letos bo prvi živinski sejem na Ptujski gori pred praznikom sv. Jožefa, v soboto, dne 17. marca. Drugi živinski sejem bo dne 19. aprila, v sobo!o pred žegnansko nedeljo; potem dne 30. junija, v soboto pred dhigim julijem in v torek pred Veliko gospojnico, to je dne 14. avgusta. Pridite, kupci in gospodarji, priženite mnogo živine!
Šmartno ob Paki. —- Sejem. — Veliki župan mariborske oblasti je dovolil občini Šmartno ob Paki dva nova živinska sejma
in kramarska sejma. Prvi se vrši v četrtek, dne 22. marca, drugi pa dne 11. novembra vsakega leta. Glej tozadeven inser&t!
Guštanj. V nedeljo, dne 11. marca, se je vršil tukaj prvi redni občni zbor lani ustanovljene mlekarske zadruge. Po otvoritvi je tajnik g. Janko Rožman poročal o razvoju iste tekom sedmih mesecev, istotakc je poročal blagajnik g. Anton Končnik, iz katerega poročila posnemamo, da je imela zadruga čistega dobička Din 2361.09. Oba poročevalca sta za obširno im temeljito poročilo žela vsesplošno priznanje. Pri volitvah so se vsi navzoči čiani zavzeli za do sedanji odbor, ki je prvo leto v korist kmetov uspešno deloval. Ker je zadruga do zdaj se pečala samo le z razpečevanjem mleka, zato tudi uspeh ni še mogel popolnoma zadovoljiti. Sklenilo se je, izdelovati tudi fino (čajno) presno maslo in drugo; zato je treba raznih strojev in strokovno izvežbanega mlekarja. V dosego tega se je zvišal delež Ln cena mleka se je znižala od Din 2.50 do Din 2.25, dalje se vzame v najem pripraven prostor. Zavedno kmetsko ljudstvo bo odbor gotovo v vsakem oziru izdatno podpiralo
^GOSPODINJSTVO
Zračenje.
V marsikateri hiši je ogenj v strehi, če se kateri domačih tako daleč izpozabi, da odpre pozimi v zakurjeni sobi okno. Bojijo se, da se s tem troši gorkota in trati kurivo. Neosnovan strah! Gre samo za i pravilni način zračenja. Če odpremo ok na in vrata, da nastane prepih, se izme-i nja sobni zrak, zlasti v zimskem času, že v teku 1—5 minut. Umevno, da se v tem kratkem času stene ne ohladijo in da se sveži zrak ob pregretih stenah hitro o-greje in soba je zopet topla. Tako kratkotrajno, a pogostno zračenje je zlasti v zimskem času izredno važno, ko prebijemo pretežni del dneva v sobah, kjer o-pravljamo tudi razna opravila, kakor lu-ščenje in zbiranje fižola, popravljanje raznega orodja, vsled česar je zrak kmalu nasičen prahu in vsled potenja tudi slabega duha in vlage. Da vdihavanje takega zraka ne more ugodno vplivati na zdravje, je jasno. S pravilnim zračenjem
tudi zabranimo, da se stene ne napijejo vlage. Sobe z vlažnimi stenami so vedno tudi mrzle in jih s še tako izdatno kurjavo ne moremo tako ogreti, da bi bilo bivanje v njih prijetno in zdravo. Napačno ravnajo oni, ki sobe, n. pr. spalnice, ves dan zračijo. Pozimi razkrijmo zjutraj po steljo in spalnico temeljito prezračimo. Ko smo pa pospravili, zaprimo okna in jih odprimo za par minut opoldne, ko se je zunanji zrak nekoliko ogrel. Posledica večurnega zrač< nja bi bila, da bi se mokrota vlezla v postelje in stene. — Poleti imamo lahko okna odprta ponoči in v hladnih jutranjih in večernih urah, čez dan pa jih zaprimo in zastrimo. Pri odprtih oknih se stene in oprava navzame-jo gorkote, ki jo v nočnem času izžarjajo, da je zrak v spalnici vroč in težak in ne najdemo potrebnega počitka.
Ali je potrebno, da pozna gospodinja sestavo ži\il in hrane?
