Dopisi. Iz Maribora. (Družba duhovnikov lavantinske škofije) je dne 16. julija t. 1. ob 11. uri predpoldne imela v knezo-škofijski pisarni svojo drugo letošnjo odborovo sejo. Prečastiti gospod kanonik Lovro Herg, podpredsednik družbe, prijazno navzoče odbornike pozdravi in z rahločutečimi besedami opisuje veliko izgubo, katera je družbo po smrti njenega prvega in dolgoletnega predsednika, mil. prelata Franca Kosarja, zadela. »Nemila smrt, tako nekako govoril je do solz ganjeni gospod podpredsednik, nam je vzela, ali bolje rekoč, božja previdnost je k sebi poklicala našega preljubega predsednika, da prejme zasluženo plačilo za svojo zvestobo v svojem poklicu. Preč. gospoda prelata Franca Kosarja ni več med nami osebno, pa njihov preblagi spomin ne bo izginil iz naših src, naša hvaležnost za njihovo požrtvovalno delovanje pri našem društvu jim je zagotovljena. Preblagi pokojnik bili so 1. 1863. s pokojnim knezoškofom Jakobom Maksimilijanom ustanovitelj društva za doslužene duhovnike, iz katerega društva osnovali so potem leta 1873. tako vspešno delujoče podporno društvo za občne potrebe duhovnikov lavantinske škofije. Bili so vedno njegov požrtvovalni predsednik, modri vodnik in skrbni oče. Nam vsem je znano, kako vestno so vodili zapisnike, kako obširna in temeljita so bila njihova poročila, kako natančni vsakoletni sklepni računi. Ob času njihovega blagega vodstva počival je očividno blagoslov božji nad našim društvom, njegovo premoženje množilo se je vedno tako, da je v teku 20 let doseglo glavnico 50.996 fl. Obžalujemo to britko izgubo, ohraniti pa hočemo vedno hvaležni spomin utemeljitelju našega društva in mnogoletnemu modremu vodniku, preč. g. prelatu Francu Kosarju, stolnemu dekanu!« Zatem vršila se je po društvenih pravilih volitev novega družbenega predsednika. Izvoljen bil je z vsklikom predsednikom dosedanji podpredsednik, preč. gospod kanonik Lovro Herg. Za podpredsednika izvolil se je enoglasno dosedanji društveni denarničar, preč. gospod kanonik dr. Ivan Križanič, v odbor pa se je poklical veleč. g. dr. Janez Mlakar, kn. šk. duh. svetovalec, profesor bogoslovja in vodja kn. šk. deškega semenišča. Iz Gornjeradgonskega okraja. (Novosti.) Prebivalci tega okraja opazovali stno že dalj časa nekatere nerednosti pri naši sodniji. Jedna taka nerednost se je sedaj odpravila od visoke deželne nadsodnije Graške, druge pa še pridejo na vrsto. Kakor znano, se pri vsaki sodniji potrebujejo cenilni možje, kateri imajo nalogo, da pri inventurah, eksekutivnih cenitvah i. t. d. pod posredovanjem sodnijskega komisarja zapisujejo in cenijo zemljišča, poslopja, to in ono blago i. t. d. Take cenitve se vršijo v vsakem kraju, tv najodaljnejšem in v najbližjem, kakor pač slučaj nanese. Pravieo, take cenilne može imenovali, ima dotični okrajni sodnik. Navada je, da sodnik v vsaki občini izbere in imenuje dva zvedena in razumna gospodarja za cenilca v okrožju občine. Naš okrajni sodnik pa je v našem okraju vpeljal drugo uredbo. On je enkrat za vselej za vsako cenitev, za vsako inventuro i. t. d. bodi si v najbližnih Policah ali v Ščavnici, ali tam na koncu meje v Sovjaku imenoval svojega prijatelja Winkler-ja za cenilca. Ta Winkler, desna roka Vračko-va, pa stanuje v m e s t u Radgoni, torej v tujem okraju. Koliko si je ta že moral zaslužiti, ker je dolgo vrstu let v vsakem tednu najmanj enkrat vpregel svoja konja in se vozil po našem okraju! Koliko stroškov pa se je s tem tudi napravilo dotienim strankam, h katerim je hodil >šacat,« si vsakdo lahko misli. On je računil prvič svojo pristojbino za cenitev, potem pa