NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič ŠT. 3 - LETO 51 - CEUEJ8. 1/96 - CENA 220 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic J Reportaža o dvajsetletniku, ki premaguje zločesto bolezen z ljubečim odnosom do življenja. Stran 9. PevecinnovinarJuan Vasle med dvema domovioama.Stran2 Dr.Miroslav6atišta;Travmacenter-receptza oreživete. Stran Velike zamisli male bolnišnice. Stran 6, Pred dnevi Ulje z Borutom Alujevičem. StranlO, Offtlierecord,Stran19, NOVI TEDNIK DOGODKI 1 Veliko škode v gozdovih Gozaarli o posledicah naravne ujme In pteavldenih načrtih za obnovo gozdov na Celiskem Sneg in žled sta konec lanskega in v začetku letošnjega leta povzročila ve- liko škode tudi v gozdovih na našem območju. V območni enoti Zavoda za gozdove Celje so v teh dneh ocenjevali posledice naravne ujme in pripravili tudi določene ukrepe za sanacijo. Sneg in led sta po ocenah gozdarjev polomila vejevje, polomljeni so vrhovi dreves in prelomljena drevesa. Moč- nejše poškodbe so nastale ob gozdnih robovih in na pobočjih z večjimi na- kloni. Ker tla niso bila zamrznjena, je prevračalo tudi cela drevesa s kore- ninskim sistemom vred. Prvi podatki kažejo, da je prišlo do občutnih po- škodb tudi na mlajših nasadih, pred- vsem so to gošče in letvenjaki. Pred nastankom žleda sta bila lomljenju najbolj podvržena smreka in rdeči bor, s pojavom žleda pa so bili poško- dovani tudi listavci. Po doslej zbranih podatkih je na- ravna ujma prizadela gozdove do nad- morske višine 500 metrov, na Pohorju pa do nadmorske višine 700 metrov. Na celotnem gozdnogospodarskem območju Celje je po oceni gozdarjev prizadetih 33 tisoč hektarjev gozdov. Na območju občine Šmarje je po oceni gozdarjev poškodovanih 9.600 hek- tarjev gozdov, Šentjurja 5.600, Laško 2.700, Celje 5.600, Slovenske Konjice 2.600 in Žalec 6.900 hektarjev gozdov oziroma skupno približno 50 tisoč ku- bičnih metrov lesa. Povprečno je zara- di žleda in snega poškodovanega 1,5 kubičnega metra lesa po hektarju, kar predstavlja polovico načrtovanega letnega poseka na teh površinah. V območni enoti Zavoda za gozdove Celje lastnikom gozdov svetujejo, da krajevno pristojne strokovne delavce Zavoda za gozdove ali pa na sedež enote v Celje sporočijo vse informacije o posledicah naravne ujme v njihovih gozdovih. Na osnovi odredbe o finan- ciranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev državnega prora- čuna imajo lastniki gozdov možnost pridobivanja denarnih vzpodbud za obnovo gozdov, poškodovanih po na- ravnih ujmah. Sredstva za obnovo gozda, poškodovanega po naravni uj- mi, pridobi lastnik gozda na osnovi gozciiogojitvenega načrta, ki ga izde- lajo strokovni delavci območne enote. Zavoda za gozdove. S tem načrtom, bodo strokovni delavci zavoda pred-j videli vsa strokovna dela v zvezi s'j sanacijo naravne ujme, na osnovi na- črta pa morajo biti lastniku gozda iz-' dane odločbe, določene z zakonom o gozdovih. Lastniki gozdov lahko na osnovi odredbe pridobijo denarne vzpodbude za sečnjo, izdelavo ter spravilo snegolomov in žledolomov, subvencioniranje nabave sadik za umetno obnovo ter delno pokrivanje^ stroškov saditve ter nabave zaščitnih sredstev za sadike. V območni enoti Zavoda za gozdove Celje nadalje pojasnjujejo, da bodo vsa potrebna navodila za sanacijo po- škodovanih gozdov lastnikom izdajali njihovi strokovni delavci. Sanacija bo potekala v več fazah. Doslej so že usposobili poti v gozdovih in s pro- metnic odstranili podrto drevje. V drugi fazi, ki bo trajala do meseca aprila, bo potrebno iz gozdov odstra- niti vsa poškodovana drevesa iglav- cev, da ne bi prišlo do namnožitve škodljivih žuželk, roke in navodila bodo določili gozdarji v odločbah za sanitarni posek, v tem času bodo de- lavci Zavoda predvideli tudi potrebno umetno obnovo in pripravili gozdno- gojitvene načrte. V tretji fazi pa bo med letom potrebno pregledati gozdo- ve in iz njih