Pripravljanje vsakdanje hrane je delo gospodinje, žal, da se pa le malokatera zaveda velike odgovornosti, ki je s tem opravilom združena in v kako veliki meri je zdravje in delazmožnost družinskih članov odvisna od pravilne prehrane. Navadno sodijo ljudje, da je le takrat hrana močna in tečna, če se nahaja v njej veliko mesa. Znanstveno je dokazano, da potrebuje človek, da zainore živeti, rasti in opravljati delo, hrano, v kateri so zastopane naslednje snovi: beljakovina, tolšča, škrob, rudninske snovi in voda. Ker telo hranijo in redijo, jih imenujemo: redilne snovi. Vsaka je za življenje tako potrebna, da bi človek shiral, če bi mu le eno navedenih snovi popolnoma in za vedno odtegnili. Ne vsebuje pa vsako živilo vseh redilnih snovi, ali pa ne v toliki meri, kakor jih telo potrebuje. V nekaterih, kakor v moki, rižu, krompirju, prevladuje škrob. Meso, jajca in mleko imajo obilo beljakovin. Masti in olja nam dajejo tolščo; rudninske snovi so bogato zastopane v hrani, ki nam jo
—	Ali ne postopajo tako pri vas v Holandiji, ko gori hlev?
-r- Ta človek je Holandinec?
—	Da, gospod, pred enim tednom je prišel.
Gregor je naglo šel k sestri.
—	Betka! Ta človek je iz Holandije! čestitajva mu sedaj!
Takoj potem je Dubell s strahom videl, da $e mu bližajo Govers, Belka in Las Casas. Ni upanja, da bi ga ne spoznali.
IX.
Izogniti se ni bilo mogoče. In zato je Dubell mirno stal in čakal, kaj da bo. Naprej je vedel, kaj bode Gregor rekel, ta vrli, neumni Gregor, ki ima včasih ravno-tako malo dobrega čuta, kakor muha v zadnji nogi.
—	Veseli me, da sem vas spoznal! — bo rekel. — Nisem vedel, da so tudi tukaj Holandci. Izvrstno ste rešili svojo nalogo. Ste že dolgo tukaj? Kako "se počutite? Lepo je življenje! Za vraga, vi vsi ste izvrstni konjeniki. Ali smem vedeti za vaše častitljivo ime? Moje ime je Govers . . . Gregor Govers!
Potem ga začne Govers ogledovati.
—	Čudno kako znan mi je vaš obraz! Morda sva se Se kje vid al a?
In tako bo šlo naprej dokler ga ne začne Betka bolj opazovati, če tudi bi ga Gregor ne spoznal, ženskinemu ostremu očesu ne uide.
Kaj naj stori? Velike važnosti je, da ga Las Casas ne spozna, ker je drugače vse pokvarjeno. In kako razlago naj da?	*
Govers je pristopil k njemu, ravno tako, kakor si je to Dubell preje predstavljal.
—	Dober dan! Kakor slišim, sva zemljana. Za vraga, to je bilo nekaj čudovitega!
Dubell se je smehljal in nekaj mrmral v španskem jeziku.
—	Med temi ljudmi se najdejo taki, ki so že popolnoma pozabili svoj materni jezik — je razlagal Casas. Kako dolgo si že v Argentiniji? — je vprašal Diibella.
—	Od otroških let, gospod! — je odgovoril v narečju, kakor so ga govorili pastirji.
—	Ali ste v zadnjih letih bili doma? — je poizvedoval Govers.
Dubell ga je neumno gledal.
—	Gospod vpraša, ali si pred kratkim bil v Holandiji? — je tolmačil Raoul.
—	Ne, gospod, nikdar nisem bil v Holandiji.
—	Kje pa ste se navadili na ta lov z ruto? — hotel je vedeti Gregor. — Razen tega sle postopali s konjem,
v holanski Soli.

►	s
o	x
?	«
S	>u
g	2
d
u
S i
CB
(B
r r
- C
> 2 o w
O ti
o, a «
«
>N
T -i
Si
s
as
t.
b *
S JS
3 H
ti	®
£	l
a	*
W	K
nudi rastlinstvo, zlasti v zelenjavi. Potrebno vodo dobi telo potom hrane in s pitno vodo. Nekatera živila imajo redilne snovi namešane. Tako je v fižolu, grahu in leči poleg beljakovin tudi veliko škroba. Istotako tudi v žitni moki. Mastno meso ima zraven beljakovin še maščobo itd. Tudi ne potrebuje telo vseh redilnih snovi v enaki meri, kar moramo pri sestavi jedilnika upoštevati. Škrobnate hrane rabi neprimerno več, kakor belja-kovinaste in te zopet v dobi razvoja več, kakor potem, ko je telo že dorastlo. Velikega pomena je zelenjad radi rudninskih snovi, ki vršijo v telesu važne naloge in ker vsebuje snovi, ki so za življenje neobhodno potrebne. Ako bi dobivalo telo preveč beljakovinaste in premalo rastlinske hrane, bi nastala v telesu motenja v obliki raznih bolezni. Če bi pa odtegnili iz hrane beljakovino, bi nedorastlo telo zaostalo v razvoju, dorastlo bi pa o-slabelo.
Nasveti.