še vožnjo in ker je včasih, ako se je daleč kam peljal, celi dan izostal, je računil tudi hrano. Ž njim se je vedno vozil dotični sodnijski odposlanec, seveda zastonj; to je, plačati rnu za to ni bilo nie treba, a zaračunil si je tudi oa vo<žnjo. Tore j se je ena in ista vožnja dvakrat računila. Ali je bilo to treba? Nikakor ne. Kajti če bi bil namesto Winklerja drug cenilec, ki v dotičnem kraju stanuje, bi ne bilo mu treba ne dolge vožnje in ne zamude. Stroškov bi bllo veliko manj. Ravno take dobrote užival je Vračko. Tega tudi je sodnik porabljal za cenilca v drugih občinah, le da ga ni kakor Winklerja p r i sleherni komisiji porabljal, nego le pri večjih korm« sijah, to je pri tacih, ki so več nesle. Pri tacih pa Vračko ni menda bil namestnik Winklerja, nego namestnik druzega cenilca, ki je bil za druge slučaje v dotični občini za cenilca imenovan. Prav čedno, kaj ne ? A krivično, jako krivično je bilo to. Zaradi tega so nekateri kmetje vložili pri višji sodniji v Gradcu pritožbo ter so v njej razložili, kako čudno se jim zdi, da prebivalec tujega okraja hodi v naš okraj v najdaljše kraje na komisijone, kateri so seveda veliko dražji, kakor če bi domači ljudje in soobčani ta posel opravljali. Višja sodnija v Gradcu poslala je to pritožbo sodniku, da svoje postopanje opravičuje. Sodnik ni mogeltajiti, nego hotel si je s tem pomagati, da je slavil Winklerja in Vračkota kot dobra gospodarja in izvrstna poznavalca naših razmer. A višja sodnija Graška ni poslušala na ta prazni in neresnični izgovor, ampak je poslala sodniku dolg — nos in ukrenila, daseWinkler ne smevečniti v Policah rabiti kot cenilnimož, Vračko pa le v svoji občini, tam v bližini »lesenega rafunka.» Nadalje se je sodniku tudi zaukazalo, da mora odslej kakor je povsod navada. v vsaki občini imenovati dva cenilna moža in da se v eni občini ne sme rabiti cenilee iz druge občine. To je prav. Prvič so razmere tega ali onega kmeta in sploh gospodarske razmere kakega kraja gotovo najbolj znane soobčanom in sosedom; drugič pa so pri tem stroški veliko rnanjši. Dotičnim cenilcem ni treba daleč hoditi ali se celo voziti, ker občine niso tako obširne. Radovedni smo zdaj, kake raože si bode gosp. soo ;k v.bial. Mi bi rekli, da bi najbolj kazalo župane, oziroma občinske odbo;v"ke za ta posel imenovati. Kajti župam imaj za svoje občine mnogo dela, katero se jirn ne plaču Zakaj bi se jim za to na drugi strani ne privoščil I. Kšen zasiu-. žek? Nadalje se sme tak posel Ie zaupati '.ridaim in varčnim gospodarjem, ne pa niiancem in ?• ^ravjjivcem, kakoršni so nekateri Vračkov -.ristaši. No borao videli. — Te dni je bil gospod prcident oknvKga sodiSča Celjskega tukaj in je ves urad in vse akte pregledal. Ovadilo se je namreč njemu, da bi on itegnil nujti tukaj marsikaj, kar bi ga zanimalo in kar b* moral grajati; posebno pa bi bil kanclist Potoumk graje vreden, ker ta se je začel proti strankam že tako obnašati, kakor da bi irael gnojne vile v roki in ne peresa. Mi pr čakujemo od znane pravičnosti in nepristranosti gospoda prezidenta, da bode vsem nerednostim in nedostatkom napravil konec. Od Sv. Frančiška pri Gornjem gradn. (S1 o v o.) Praznik sv. apostolov Petra in Pavla se pri nas vsako leto prav slovesno obhaja in vedno je bilo veselo na na ta dan. Pa letos je bilo drugače S potrtim srcem smo šli v cerkev in z objokanimi očmi smo se vrnili domov, ker so se od nas poslovili častiti in preblagi ter za vse dobro vneti gospod župnik Janez Krener. Oh, kako pazljivo smo jih poslušali, ker so nam slednjikrat besedo božjo oznanjevali! Za slovo so nam priporočali