. Natisov 15.000. i .Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Av-itrijo: za celo leto kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; na Ogrskem v inozemstvu: Za celo leto 9 kron, za ol leta 4 krone 50 vin. aročnino je plačati aprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. j 80 en ;nn. kov ilcc Štev. 19. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in sa sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je strani K 160"— strani K 80"■•- strani K strani K strani K za Vi> slrani K za Ve« strani K Pri večkratnem oznanilo se cena primerno zniža. 40 — 20 — 10 — 5 — 2.- V Ptuju, v nedeljo dne 12. maja 1918. XIX. letnik. Vojna in mir. lir z Rumimijo sklenjen. — Nemci zmagujejo na zapadu. Angleški poraz ob Jordanu. — Veleizdajstvo profesorja Pivka dokazano. Mirovna pogodba z Rumunsko podpisana. K.-B. Bukaresfc, 7. maja. Mirovna jpogodbaz Rumunsko je bila danes ob 12. uri opoldne v gradu [Cotroceni podpisana. Z podpisom je končano obsežno diplomatsko delo, ki je bilo posvečeno miru z Rumunsko, in s tem je tudi prehod iz vojnega v mirovno itanje na n a š e j celej vz h o d n e j fronti izvršen. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 1. maja. Uradno se danes razglaša: Živejša bojevna delavnost na južno-za-padni fronti trajala je tudi včeraj po dnevu. Na mnogih mestih se je italijanske poizvedbe preprečilo. Sef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 1. maja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V Flandriji oživel je ognjeni boj v odsekih L oker j a in Dranouter k večji ljutosti. Sveže v boj vržene francoske sile poskušale so zastonj, vdreti proti Dranouter-ju. Njihov več- kratni naskok zlomil se je v našem ognju. — Na bojišču obojestranski Somme i z v r-šili smo uspešne poizvedbe. Sunki v sovražne črte južno-zapadao ,od N o y o na in čez Oise-Aisne-kanal pri Varesnesu prinesli so nad 50 vjetih. Z drugih bojišč nič novega. Vzhod. Finska. V obupnih bojih poakušal jo sovražnik našo črte sevoro-vzhod-no od T a v a s t e h u s in Lahti prodreti. Pod najtežjimi Izgubamf bil je odbit. Finske čete so trdnjavo Wiborg vzele. — Ukrajina. V Krimu smo Feodozij o brez boja zasedli. Prvi generalkvartimiojster Ludendorff. Večerno poročilo. Na drugih frontah nobeni pomembni dogodki. * * • Na bojišču v Flandriji izvršil je sovražnik močne napade proti našim pozicijam pri Langemarcku, severno vasi K e m-m e 1 in pred vsem šestkrat zaporedoma proti našim črtam zapadno Dranouter, kateri so se vsakikrat pod neizmernimi izgubami brez ostanka odbili. Zopet so morale sveže, v boj vržene francoske čete za ponos An- glije krvaveti. Ti brezobzirno peljani napadi dokazujejo, kako važne so za nasprotnika tam 'izgubljene postojanke. Skozi neuspešnost izgubonosnega napada so dovedle le do tega, da so pospešile za nemško vodstvo namerjeno uničenje sovražnih mas. Ker se je že v noči od 29. do 30. in v jutru 30. aprila tri močne sovražne napade proti Dranouter deloma « j v protinapadu odbilo, vdaril ob pol 11. uri predpoldan nov močni sovražni napad proti našim črtam zapadno od D r an o u t e r-ja, kateri se je v uničujočem ognju že pred nemškimi infanterijskimi pozicijami razpršil. Sledila sta dva nadaljna napada, ki sta se pred ; nemškimi črtami zlomila. J Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 2. maja. Uradno se danes razglaša: Nič novega. , ~ . - . Šefi generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 2. maja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadne skupine princa Rupprechta in nemškega prestolonaslednika. Na bojnih frontah je položaj nespremenjen. V odseku K e m m e 1-briba povišal se je artiljerijski boj. Tudi med S o m m o in potokom Luce pri Montdidie r-u Lassignyin N o y-o n oživel je večkrat. V ostalem ostala je bojevna delavnost na poizvedovanja omejena. — Armadna skupina vojvode Albrechta. Na lotrinški fronti bila je francoska artilje-rija v popoldanskih urah živahna. Majhne sunki sovražnika so bili odbiti. Vzhod. Ukrajina. Pred Se b a s t o-polom zlomili smo sovražni upor. Mesto je Smrt. • • Spisal Kari Linhart. (Konce). Kakor megla se je vleglo Jerneju pred oči. Ne, tega svojega otroka ne sme izgubiti, raje naj Bog njega samega vzame . . . Ali — proč vse misli, treba delati!.Nakopani premog je bil izdelan in Jernej je moral streljati. Šel je k preddelavcu in mu to naznanil. Napravilo se je potrebne varščine. Počasi je izbil Jernej luknjo v trdo premo-govo steno. Položil je vanjo dinamitno patrono, dal putrebne signale in se pripognil, da zažge žnoro . . . Nekaj ni bilo v redu, kajti ni se hotelo takoj vneti . . Prižigal in prižigal. Njegove misli pa so bile pri umirajoči Anici. Končno je pričela žnora vendar tleti; gledal je iskrico in pozabil na vse . . . kajti Anica umira doma . . . kdo me bode zutraj poljubil in v šali za lase vlekel in klical: tatek, ljubi tatek, ali si moj . . . Oj Bog, moj edini otrok umira, — in jaz in žena in nikdo mu ne more pomagati, — moj otrok umira ... to lice, mehko ko žamet, žrli bodejo požrešni črvi, to telesce, lahko kot pero, nesli bodejo proč in zagrebli ... In jaz ne bodem imel več otroka-; jaz bodem prišel domu in videl tam- malega mrliča . . . Tatek, tatek, me morda zdaj kliče, ko jo smrt grabi, in tatek ni pri njej . . . Anica, Anica . . . Nakrat zdivja Jerneju vsa kri v glavo : Za Boga, zamudil je čas : žnora je že pri koncu in vsak hip mora poči strel — on pa je tukaj, namesto da bi se spravil.v varnost — hitro, hitro, morda je še mogoče. En korak napravi, dva, — — ali strel že poči, skale letijo, obupni klic zadoni po jami, luč ugasne . - . Prestrašena in vendar polna upanja zre Jernejova žena na zdravnika, ki je ravnokar dospel, da si ogleda otroka. Dolgo časa je preiskaval sivolasi gospod Anico, ji potipal žilo in izpraševal mater. Otrok je spal mirno, čeprav še malo hripavo, je dihal: bil je kakor angelj in celo lahki smehljaj je olepšal nežno njegovo lice. Zdravnik se obrne k ženi in ji zašepeta: »Zahvalite Boga, kajti Vaša Anica je rešena ; težka bolezen je premagana ; tako je, kakor da bi se zgodil čudež, ali v par tednih bode Anica zopet okoli skakala." Uboga žena bi najraje pred zdravnika pokleknila. Torej rešena, — njena Anica ne bode umrla! Hvala ti, večni Bog ... in v neskončni sreči je stisnila roke ter jokala, jokala od veselja, jokala vroče, svitle solze. Nakrat se začujejo po stopnicah trdi koraki. Za Boga, kaj je? Nekdo potrka na vrata. Tiho otvori žena. Sosed vstopi. „Kaj je P" — „Prinesli smo Li tvojega moža!" — Ledeni mraz prešine nesrečno žensko. — »Prinesli ? Kako ? — Prinesli, ker ga je v jami ubilo" . . . Položili so mrliča na tla edine rudarske sobe. Ropot je predramil od smrti rešenega otroka. Z velikimi žalostnimi očmi je pogledala Anica na mrliča. In s tihim glasom je vprašala: „Tatek, ljubi tatek, ali spiš ?" Smrt pa je izginila na nevidnih krilah iz revne sobice . . . — 2 — bilo 1. maja brez boja od nas zasedeno. Prvi generalk vartirmojster Ludendorff. Povišanje bojnega delovanja na italijanski fronti. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dun a j, 3. maja. Uradno se danes razglasa: Včeraj povišalo se je bojevno delovanje na celej italijanske) fronti med Ju dik arijami in Adrijo zopet znatno. Dne 1. maja izvojeval je oberlajtnant v. Fiala 15., 16. in 17. zračno zmago. bcf generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 3. maja. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojiščih oživel je artiljerijski boj v pojedinih odsekih. Močnemu ognjenemu učinku sledili su sovražni delni napadi južno VillersB r e t o u n e ux in na zapadnem bregu A v r e. V proti-sunku napravili smo vjete. V ostalem omejila se je infanterija na poizvedovanja. Na lotrinjski fronti trajala je živahnejša delavnost sovražnika. Vzhod. Ukrajina. Iz črte J e k a-terinoslaw-Chorkow smo vkorakali v pokrajino D o n e z. Na Asowskem morju zasedli smo T a g a r o n y. Prvi generalkvartirmojstei Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 4. maja. Uradno se danes razglaša: Na jugo-zapa du trajajoče živahno bojevno delovanje. Šef generalštaba. 20.000 vjetih, 50 kanonov in 200 strojnih pušk zaplenjenih. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 4. maja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno b o j išče. Armadne skupine princa Rupprrechta in nemškega prestolonaslednika. Na bojiščih je položaj nespremenjen. Artiljerijsko bojevno delovanje bilo je v mnogih odsekih tudi čez noč živahno. V pokrajini Kemmel-a in obojestransko A v r e povišala se je danes do največje ljutosti. Angleški delni napad južno-vzhodno od A r r a s - a bil je odbit. — Ar-madna skupina v. G a 11 w i t z - a. Pred V e r-d u n o m oživelo se je artiljerijsko delovanje. — Armadna skupina vojvode Albrechta. Po brezuspešnih sunkih sovražnika na lot-rinški fronti ostala je bojevna delavnost nepomembna. Ob P a r r o y - gozdu in severno od B 1 a m o n t a popoldan nanovo oživeči se ognjeni boj popustil je pri nastopu teme na moči. — Včeraj smo sestrelili 25 sovražnih letal in dva privezana balona. Lajtnant Buckler izvojeval je svojo 33., lajtnant Puetter svojo 22. zračno' zmago. V z h'o d. Finsko. Južno-zapad-na Finska je od sovražnika očiščena. Nemške čete v zvezi z "finskimi bataljoni napadle so sovražnika med Lahti in Tavastehus obsežno in so ga v petdnevni bitki kljub ljutemu protiodporu in obupnemu odpornemu poskusu uničujoče porazile. Finske čete zaprle so mu umik proti severu. Od vseh strani ubdan, polo-žil je sovražnik po najtežjih krvavih izgubah orožje. Napravili smo 20.000 vjetih, zaplenili pa 50 kanonov, 200 strojnih pušk, tisoče konjev in vozov. Prvi generalkvaitiriiidister L u d e n d o r 11 Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 5. maja. Uradno se danes razglaša: Artiljerijski boji na južnozapadni fronti trajajo naprej. Na spodnji Piavi bila so italijanska poizvedovalna podjetja preprečena. Sef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 5. maja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Po najmočnejši ognjeni pripravi napadle so francoske divizije brezuspešno naše pozicije na Kemmelu in pri Bailleulu. Bile so pod težkimi izgubami odbite in so pustile več kakor 300 vjetih v naši roki. Namenjen napad angleške divizije zapadno od B a i 11 e u 1-a se vsled našega ognja ni mogel razviti. Južno od H e-b u t e izialovili so se angleški sunki. Na bojiščih obojestranski S o m m e oživela je zvečer artiljerijska delavnost. Po višala se je oso • bito pri V i 11 e r B r e t o n n e a u x in na zapadnem bregu A v r e. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirmojstei' Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 6. maja. Uradno se danes razglaša : Južno-zapadnobojišče. Živahna artiljerijska delavnost traja naprej. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 6. maja, (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadne skupine prestolonaslednika Rupprechta in nemškega prestolonaslednika. V flan-drijski bojni pokrajini izvršili smo uspešna podjetja. Sovražni delni napad južno od Loke r-ja se je izjalovil. Zgodaj zjutraj mimogredoč ljut artiljerijski boj med Y p e r n in B a i 11 e u 1. čez dan je ležal K e m m e 1 pod močnejšim ognjem. — Na severnem bregu Lyse, na Basse e-K a n a 1 u in v edinih delih bojnega polja obojestransko S o m m e oživela je zvečer bojevna delavnost. — Poizvedovalni boji in sunki v sovražne čite pri Hangardu in južno-zapadno od B r i-monta prinesli so vjete. — Armadna skupina vojvode Albrechta. V bojih v prednjem polju z Amerikanci južno-zapadno od Blamonta in z Francozi na Hart-mannsweilerkopfu naredili smo vjete. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 7. maja. Uradno se danes razglaša: Južno-zapadno bojišče. Radi slabega vremena ponehal je artiljerijski ogenj. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 7. maja. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojnih frontah bila je bojevna delavnost v jutranjih urah živahna. Cez dan ostala je večinoma zmerna. — Na severnem bregu Lyse izjalovili so se sunki angleških kompanij. Med Ancre in Som me vrgel je sovražnik Avstralce kponočnemu napadu. Obojestransko ceste Čorbi e-B r a y e zamogli so naše prednje črte doseči. V ostalem se je njihov dvakratni naskok zlomil krvavo skupaj. — Artiljerijski boj trajal je tukaj do dneva v večji moči. — Južno od Brimonta sunili so naskočni oddelki čez Aisne-Kanal v sovražne postojanke pri Courcy in so pripeljali vjete. — Na ostali fronti pojedini napadi v prednjem polju. Vzhod. V pristaniščih od M a r i u p ( la smo bili od ruskih ladij ob s tre lj e v an i. Makedonska fronta. Močni ai ški oddelki napadli so včeraj zvečer garske pozicije južno od Doiran-jeze Bili so odbiti. Azijatsko bojišče. Sunek ai gleških brigad od Jeriche in čez Jordan proti vzhodu in sever« vzhodu seje zdrobil. Po ljutih pe dnevnih bojih je bil sovražnik v svoje izhod ne pozicije nazaj vržen. Oddelek nemških se je pri temu na strani turških tovarišev odlikoval. Angležem odvzeti plen je znaten. Prvi generalkvartirmojst Ludendorff. Turški uspehi. K.-B. Konstantinopel, 2. maja. Uradno. Poročilo iz turškega velikega glav nega stana: Palestina-front a. Na vzhodne bregu reke Jordan zavzeli so boji nadalje za nas ugoden potek. Na naših žilavo hranjenih črtah izkrvavel se je Anglež v | brezuspešnih do večera trajajočih napadih. Močne, vzhodno-jordanske kotline proti severu vrinjene kavaljerijske mase so bile od naših nujno k pomoči došlih sil pod energičnim vodstvom obersta Essad Bei občutljivo pobite in k razpustu prisiljene. Večje število j vjetih, sedem poljskih kanonov, en težek, dolg kanon in mnogo vojnega materijala se je pri-J peljalo. Pri A m man-u dovedel je eden) naših letalcev dve sovražni letali k padcu. Posadka, pet angleških oficirjev, se je vjela. Drugače nič pomembnega. Boji v Palestini. — Velik poraz Angležev. K.-B. Konstantinopel, 4. maja. Uradno. Poročilo turškega glavnega stana: P al e s ti n a-fr o n t a. Tudi včeraj so \ se izjalovili na vzhodnem bregu Jordana vsi napadi Angležev proti našim po-1 zicijam pod najtežjimi izgubami. Svojih na-zadovalnih cest oropani, sunili so severno bojišča poraženi in razpršeni kavaljerijski regimenti v težkem ozemlju povsod na naše na-padaželjne čete. Večje število vjetih, nekaj strojnih pušk in en oklopen automobil padlo je v našo roko. Drugače nič pomembnega. Poročilo od 5. maja. Palestina-fronta. Tudi drugi sunek Angležev na vzhodni breg Jordana končal je z težkim porazom za s o-1 vraž ni k a. Bogato obsežne priprave seje ukrenilo in mnogoštevilne čete skupaj potegnilo, da se skupno z vstaši polastijo vzhodno pokrajino Jordana in tainošnjih važnih zvez. Pod varstvom močne v visoko presegajočih pozicijah nahajajoče se artiljerije vrgel je sovražnik od 30. aprila zjutraj sem svoje napadalne valove čez Jordan proti našim pozicijam obojestranski ceste Jericho-Es-Salt, medtem ko so goste kavaljerijske mase od severa prodirajoče, za to določene bile, da nam padejo v hrbet. Hvala hitrej odločbi naših poveljnikov in nepretresljivemu vstrajanju naših čet v težkem položaju, rama ob rami z s v o j i m i nemškimi tovariši, se je načrte sovražnika uničilo. Petdnevne, z velikansko eneržijo proti naši fronti peljane napade zavrnile so naše žilavo vztrajajoče čete obersta Ali Fuad Bei. j Naprej potisnjeni sovražni kavaljeriji pripravile so po posiljenih marših hitro skupaj pritegnjene čete obersta B o h m in izkušeni do zadobitve rane svojim hrabrim jezdecem naprej jahajoči oberst Essad Bei, uničujoč poraz. Čete obersta Bohm odvzele so neki sovražni kavaljerijski diviziji vse kano-ne. Pod izgubo mnogo ljudij in bogatega materijala, bežali so Angleži k Jordanu nazaj, hudo zasledovani od naših zmagovitih čet. Pojedino se še plen ni mogel dognati. Na zapadnem bregu Jordana živahna artiljerijska delavnost in uspešno patruljsko podjetje od naše strani. — 5 — o sovražna letalo se je po zračnem boju rečo k padcu prisililo. Na ostalih frontah je položaj nespre- , enjen. Poraz boljševikov v Kavkazu. K.-B. Ronstautinopel, 2. maja. j Agence Telegraphique Milli" poroča : Kakor j vlja naš poročevalec iz Batum-a, seje o iz 10.000 boljševikov obstoječo in v sme-proti Elizabet-polu korakajoče skupi- ' o skozi upor dveh iz Daghestana pri- j gnjenih regimentov v smeri od Elizabet-ola vstavilo. Zadnji dobili so ojačenja in so obili boljševike, katerim so 8000 vjetih vzeli. tavili so v Baku stoječim boljševikom redlog, naj se vdajo. j Do zadnjega moža. Zurich, 4. maja. „Tribuna" poroča:, alais in Diinkirchen morata biti od ngležev do zadnjega moža branje- j a. (To se pravi do zadnjega Francoza, akor svojefiasno na vzhodu do zadnjega usa!") Vojni svet „ojačen." K.