odstraniti še ostalo po- škodovano drevje. IB Častitljiva obletnica Konjic Slovenske Konjice letos praznuje 850. obletnico ustano- vitve kraja. Gre za častitljivo starost, prireditve v čast tej visoki obletnici pa bodo organizirane skozi celo leto. Tako so v Konjicah že lani imenovali pripravljalni od- bor, katerega predsednik je konjiški župan Janez Jazbec. Odbor si je že v lanskem letu zastavil naloge, obletnico Konjic pa bosta najvidneje zazanamovali dve osrednji prireditvi. Prva bo v aprilu, na dan Svetega Jurija, ko bo med drugim prvič predstavljen tudi zbornik Konjiško, v katerem bo, kot je povedal Janez Jazbec, opisana celotna zgodovina Slovenskih Konjic. 30. junija, ki so ga lani Konjičani razglasili za občinski praznik, bo osrednja prireditev ob 850. obletnici, hkrati pa bo organiziranih tudi več spremljajočih prireditev, za organizacijo katerih je pripravljalni odbor objavil razpis. Člani odbora bodo vse načrtovane prireditve časovno uskladili, tako da bodo kulturni, športni in razni drugi dogodki, pripravljeni v počastitev 850. obletnice Konjic, potekali celo leto. N.-M. S. Založba Znamenje pred novimi načrti Letos na vidiku doslej prepovedana knjiga duhovnika Iz LIbelIč Založba Znamenje iz Pe- trove, ki izdaja istoimensko revijo za teološka, družbena in kulturna vprašanja, zadnji dve leti pa tudi redno knjižno zbir- ko Sodobna misel, je pred dne- vi pregledala svoje dosedanje delo in sprejela načrt za letoš- nje leto. Založba ima sedež v dominikanskem samostanu v Petrovčah, njen direktor pa je p. Ivan Arzenšek, ki je hkrati tudi odgovorni urednik revije Znamenje. Založba Znamenje je v lan- skem letu izdala tri dvojne šte- vilke istoimenske revije. V zadnji pred novim letom je osrednji problemski blok na- menila tematiki družine, veči- na člankov pa je prevedenih iz revije Concilium. Na nedav- nem letnem zboru so sodelavci revije potrdili nadaljnjo vse- binsko usmeritev revije, ki bo po doslej uhojenih poteh vztrajala na kritični teološki misli, nemalo prostora pa revi- ja namenja tudi filozofskim in sociološkim vprašanjem aktu- alnih družbenih pojavov. V lanskem letu je založba v zbirki Sodobna misel izdala knjigo svetovno znanega nem- škega teologa iz Tiibingena Hansa Kiinga z originalnim naslovom Čredo in podnaslo- vom Razlaga vere za naš čas. Pred nedavnim je založba to knjigo predstavila v žalski knjižici. Avtor razlaga tisto vero, ki je na kratko razložena v apostolski veroizpovedi in bralcu skuša podati sodobno razlago temeljnih krščanskih resnic. V zgoščeni obliki odgo- varja na izzive časa. Kiing je hotel kristjana utrditi v veri in mu pokazati, da je posodablja- nje razlage verskega nauka ti- sta pot, ki vodi iz nevarnosti nevere ali razklanosti med prepričanjem in prakso, teori- jo in življenjem. Za letošnje leto pa ima ome- njena založba v načrtu izdajo knjige slovenskega avtorja, in sicer že pokojnega župnika Antona Vogrinca (rojen 1873 v Zg. Pristavi pri Ptuju) z naslo- vom Mea culpa, mea maxima culpa. Knjigo je napisal pred prvo svetovno vojno, ko je bil župnik v Libeličah pri Dravo- gradu, njena vsebina pa so njegove opombe oziroma kriti- ke na sporočila prvega vati- kanskega cerkvenega zbora. Knjiga je bila v izvirniku na- pisana v nemškem jeziku in prepovedana s strani Cerkve. Zato bo to njena prva izdaja in tudi prevod v slovenščino. De- lo bo predvidoma izšlo v mese- cu maju. DRAGO MEDVED Znamke za papeža Pošta Slovenije je papežu Janezu Pavlu IL podarila umetno vezan album z vsemi znamkami, ki so bile izdane v času naše samostojne države. Album s posvetilom je vezala knjigoveznica Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani, izročil pa mu ga je Janez Lampret, svetovalec direktorja Pošte Slovenije in svetnik občinskega sveta v Celju. Album je papež prejel 10. januarja pri splošni avdienci v Vatikanu. D.S. Nezadovoljni s svetniki v mestni skupnosti Žalec ocenjujejo, da