Bodimo skrajno previdni glede uporabe nerabljenih postelj, ki se nahajajo v mrzlih sobah, ker si lahko nakopljemo v njih hud revmatizem in tudi druge bolezni. Taka postelja je vlažna in mrzla in se pregreje šele v 2—3 dneh v zakurjeni sobi. Razgrevanje pospešimo tudi s pomočjo posod, napolnjenih z vrelo vodo.
Veliko pažnjo posvečajmo bolnikovi postelji. Skrbimo za snago in pogosto menjavajmo posteljno perilo. Pa tudi ži-mnico, blazine in odeje od časa do časa zamenjajmo in presušimo na solncu, ker postanejo vsled dihanja in kožnega izhla pevanja vlažne. Solnčni žarki ne vplivajo le s tem, da posteljnino osuše, ampak u-ničijo tudi bolezenske kali, ki se morebiti v njej nahajajo.
.Tečmenčku izboljšamo okus, če mu pridenemo med kuhanjem pest poparjenih in drobno sesekljanih suhih gob.
Ker potrebujejo gotove vrste semena dokaj časa, predno vzkalijo, je dobro, če jih pred setvijo tako pripravimo, da pridejo mlade rastlinice hitreje do razvoja. V vlažni in ogreti zemlji vzkali grah,
špinača in rdeča pesa v 8—10 dneh, pe-tršilj, timez, majaron v 14 dneh, seme I čebule in korenjčka leži v zemlji celo 2— 4 tedne, predno začne kaliti. Seme pripravimo tako, da ga zamešamo med vlažno moko, to napolnimo v zabojčke ali v cvetlične lonce in jih postavimo na gor-ko mesto. Paziti moramo, da je moka vedno vlažna in jo od časa do časa premešati. Na ta način kalimo zlasti seme: korenjčka, čebule, špinače, petršilja in podobno. Tako drobno seme moramo sejati, predno popolnoma vzkali, da ne pokončamo drobnih klic. Radi lažjega o-skrbovanja je najboljše, če ga sejemo v vrste. Kumare, buče vložimo v posodo z vlažnim žaganjem. Na gorkem nam v nekaj dneh vzkali. Tudi grah in fižol lahko kalimo, paziti pa moramo, da spra vimo vzkaljeno seme pravočasno v zemljo . . .
Porota.
MARIBORSKA POROTA.
Poneverba.
V torek, dne 6. marca, predpoldne se je vršila porotna obravnava proti Helmutu Golob, zasebnemu uradniku, ter proti K. Harnerju, delavcu, radi poneverbe. Golob je bil že od leta 1923 uslužben v trgovini Karla Sakside. Opravljal je pisarniška dela, često pa je tudi dvigal in vlagal denar v banko. Tako je večkrat imel v rokah velike svote denarja. Ni čuda, da mu je pohlep po njem rastel. Dne 4. XI. 1927 pa je imel dvigniti pri Narodni banki denar. Nameraval si ga je prisvojiti in se je o tem posvetoval s svojim prijateljem K. Harnerjem. Oba skupno sta napravila na črt. Golob je šel po denar in sicer je dvignil 147 725 Din, Harner ga je čakal pred poslopjem Narodne banke. Ko je Golob z denarjem prišel, sta šla v menjalnico ter kupila 1200 šilingov. Potem sta se podala v Harnerjevo stanovanje, kjer sta si denar razdelila. Dogovorila sta se o begu v Avstrijo. Golob bi naj šel z avtom, Harner pa bi se pripeljal za njim z vlakom. Sešla bi se v nekem hotelu v Gradcu. Golob se je res odpeljal v Gradec, Harner pa se ni
držal dogovora ter se je odpeljal v Ljubljano. Udobnega življenja nista uživala dolgo časa, ker sta obadva bila kmalu are tirana. Od poneverjenega denarja sta šo imela 120.944 Din. Oba obtoženca sta dejanje odkrito priznala. Golob je bil obsojen na poldrugo leto, Harner pa na 1 leto težke ječe.
Požig.
Leta 1924 se je Adolf Vogrinec preselil iz Kamnice v Limbuš, kjer je otvoril trgovino z mešanim blagom. Svoja poslopja je dal visoko zavarovati, Dne 26. septembra pa mu je požar uničil vse gospodarsko poslopje. Komaj devet dni po tem po žaru je gorelo pri sosedu Josipu Jauku, kjer je pogorel tudi Vogrincu naložen voz sena. Ljudje so že po teh dveh požarih sumili, da zažiga Vogrinec sam. Ker pa ni bilo dokazov, so utihnili. Prve dni oktobra 1927 pa dobi Vogr{inčev sosed pismo, češ, spravite v red svoje zavarovalne-police, pri sosedu bo čez nekaj dni gorelo. Radi tega pisma je bilo veliko razburjanja in nekaj dni nalo je ogenj pri Vogrincu izbruhnil. Orožništvo je dobilo v roke tisto pismo, aretiralo je Vogrinca. Pri preiskavi so orožniki konstatirali, da je pisava v Vogrinčevih knjigah slična pisavi v omenjenem pismu. Ker je knjige vodila Vogrincu žena, je morala ta pisati neki diktat. Oboje so potem poslali k izvedencem, ki so izrekli, da je to pisava Vogrinčeve. T^ je vztrajala pri tem, da ni pisala, zato je morala med obravnavo v preiskovalni zapor. Vogrincu pa se ni za-mogla jasno dokazati krivda, vsled tega je bil oproščen.