-B. Paris, 4. maja. K vojnem svetu v Abbeville javlja „Petit Journal" : Zastopniki Anglije in Zjedinjenih držav smatrajo za potrebno, vojna sredstva proti Nemcem še bolj pomnožiti in ojačiti. Obe državi bodeta še bolj prizadevali, da generalu F o c h na Francoskem zanioreta podati vedno večja pomožna sredstva na vojaštvu. — Taki vojni sveti so pri naših sovražnikih že na dnevnem redu in to je njih vojno geslo. , Cim več besed, tem manj činov! Naše geslo pa so krepki in molčeči udarci do popolnega razvedrila sovražnikov. Angleška sodba o vojnem položaju. Bern, 2. maja. Gardiner piše v j „Daily News" o vojnem položaju: Sovražnik dosegel je uspeh, na katerega pred dvema mesecema nobeden niti v sanjah mislil ni. Držali smo angleško fronto za nepremakljivo. Mogoče bi tudi bila, če bi se politika Ro-bertsona uresničila. Poraz pete arm a-d e dovedel je sovražnika v strelno razdaljo do Hazebrouck-a inBethuna. Nočemo se' sami sebi premotiti, da bi po načrtu nazaj šli. V imenu strategije ni šla peta armada v malo dnevih 30 milj nazaj pod izgubo 10.000 vjetih in pod izgubo višin, katere so njih tovariši v osemmesečni bitki komaj priborili. Od premoči je bila peta armada kratko premagana in je morala nazadovati, pri čemur še o višjem vodstvu ničesar ne izražam. Tudi Portugalci niso bežali, da bi sovražnika v kakšo past zvabljali, namreč iz mnogo bolj primitivnih vzrokov. Ne glede na frontni odsek Vimy-hrbta, smo bili drugod iz viškov vrženi. Važna železnična črta Amiens-Bethune-Hazebrouck, ki veže francosko armado z angleško in to zopet z morsko obaljo, je v težki nevarnosti. Sovražnik stoji na K e m m e 1-u, prvem strmem posameznem bregu, katerega last ima dale-kosežno preosnovo severne fronte za posledico. Pri tem bode itak že ozek prostor manevriranja pri nadaljni izgubi ozemlja hudo zapletene operacije boja in nazadovanja p o-sebno otežkočil. Italijanska domneva o avstro ogrski ofenzivi. Bern, 4. maja. „Journal de Geneve" poroča : Na podlagi poizvedb iz R i m a so priprave Avstro-Ogrske proti Italiji kot popolnoma zaključene. Ofenziva prične se vendar se-le v nekaj tednih, ker jih na tem sedaj še hud sneg ovira. General Diaz pritegnil je ojačenja na najbolj ogroženih mestih skupaj. V aprilu vršili so se v Italiji na podlagi tega izredni vpoklici pod orožje, da se je zamoglo ta ojačenja izvršiti. Cesar na bojišču. K.-B., 4. maja. Povedalo se je že, da se je odpeljal cesar 2. t. m. v spremstvu gene- ralnega štaba barona pl. Arza na bojno črto, kjer se je mudil dva dni. Cesar je obiskal benečansko bojno črto ;'*. vendar se ni zanimal zdaj samo za bojne črte, marveč je nadzoroval posebno ukrepe za izurjenje čet. Obiskal je 3. t. m. artiljerijsko strelišče, kjer je pohvalil večkrat vaje, pri katerih so vadili skupno z letalci opazovalci in s pehoto. Obiskal je tudi ta dan več divizij. Zelo je pohvalil dobro voljo in izvrstno stanje vseh čet; nagovoril je veliko častnikov in vojakov; marsikateri med njimi je dobil odlikovanje iz cesarjevih rok. Cesar je šele pozno zvečer zapustil svoje čete. Drugi dan je cesar nadzoroval teoretično praktični tečaj. Poslušal je zelo poz"rno predavanje, s katerim se je razlagalo obiskovalcem, kakšne skušnje so se pridobile v zadnjem času vojske. Cesar je Sel nato v stolp, od tam je opazoval zelo pozorno velezanimivo vojno vajo ; ko je zapo-vedal vajo odtrobiti, je izrazil voditelju tečaja svojo zahvalo iu priznanje. Cesar je nadzoroval nato nižjeavstrijske, češke in ogrske polke in je obiskal še tisti dan tudi Passa-rino, kjer je vladal zadnji beneški dož. Cesar je obiskal več. prostorov in je v kapelici nekaj časa molil. Popoldne se je odpeljal cesar nazaj na Dunaj. Nadaljni uspehi podmorskih čolnov. K.-B. Berlin, 6. maja. Uradno. V za-padnem Srednjem morju potopil je neki podmorski čoln vnovič pri slabem vremenu 5 parnikov z skupno 26.000 bruttoregi-ster-tonami. Vsi parniki so bili v varstvu; štirje od njih globoko naloženi. Šef admiralnega štaba mornarice. Potopljeno. K.-B. Berlin, 5. maja. Uradno. Nori uspehi podmorskih čolnov na severnem, bojišču 12.000 brutto-register-ton. Med potopljenimi ladjami nahajal seje neki t a n lepa r n i k, ki je bil na vzhodni obali Angleške torpediran. Šef admiralnega štaba mornarice. »ias Dobra oskrba zasigurjena! Vojna na morju. 28.000 brutto-register-ton potopljenih. K.-B. Berlin, I. maja. W.-B. V za-tvornem okolišu okrofr Angleške bil je trgovinski promet naših sovražnikov z potop-ljenjem 28.000 brutto-register-ton težko oškodovan. Glavni delež na tem uspehu ima oberlajtnant Steindorff. Od njega pove-ljevani čoln potopil je v Kanalu šest par-nikov z skupno 23.000 tonami. Vsi parniki, med temi dve ladji, vsaka po 5000 ton, so bili globoko naloženi in močno zavarovani. Tri parnike se je iz varnostnega spremstva izstrelilo. Z gotovostjo se lahko računi, da se je s tovorom potopljenih ladij sovražniku zopet dragocen vojni materijal v veliki množini uničil. Šef admiralnega štaba mornarice. 15.000 angleških mornarjev življenie zgubilo. K.-B. Amsterdam, 2. maja. Kakor je izvedel neki tukajšnji list v Londonu, poroča predsednik zveze matrozov in kurja-čev, da je skozi vojno podmorskih čolnov od avgusta 1914 okoli 15.000 angleških -mornarjev življenje zgubilo. Šef admiralnega štaba mornarice. 19.000 brutto-register-ton. K.-B. Berlin, 3. maja. Uradno. Na severnem bojišču je bilo zopet 19.000 brutto-register-ton uničenih. Dva parnika sta bila v Kanalu iz močno zavarovanega spremstva izstreljena. Zlasti se je dognalo : angleški parnik „K n i g h t T e m p 1 a" (7175 ton) in angleški parnik „Wilson." Šef admiralnega štaba mornarice. Zopetni uspehi podmorskih čolnov. K.-B. Berlin 4. maja. Uradno. Eden naših podmorskih čolnov (poveljnik kapitan-lajtnant Neureuther) je v Irskem morju in dovoznih cestah skupno 20.000 brutto-register-ton sovražnega ladjinega prostora potopil. Šef admiralnega štaba mornarice. Seidlerjeve obljube. Na5 sedanji ministerski predsednik S e i-dler je mož malih besed, malih dejanj in velikih obljub. Odkar sedi v predsedstvu vlade, se prav za prav ničesar druzega ne čuje, nego Seidlerjeve obljube. Mož te vrste seveda tudi v vladanju, zlasti v tako prokleto zmešani državi, kakor je Avstrija, ne more doseči velikih uspehov. Prvo dejanje Seidlerjeve vlade je bila amnestija čeških in drugih veleizdajalcev, ki je napravila v domačih poštenih patrijotičnih krogih, pa tudi v inozemstvu velikanski vtis. Seidler je pač mislil, da si bode na ta način v parlamentu veliko stranko Cehov pridobil. Pa Cehi so mu prej kot slej rekli, da jih naj ima rad. Pohlevni Seidler še vedno ni bil ozdravljen. Krmil je z vsemi mogočimi dobrotami tiste stranke, ki so očitno ali tajno svoje sovraštvo in svoje smrtno nasprotstvo do Avstrije kazale. Pa zopet se je Seidler blamiral in sicer pri zadnjem .glasovanju o vojuih potrebah. Tam so Cehi in Jugoslovani Ostali kot en mož in glasovali proti temu, da bi se našeiuu vojaku na fronti podelilo potrebni kos vsakdanjega kruha . . . Ali mislite, da je postal Seidler pametnejši ? skoraj nič, vedno še hoče pridobiti zaslombe pri nasprotnikih države, pa-trijotom pa jemlje kos za kosom pravice. Seidlerjeva vlada kaže torej vse znake, da bode kmalu iz pozorišča izginila. Seidler govori. Pred kratkim sklical je ministerski predsednik Seidler načelnike kljubov državno-zborskih strank k sobi, da jim raztolmači svoj sicer nejasni, mistični in nerazumljivi program. Govor je bil dolg in nerodno sestavljen. Glavne točke tega ministrovega programa so sledeče: Na Češkem se uvede ureditev v okrožjih, tako da bodejo tamošnji Nemci saj doloma rešeni vandaličnega je-robstva čeških nasilnežev. Kar se pa tiče juga, je Seidler izjavil, da ne ve, ali se bode uresničila kedaj Jugoslovanska" država ali ne. Verujemo, tega ne ve živa duša, kajti staro - testamentarični preroki so že davno izumrli. Samo nekaj, Kar bi moral sicer sam vedeti, zašepetamo lahko Seidlerju v uho : „ Jugoslovanska" država se bode ustanovila, ako bode ententa zmagala. Ako bi pa, kakor vse kaže, ententa podlegla, potem je čisto gotovo, da se „jugoslovan-ske" države med Dunajem in Trstom ne bode ustanovilo, kajti Koroščeve „revolucije" se zamore bati pač le kak slabotnež ali otro-čaj. Dr. Seidler je seveda v svojem govoru Slovencem mazal med okoli ust; ali konečno je vendar priznal, daje sedanja agitacija za „j u g o s 1 o v a n s t v o" p r o t i p o-stavna in da jo je treba vstaviti. Radovedni smo, koliko eneržije se bode brizgnilo iz sifonske naše dr. Seidler-ja. Na vsak način pa vprašamo nekaj; ako je to hujskanje za „jugoslovanstvo" v naših krajih sedaj nakrat protipostavno, potem je bilo tudi preje proti-postavno. In preje nista niti notranji mini- C.0:/B ster grof Toggenburg niti ministerski predsednik dr. S e i d 1 e r niti z mezincem mignila, da bi to protipostavnost odpravila. In vendar bi bila to njuna zaprisežena dolžnost. Seidler je govoril potem še na dolgo in široko o prehranjevalnih vprašanjih. Novega ni podal ničesar, razven obljub in tako zamoremo i zanaprej upati na — mizerijo in lakoto. Vse to pa ne zaradi tega, ker je v resnici premalo živil, marveč edino zaradi tega, ker je nezmožnost in zločinska brez-vestnost merodajnih činiteljev pri nas stokrat višja nego naše največje gore. Iz Avstrije, ki je veljala vedno še za agrarno državo, morajo zastopniki Tirolske na Nemško za živež prosjačit hoditi, ker jih Dunaj ne sliši. Tudi iz drugih nesrečnih kronovin, ki so v začetku v patrijotični navdušenosti vse dali, kar se je od njih zahtevalo, se pošiljajo zdaj deputacije na Ogrsko in Nemško, prosit za živež. Poštenemu Avstrijcu sili rdečica sramote v lice. To je naša mizerija: pravih mož primanjkuje na pravih krajih. ! Resnica o veleizdajaicu I | Pivku Kdo je lagal: Slovenski voditelji ali nemški poslanec Marckhl? (Vprašalni odgovor ministra za domobranstvo.) Na vprašanja gospodov poslancev Hartl, Dr. Bodirsky in tovarišev v 39. seji od 16. novembra 1917, zadevajoč veleizdajalske, na češke vojake obrnjene pozive, gospodov poslancev