bi bilo v naj- krajšem času treba razrešiti nekatere ključne probleme, od katerih je od\'isen nadaljni razvoj mesta. Ker pobude pre- ko občinskih svetnikov ne za- ležejo, bodo poskušali najti skupen jezik z žalskimi gospo- darstveniki. Zato so predstavniki mestne skupnosti minuli ponedeljek v Žani organizirali pogovor s predstavniki podjetij in občin- skim vodstvom. Razprava je pokazala, da je v samem Žalcu resnično kup problemov, ki v tem trenutku že zavirajo go- spodarski razvoj mesta. Pred- vsem je to nesprejet ureditveni načrt, zaradi katerega stoji približno dvajset večjih inve- sticij, močno primanjkuje par- kirnih prostorov, predvsem pa si v mestni skupnosti želijo, da bi vzporedno s plinifikacijo v mestu obnovili tudi vodovod in kanalizacijo. Da so to ključ- ni problemi, ki jih je treba re- šiti, so se strinjali tudi gospo- darstveniki, po besedah župa- na Milana Dobnika pa bo kljub perečim problemom v mestu treba dati prednost ure- ditvi deponije komunalnih od- padkov in dokončni izgradnji čistilne naprave. Kljub temu v mestni skup- nosti pričakujejo, da bodo v občinskem proračunu, ki ga bodo svetniki sprejemali v na- slednjih tednih, namenili del denarja tudi za reševanje žal- skih problemov. Zato naj bi se pred sprejemom proračuna v občinskem svetu ponovno se- stali z žalskimi svetniki. Z nji- hovim delom, predvsem delom svetnikov iz vrst strank slo- venske pomladi, so namreč v mestni skupnosti zelo neza- dovljni, saj po njihovem pre- pričanju sprejemajo odločitve po načelu strankarske disci- pline, ne pa v interesu ljudi, ki so jih izvolili v občinski svet. ........ JB Revizija prodaje Rogaških vrelcev Pretekli teden je na seji slovenske vla- de predsednik Janez Drnovšek zahteval revizijo postopka prodaje Rogaških vrel- cev, družbe iz sklopa Zdravilišča Roga- ška Slatina. Zahteva po reviziji je bila naslovljena na upravni odbor državnega Sklada za razvoj, opravila pa naj bi jo neodvisna revizijska hiša. V torek popoldne je o prodaji Rogaških vrelcev na zaprti seji razpravljal pravni odbor Sklada za razvoj, informacijo za širšo javnost pa so posredovali včeraj, v sredo. Med včerajšnjim jutranjim pogo- vorom, tik pred zaključkom redakcije, smo od predsednika sklada. Vlada Di- movskega, izvedeli, da je upravni odbor Drnovškovo pobudo o reviziji glede pro- daje Rogaških vrelcev sprejel. Dejal je, da so sprejeli odločitev o reviziji z vseh mogočih vidikov, od finančnega, marke- tinškega in podobnih, zaupali pa jo bodo mednarodni hiši Priče Waterhouse. Kot smo že poročali, je prodaja vrel- cev, ki so jih 22. decembra prodali Kolin- ski, vzbudila v javnosti različne, tudi burne in sumničave odmeve. V javnosti je znano, da je prvi, leta 1994, ponudil prodajo vrelcev slatinski zdraviliški Hol- ding, pri čemer so takrat iz Sklada za razvoj nanj naslovili ostre kritike. Zne- ski v ponudbah naj bi bili takrat nižji kot pa je znašala ocenjena vrednost Roga- ških vrelcev. Nato, 15. junija lani, se je lotil prodaje vrelcev Sklad za razvoj, ki je v javnem razpisu opozoril, da cena ni poglavitno merilo. Komisija, ki je iskala primernega ponudnika - slatinsko stran je zastopal direktor Rogaških vrelcev - je decembra razpis ponovila. Ta je nato 20. decembra skupščini zdraviliškega Hol- dinga predlagala, naj bo kupec vrelcev Kolinska, čez dva dni pa je že prišlo do kupoprodajne pogodbe. Med dvanajstimi ponudniki je postala lastnik Kolinska, direktor Zdravilišča, Franci Križan, ki se s prodajo vrelcev ni strinjal, pa je bil takoj razrešen. BRANE JERANKO PO DRŽAVI Z demonstracijami do denarja LJUBLJANA, 16. ja- nuarja (Delo) - Pred poslop. jem državnega zbora se je zbralo okrog pet tisoč študen- lov ljubljanske in mariborske univerze, ki so protestirali pro- ti znižanju proračunskega de- narja za subvencioniranje štu- dentske prehrane. Celodnev- na pogajanja njihovih pred- stavnikov z zastopniki poslan- skih