tri zlate ključe, s katerimi si moremo nebeška vrata odpreli. Prvi ključ, so rekli, je živa vera; torej držite se zvesto svete vere, zakaj brez vere je nemo- goče Bogu dopasti; živite tako, kakor vas sveta vera uči. Drugi ključ, so dalje rekli, je molitev; torej molite vedno radi in pobožno in skrbite za dobra dela, ker vera brez dcbrih del je mrtva. Ko bi pa bili tako nesrečni, da bi v greh zabredli, poslužujte se tretjega ključa, narareč zakramenta sv. pokore. To so bili zadnji nauki, katere smo slišali iz njih ust, in ko so h koncu naznanili, da nas bodo zapustili in so nas sv. Frančišku izročili, nastal je po celi cerkvi tak jok, da se ni nobena beseda več slišala. Kako pa tudi ne! Saj srao jih presrčno ljubili, ker so bili skrben in dober pastir svojih ovčic. Koliko skrbij so imeli za lepoto hiše božje, tega se vsak lahko prepriča, ako pride v prekrasno cerkev, ki je ena najlepših v Savinjski dolini. Veliko skrb so imeli, da so se kupili novi zvonovi, veličastne orglje, trije lestenci in da se je postavilo gospodarsko poslopje. Zeleli so vse storiti v blagor našim dušam; zato so nam tudi pred petimi leti priredili sveti misijon. Ni se euditi, da so njih moči tako hitro opešale, zato ne, ker so bili rahlega zdravja in so delovali na obširni župniji in pri mnogo obiskovani romarski cerkvi 24 let večjidel sami. Za vse to, kar so nam storili, smo jim srčno hvaležni in iz celega srca jim želimo, da bi jih ljubi Bog ohranil pri najboljšem zdravju še prav mnogo let ter jim enkrat podelil krono večne slave. Neki faran v imenu vseh. lz Slov. goric. (Odpadnika.j »Erjav kakti Judež bodi», pravi pesmica o Slovencih, ki zatajijo svojo slovensko mater! Pri Mariji Snežni blizu Cmureka imajo nadučitelja, ki na vse kriplje ponemčuje ondotne Slovence. Učencem prepoveduje kupovati slovenske pisanke, risanke in plošče. Ta nadučitelj ne pomisli, da je pri Mariji Snežni ondotna šola postavljena z denarjem vrlih Slovencev, ker so i*ajrii župnik o. g. Golinar tako častno odbili napad »šulvereina«. Na tej šoli se blesti lep slovenski napis: »Šola», torej bi bilo želefc, da bi se g. nadučitelj obnašal tako, kakor se Slovencu spodobi. A glejte, g. nadučitelj je ud zloglasnega »šulvereina«. Ali morebiti dobiva od tega društva »judeževe« groše? Mogoče, ker v tej šoli molijo nemški, ker učenci morajo pozdravljati v nemščini in ker ta vzgojevatelj silno vtepa deci nem«"3no v glavo. Rodoljubi slovenski so osnovali tamkaj p potrebno posojilnico. Ta zavod je za ondotno pokrajino -ijotreben, kakor ribi voda, da se prepreči upliv Cmtiieških pijavic, ter se Slovenci postavijo na lastne nogo. Ta na Dravskem polju, ne v teutonskih šumah, ro/fiai nadučitelj pa je odločen nasprotnik posojilnice. ^feL,nak v mišljenju je njegov pomagač, učitelj, ki vendar-^huče, da bi ga Slovenci podpirali. Naj to zadostuje za to pot! Neduhovnik —k— Od Sa -Ane v SIov. gor. Dne 1. julija je primahal k nafri iz Gradca nov učitelj ter hotel nastopiti novo službo, ali sirota ni znal trohice slovenski. Takoj so ga Anovčani obrnili nazaj, od koder je prišel. »Marš curik!