Dr. Bodirsky, Teufel in so-drugov v 40. seji od 20 novembra 1917, zadevajoč drŽavi sovražne agitacije med češkimi vojaki na južno-zapadni fronti, gospodov poslancev R i e g e r, Wolf, Pacher in sodrugov v 50. seji od 18. decembra 1917, zadevajoč izdajstva čeških oficirjev pri 11. armadi, in gospodov poslancev Marckhl in sodrugov v 57. seji od 5. februarja ■ 1918, zadevajoč izdajstva pri Carzanu, se poča-ščujem Visokej hiši od armadnega nadpovelj-stva poročani mi opis na znanje dati: V pismu od 4. oktobra 1917 javlja ar-madno nadpoveljstvo: „Dne -18. septembra kratko pred polnočjo posrečilo se je Italijanom pri Carzanu (Val Sugana) brez artilerijske priprave presenetljivo v naše postojanke vdreti in vriniti naprej čez prve baterije. Položaj bil je precej kritičen, se je pa skozi samodejen energični poseg sosednih oddelkov v malo urah zopet popolnoma vrav-nal. Sovražnik se je v svoje jarke nazaj prepodil ; zgubil je 8 oficirjev in 404 mož na neranjenih vjetih in mnogo večje Število mrtvih in ranjenih." Cez vzroke hitrega vloma Italijanov v naše pozicije javlja armadna skupina feld-marsala barona v. Conrad sledeče: „Sovražni vlom pri Carzanu dne 18. septembra je bil skozi skoraj neverjetno lastno izdajstvo povzročen in se mora šteti kot srečen prigodek, da ni imel občutljivih posledic, namreč, da je nasprotno prinesel sovražniku težke izgube. Izid vpeljane sodnijske preiskave, katera še ni zaključena, je dosedaj jasno dokazal, da se je veleizdajstvo izvrševalo, ki se je od mnogih že delj časa pripravljalo. Kot glavni obdolženec je oberlajtnant dr. Pivko, srednješolski učitelj v Mariboru na Dravi, kateri je v zvezi z oberlajtnantom I r s a, lajtnanti Kohoutek, Zeleny, Martine c. kakor tudi z feldvebelnorna Mlejnek, CaJif, korporalom Malčinek in dvema infanteristoma — vsi razen oberlajtnanta Pivko, ki je Slovenec, češke narodnosti — veleizda-jalsko počenjanje gonil. Do sedaj se je dognalo, da so v kritični noči oberla|tnant Pivko, feldvebel Mlejnek in korporal Malčinek italijanske kolone vodili, kakor tudi, da se je za vlom gotove priprave napravilo : a) Restringiranje in položba. ročnih granat in svetilnih sredstev v frontnem od- - 4 — . seku C a r z a n a kakor tudi izločitev visoko napetega toka na zaprekah, pretrganje telefonskega prometa in razdelitev ruma med poljske straže. Od imenovanih so od časa bitke razven lajtnanta Martinec — ki se ga je porinilo 18. septembra v neko bolnišnico, — vsi pogrešani. b) Pri padlih italijanskih oficirjih najdeni načrti so fotografirani ponatisi naših (z sovražno pozicijo), z natančnejšimi, le skozi izdajstvo pridobljenimi podatki čez vse podrobnosti naše pozicije pri Carzanu; načrte z podrobnimi navedbami od nas rabljenih stanov v Borgo in Roncegno, se je istotako našlo. Z barvnim črtnikom narisane napadalne smeri v najdenih načrtih kažejo do Telve kakor tudi k artiljeriji na Ceggio. c) Presenetljiva je nadalje že dvakrat od Italijanov preprečena izvršitev lastnega podjetja skozi ljute ognjene napade njih artiljerije, točno ob za podjetje določeni uri in ravno le proti delom namenjenih podjetij." Nadalje piše armadno nadpoveljstvo od dne 23. februarja 1918 : „Brez ugovora se je dognalo, da se začetni uspeh sovražnega vloma pripisuje sramotnemu izdajstvu nekaterih malovestnih oficirjev in vojakov bataljona V/bh. 1. Vendar bodi v Čast temu hrabremu, mnogo izkušenemu bataljonu, kateri se je tudi v tem boju z ravno vzorno hrabrostjo bil, pribito, da so bili povsem ljudje druge narodnosti in drugih čet, ki so bili bataljonu V/bh. 1 dodeljeni, kateri so to za vojaka najnesramhejšo hudodelstvo izvršili. Glavni vodja, oberlajtnant v rezervi dr. Pivko, je Slovenec, drugi so pa Čehi. Že več tednov sem so v sporazumu s sovražnikom na v zgodovini naše armade nezaslišan, še do sedaj ne doživel način veleizdajstvo pripravljali in sovražniku še vrh tega potrebni materijal, kakor načrte z natančnimi podatki baterij strojnih pušk, poveljnih stanov, rezerv itd., pošiljali. Italijani so se odločili, izkoristiti to ugodno priliko k večjemu podjetu z dalekosežnimi cilji. V vsej hitrosti se je nekaj bataljonov bersaglierov deloma z železnico, deloma na avtomobilih in kolesih v Val Sugana vrglo, tako, da je stalo za prvi vlom približno 5 bataljonov na razpolago, medtem ko se je nahajala ena brigada za nadaljno izkoriščanje uspeha v rezervi. Nesramni veleizdajalski oficirji in pod-oficirji razdeljeni so bili kot vodji sovražnih kolon v in skozi naše stražne črte in v našo glavno pozicijo ; oni so zato skrbeli, da se je med v poštev došle straže na večer dne 17. septembra izdatno ruma porazdelilo, da je izostala uvrstitev visoko napetega toka na zaprekah in da se je pomanjšalo munici-jo v glavni črti pri Carzanu. Nalašč se jo kratko poprej poveljena izvršitev neke ograje v obližju mosta od Carzana le zelo slabo izpeljalo. Da se izkoristi veleizdajstvo z popolnim napadom, imela je z normalno municij-eko množino v boj stopivša italijanska infan-terija povelje, da pri napadu ne strelja. In k popolnjevanju vseh teh naredb pohiteli so izdajalski oficirji italijanskim naskočnim valovom naprej in so dali na najvažnejših točkah stoječim poljskim stražam kakor tudi mostni straži pri Carzanu povelje, naj puške v stran vržejo, ker je tako že vse izgubljeno. Tako se je zamoglo zgoditi, daje sovražnik, brez da bi našel upor, skozi poljsko stražno črto čez Maso-most v Carzano vdrl. Tako je tudi prišlo, da je v prvem trenutku temu čez 2000 pušk in 12 strojnih pušk prvemu močnemu sunku sovražnika le ona peščica ljudi nasproti stala, kije zamogla zbrati hladnokrvno hrabrost in preudarnost svojih podpoveljnikov gori do bataljonskega komanda, dokler še so bila od višjega mesta za odpor zaukazana ojačenja na mestu.. Prva poročila o izvršenem vlomu v poljske stražne črte prinesla je od ene strani neka deutschmeister-patrulja, ki je točno pred 1 uro predpoldan dne 18. septembra dognala navzočnost neke sovražne patrulje v naših kapah v stanu sosedne poljske straže batajlona V/bh. 1, od druge strani nek in-fanterist zadnjega batajlona, katerega cug je re stal v bližini prostora vloma. k Brez da bi se o podrobnostih sledečega s se boja, v katerem se je v interpelaciji nave- n deni oberlajtnant Bartolomej Schmausl I posebno odlikoval, natančneje pečali, so lah- I ko potek in konečni izid boja v sledečem If posname. j - Boj v Carzanu je naravnost vzoren pri-flj mer zato, da zamorejo tudi relativno slabe Is sile pod razumnim energičnim vodstvom in |i inicijativnim, odločnim ravnanjem pod vodjev,«! kakor hrabrost in požrtvovalnost čet briljan-B ten uspeh čez presenetljivo vdrtega, številno« močnejšega sovražnika izvojevati. ' Tem vojaškim krepostim naših iz raznih! krajev monarhije izvirajočih oficirjev in moflj je zahvaliti, da se je skupno 350 puškam in I 7 strojnim puškam pri izvrstnem sodelovanju« artiljerije posrečilo, z 5 bataljoni (približne« 2150 pušk, 12 strojnih pušk) presenetljivo iz- ■ vršeni napad sovražnika k uničujočemu po-« razu peljati. Naše skupne izgube znašajo 10 oficirjev, 1 306 mož, one Italijanov 17 oficirjev in 1 896 mož. Stik med dogodki pri Carzanu in časom I kakor med krajem napada naše zadnje ofen- 1 žive, ki ga hoče interpelacija vedeti, ne ob- j stoja. Boj je bil, operativno vzet, le lokalne- 1 ga pomena. To je zahvaliti le ugodnemu iz- J hodu. Pri drugem poteku je reakcija, na ka- 1 tere predvidni obseg se tukaj ne more raču- i niti, brez dvoma. Izdajstvo od Carzana se mora iz tega j stališča presojati, kako sramoto je zadalo na- 1 šej armadi in kake nepregledne posledice bi 3 pri načrtnem uspehu doprineslo. Zato vlada j pri armadi na bojišču le en glas čez ta pod- J li čin in vsa težnja zemeljske pravičnosti i bode izdajalce, kako daleč so za doseči, go- I tovo zadela." To je opis dogodka od Carzano. Da se pa izid kazenskega postopanja proti dr. Pivku poda učni oblasti na znanje, je že skozi ob- 4 stoječe predpise zajamčeno. y zvezi s tem je še navesti, da so po poročilu armadnega nadpoveljstva od 3. novembra 1917 nekaj dni pred začetkom ofenzive proti Italiji iz prostora od Tolmina, kjer je bila zbrana glavna napadalna četa trije oficirji prelomili zvestobo in k sovražniku pobegnili in sicer: Oberlajtnant Michael Mascim, rojen 1890, lastnik srebrne in bronaste vojaške zaslužne medalje (brat rumunskega general-štabnega oficirja, lajtnant Johan Ha p a, rojen 1893, nadalje lajtnant v rez. Ottokar «« T i c h y, železniški uradnik v civilu. Prva dva sta Rumunca, ogrska državljanca, tretji avstrijski Ceh. O zadržanju strelskih regimentov štev. 8 in 28 v 11. soški bitki javlja armadno nadpoveljstvo sledeče: „Podrobne določbe čez začetek 11. soške ofenzive so dokazale, da je glavni vzrok posrečenega italijanskega prehoda čez reko in za njim sledečega predora naše fronte v kraju Loga-Morsko iskati le v premagljivem ognju artiljeriie in metalcev min Italijanov. Skozi to je bil vsak vid v Soški dolini