skupin LDS, SKD in ZLSD ter ministrico za delo, družino in socialne zadeve Ri- no Klinar so rodila kompro- mis o vsoti, namenjeni za pre- hrano študentov, in dolgoroč- ni rešitvi problema njihove življenjske ravni. DZ o proračunu LJUBLJANA, 16. ja- nuarja (Republika) - V dr- žavnem zboru seje pričela raz- prava o letošnjem proračun. Poslanci so se prebijali skozi 180 amandmajev, tako da se bo seja nadaljevali tudi v pri- hodnjih dneh. Po dopolnjenem predlogu letošnjega proraču- na znašajo prihodki 576,6 mi- lijarde tolarjev, odhodki pa 567,9 milijarde tolarjev. O pokojninah na izredni seji LJUBLJANA, 16. ja- nuarja (Delo) - Poslanci dr- žavnega zbora so dvakrat od- ločali, kaj s spremembami za- kona o pokojninskem in inva-^ lidskem zavarovanju. Najpre/ v okviru matičnega odbora za zdravstvo, delo, družino in so- cialne zadeve, kjer po mnenju večine poslancev niso bili iz- polnjeni pogoji za uvrstitev predloga zakona na dnevni red proračunske seje. Kljub temu pa je DZ sklenil, da bo opra- vil tretjo obravnavo zakona, ki je tesno povezan s proraču- nom. Spodbuda varnejšim avtom LJUBLJANA, 15. ja- nuarja (Dnevnik) - Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc se zavzema, da bi davčno spodbudili varnej- še avtomobile. Tako naj bi ize- načili prometni davek za uvo- žena nova in rabljena vozila, torej so proti najnovejšemu davčnemu spodbujanju uvoza rabljenih vozil, ki je dvignil precej prahu. Predlagajo še pomik davčne meje pri motor- jih z 1,8 litra gibne prostorni- ne na 2 litra in prepoved pro- daje in obnavljanja "totalk" ter uvedbo licence za sive uvoz- nike avtomobilov. Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. llrednka Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Petice: Tatjana Cvim Uredništvo: MarjelaAgrež, Irena Baša, Janja Intihar, Brane .leranko, Ksenija Lekič, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, pomočnika: Robert Koj- terer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica urednic' tva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Novi tednik. Prešernova 19, Celje. Telefon (063) 442-500, fax 441-032. ^ iff. 3. - 18. ianuar 1996 DOGODKI NOVinMIK župan in obrtniki ponovno februarja prvi sestanek med najemniki poslovnih prostorov v mestnem leilru In županom minil v ugotavllanlu dejanskega stanja v četrtek je bil dolgo priča- |(Ovani sestanek, ki ga je celj- ski župan Jože Zimšek sklical na 7.el}o obrtnikov, podpisni- liov novembrske peticije, ki izražajo nezadovoljstvo v zve- t višino in oblikovanjem na- jemnin za poslovne prostore v središču mesta in prometno ureditvijo Gosposke ulice ter v mestnem jedru. Razgovora, ki je bil pri županu za zaprtimi vrati za javnost, so se udeležili predstavniki najemnikov po- slovnih prostorov, predstavnik krajevne skupnosti Center, upravne enote in županovi strokovni sodelavci. 2upan je poudaril, da si mestna občina Celje prizadeva v mestu vzpostaviti takšne razmere, ki bi omogočale do- bre razvojne možnosti vsem, ki se v njem ukvarjajo s kakršno- koli dejavnostjo. Dobro poslo- vanje vseh. ki delajo v mestu, pa naj bi po njegovem nmenju pozitivno vplivalo tudi na raz- vojne možnosti mesta. Mirko Pa j, predsednik od- bora najemnikov, je na sestan- ku seznanil prisotne z zahte- vami najemnikov, ki so bile v glavnem zapisane že v novem- brski peticiji. Če jih na kratko povzamemo, se glede prometa zavzemajo za spremembo pro- metnega režima v Gosposki ulici, za to, da .se parkirišče za Spodnjim gradom nameni ku- pcem in obiskovalcem mesta, zaposlene v mestnem središču pa da se preusmeri na druga parkirišča, predlagajo tudi ukinitev plačevanja vstopnine v mesto do 13. ure ter da se nasploh spremeni plačevanje taks za uvoz v mesto. Na fK)dročju najemnin želi- jo, da se ukine 40-odstotm pri- bitek k plačevanju najemnin za pritlične poslovne prostore ter da se le-ta za minulo leto obračuna ter.poračuna v ko- rist