Poskusen detomor.
Ivanka Pirševa, natakarica v Farni vasi pri Prevaljah, je porodila dne 17. okt. 1927 nezakonsko dete. Novorojenčka se je hotela iznebiti in ga je vrgla v stranišče. Otrok je jokal in to so slišali v gostilni se nahajajoči krošnjarji. Ti so dete rešili, vkljub temu, da jih je obtoženka prosila, naj otroka puste umreti. Pred preiskovalnim sodnikom se jc Pirševa zagovarjala: »Izpila sem kozarec žganja ter se nisem zavedala, ka j delam.« Poizkusi šo pa pokazali, da Pirševa prenese brez vsakih po
Las Casas je prevedel njegove besede.
—	Ti zatelebanec s svojimi neumnimi vprašanji! — se je skrivaj jezil Dubell.
—	Oče je bil hlapec na Angleškem in se je tam priučil angleškemu načinu.
Dubell je komaj sedaj upal pogledati Betko. Ona ga je prodirno opazovala.
—	Ali bi mi ne hoteli pokazati, kako obrzdajo tukaj konja? — se je vmešala. — Vidim, da tam hočejo ravno sedaj enega obrzdati.
Las Casas je prikimal, kar je pomenilo, da mora zadostiti njeni želji.
—	Ne, Gregor, ti ne moreš iti z nama — je odklonila bratovo spremstvo. — Ako bo nas več, bomo ovirali ljudi.	*
Ko sta bila že tako daleč, da ju drugi niso mogli slišati, je Betka mirno dejala v holandskem jeziku:
—	Ne vem, kaj pomeni to prikrivanje, a malo je le manjkalo, da nisem tudi jaz nasedla.
—	Kako si me spoznala?
—	Ko sem te zagledala, se mi je vzbudila misel, da sem te že videla. Ko pa sem zagledala na roki brazgotino, sem bila gotova, da si ti.
—	Kaka sreča, da me nisi izdala!
—	Nisem tako nespametna! Za šalo nikdo ne pusti rasli tako brado in trdi, da niti besedice ne razume v
materinem jeziku. Res, da me nič ne briga, vendar pa bi rada vedela, kaj nameravaš?
—	Pravzaprav te zelo briga. Poslušaj! — Iv njej se je nagnil in ji navidezno nekaj razkazoval na uzdi. — Važno novico imam za te in ako bi sedaj ne mogel govoriti s teboj, bi vaju skušal dobiti na poti proti kolodvoru.
—	Si vedel, da odpotujeva?
—	Naravno . . . Vedno sem vedel, kaj se tu godi. Ali misliš, da bi te pustil samo med temi divjaki?!
—	V resnici so divjaki med njimi — je razburjeno dejala Belka.
—	Ali si to naposled uvidela? Vedel sem, da bode tak konec.	- i** ^1
Betka je odkimala z glavo. Nikakor ni hotela slišati njegove zmagoslavne besede: »Ali ti nisem takoj povedal?«
—	Na vsak način so med njimi lični divjaki — je dodala. — Sedaj pa govoriva o tebi!
Dubell se je nagnil nad sedlo. _
—	Ni časa, zalo poslušaj, kar je najbolj važno. Z večernim vlakom odideta v St. Fe? Tam prenočita in drugo jutro se z brzovlakom odpeljeta v Rosario. Casas vaju bo spremljal na kolodvor, zato ne morem iti že z istim vlakom. Toda tudi tu ne morem ostali. Poraženi nasprotnik se bo hote! maščevati nad menoj. Seveda

S
=?3 u —
^ 5« O
N S
«a Is*
•ffis.s g > gjJa 3 «
S
> S-SU

Str a a 14.
SLOVENSKI GOSPODAR
15. marc* i&Š
sledic precejšno množino alkohola. Obtožena je torej bila, da je namenoma in pri zavesti hotela dete usmrtiti. Dne 7. marca je bila proti njej porotna obravnava ter je bila obsojena na tri leta težke ječe.
Roparski napad.
