533
tako se bo ponavljalo, dokler bo dihal človeški rod.
Quaglio je baročni slikar; zato ga sodimo po njegovem času in ne mečimo kamenja vanj.
Odkar pa njegove slike krase naše hra-move, je zarisal črto tudi našim domačim umetnikom. Skoro vsi so se pri njem učili
opazujoč njegova dela. Najbolj se mu je v freskah prilagodil Frančišek Jelovšek, ki pa nima tistih drznih in krepkih potez, katere dičijo Quaglia, pa tudi ne tako bujne domišljije. Drugi so mu sledili bolj iz daljave, približal se mu ni nihče, temmanj ga dosegel. Tako je pač mnogokje: učencev obilo, mojstrov malo!
CVETKO SLA VIN
NOCOJŠNJI MRAK.
Nocojšnji mrak prinesel je stotisoč bajk, stotisoč sreč.
In vse okrog je radostno ti klicalo skoz okence . .
Oj, jutri že, ti deklica, stopila bodeš pred oltar!
In s tabo jaz — a z nama gre nedolžnost, mir, iz cerkvice . . .
In zvezde vse smehljajo se, kot k tebi bi prišle rade,
da z zlatimi ti črkami napišejo poročni sen .
CVETKO SLAVIN
KJE BI JAZ NAŠEL?..,
Jutro gre zlato s sinjih gora, v srcu pa mojem dneva ni več ...
Kje bi jaz našel tiste noči, da bi prinesle vse mi nazaj?
Kje bi jaz našel mirni svoj dom, da bi objel me, kakor nekdaj ? —
Jutro le zlato v polje mi plava, ptičke le v gozdu sladko pojo —:
Kakor bi davno pele mi pesem, ki je nikdar več slušal ne bom . .