najemnikov pri najemni- nah v prihodnje. Želijo tudi, da pristojni ponovno kategori- zirajo poslovne prostore glede na lokacijo ter da se sistem oblikovanja najemnin uredi tako, da bo veljala za osnovni prostor diTigačna cena kot za pomožne. Za izrazito defici- tarne dejavnosti naj bi bil si- stem oblikovanja najemnin stimulativen. Obenem najem- niki zahtevajo, da se pri kup- ninah najemnikom poračuna denar, ki so ga vložili v uredi- tev lokala, vrednost teh vlož- kov pa naj se povrne v enkrat- nem znesku ali da se mesečno obračunavajo tako, da se na- jemnina zniža v razmerju z vloženim denarjem najemni- kov. Obenem zahtevajo zniža- nje komunalne takse in več de- narja, ki naj ga pristojni na- menijo za vzdrževanje in pre- novo poslovnih prostorov. Najemniki in župan so se razšli z županovim zagotovi- lom, da se bodo ponovno se- stali okoli 10. februarja, ko naj bi strokovne službe, ki jih je zadolžil župan, posredovale poročila o do takrat že izvrše- nih ukrepih. Župan je namreč zadolžil strokovne službe mestne občine in stanovanj- skega sklada, da bodo pripra- vile predloge za rešitev izpo- stavljenih problemov, proučili naj bi tudi možnosti za uresni- čitev zahtev glede prometnega režima. Stanovanjski sklad naj bi pripravil revizijo in no- velacijo vseh dokumentov, na- našajočih se na oblikovanje najemnin za poslovne prosto- re, ki so v lastni mestne obči- ne, pri tem pa se mora poveza- ti z obrtno zbornico. In kako sestanek pri županu ocenjujejo najemniki? Tega zaenkrat ne komentirajo. Pra- vijo le, da zapisnik seje, ki so ga sestavili na občini, ustreza dejanskemu toku pogovora, kaj konkretno mislijo, pa bodo povedali po obljubljenem dru- gem sestanku, ko naj bi občina od abstraktnega prešla na konkretno. NATAŠA GERKEŠ Slovaški sindikalisti v Gorenju v ponedeljek zvečer se je v Gorenju mudila dele- gacija Sindikata kovin- ske industrije Slovaške KOVO, ki jo je vodil predsednik Emil Machy- na. Skupaj s predsedni- kom SKEI Slovenije Al- bertom Vodovnikom so si ogledali del proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov ter se sešli z vodstvom poslovnega si- stema Gorenja in pred- stavniki konference SKEI Gorenja. Po bese- dah Emila Machyne, ki je predstavnike SKEI Gore- nja povabil na obisk na Slovaško, je skupna nalo- ga obeh sindikatov ščite- nje interesov delavcev. Izmenjava spoznanj in delovnih izkušenj pa lah- ko zagotovi še učinkovi- tejše delo tako sindikata Kovo na Slovaškem kot SKEI v Sloveniji. M.L. Pustovanje v Cellu bo! Pustovanje na celjskih uli- cah letos vendarle bo. Celjski župan Jože Zimšek se je na- mreč odločil, da ga pripravi mestna občina v sodelovanju s turističnim društvom, zavo- dom za kulturne prireditve, zvezo prijateljev mladine in Radijem Celje. Minuli teden se je že sestal organizacijski odbor, v kate- rem so predstavniki vseh na- štetih, predseduje pa mu ma- gistra Aleksa Gajšck Kranjc. Organizacijski odbor se je že dogovoril za program, kakršen bo v torek, 20. februarja na Glavnem trgu v Celju. Pripravljeni bosta dve pri- reditvi. Prva dopoldne, ob 10. uri za otroke iz vrtcev in os- novnih šol, popoldne pa ob 16. uri za vse ostale. Služba za družbene dejavnosti pri mest- ni občini Celje je poslala te dni dopis vsem šolam in vrtcem, naj se dopoldanske prireditve udeležijo, saj bo zanje na Glavnem trgu igral ansambel, otroci bodo dobili krofe, bon- bone in balone, za animacijo bo poskrbljeno. $e posebej živahno bo na Glavnem trgu popoldne, ko se bo ob 16. uri pričela osrednja prireditev, na kateri bomo iz- birali najlepše posamezne in skupinske maske, igral bo priznani slovenski ansambel, katerega imena še ne izdamo, predsednica Turističnega dru- štva Danica Doberšek se je ob- vezala, da bo skušala pridobiti gostince, da bi na stojnicah ta- krat prodajali čaj, kuhano vi- no in klobase za obiskovalce, delili bodo krofe, prireditev, ki jo bo prenašal tudi Radio