Janez Rine in Franc Lesar iz Doklec pri Ptujski gori, sta zvečer dne 16. oktobra 1927 popivala skupaj z Martinom Ka-menšekom v gostilni Štefancioza na Ptujski gori. Kamenšeka sta fanta pregovorila, da je šel z njima v drugo gostilno, kjer je bila »muzika«. Med potjo pa sta fanta Kamenšeka napadla, ga pobila na tla ter mu vzela denar, nož in žepno ogle-dalce. Med preiskavo sta se fanta zagovarjala na vse mogoče načine, a tako nesrečno, da sta eden drugega pobijala. Med porotno obravnavo, ki je bila dne 7. t. m., popoldne, pa je Janez Rine izpovedal, da je Kamenšeka on sam udaril po glavi z nekim topim predmetom in mu vzel denar. Lesar pa je nedolžen. Rine je bil na podlagi te izjave obsojen na štiri leta težke ječe, Lesar pa oproščen.
Uboj.
Dne 8. marca je bil pred porotniki 22-letni fant Janez Pečar iz Sv. Petra pri Ma riboru. Pečar je delal pri gradnji nove o-krajne ceste. Dne 3. XII. 1927 pa so pili »likofe, katerega so delavcem plačali ta-mošnji bližnji posestniki. Pečar pa je šel pozneje še v gostilno pit. Tukaj je prišel navskriž z orožniki, ki so ga napotili domov. Domu je prišel okoli 8. ure zvečer. Shranil si je denar, nato pa se je podal k nekemu znancu kupovat harmoniko. Na potu je dohitel od Pečarjevih domov se vračajočega posestnika Alojzija Krajnca. Pečar je Krajnca udaril večkrat s kolom po glavi. Nato pa je šel Krajnčevim povedat, da ga je potolkel. Ti so šli po njega in drugi dan ■") ga peljali v bolnico, pa je na potu tja umrl. Kako se je to hudodelstvo izvršilo, se ne da dognati, ker sta bila obtoženi Pečar in rajni Krajnc popolnoma sama. Obtoženec pravi, da ga je Krajnc izzval in on ga je udaril ne da bi ga poznal. Šele potem, ko se je Krajnc že zgrudil, je posvetil z električno svetiljko.
Bolj gotovo pa je, da je Pečar pokojnega napadel. Porotniki so potrdili vprašanje uboja; Pečar je bil obsojen na štiri leta težke ječe.
Uboj na božični dan.
Ivan Mahorič se je na božični dan zvečer vračal, v družbi več tovarišev, iz neke gostilne pri Sv. Urbanu. Ko so fantje prišli do Pukšičeve viničarije v Desterniku, so potrkali in klicali v viničariji se mudeče ven na razgovor. Prišla sta zraven Puk šiča obtoženi Rupert Čeh in Zelenko. Poslednji je še ponudil Mahoriču cigaro. Ta si jo prižge, ko že stopi k njemu Rupert Čeh, ki ga, izgovorivši besede: »Veš, kaj je lani bilo«, dregne precej globoko z nožem v prsa. Potem se je še ponašal s tem svojim dejanjem. Ranjenega Mahoriča so za silo obvezali, drugi dan pa so ga pre peljali v ptujsko bolnico, kjer je na posledicah rane 3. jan. umrl. Obtoženec se je na več načinov zagovarjal pred porotni ki, ki so zanikali vprašanje uboja ter potrdili vprašanje radi prekoračenja silo-brana. Čeh je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe ter mora po izdržanju kazni za pustiti našo državo, ker je avstrijski državljan.
Obsojeni vlomilec.
Kot zadnji pri tem porotnem zasedanju je bil na obtožni klopi Dunajčan Armand Haus. Haus je obtožen vlomne tatvine v noči dne 21. septembra 1927 v Dravogradu. Odnesel je iz blagajne v restavraciji 4000 Din in 60 šilingov. Obtožen pa je tudi, da je v noči na 27. november, v družbi več tatinskih tovarišev, vlomil pri peku Karlu Robaus v Mariboru. Tam je izginilo z njim 37.600 Din gotovine ter za 25.000 Din drugih dragocenih predmetov. Obtoženi Haus se je zagovarjal, da pri vlo mu.v Mariboru ni bil osebno navzoč, temveč je svojim tovarišem natančno opisal lokal in posebnosti blagajne. To je vse prav dobro vedel, ker je bil svoj čas pri V?obausu kot pekovski pomočnik usluž-ben. Porotniki pa so potrdili, da je izvršil tatvino v Dravogradu in se je tudi vloma pri Robausu osebno udeležil. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe. Po izdržanju kazni pa se ga izžene iz naše države.
CELJSKA POROTA.
Mladostna tatova.