« Menda je rad šel, ker je sprevidel, da bi tukaj nič ne opravil. Tako vidimo Slovenci, kako ljubezen imajo v Gradcu za nas; saj bi morali vendar znati, da je šola pri Sv. Ani slovenska, in to radi tega, ker Rožengruntarji pošiljajo svoje otroke v Lugatec; ostale občine pa so čisto slovenske. Kaj bi torej tukaj opravil trd —Nemec? Za Boga svetega, dajte nam Slovencem, kar po postavi gre, saj nismo proti temu, da se neraščina ne bi smela učiti; toda pametno se to naj zgodi! —k— Od Slov. Bistrice. (Različne opombe.) Ljudje sploh mislijo, da je to mestece slovensko, saj je popolnoma na slovenskih tleh, in ga še krasi pristno slovensko ime, vendar pa mislijo nekateri drugače, namreč tisti, ki so prišli iz tevtoburških goščav. To pričajo napisi, ki so «klasično« neinško napisani in poleg nje slovenščina spakedrana. Tako je zunaj tega mesteca na plošči ob veliki cesti: Ortschaft. Ortsgemeinde Underlosnitz. Bezirkhaupt: Marburg. Komisia okraj: Soseska okolica: Kraj-Spodnalosnica«. Blizo mesta pa je taka plošča popolnoma nemška, kakor n. pr. pri Mariboru. Ko sem to zagledal sem postal poparjen, in še bolj, ko sem hodil po meslecu Šel sem na poSto in nesel denar s slovensko poštno nakaznico. Gospodična pa mi je dala popolnoma nemški »Aufgabe-Schein». Ta listek sem pogledal debelo, kakor nekdaj Andrejček ječmenovo kašo, in sem mislil: Le bodi ponižen, tukaj je vse nemško. Gospodični pokažem slovensko nakaznico in rečem, da na to ne pprejmem nemške tiskovine. Na to so se ji zasvetile oči in reče: «Bis jetzt hacs noch Niemand so bas verlangt«. (Do zdaj še nihče ni tega zahteval.) Boš že našia, sem si mislil in pretepsti se ti ne dam. Čakal sem potrpežljivo, in dobil sem: «Aufgabe-Schein — Poštno prejemni list», torej nemškosiovenski, kakor sem tirjal. Ako ne bi dobil, tedaj bi se nemudoma pritožil pri požtnem ravnateljstvu v Gradcu, ali pa celo pri trgovinskem ministerstvu. Visoko vlado pa tukaj prosim, naj nam && povsod take uradnike, ki bodo prijazni tudi z narni Slovenci in nam dali brez tirjanja, kar nara gre; kajti mi Slovenei smo prerahločutni, da bi se morali vedno vojskovati za svoje pravice. Tej poštarici pa bi omenil, naj ne govori v uradu neresnično, da še do zdaj nikdo ni zahteval slovenskih tiskovin, ker mislim, da so jih gotovo narodnjaki tirjali. — Bil sern v štacunu, kjer se prodaje papir, da bi si kupil nekaj papirja; toda ko bi kdo stenografoval, kako sva govorila z gospo prodajalko, bi se gotovo smejali, ko bi to brali.Jaz sem govoril po slovensko; gospa pa nemško. To ti je ričet. V tisto hišo ne grem za živi svet nikoli več. Svoji k svojira, drugam ne! Mene ne bodo po štacunah učili nemščine, kajti jaz ostanem trd Slovenec. Od Sv. Marka niže Ptuja. (Dvojna slavnost.) Stare, popolnoma perave cerkvene orgle smo sežgali nad predvečer sv. Cirila in Metoda za kres. Na god teh svetnikov je začel nove krasne orgle v naši cerkvi staviti g. J. Brandl iz Maribora. V nedeljo dne 15. julija so jih slovesno blagoslovili preč. gosp. ptujski prošt. Pridigal je č. g. profesor dr. Ant. Medved. Navdušeno je govoril o cerkvenem petju, ki od Boga pride in k Bogu vodi. Veliko sv. mašo so služili č. gvardijan o. Klement. Mojstersko je orglal č. g. L. Hudovernik, stolni kapelnik m vikar iz Maribora. Peli so lepo nekateri gg. učitelji in gospdč. učiteljice. To je bila dopoldne cerkvena slavnost, popoldne ob 3. pa je bila v šoli narodna svečanost. Naše bralno društvo je imelo občni zbor. Č. g. župnik Slekovec so kot predsednik poročali o tem jedno leto starem detetu. Društvo ima sedaj nad 80 udov, 188 knjig, 6 časopisov naročenih in gotovine nad 40 gld. Zanaprej si bode naroeilo »Slov. Gospodar« in »Domoljub« v 6 iztisih. Ko so bili nekateri govorniki zbrane ude in ljudstvo navduševali za to prekoristno društvo, tudi priporočali narodno pelje ter se je nekaj mičnih pesmie zapelo, bil je sedanji odbor z vsklikom zopet voljen. Gosp. predsednik konča zborovanje s krepkim »živio« svetlemu cesarju. Prosta, zelo zanimiva zabava je bila pri g. M. Čehu, kjer so bili skoro vsi odlični ptujski Slovenci zbrani. Za obe