Ce- lje, pa naj bi vzpodbudila vse celjske trgovce, gostince, po- djetja obrtnike in podjetnike, da po svojih močeh pripomo- rejo, da bo uspela. Bodisi z na- gradami, bodisi z denarjem. Precej denarja za organiza- cijo bo prispevala mestna ob- čina, spodobilo pa bi se, po vzgledu konjiških obrtnikov in podjetnikov, ki so silvestrova- nje na prostem v njihovi občini močno finančno podprli, da to storijo tudi celjski za pusta in pokažejo, da je Celje priprav- ljeno s skupnimi močmi za ob- čane vsaj nekajkrat letno na- rediti nekaj, kar jim bo v teh za marsikoga težkih časih na- risalo nasmeh na ustnice. NATAŠA GERKEŠ 2a trtne driiie svetovne volne Na prvi stopnji oilločitev upravne enote z novim letom veljajo novi zakoni o vojnih invalidih, vojnih veteranih ter žrtvah vojnega nasilja. Mag. Andre- ja Stopar, načelnica upravne enote v Šentjurju, obvešča občane o nekaterih novostih, saj pričakujejo v občini veli- ko število upravičencev, več kot tisoč. Po novem zakonu o žrtvah vojnega nasilja imajo slo- venski državljani, ki so jih tuje okupacijske sile med drugo svetovno vojno zaradi političnih, narodnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile, poslale v taborišča, zapor, na prisilno delo ali v internacijo, določene pravi- ce. Te imajo tudi državljani, ki so bežali pred vojnim na- siljem ali so jih staršem pri- silno vzeli, pa tudi tisti, ki jih je okupacijska oblast pri- silno mobilizirala v svoje redne vojaške enote. O priznanju statusa žrtve vojnega nasilja bodo na zah- tevo upravičene stranke od- ločali v domači upravne eno- ti in sicer na prvi stopnji. Rok za zbiranje vlog upravi- čencev se je uradno začel že s 1. januarjem, upravičenci pa morajo vlogi priložiti različ- ne dokaze ali potrdila. Med temi so tudi potrdilo o dr- žavljanstvu, potrdilo o stal- nem bivališču, izpisek iz rojstne matične knjige in druga potrebna dokazila. V oddelku šentjurske upravne enote za občo upravo, sploš- ne in skupne zadeve, je za problematiko pristojna refe- rentka Mira Kolar. Ob de- lavnikih se že oglasi tudi po 30 občanov, ki jih zanimajo različni podatki o omenjenih novostih. Sicer pa so doslej prejeli že približno sto vlog. V upravni enoti pri tem opo- zarjajo, da vlog ne bo mogo- če reševati takoj, saj priča- kujejo še potrebne podza- konske akte ter navodila in to v treh mesecih po uvelja- vitvf zakona. Vsaki odločbi iz šentjurske ali druge upravne enote naj bi nato sledila še revizija v Ljublja- ni, v okviru ministrstva za delo, družino in socialne za- deve, kjer pa se bodo morali odločiti v letu dni. Druge občane, ki jih upo- števa zakon o vojnih invali- dih in vojnih veteranih, pa opozarjajo, da bo letos tudi prevedba invalidskega do- datka in veteranskega do- datka, sedanjih priznaval- nin. Zato prejemnike prosi- jo, naj upoštevajo roke za predložitev potrdil in izjav. V šentjurski občini je trenut- no približno 350 nekdanjih borcev ter vojaških inva- lidov. B. J. PO SVETU Zunanji minister postal Primaicov Po odstopu ruskega zunanje- ga ministra Kozirjeva je pred- sednik Jelcin na to mesto ime- noval Jevgenija Primakova, do- sedanjega vodjo ruske obvešče- valne službe. 66-letni Primakov je fKjiitik t. i. stare garde, saj je politično preživel kar tri pred- sednike - deloval je v vladi Brežnjeva, bil član predsedniš- kega sveta, predsednika Gorba- čova, predsednik Jelcin pa mu je zaupal zunanjepolitično fijnkcijo. Znan je kot strokov- njak za Vzhod in Bližnji vzhod (pred zalivsko vojno se je po- gajal z iraškim predsednikom Huseinom), več let pa je bil kot novinar Pravde dopisnik iz Bližnjega vzhoda. Ob njegovem imenovanju je Jelcin izjavil, da se osnove ruske zunanje politi- ke ne bodo spremenile. Vendar pa je znano, daje Gruzijec Pri- makov precej manj prozahod- no usmerjen kot Kozirjev in da ni naklonjen širitvi Nata. Kot svojo pr\'o nalogo si je zadal, kot je dejal na prvi novinarski konferenci, ureditev