Brata Franc in Ivan Gaber — eden 22-
letni čevljarski pomočnik, drugi 191etni milarski vajenec iz Trnovelj pri Celju, sta kradla po poklicu. Pod njunimi prsti je izginilo vse, kar se je dalo premakniti ter odnesti. Poleg tatvine sta se ukvarjala tudi z vlomi na debelo. Svota, za katero sta oškodovala s tatvino ter vlomi razne stranke v okolici Celja, znaša več deset-lisočev dinarjev. Obdolženca sta po večini priznala zločine in so obsodili porotniki Ivana Gabra na 18 mesecev težke ječe, France je bil izločen tokrat iz obsodbe, ker služi sedaj vojake.
- i
Dve oprostitvi.
Radi obdolžitve večje tatvine se je zagovarjal pred poroto 21 letni samski cigan Ludovik Kovačevič, pristojen v Ivanec na Hrvatskem. Cigan je bil obdolžen med drugim tudi vloma v trgovino Adoifa Ogrizek v Zgornji Erjavici pri Rogatcu, kjer je bilo odnešenih v gotovini 4130 Din ter raznega blaga v vrednosti 41.000 Din. Tega vloma in več tatvin osumljeni cigan je znal obdolžitve tako spretno zavračati in pobijati, da je bil oproščen in izpuščen.
Kot zadnji slučaj pri tem zasedanju je obravnavala celjska porota požig. Posestnik Anton Potočnik iz Marije Reke je bil osumljen, da je lastnoročno užgal hišo iu vsa gospodarska poslopja in to radi tega, ker se mu je godilo slabo in bi mu naj pripomogel požig do bogate zavarovalnine. Izpovedi prič in tudi razne druge okoliščine so govorile za Potočnikovo krivdo, a je bil oproščen radi obdolžitve požiga, pač pa obsojen radi hudodelstva goljufije, katero je zakrivil s tem, da je predstavil lekemu denarnemu zavodu kot sodolžni-co namesto svoje žene svojo ljubico Josi-pino ter na ta način izposloval posojil). To vprašanje so porotniki soglasno potrdili in obsodili Potočnika na 4 mesece ječe. Sodišče mu je uračunalo preiskovalni zapor dveh mesecev ter ga zaenkrat pustilo na svobodo.
bom gledal na to, da čimprej pobrišem. Tekme se bodo nadaljevale, jaz pa med tem skrivaj odidem in upam, da se jutri vidimo v St. Fe. Morala čakati, dokler ne pridem! Jutri zvečer bom tam v »Hotel Grande«. Si razumela?
—	Da!	;
—	Sedaj se morava ločiti. Z Bogom!
—	Z Bogom! Bodi previden in se izogibaj tega divjaka! šfŠlf
Betka je odšla nazaj k drugim. Dubell pa je, ko so vsi strmeli v neki zanimiv prizor, oddirjal v kolibo, vzel najbolj potrebne stvari s seboj in je izginil. Ko je solnce zahajalo, je bil že dobrih 40 km daleč.
Miguel je med tem nestrpno čakal priliko, da bi lahko govoril z Raoulom. Bil je vedno bolj slabo razpoložen ker je moral slišati precej pikre na svoj rovaš.
Slišal je, ko je za hrbtom neki pastir rekel proti drugemu:
—	Pravijo, da v Korientu krotilec konj na stari kobili poizkuša srečo.
Miguel se je obrnil proti njemu:
—	Kdaj si slišal to?
Pastir se je navidezno začudil, da je on tu.
—	Oh, ti si? Nisem vedel, da si v bližini. Izvrstno in pogumno si sedel danes na kobili.
Miguel je razdraženo zagodrnjal in šel dalje.
Tekma se je polagoma končala. Las Casas je tako uredil stvar da sta gosta takoj na kolodvor jahala; prtljaga je bila že naprej poslana. Spremil ju je, potem pa se je tudi sam odpravljal na pot.
Miguel je sklenil, da počaka gospodarja, ko se vrne s kolodvora in takrat mu sporoči, kar ve. Postavil se je na kraj, odkoder je videl pot, ki vodi na postajo.
Precej dolgo je moral čakati, naposled pa je zagledal Raoula v daljavi. Razmišljal je, kako bi naj začel, ker se je bal, da bi se gospodarjeva jeza nad njim razlila, ako bi mu dogodek naravnost povedal.
Usodno novico mu mora torej polagoma sporočiti. Ko se je Las Casas bližal, je sedel na konja in se mu pridružil, ko da sta slučajno prišla skupaj.
—	Zdi se mi, da se mora jo moji krotilci še mnogo učiti! — ga je ošteval don Raoul, ki je bil gotovo razdražen. — Kolikokrat sem rekel, da je evropski način jahanja boljši od našega! Ta novinec te je pač močno osramotil!
Miguel ni odgovoril. Ko bi mu tega ne rekel don Raoul, bi pokazal, kaj premore njegov srd.