radi dima in prahu nemogoč, najspredajšnja bojna črta vdrta, posadka bojno-nezmožna napravljena in prostor za fronto tako pod ognjem držan, da so rezerve že na veliko razdaljo trpele znatne izgube. O pojedinih postopkih od v najspredaj-šnjih črtah stoječega strelskega regimenta št. 28 ni dosedaj nič natančnega znano. Po pri strelskem regimentu štev. 7 do-gnanih pozvedbah ne odgovarja ta v vprašanju omenjeni opis resnici, da se je moralo levo krilo strelskega regimenta štev. 28 od sosednega bataljona strelskega regimenta št. 7 z ročnimi granatami iz kavern poditi. Kako daleč dognano, držalo se je od krilne kompagnije še osem mož — zadnji ostanek — brez vodstva v stanu neke postojanke, ko je ravno dospel tja mali oddelek sosednega bataljona štev. 7. — 6 — Najprej v rezervi nahajajoči se strelski ment štev. 8 trpel je že pri naprej pomi-iju močno skozi sovražni artilerijski ogenj im so bile vrste oškodovane in se je čas ada zadrževal, tako, da so se zamogli Ita-i. na višinah planote utrditi. Iz vzrokov pravičnosti se mora glede na ie zadržanje obeh regimentov reči, da v novemberskih bojih na visoki planoti Asiaga, kakor pri naskoku na Monte Si-or skoz in skoz pripoznanja vredno izvr-in so se dobri nasledki naprej idočega bliranja, dobre vojne izobrazbe in disci-iniranja občutili. Pa vendar je pristavil po-nik 3. kora, da je bil strelski regiment v. 8 v od začetka novembra trajajoče boje vseh regimentov 21. strelske divizije naj-lanje pritegnjen in da se je vstava regimen-Ig od strelskega divizijskega poveljništva le ad časa do časa odredila in da je bila goto-■a previdnost z ozirom na primerljaje prej-■njih časov na mestu." Čez veleizdajake, na češke vojake južno-Bapadne fronte naperjene pozive daje armad-Sio nadpoveljništvo sledeče na znanje : „Pod vodstvom Massaryka stoječi češkoslovaški nacijonalni svet poslužuje se vedno ■ozivov, kateri skušajo naše vojake slovanske Siarodnosti k veleizdajstvu vsake vrste zapeljati in ki dospejo skozi sovražne letalce ali Hkozi druge čete sovražnika v področje fronte. MTi v vprašanjih zopet dani letaki so v res-Snici v naše črte dospeli." Preiskava proti vsem tem izdaj alstvam ie z največjo skrbjo izvršuje in se bode iroti krivim spoznanim z vso strogostjo po-tave nastopalo. Vojaška uprava je v okolišu armade na ojišču kakor tudi v zaledju vse potrebno krenila, da se ponavljanje tako žalostnih ogudkov prepreči. Ona si je pa svesta, daje oln uspeh le potem pričakovati, če bode v voiih težnjah od voditeljev vseh ljudstev Av-itri.ie podpirana, in jaz torej upam, da se mi rošnja ne zavrne, če se v tem smislu do vseh §#trank visoke hiše obrnem. Dunaj, 24. aprila 1918. S tem odgovorom je pač krivda veleiz-dajalca slovenskega profesorja Pivka dokazana. Pribijemo v prvi vrsti, da so prvaški listi tega prokletega zločinca do zadnjega trenutka prali in branili. Zlasti gospod poslanec Marckhl, ki ima največje zasluge, da se je ta stvar dokazala in v javnost spravila, imel je pretrpeti hude psovke in zasledovanja od strani slovenskih voditeljev. Zla-p,sti politični poštenjak Verstovšek iz Maribora, bržkone osebni prijatelj in dobri znanec Pivka, se je zaganjal v poslanca Marckhla. No, zdaj je cela stvar pojasnjena in slovensko ljudstvo se mora kolikor je ostalo zdravo in nezastrupljeno, zgražati nad Pivkom in njegovim zagovornikom. Op. uredništva. Tedenski pregled. i...........................................................* Štajerske vesti. Odločna zahteva zastopnikov okrajnega odbora ptujskega. K okrajnemu glavanu ptujskemu podali so se zastopniki ptujskega okrajnega odbora, gospodje v. Pongratz, Steudte, Matzun, Hiltscher in S 1 a w i t s c h in so mu podali podatke o brezobzirnem rekviriranju živine v že hudo ogroženem, popolnoma in že do skrajnosti izčrpanem okraju ptu|«kem. Zahtevali so od njega odločno, naj pri merodajnih činiteljih vlade deluje nujno nato, da se naj v ptujskem okraju rekviriranje živine nele samo omeji, ampak za d< Igo časa popolnoma ustavi, ker koraka grugače okraj, k) je bil dosedaj ponosen na svojo lepo in bogato živinorejo, go-rostasnemu prepadu nasproti. Mora se žal tudi pribiti, da ptujski okraj nima na mero-■dajnem vladinem mestu nobenega zastopnika, ki bi se zanimal za gospodar- ski obstoj okraja, ki bi ga tudi v urah preteče mu nevihte zamogel zagovarjati. Gospod okrajni glavar vzel je to nujno zahtevo zasluženih zastopnikov okrajnega odbora na znanje in je obljubil ter zagotovil, da hoče vse storiti, da se upravičenej želji ptujskega okraja kakor najhitreje ustreže, da se z marljivostjo zopet polagoma popravi, kar je vlada v svoji nevednosti, in nezmožnosti posameznih brezobzirnežev v gospodarskem oziru zakrivila. Umori in poboji v Sv. Marku pri Ptuju. Ker še vedno ni dovolj krvi preteklo, se od dne do dne dobiva poročila o nezaslišanih umorih in pobojih. Tako se je pretekli pondeljek pri Sv. Marku pri Ptuju nekega moža umorilo in zopet dva dni pozneje dva na nečloveški način razmes^rilo. Vzroki činov nam še sicer niso znani, pač pa je vendar čudno, da se v najbolj zagrizenem „jugo-slovanskem", klerikalnem in navidezno svetem gnezdu Sv. Marka nahajajo največji po-bijalci in zločinci. Lahko si torej predstavljamo, kako se bode živelo pozneje v jugoslovanski" državi. Tatvine. Iz- Leobna se nam poroča: K gostilničarki Anni Maderbeck v Streitgarnu, občina Oberraich pri Brucku prišel je zadnjo nedeljo en korporal infante-rij8kega regimenta štev. 27 in trije civilisti. Opoldan zapustila je gostilničarka sobo. Poprej pa je zaklenila še stanovalno sobo, ki je v zvezi z gostilniško sobo in denarni predal ter je pustila ključ v vratah. Ko pa se je pozneje vrnila, opazila je takoj, da primanjkuje v denarnem predalu 1300 kron denarja. Gostilničarka je poklicala te štiri navzoče fantaline o tej stvari v odgovor, kateri so se čez ta izražen sum celo razjezili in v potrdilo svoje nedolžnosti krčmarici naslove pustili. Navedli so: Kari Miiller iz Seegraben-a, Hans Thaler, Franz Mayer in Karl Bauer iz Kapfenberga. Ti podatki brezdvomno ne odgovarjajo resnici. Ti štirje fantje so kmalu nato zapustili gostilno, so šli do postaje Oberraich, od koder so s« opoldan v Bruck peljali. — Iz Brucka se poroča: V gostilni gospe Anne Rodler se je ponoči na 25. p. m. posteljno perilo v vrednosti 430 K ukradlo. - V hotelu Karl Bauer prenočil je neki mož, ki se je izdal za kinoigralca Rudolfa Mor d en iz Dunaja. Z posteljno odejo v vrednosti 150 K, katero je seboj vzel, podal seje baje v Leoben. Grozna smrt otroka. Maria Z n i d a r iz Boroviča, okraj Šmarje pri Jelšah položila je te dni svojega, mesec starega otroka na zakurjeno peč, zaklenila stanovanje in se podala na delo. Za nekoliko časa so slišali sosedi žalosten krik, ki je postal vedno močnejši. Hoteli so v hišo, kar pa ni mogoče bilo, ker je bila zaklenjena. Polagoma postajal pa je krik vedno slabejši, dokler ni popolnoma ponehal. Ko je končno nenaravna mati domov prišla, našli so otroka sežganega na peči. Prostovoljna smrt v ječi. Iz C e 1 j a se poroča: Dne 1. t. m. bil je od policije v Celju 36-letni posestniški sin Franz S t i g e 1 iz Jagoče pri Laškem radi tatvine, vloma in ubega aretiran. Ko je redar zvečer pogledal v ječo, našel je aretiranca obešenega. Morilec in izsiljevalec. Iz Maribora se poroča: Dne 3. t. m. ob 10. uri zvečer bil .je hlapec posestnika Johana Bresnik v S a m a r k i pri Sv. Lenartu v SI. gor., Jožef Klojčnik, pred hišo svojega gospodarja od nekega vojaka z bajonetom umorjen. Sosedni posestnik Z u g m a n n klical je na pomoč, nakar mu je zadal morilec več sunkov z bajonetom na glavo in roko ter je zahteval od njega denar. V smrtnem strahu izročil mu je Zugmann 300 do 400 kron denarja, nakar je vojak pobegnil. Popisuje se ga kot 30 letnega, vitkega fanta, ki prihaja, kakor se sodi po njegovem narečju, gotovo iz okolice. Ptujski pijonirji! Vojni album o Vaših j junaških činih se izdeluje. Upajoč na Vaš stari duh pijonirstva se pričakuje, da se od-zovejo vsi, tudi oni, ki so na bojišču in v zaledju, kakor tudi sorodniki padlih, pogre- i šenih in v jetništvu se nahajo&ih z navdušenjem tej priliki, prispevati v največji meri k temu lepemu spominskemu delu. Vsak doživljaj na bojišču, kakor tudi v vjetništvu se bode specijelno upošteval. Vpošljite kolikor mogoče veliko fotografskih slik (tudi plošče) kakor vsakojak spominski materij al, opisujte resne in vesele dogodke in prispevajte na ta način gradivo k temu lepemu delu ptujskih pijonir-jev. Hitra in točna vpošiljanja zgoraj omenjenega spominskega materijala se nadeja c. kr. saperski nadomestni bataljon Ptuj II v Ptuju (prej pionirski bataljon štev. 3). Koroške vesti. Proti ..jugoslovanski" gonji. Občinski odbor občine Lavamiind sklenil je enoglasen sklep proti .jugoslovanski" gonji, v katerem izraža svoje obžalovanje, da je moral grof C z e r n i n odstopiti in poživlja poslance, naj isti na energični in brezobzirni način nastopijo