odnosov med Rusijo in Skupnostjo neod- visnih držav (nekdanjimi sov- jetskimi republikami) in šele nato odnose z ZDA. Po mnenju opazovalcev bo eden najbolj spretnih ruskih pKjlitikov v zad- njih desetletjih politično preži- vel tudi predsednika Jelcina, mogoče ga bo celo izrinil s pred- sedniškega položaja. Čečeni spet napadli Čečenski uporniki, kijih vo- di zet predsednika Dudajeva Salman Rudajev, so v dagestan- skem mestu Kizljar zasedli ne- ko bolnišnico in zadrževali oko- li 3000 talcev. Po dnevu živčne vojne so jih večino izpustili, z okoli 160 talci pa so se napotili proti meji s Čečenijo. Od ruskih oblasti so zahtevali, da jim omogočijo prehod v Čečenijo, sicer bodo talce pobili. Ob tem so zajeli še 37 policistov iz Da- gestana. V Moskvi se na zahte- ve niso odzvali in so kolono vo- zil s talci celo obstreljevali. Uporniki so zato izpustili le ne- kaj žensk in otrok, v zameno za ostale talce pa so zahtevali, da jih na poti v Čečenijo sprem- ljajo pomembni ruski politiki in novinarji. Po skoraj tednu dni drame s talci, Rusi niso popu- stili in so nad uporne Čečene poslali tanke, letala in pehoto. Nekaj talcev so osvobodili in ubili več upornikov. Ruski pre- mier Čemomirdin je izjavil, da Moskva svoje politike do Če^ čenije ne bo spremenila in da bo upoma kavkaSka republika ostala sestavni del Ruske fede- racije. UltranacionalistŽirinov- ski je Jelcinu predlagal radikal- no rešitev - če upornikov ne mo- re zaustaviti drugače, naj jih z napadom. V nasprotnem prime- ru se lahko sprijazni s porazom na bližajočih predsedniških vo- litvah. Kdo lio nasledil Oinlja? Predsednik italijanske repub- like Scalfaro je naposled spre- jel odstop premiera Dinija, ki mu gaje ta prvič ponudil že ko- nec lanskega leta. Dini se je za nov odstop odločil po tridnevni razpravi v poslanski zbomici, ko nobena od strank ni zahte- vala glasovanja o zaupnici nje- govi tehnični vladi. Scalfaro je Dinija za mandatarja imenoval 17. januarja lani. ko je razpad- la konservativna koalicija Sil- vija Berlusconija, tako daje bil s skoraj enoletnim obstankom na oblasti eden trajnejših itali- i janskih premierov. Zastavlja se vprašanje, kdo bo nasledil i Dinija. Težko je sicer napove- ^ dovati, vendar je precej verjet- j no. da bo na čelu nekakšne no- ve vlade nacionalne enotnosti ^ spet Dini. Berlusconi in Fini (Nacionalno zavezništvo) sta i se namreč med razpravo v po- slanski zbomici vztrajno zav- : zemala, da vlada sama odsto- j pi, v kratkem času do priprave ] volitev pa bi bil mandatar \ Lamberto Dini. Levi center se ; je bolj vneto zavzemal, da bi i Dinijeva vlada ostala na obla- i sti do konca italijanskega pred- sednikovanja LU, torej do kon- i ca junija. Pri takojšnjem od- \ stopu vlade pa so vztrajali le ; prenovitelji iz Stranke komu- | nistične prenove. \ Turčija brez Vlade i Tri tedne po parlamentarnih i volitvah je Turčija še vedno i brez vlade. .S50-članski parla- ; mentje sicer že zaprisegel, tež- i ka naloga pa je še vedno pred i mandatarjem za sestavo nove" vlade Erbakanom, voditeljem ^ skrajno islamsko usmerjene ; Stranke blaginje, kije zmaga- s la na volitvah. Islamisti so do- ^ bili le 1 ,*>8 poslanskih mest, ta- : ko da se bodo za premoč v par- i lamentu morali, združiti s ka- ; tero od močnejših strank, s Stranka Prava pot, ki jo vodi q nekdanja premierka Cillerjeva j je Erbakonovo ponudbo za se- ; stavo skupne vlade že zavrni- < la, saj sta programa strank in i rijun pristop k težavam, ki ta- j rejo državo, popolnoma različ- . na. Druga pa je Domovinska j stranka, katere vodja Jilmaz še , ni povsem zavrnil koalicijo z , Erbakanom. Cillerjeva, ki še ; opravlja dolžnosti predsedni- ce vlade, je predsedniku De- i mierlu zaupala, daje priprav- ? Ijena v desno-sredinsko koali- cijo z Domovinsko stranko, če- j prav se z Jilmazom povsem ne ] strinja. Če se v 4.