slavnosti moramo v prvi vrsti zahvaliti našega č. gosp. župnika. Bog jim ves trud plati, Bog jih živi! Iz Crešnjevca. (Razne novice). Naša faraje lansko leto zgubila g. nadučitelja Gabra; pa tudi blagi č. g. Melhior Goličnik, ki so črez 17 let neutrudljivo pri nas službovali, zapustili so nas meseca novembra in. 1. Za njih trud in skrb, ki so jo z nami in našo deeo v šoli imeli, hodilo se jim je nekaj odličnih fara- nov zahvalit. Slaba se nam je skozi celo zimo zaradi službe božje godila, kajti mladina rada sili v trge in mesta, kjer slabe druščine ne manjka; ali potrpeti smo morali, kdor potrpi, si rožice sadi. Ko pa je vigred nastopila, pokazale so se nam res rožice. Dobili smo o veliki noči g. učitelja J. Polanca, ki je izvrsten orglar in učenik šolske mladine; Bog nam ga ohrani! — Le eno poglavitno srečo pogrešali smo še čimdalj, tembolj, ko smo morali k službi božji v sosedne fare hoditi. Z gorečimi željami smo čakali na ovi trenotek, ko nam bodo naš višji pastir, mili knezoškof, g. kaplana poslali. In res, hvala Bogu, zgodilo se je to 1. rožnika. Z nepopisljivim veseljem smo jih sprejeli. Bog nam jih mnogo let ohrani zdravega in krepkega na duši in telesu ! — Naža fara se deli v tri občine, koje večinoma. slovenski uradujejo. Črešnjevska občina je bila dolgo udana liberalizmu, vendar po hudi borbi smo ga pred dvema letoma pod «pustov prag« pokopali. Naj nikoli več cim ne poganja! Tudi šolski svet je dolgo nemčurske hlače nosil in trobil v palirski rog tako, da ga včasih nič nismo razumeli, ali vendar mu je za vselej odklenkalo. Izvolili smo si nedavno celo narodne slovenske može v krajni šolski svet. —• Pretreška občina je imela ob volitvi dve stranki, kar je tudi «Slov. Gosp.» prosinca bil nekaj omenil. Pri neki seji sta se nedavno stranki celo zedinili, ter si roko podali, v znamenje bratovske ljubezni in pa da «Slovenci smo, pa vsi iz srca». Tako je prav! — Kakor okoliščine kažejo, da bi se v naši fari lahko bralno društvo osnovalo. Kaj pa čakate gg. predstojniki in narodni možje? Ali nič ne čitate »Slov. Gosp.«, kjer se tulikokrat bere, kako drugod v tem oziru napredujejo? Ali mora naša fara poslednja biti? Na noge torej, Slovenci! Saj zdaj imamo za to reč vnetega č. g. kaplana, samo prositi jih bo treba. Ali nimate mar sposobnih prostorij za to podjetje? Osnujmo torej kmalu prepotrebno bralno društvo na pravi katoliški podlagi! Iz Stavešinc pri Radgoni. (Kresovi; n esrečna smrt.) Kakor že nekaj let sem, tako so tudi letos naši za narodno stvar navdušeni fantje priredili lepe kresove na predvečer slovenskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda ter so krepko streljali. Največ zaslug pri tem hvalevrednem početju imata tukajšna fanta, Jaka in Jože Kavčič. Njima, kakor tudi vsem, kateri so k temu kaj pomogli, bodi izrečena srčna zahvalalTa navdušnost za kresove je dokaz, da smo se tukaj že precej vzdramili iz narodn^ga spanja, da nas nobena nemškutarska sila ne bode mogla več v narodno spanje zazibati. Bog daj, da bode pri sv. Petru bralno društvo kmalu v življenje stopilo! — Zalostno smrt je tukaj pri nas storil Fr. Fekonja, mlad in raočan, še komaj 36 let star posestnik. Popoldne 21. junija se je peljal na travnik po seno. Konji, kateri so ta dan že enkrat ušli, so bili seveda bolj plašni, ko drugekrati, zato so šli zmiraj kar skokoma, na nekera ovinku so še pa bolj naglo potegnili, in omenjeni mož, kateri je sedel na senenih lestvah, in menda ni dosti pazil, je tako nesrečno padel raz voz, ter se tako pobil, da je v par minotah izdihnil svojo dušo. Bog mu bodi usmiljen! J. D.