(Dalje prih.)
o i bp O
'rt'H «H •
.§5 S2
>c« O M £>
V o .2 X
C)
1 »Prijatelj zdravih« i »tolažba bolnih«
tako so nazlvali že naši stariši In dedje pravi lepodlšeči „Fellerjev" bol ublažujoči
JEI5A-FL1JID
take «o nalivali več kot 30 let njegovi zvesti odjemalci to priljubljeno narodno sred sivo in kozmetikum in v mnogim zahvalnih listinah priznavajo, da se imajo zahvaliti edi-so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, influenco, gripo, kaS-ljem, hripavostjo. kakor tudi, da niso trpeli na nespavanju, cervo-zi in slabosti.
Ker kaj je vzrok vsem tem težavamT V največji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi t Toda s čim se telo najbolje neguje
in na kaki način se kr-votok najneškodljiveje in najugodneje pospešuje? Potom ohranja, mazanja in pranja s
gravim »Fellerjevim« lsafluidom, kateri je i prirejen iz sokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunanja kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu ostalemu telesu. Poizkusite! Kmalu bo Vaše razpoloženje veselo, Vaš tek izvrsten, volja do dela se bo ojačila, čutili se bode- g te osveženi in pomlajeni! Toda, kje si bo-dete nabavili ceno pravi »Fellerjev« Elsa-Fluid?
V lekarnah in vseh tozadevnih trgovinah, kjerkoli bodete zahtevali. Povsod bodele plačali za poizkusno stekleničico 6 Din, za dvojno 9 Din, za špecijalno steklenico 26 Din. Ali ako naročile direktno po pošti, stane z omotom in poštnino vred 9 poiskusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici 62 Din. Nasprotno 27 poiskusnih ali 18 dvojnih ali 6 špeciialnih samo 139 Din. Naslov označite jasno: Lekarnar
EU CEN V. FELLER, STUBlCA DONJA Elsatrg 341, Hrvatska.
>NJA J
■V
Deteljno seme in druga semena, zajamčena, priporoča Jos. Jagodič, Celje, Gla vni trg. 293	Vrtnar za hmelj se sprejme s 1. ali 15. aprilom. Oskrbništvo grad Slivnica pri Mariboru. 312
Cepljeno trsje ima Anton Turin, Modrače, p. Stude-denice pri Poljčanah. 281	Kupim večjo množino čreš njevega okroglega lesa od 40 cm naprej. Ponudbe s ceno na: M. MLssia, Celje. 343
Dober zaslužek dobi vsakdo (moški in ženske), ki Je pošten in hoče delati. Priložite 2 Din. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip št 10 M. 197	
	Jabolčne divjake, izredno močne, prvovrstne, po 50 para, drugovrstne po 40 para za komad, audivinko Hrastnik, ekonom, St. I)j, Velenje. 262
Veletrgovina
galanterije in igrač
F. Konig, Celje
naprej
186
prodaja po reklamnih cenah:
Otroške vozičke od Din 420-Damske ročne
torbice...... „ 27-50 „
Potne košare . „ „ 62-50 „ Gramofone . . „ „ 360*— „ Gramofonske plošče v veliki izbiri.
^ Najvarnejše in najboljše naložite denar pri f
I Ljudski posojilnici v Celju i
%
■S %
registrovani zadrugi s neomejeno zavez«
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkari)e.
Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je to soliden kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv vsi člani, kojih število znaša nad 3000, za varnost vlog z vsem svojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
*
% **

%
w
3LGU
Za ženine in neveste, ■svileni robci, platno, hlačevina i. L d. i. t. d.
se dobijo po naj- 84 nižjih cenah pri
I. TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
Lepo posestvo na prodaj. Leži yK ure od Rimskih Toplic na Štajerskem na solnčni strani proti Savinji. Zemljišče je zaokroženo in se drži celo posestvo skupaj. Obsega 20 oralov in sicer: 4 orale njive, 4 orale travnika in pašnika, pol orala sadonosnika, 2 in pol orala vinograda in skoro 10 oralov gozda. Vsa poslopja so zidana in v dobrem stanju in sicer: dve hiši s kletmi, živinski hlev in skedenj, svinjak in še posebe stoječa mala klel. Cena 110.000 Din. Vpraša se pr i Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru.	301
Prišla bo spomlad
in potrebno bo si nabaviti lepo obleko, perilo, suk-no, volneno blago, platno, plavino, robce, nogavice itd. Vse to se dobi najboljše in najcenejše pri tvrdki
3»o
Mapibor,
Aleksandrova cesta II,
I. N Šoštarič,
Posojilnica pri Sv.Benediktu v Sl.gor.
vabi vse svoje ude na
redni občni zbor
ki se vrši dne 25. sušca 1928, popoldne ob treh v po-soji nični dvorani s sledečim dnevnim redom-
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva,
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1927.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Volitev načelslva in računskih pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.