proti veleizdajalski in domovini sovražni gonji deželi tujih hujskačev in da delujejo pri vladi na to, da se ohrani našej koroškej deželi kakor do sedaj tudi za naprej blagi in zaželjeni mir. Požar. B 1 e i b u r g, 2. maja. Velika opekarna grofa T h u r n-V alsasina v L o i-bachu pri Sorgendorfu je včeraj zvečer popolnoma pogorela. Tamošnja opekarna je že pred dvema letoma enkrat pogorela in je bila še-le pred kratkim zopet sezidana. Pomanjkanje živeža in vojaštvo. Pretekli četrtek dospel je vojaški vlak z ogrskimi vojaki v Villa c h. Na glavnem kolodvoru so prejemali menažo in mnogi navzoči so imeli priliko, prepričati se o ravnanju tako dragocenih življenskih sredstev v sedanjem času. Komaj se jim je porazdelilo jedila, niso mnogi imeli nič nujnejšega, kakor da so razlili juho z polento pod vozove. Od mesa. ki je bilo nekaj mastno, izrezali so skrbno mastne kose in so jih istotako pod vozove vlaka zmetali. Presenetljivo je bilo tudi, da je imelo mnogo vojakov seboj velike kolače najfinejšega belega kruha. Mnogim navzočim vrinila se je želja in misel, da bi zaslužila na tako vnebovpijoči način od sitih Madžarov razlita jedila boljšo porabo. Tukaj se zopet vidi, da gre „bratom" onstran Leithe vendar mnogo boljše kakor nam. To je pravo nbratstvo" orožja. Tat v žitni shrambi. Železničarski delavec Jožef B r u n n e r iz Ottmanacha prišel je v začetku aprila v Linsenberg, zlezel tam v nekem poslopju v slamo, vdrl potem v stanovalno hišo posestnika Johana Wressnig in ukradel dva kosa prekajenega mesa v teži 5 kilogramov in kruh in posestnici Magdaleni P a i e r denarni znesek 18 kron. S tem se je podal Brunner v Celovec; ker pa mu je denar in meso kmalu pošlo, vrnil se je Brunner in ukradel Karolini P a i e r Se 12 klobas in štiri kose prekajenega mesa. Slučajno pa je slutila Paier tata v svoji bližini; šla je po posestnika T rabe" in je preiskala ž njim gospodarsko poslopje. V resnici sta našla tata v žitni shrambi skritega in sta ga motila ravno pri jedi ukradenega mesa. Paier je spoznala v tatu pri njej že kot hlapec usluž-benega Brunner. Posestnik Johan Trabbe se je Brunnerja polastil in ga izročil orožnikom v Pischeldorfu. Razno. Prav ima. Pri nekem naboru odpuščenih, trajno nesposobnih ljudij deloval je nek dov-tipen, mlad nadzdravnik. Nekemn delavcu, ki mu je manjkala noga, je rekel: „Z Vami je to čisto lahko ; Vi dobite eno leseno nogo in pridete potem v postojanko." „Zelo dobro", je rekel mož, „potem si pa pmtim odstreliti glavo, dobim eno leseno in bom študiral za zdravnika . . .!" 17 vagonov moke za Ljubljano. Prijatelj našega lista nam pošilia sledečo zanimivo poročilo o učinku zadnjih dogodkov v Ljubljani. Takoj pri teh izgredmh dogodkih odposlalo se je namreč brzovozno 17 vagonov moke iz mlina M ajdi.č iz Krain-burga v Ljubljano. Iz tega se uvidi, da še — 6 — imamo dovolj moke, katero pošilja drŽava samo Ljubljančanom — kadar lomijo Nemcem šipe in plenijo trgovine. — Probatum est. Odlikovanje. Cesar podelil je pesniku in pisatelju Petru Eosegger veliki križec Franc Jožefovega reda. t Nemila smrt iztrgala nam jo v četrtek dne 9. maja t. 1. našega velezaslužnega, vrlega člana okrajnega odbora ptujskega in člana našega tiskovnega društva, gospoda Maksa Straschill. župana na Bregu pri Ptuju, tovarnarja, lastnika hiš in veleposestnika na Bregu pri Ptuju. Prvo žito iz Ukrajine. Dunaj, 2. maja. Prvo žito iz Ukrajine je dospelo že na Dunaj. Obstoji polovica iz koruze, drugo je rž, pšenica, ječmen in oves. Prvi kruh iz ukrajinskih dobav se bode že koncem tega tedna na Dunaju jedel. Prva pošiljatev pa Žal ni velika. Nemški cesar Viljem za močen in trajen mir. Na udanostni telegram od shoda nemških trgovcev je odgovoril nemški cesar Viljem : „V zadnjih mesecih smo dosegli uspehe, ki bodo zelo vpivali na razvoj sveta v bodočih desetletjih. Doseženi uspehi upravičujejo zahtevo po močnem miru,ki boodprlnemškitrgovini nova pota in zagotovil svobodni razvoj velikanskim dejanjem naše industrije. Žrtve blaga in krvi, ki jih z vsemi krogi našega naroda skupno čutim, se ne smejo žrtvovati zastonj. Delodajalci in delojemalci imajo enake pravice do njih." Državna železnica Assling-Gorica-Trst je bila s 1. majem zopet otvorjena. / Proti pridruženju Besarabije Rumuniji. Iz Berlina se poroča, da je protestirala vlada sovjetov formelno proti priklopitvi Besarabije k Rumuniji. Kmečki kongres hotinskega di-strikta je zahteval, naj Rumunija precej izprazni Besarabijo. Rusija se pripravlja na novo vojsko? „Daily Express" poroča: Vsa znamenja kažejo, da so pripravlja. Rusija na novo vojno. Izvršilni odbor sovjetov je odobril Trockijev priigram, da se morajo vojaško izuriti vsi možje med 16. in 40. letom in rekrutirati vsi kmetje in delavci. Vpoklicali so že vse višje časnike, da sodelujejo pri sestavi nove armade. Odpravilo se je armadam prideljene odbore in misli ustvariti v desetih mesecih zelo močno armado. Opozicija trdi, da gre sovjetom bolj za lastno, kakor za obrambo Rusije. Seje izvršilnega odbora udeležili so se tudi zastopniki Anglije, Amerike in Japonske. Če se nadaljuje vojska do bodoče spomladi, so bo Rusija zopet lahko branila z milijoni dokazov. Gospodarske stvari. Prodaja konjev po dražbi. C. kr. poljedelsko ministrstvo je naznanilo z odlokom z dne 25. marca 1918, da za konje, ki so bili pri dražbah v vojaških konjskih bolnicah in v konjskih vnovčevalnicah prodani in so pri kupcu v teku 14 dni po dražbi oziroma prevzetju poginili ali bili uradno pobiti in se z uradnim spričevalom dokaže v dotičnem slučaju popolna posestnikova nekrivda, dobi posestnik brezplačno (ako mogoče po lasmi izberi prevzemnika) na pismeni prodajalnici oddano prošnjo, pri kaleri prihodnjih dražb javno nadomestnega konja, ki ima tisto izklicno ceno kakor izgubljeni konj. C. in kr. vojno ministrstvo je pa 24. februarja 1918 odredilo, da mora biti v dotičnem uradnem spričevalu, kojega mora kupec dražbenih konjev priložiti svoji prošnji za nadomestnega konja, razločno povedano, če je konj poginil in se oddal konjedercu s kožo vred, ali če se je konj doklal in se je porabila koža in konjsko meso. V slednjem slučaju mora bili uradno potrjen izkupiček za kožo in meso in se mora ta znesek pri prevzeiju nadomestnega konja oddati do-tični vnovčevainici oziroma se mora tam zaračuniti. Namestništvo. Pozor na krompirjeve bolezni. Krompir je baš zdaj pri splošni pičlosti vseh živil, zlasti plodov za moko, jako važen činitelj pri celem preživljenskem vprašanju. Lahko umljivo je tedaj, da se skuša več pridelati s porabo novih zemljišč, katerih večji del še sploh ni bil rabljen v ta namen. Vsled tega pa in radi okolščine, ker se v zadnjih razmerah ne more dosti pazili na izbor semena, je tem preje mogoče, da se pojavljajo razne krompirjeve bolezni, posebno bo- lezni na lupini. K najnevarnejšim se prišteva krompirjev rak, kojega povzroča v zemlji živeča glivica (Chryso-phlyctis endobiolica Schilb). Ta bolezen, ki je na Angleškem že davno znana, se je v slednjih letih tudi vedno bolj razširjala v nekaterih krajih v Nemčiji in se je bojda tudi že opažala v obmejnih deželah. Opasnost tega škodljivca je tako velika, da je nasad krompirja ogrožen, kjer se pojavi ta bolezen. Pojavlja se ta bolezen tako značilno, da jo je prav lahko spoznati. Na gomoljih se prikažejo začetkoma mali, več ali manj bradavicam podobni izrastki, ki se polagamo večajo in se pozneje razrastejo kakor karfijol. Ti izrastki na gomoljih se razvijejo tudi pest debelo, tako, da prvotne oblike gomoljev sploh ni poznati. Včasih se pojavljajo izrastki tudi na koreninah in podzemnih, redkeje na nadzemnih steblih. To bolezen povzročujoča glivica živi v okuženem polju, če se tudi z nasadom krompirja poneha, se več let in se loti vnovič krompirja, ako se posadi v to zemljo. Razkužavanja zemljišč se dozdaj niso obnesla. Poznamo pač nekaj krompirjevih vrst, kojih se rak ne loteva zlahka in sajenje takšnih vrst v krajih, kjer se nahaja ta bolezen, je edina možnost, da se krompir tam še nadalje prideluje. To je pa vendar le moč za silo, ker je pri vrstnem izboru na razpolago le nekaj vrst in in mogoče je pa tudi, da te vrste čez nekaj let tudi več ne morejo kljubovati tej bolezni. Izredno važno je tedaj, da se ta škodljivec ne zatrosi v zemljišča. Bolezen se lahko zanese z bolanim semenskim krompirjem, z odpatki okuženih gomoljev, z hlevskim gnojem in gnojnico iz hlevov, kjer se je živina krmila z bolanim krompirjem, z bolno krompirjevko in sledjnič z zemljo iz okuženega polja. Zlasti je treba natanko paziti na sumljive znake semenskega krompirja. Zaradi nevarnosti tega Škodljivca je vsakogar dolžnost, da nemudoma naznani c. kr. poljedelskemu ministrstvu, ako je zasledil kje to bolezen, in če je mogoče, naj se pošlje s prijavo tudi vzorec okuženega krompirja, da se takoj vse potrebno ukrene proti razširjanju te bolezni. Opozarja se, da se krompirjev rak zlasti v začetnem stanju lahko zamenjuje z drugo boleznijo na lupini, katera je dosti manj opasna kot je krompirjev rak, namreč s krompirjevo bradavičnostjo, katero povzroči glivica Spongospora Šolani Brunen. Pri tej bolezni nastanejo na gomoljih bradavicam podobni, do '/« cm veliki izrastki. Dasi se priporoča, da se gomoljev, kojih se močno loti ta bolezen, ne rabi za seme, vendar se ni bati, da bi se s to boleznijo zemljišče tako nevarno okužilo kakor s krompirjevim rakom. Isto velja v raznih krompirjevih krastavostih. Glivica Rhizictonia Šolani povzroča krompirjevo pegavost, ki se pojavlja na krompirjevi lupini kot lahko izbočene, črnovijolčasle, lahko oslrgljive pege. Ako ta bolezen ne nastopi prehudo, škoduje le krompirjevi lepoti. C. kr. postaja za varstvo rastlin. j Zadnji telegrami, j Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 8. maja. Uradno se danes razglaša: Južno-zapadno bojišče. Artilerijski ogenj je bil mestoma živahnejši. Vzhodno od Capo Sile, v Lagh i-dolini, na M o n t e P e r t i c a in na južnem robu Montu Aleši so bili sovražni poizvedovalni oddelki zavrnjeni. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 8. maja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Južno od Nieuweport-Kanala vjeli smo pri uspešni poizvedbi Belgijce. — Na bojnem polju v Flandriji in ob Lysi oživel je artiljerijski boj na Kemmelu, pri in zapadno od B a i 11 e u 1 a. V bojih v prednjem polju ob S o m m i se je Angleže in Francoze vjelo. — Obojestransko ceste Corbie-Bray napadel je sovražnik po močni minski pripravi brezuspešno. Priprave so bile od našega ognja uspešno prijete. Pri nekem v noči južno ceste ponovljenem napadu vrgli smo sovražnika v protisunku nazaj. — Močna ognjena delavnost trajala je na potoku Luce in na zapadnem bregu A v r e. Na ostali fronti nič pomembnega. Z drugih bojišč nič pomembnega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Loterijske številke. Gradec, 8. maja 1918: Dunaj, 4. maja 1918: Trst, 1. maja 1918 : Line, 27. aprila 1918: 47, 9, 32, 64, 18. 87, 53, 63, 48, 70. 42, 53, 40, 5f 79. 77, 79, 81, 16, 86. Znana eksportna lirma Max BShnel, Dunaj, IV. Margi retenstrasse 27;51 uvedla je novi, jako praktični ročni mlin, s katerim se zamore žito grobo ali fino na moko zmleti. Miii je vsaki hiši toplo priporočati. Werkfiihrer fiir eine grOfiere Maschinen u. BauschlossereH in einer Stadt Untersteiermarks, welcherj samtl. in dieses Fach einscblagigen Arbeitenj versteht, \vird unter giinstigen Bedingungenj aufgenjmmen. Adresse sagt die VerwaltuilfJ des „Š'ajerc." Delovodja za večjo in stavbeno kljujavničarsko delavnic v nekem mestu Spodnještajerske, ki je izurje v vseh v to stroko spadajočih delih, sprejo se takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Naslaj pove uprava „Štajerca." Edikt. V zapuščini po Neži Stumberger se 18. maja 1918 ob 8. uri predpoldan vrši na licu mesta v Drafeih štev. 18 ja1 dražba: 642 litrov starega vina, izklicna cena 4 K za lfj 330 „ novega „ „ „ 4 „ „ 1 j 330 „ sadnega mošta „ „ 1 „ „ 1| Cene razumejo se od kleti brez posode, 2\\ Najvišji ponudek je takoj v roke sudnij-skega uradnika za položiti. S tem preidft) vsaka nevarnost blaga na največ ponujajo^ čega. Vino je od največ ponujajočega takoj za sprejeti. Ces. kr. okrajna sodnija Ptuj odd. VIL, dne 8. maja 1918. Vat*nita svoje vinograde, sadonos ▼ cSJL ll|L*~ nlke in vse rastline pred listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrčesom s škropljenjem z „Antifungin"-om ojačeno kalifornijs lužno vodo. Radikal, zanesljiv učinek, nikako poškodovanje rastlin, zelo štedilno, v inozemstvu preizkušeno skozi več let s čudovit, učinkom. Cena: I liter 12 K (zadošča za 50 litrov). — Izvirna posoca 3' .. litra 32\A K. — Pošilja po povzetju ali predplačilu M. Jiinkef*W Zagrebu 12, Petrinjska ul. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabno navodilo zastonj. 156 1 50 dobrih za veliko delo za pucanje, ki so dobri za fasado, se sprejme takoj proti visokemu plačilu in dobri kuhinji ter prostemu stanovanju.-j R. Meneghel & Komp Bauleitung Donawitz bei Leoben. hlor v življenja volilo 444^44444 nrtna tlita ^^u^^^^^-^Ml!* Žrebček po vsaki vposlani fotografiji se dobi za težke pasmi se radii K 18 —po-povzetju. pomanjkanja klaje Naročila prosi M. po cene proda. F. * Ernst, Gradec, Kloster- C. Schwab, Ptuj. m wiesgasse 25, Par- ilfi^^iFilf-ifr-ilhJ* terre. I2o ^ffffffff 1 kg dobrega mila iabolčnik (sadni mošt) se zamenja proti 5 kg bele moke ali 6 kg fižola, ali 5 kg čebula od A. Krepek, Maribor, Bismarckstrasse 19. ?a<, 90 hI z sodi vred : po najnižji ceni odda. F. Carrara, Sv. Ruprecht a. d. Raab, Štajersko. 207 Zenitna pmudba Izučen mlinar, star 29 let, vojaščine prost, se želi seznaniti z gospodično ali mlado vdovo, katera bi imela kaj posestva in dote, ter tudi kaki umetni mlin kje na slovenskem Štajerskem ali Koroškem. Prosi tudi za sliko. Naslovi se na upravo tega lista. 194 — 7 — Tieferschufctert gibtder Bezirksaus-schuB Pettau geaiemend Nachriclit, daS sein lanejahriges, uberaus ver-dienstvolles Mitglied, Herr Max Straschill Biirgermeister von Rann bei Pettau, Mitglied des Bezirksausschusses Pettau, Haus-und Realitatenbesitzer etc. etc. nach kurzem schwcren Leiden im Alter von 49 Jahren aanft entschlat'en ist. Das Leichenbegangnis findet Sam-stag den 11. Mai 1918 nachmiltags 4 Uhr vom Trauerhause am Rann aus, nach deni stiidtischen Friedhofe statt. Bezirksausschuli Pettau, 9. Mai 1918. Der Obmannstellvertr.: G. V Ponqratz. Globoko ganjen naznanja okrajni odbor ptujski pretresljivo vest, da je njegov dolgoletni, velezasluženi član, gospod Maks Straschill župan na Bregu pri Ptuju, član okrajnega odbora Ptuj, lastnik hiš in posestnik itd itd. po kratki,' hudi bolezni v 49. letu svoje starosti mirno zaspal. Pogreb rajnega vrši se v soboto dne 11. maja 1918 ob 4. uri popoldan od hiše žalosti na Bregu pri Ptuju, na mestnem pokopališču. Okrajni odbor Ptuj, dne 9. maja 1918. HamettDlK okrajnega naEelnllca: G. v. Pongratz. Bei der Rauhfutterstelle Eggenberg bei Graz, Eggenbergalle 26, werden einige Beamte (auch gesunde, arbeitsfahige Invalide) oder Be-amtinnen fur Aussendienst zum ehesten Eintritte aufgenommen. Bedingungen: vollkommene Kenntnis ^T der deutschen und slowenischen Sprache i in "Wort und Schrift, sehr gutes Rechnen, | Buchhaltung, Stenographie und Maschinschreiben. Nach entsprechender Einschulung erfolgt die Zuteilung zu Kommissionaren in der Provinz. Antrage mit Lichtbild,Gehaltsanspruchen, Zeugnisabschriften und Referenzen ehestens an obige Stelle. Antrage sind in beiden Sprachen abzufassen. Od mesta za surovo klajo (Rauhfutterstelle) Eggenberg p. Gradcu,Eggenbergallee 26, sprejme se nekaj uradnikov (tudi zdravi dela-zmožni invalidi) ali uradkinje za zunanjo službo proti takojšnjemu m stopu. Pogoji: popolna zmožnost nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi, dobro izurjeni v računstvu, knjigovodstvu, stenografiji, in pisavi na stroj. Po primernem izurjenju sledi porazdelitev za komisijonarje na deželo. Ponudbe s sliko, zahtevo plače, prepisi spričeval in reference kakor hitro na zgornje mesto. Ponudbe je napraviti v obeh jezikih. 195 Die Gemeindevertretnng in Rann bei Pettau gibt hiermit geziemend Nachricht, dafi ihr hoch-verdienles, langjahriges Milglied des Gemeinde-rates und Biirgermeister, Herr Max Straschill Maks Straschill Mitglied des Bezirksausschusses Pettau, Obmann der landw. Genossenschall liir Rann und Um-gebung, Mitglied des Schulausschusses Rann bei Pettau und des Bezirksschulrates, Fabrikant, Haus- und Realitatenbesitzer in Rann bei Pettau am Donnerstag den 9. Mai 1918 um 7 Uhr friih nach kurzem schweren Leiden im 49. Lebens-jahre sanit entschlummerle. Das Leichenbegangnis des unvergelilichen treuen Beraters lindet am Samstag den 11. Mai 1918 um 4 Uhr nachmittags vom Trauerhause, Rann bei Pettau aus nach dem stadtisehen Fried-hole stalt. Rann bei Pettau, am 9. Mai 1918. Zastopstvo občine Breg pri Ptuju naznanja pretresljivo vesl, da je njegov visoko zasluženi, dolgoletni član občinskega svela in župan, gospod ud okrajnega odbora ptujskega, načelnik poljedelske zadruge za Breg in okolico, član šolskega odbora Breg pri Ptuju in okrajnega šolskega sveta, tovarnar, lastnik hiš in posestnik na Bregu pri Ptuju v četrtek, dne 9. maja ob 7. uri zjutraj po kratki mučni bolezni^ v 49. letu svoje starosti, mirno zaspal. Sprevod nepozabnega, dragega svetovalca vrši se v soboto dne 11. maja 1918 ob 4. uri popoldan od hiše žalosti na Bregu pri Ptuju, na mestno pokopališče. Breg pri Ptuju, dne 9. maja 1918. Rdečost nosa pege, rdečost obraza, miteserji, mozoli, guba in ovenela koža izginejo pod garancijo po rabi priznane Dr. A. Rix, paste pompadour. Popolnoma neškodljiva. Posku-šnja K 150, velika doza K 4'—. Dr. A. Rix mazilo zoper ozeblino, najboljše proti ozeblinam in za preprečenja istih K 1"— Razpošiljatev direktno po povzetju ali naprej plačilu. Dr. A.RixKosm.Laboratorium Wien IX, Lackierergasse 6jK. £X«™W.XI »S&i. angelju močnice In pari. Wolfram; v Ljubljani pad. A. Kauč in Adrija-drožcrija. 'ZagOtOVljen USpeh Gar. neškodljiva za vsako starost, Hum Ml AHinliMUH laznolaao. ^^^^J^^J^tT^ Krasita pr$a .Kosmetist&esor.A.RixPraparateDana]lX.,Lackiererg.B:K dobile pri rabi 172 Razpošiljate? itrogo diskretna. i~.„*l <]u I ni— !,■.>.■ _. _u.. Wo« t Mariboru: lekarna pri .anzelju varuhu", lekarna ..Mafij' med. dr. A. Rti kreme za prša. ^i^erM^«a«tsr^ i polna „al«t." Vinska zadruga v Ptuji kupi vino po dobri ceni. Ponudbe se pošlje na gospoda načelnika Hans Perk o v Ptuju. NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke, 1 zavoj t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23. -Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšegi perla, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18* -. Toaletno milo s finitn vonjem, roža barve, I zavoj 21 vel. kosov K 18,—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti e.i zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje N. JUnker v Zagrebu št. 12, Petrlnj-ska ulica 3. ill., telefon 23-27. 203 Kmetija povrhne mere, 8 hektarov 4 arov in 65 kvadratnih metrov s stanovanjskim in pospo-darskim poslopjem, dobro tekočo žago in stalno vodno močjo, pol ure od železniške postaje, se radi preselitve po ceni proda. Na vprašanje odgovori c. kr. notarijat v Pliberku. 205 Pege Za odpravo peg se raznovrstna sredstva rabi. Vsa ta sredstva temeljijo na istem principu, da se pege s sredstvom blede napravi. Ta način je, napačen. Ako se hoče pege odpraviti, potem ne zadostuje izbledenje, ker iste pri odmoru v rabi dotičnega sredstva se zopet pojavijo. Mora se jih torej popolnoma uničiti. Umetna odprava peg, llekov in miteserjev je le mogoča s tako zvano Santo-kremo. Obraz se vsak dan s to kremo namaže in potem s Santo praškom izmije. Pege se s to senzacijonelno kremo v kratkem času popolnoma odpravi in pokaže lepi, belo-rdeči teint. Ta krema je po navodilu univ. profesorja dr. Hager napravljena. Postavno varovana je tudi danes edino garantirano učinkujoče sredstvo ter popolnoma neškodljiva. Ena doza zadostuje popolnoma. Cena 5 K. Po pošti 95 h več. Vsaki kremi se priloži navodilo ter vrečica praška zastonj. Diskretna razprodaja. Se dobi pO pošiljatvi svotc v pisemskih znamkah, po poštni nakaznici ali po povzetju J. Kukla, Prag, Perlgasse 31. 155 Mlinarji pozor! Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri trgovina Dobri aparati za briti in lase striči (asaoBDM l-a britev iz srebrnega jekla K S'50, i'—, 5'—, zanikiana K 3'—, ft'—, znamka „Perfckf s6 tcliniami K16—, 20'—, rezervne klinje 1 tucal K 6'—. l-a stroji za las« slrifti K 11'—, 12 —. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plaiilu po c. in kr. dvornem life-rantu Hanns Konrad, ekspertna, in razpošlljalna hiša BrOx št. 1741 Ccško). 51 Kraste lišaj, srbenje in' druge kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dai rabiti. Mala posoda K 3 50, velika posoda K 6'—. — Nadalje Srašek Paratol za varslvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. obi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Apotheke M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VII-20., Rozsa utcza 21. 52 8 vinarjev za eno dopisnico Vas stane moj glavni katalog, ki st Vam na zahtevo zastonj dopošlje. Prva fabri-ka ur Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferant Briix 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni mantelj, anker-remont ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remonl. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 Za kosmato blago in divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks Stossl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 567 Mestu« jiMliNliiu (Woiinung- and DienstYermittlang) službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju -uvršajo rae vrste posredovanja najhitreje. V|M-ai*B]a w pojasnil« v mestni stražnici (rotovž). hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise- lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Vsaka žena čitaj moje velezanimivo navodilo za moderno rn-govanje 1-rs „Asanol"§ 500 kron ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju zoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj ild. 1 zavojček stane 1 krono. | „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaradilega izredno redi meso in tolščo. I zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-; ska ulica 18. Po pošti se.pošilja najmanj 6 zavojčkov. Vam plačam, ako moj i» treboik korenin Ria-nat-sam VaJa kurja očesa, bradavice in t-do ki>žfl ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice z garanti skim pismom K 2'75, 3 posodice K 5'50, 6 posodic-K 8'50. Stotero zahvalnih pi' som. Kemeny. Ksschau (Kassa)I. poštni predal 12/614 (Ogrsko). ljudska ktpelj mestnega kopališka r Ptaje, 4e I art »ofsMaa rkitgsje* p 'i 1* *• 1 (■» Hfrttl. . pruB», žensk, vsake vrste, jute, odpadki novega sukna, krojaški ostanki, raztrgane nogavice, raztrgane obleke gospodov in stare posteljske odeje, koene m kosti, konjske repe, svinjsko -r dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah 51 M. Thorinek & Co., Celje Trgovci in krošnjarji dobijo posebne cene. IBIBlBBglHHiiaaiBHBB Raztrgane nogavice in zokni se zaniore napraviti z novim prednjim delom zopet brez i napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi j pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne dajejo t par. Svari se pod manjvrednimi po- I narejanji. Poštna razpošiljatev po povzetju. j Postavno zavarovano. I. Marburger Strumpf-mechanik,Walpurga0mann, Maribor, Burggasse 15 Prevzetj e za Ptuj: brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. Celje: Anna Staudinger, Celje, Bahnhofg. 9. Šoštanj: Josefine Simmerl, trgovina z 96 Žitni ročni mlin Moj originalni žitni ročni mlin je izborno primeren za grobo Šro-lanje in fino mletje' vsalce vrsle Žila, je ed-nostavne ali trajne izpeljave, plošče za mletje se dajo izmenjali, je iz utrjenega materijala in celo pri najmočnejši rabi skoraj nepokvarljiv. Neobiodno potreben za vsako hišo. Model 4 z ročno kurblo za mali obrat, teža 7 kg K 100. Model 5 z ročnim kolesom za večji obrat teta okroglo 12 kg K 120"—. RazpoSiljatev iz Dunaju proti vpo-šiljatvu svote po generalnemn zastopu 107 Max Bohnel, Wien, IV., Margaretenstr. 27. KOSE! Kdor hoče imeti K0SEF v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje j usnjalih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, j vreč, voznih plaht ild. Važno za vojake. Naprej-prodajalci j rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 4'70 in \ pri povzetju K 5"—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Laclimann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 Miši-podgaiie-ste= nice ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno učinku-jočega uničevalnega sredslva, za katero dohajajo vsak S dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5 — ; za j ščurke K 450; tinktura za stenice K 2 —; uničevalec j moljev K 2'—; prašek proti mrčesom K 1"50 in K 3'—; i sem spadajoči razpraševalec K 1'20 ; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1"20; mazilo za uši pri živini K 150; prašek za uši v obleki in perilu K 2 —; tinktura za bolhe pri vseh K 120; prašek proti kurjim ušem K 2 —; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3—. — Pošilja po povzetju. Zavod za pokon-čevanje mrčesa M. Junker, Zagreb 12, Petrinjska ulica 3. lu in sadni jesih kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptuj. 562 Deček 2 16 let star, zdrav in močan, prosi za sprejem pri nekem se- larju kot učenec proti celej oskrbi. Na-I slov Pove uprava „Stajerca." Lončar 191 j ploščar (Scheibenge- J selle) sprejme se ta- j koj proti dobri plači I in hrani pri Francu \ R a i š p, lončarskem ■ mojstru, Frauheim. » KOSO -m s katero se ni treba mučiti ter se lahko z 4 enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo celi 'dan, naj se obrne na tvrdke J. Krašovic v Žalcu j katera ima edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka „Poljedelsko orodje" in jih je tudi več tisoč razpečala. Za dobro kakovost se jamči. I01 Cenik na zahtevo brezplačno. KOSE ! Cene najnižje ! KOSE! Neizogibno potrebno za vsacega! Vsak sam svoj poprav Ijalec ! Največja iznajdba, da si lahko vsak sam usnje, raztrgane čevlje, konjsko upravo, koZe, preproge, vozne odeje, plat- j no za Šotore, sukno, mantelje za kolesa, vreče, platno in J vsakovrstno drugo močnejše sukno zakrpa. Lumax-ročno šivalno šilo šiva prešivane vbode (Steppstiche), kakor^z«^ šivalnim strojem. Nadomestne igle m konopni sukanec (niti) se lahko posebej naročuje. To Lumax ročno šivalno šilo s 4 različnimi iglami in konopni sukanec pošilja od zaloge za ceno K 4'30 za kos 174 - Joh. Jellenz, usnjarska v Celju. Izdajatelj in odgovorni urednik '• Kari Linhart. Tisk: W. Blanke v Ptuju. 63