Ako bi se ne zbralo ob določeni uri zadostno število članov, se vrši po pravilih eno uro pozneje občni zbor pri vsakem številu članov.	345
Načelstvo.
Sodarskega vajenca sprej-1 Proda se takoj travnik
me pri prosti hrani, slano- (več kot 4 orale) s sladko vanju in perilu: Fran Re- krmo v bližini Konjic. P«-pič, sodar v Ljubljani, Tr- jasnila daje dr. Prus v novo.	3031 Konjicah.	827
Umetno gnojilo
s
vseh vrst, poljedelske stroje, galieo, semena ter drage kmetijske In vin ograd ne potrebščine ima v saaee-ljirl kakovosti in najnižji ceni stalno na zalogi KMETIJSKA ZADRUGA V PTUJU. Nakupuje deželne pridelke!
Denap naložite
najboljše in najvarnejše pri
Spodnješfajersfei ljudski posojilnici v Mariboru
Stolna ulica G r z z n-z- Stolna ulica 6
Obrestuje hranilne vloge	na trimesečno odpoved po
brez odpovedi po 6°/o	8°/o	t
0001020153482348482348535314532323480100005348532323024848230100232348234853534823482301020200020001535323234848
Nalezljivi katar v nožnici!
V.zadoščenje sem slišal, da »Bissulin« na domeni stalno izvrstno učinkuje in nalezljivi katar že dve leti ni nastopil s svojimi slabimi posledicami.
t'finoxdravnik Dr. H. Berliner TierÄrzt Wochenschrift 1Ä15,
Nr. 30.
»Bissulin« se dobi le na odredbo živinozdravnika. H. TROMMSDORFF, CHEM. FABRIK, AACHEN. Zastopnik: »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica 8.
CSk*
Odlikovana z zlato diplomo!
u;
Prihranili bodete 40% na stavbenem lesu, imeli pa cenen, lahek in dober krov, ako po-krijete hišo z glasovito
dvojno zarezno opeko
kT c

BO 111%
PATENT „BOHN" 344 ŠTEV. 253
Zahtevajte vzorce in ponudbe od parne pekarne !$§
„BOHN"-VINKO YCI
Pazite najznamko „BOHN"!
Zmagovalka
n tekmi z& najmanjo ceno je Snttner-jeva prava sv carska budilka št. t€5
Ona ima zaneslj. Ankarjev n; CA.nn stroj vkljub 3 l.jarastvom le U1H D'! ¿U
Ravnotako prava Švicar- jtn.cn ska žepna ura št. ioo An- U1B OU kenev stroj Kemontoir-Ko-skopi samo
Anker-Remontolr-Ro-n. e_ _n skopi št. iii z 3 letnim ja- UlD. 03'ZU mstvom za samih
po povzetju ali vnaprej poslani vsoti
Noben riziko! Kar ne dopade se zamenja ali dena-vrne.
V»liH flartrovMi «nik ur, vortijo«, sUtfli i« onbmib ««'o» rt »t kakor Indi cenik stotine dragih up r*bnih j-rd-reto' dckita tir» piaČBO, ako poiljet« tvoj natančni nuiov
Svetovni hiši ur H. SUTTNER - LJUBLJANA št.*>
v w-iM~ianmianKnana m wib is iBnanina~imann«rw isoaciiriaesnnr
Zadružna gospodarska banka d.d.
HHHHIIilllllllliHIIIHIIIII'llllllillüi;
Podružnica Maribor
BWWWHHWtlllWHmiUtl>l)tllWIBHlt;
V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle lajkulantneje. — Najvišje obresto-vanje vlog na knjižice in v tekočem računu.	13
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.

ibbbb
mvQM legah* SütiffÄ-Jin
'«(»»er, zlat-r<ne in sre-'mins, očal, porcčclb pranim'» «»■.. ,,-n»i >rnne en nti I dneval «mL
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSiSiBBBaB
■ .................... 1
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
iJL h

V Celjll, Krekov trg (V lastni palači pri kolodvoru)
imninniiimiininiiiiiBiniiiiBnniiiiiniiminiiiiitiniiniiiiiB!
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih. ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo.
!u:!iiMKii!!inmniiDiim
Za branil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
i vsem premoženjem In vso davčno moČIo.
iiiii!iiii!ii!!:![i!!!;:iDiininini!ii<ninnin!Rinnnin!ininnnui
Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri — Vse prošnje rešuje brezplačno.
iiiiiniiiiiiiiniuiniiiiiiiiiiiniiiiuni!iuii!uiunii"!tuuuiiiDUii
i 1
'•m'
i
i
Tiskar: Tiskarna" sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. ,— Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarjat, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.