^-tih dneh od ; ustanovitve parlamenta stran- ^ ke ne bodo dogovorile, bo mo- i ral turški predsednik Demirel; razpisati nove volitve. Clinton obisical vojalce Ameriški predsednik Clin- i ton je na nekajurnem obisku na Balkanu v Tuzli obiskal i Eimeriške vojake, ki se v okvi-^ ru mirovne operacije Iforja na- : hajajo v BiH. Pred odhodom ; domov seje za kratek čas us- j tavil še v Zagrebu. Na Balka- • nu sta se mudila tudi general-' ni sekretar Nata Šolana in; nemški zunanji minister Kin- kel. Bosanski predsednik Izet- ; begovič je po srečanju s Sola- no izjavil, da bo bosansko-her- i cegovska diplomacija kmalu i navezala odnose z ZRJ. Izet-^ begovič je skupaj z Natovimi; predstavniki ocenil, da izvaja- nje mirovnega sporazuma po- \ teka dobro. Pri uresničevanju ■ le-tega bodo v prihodnje sode-, lovali tudi ruski vojaki. V Tuz- ^ lo je že prispelo okrog 250 do- j bro izurjenih ruskih mož (ne-1 kateri z izkušnjami iz Čečeni-' je in Afganistana), skupno pa i jih bo v operaciji sodelovalo do i 1500. S prihodom teh prvih vo- • Jakov se je pričela prva skup- 3 na ameriško-ruska akcija pot drugi svetovni vojni. Po treh' letih in pol pa so s simbolnim > pristankom letal, ki so iz An-; cone v Sarajevo pripeljala člo- \ vekoljubno pomoč, tudi urad-; no zaprli zračni most za Sara-; jevo. Med najdaljšim zračnim : mostom v zgodovini so letala; (predvsem iz ZDA, Velikej Britanije, Francije, Kanade,) Nemčije in Italije) opravila! okrog 13 tisoč poletov in pri j tem dostavila prek 160 tisoč! ton hrane in zdravil, ki so med i triinpolletnim obleganjem me-^ sta mnogim ljudem omogoči-l la preživetje. | C. KOSEC, POPtvi Št. 3. - 18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 4 Uspešni pogovori z mednarodno banico Banka Celje je ena izmed treh slovenskih bank, ki so pri Mednarodni banki za obnovo in- razvoj kandidi- rale za dolgoročno posojilo, namenjeno oživljanju inve- sticijske dejavnosti v Slo- veniji. Zaradi te kandidature sta celotno poslovanje ban- ke pregledali dve medna- rodni ustanovi: KPMG Po- at MaiAvick iz Londona ter AIB Consultants iz Dubli- na. Na osnovi njihovega pozitivnega mnenja so v Mednarodni banki za ob-' novo in razvoj v novembru 1995 pripravili osnutek po- godbe za odobritev posojila v višini 10 milijonov nem- ških mark za obdobje 15 let s petletnim moratorijem na odplačilo glavnice. Delegacija Banke Celje, ki so jo sestavljali pomoč- nik generalnega direktorja Miloš Pešec, predstavnik sektorja mednarodnega poslovanja Stane Romih ter odvetnik iz Ljubljane Jurij Dolžan, je konec de- cembra na razgovorih v Washingtonu dokončno us- kladila besedilo pogodbe. Banka Celje tako v celoti izpolnjuje strokovne in or- ganizacijske pogoje za pri- dobitev posojila Medna- rodne banke za obnovo in razvoj, posojilo pa bo pred- vidoma na voljo še v letoš- njem letu. DB Čudežev ni za pričakovati Tako le za letošnie leto napoveilal direktor Ekonomskega Inštituta Pravne fakultete dr. Jože Mencinger Na ekonomskem strokov- nem seminarju, ki je bil minuli ponedeljek v dvorani Celjske- ga sejma, je poleg dr. Jožeta Mencingerja sodeloval tudi dr. Marko Kranjec, viceguverner Banke Slovenije. Seminar je organizirala Fit-media iz Ce- lja, udeležilo pa se ga je veliko bančnikov, direktorjev in dru- gih poslovnežev iz širše celjske regije. Tema seminarja so bila go- spodarska bilanca, gospodar- ska gibanja in pa izhodišča monetarne politike za leto 1996. Kot je bilo slišati in kar ni nič novega, se Slovenija spopada s težavami, kot so šibko gospodastvo, plačilno bilančni problemi, velik od- stotek brezposelnih, ki je začel naraščati v drugi polovici leta 1993 in drugo. Razlogov za brezposelnost pa je več. Dr. Mencinger je dejal, da se niko- li več brezposelnost ne bo zni- žala na 2,5 odstotka, v najbolj- šem primeru lahko še kdaj do- seže 7 odstotkov. Problem je prav gotovo tudi trgovinski primanjkljaj, ki bo letos presegel milijardo dolar- jev. Dolgoročno gledano je problem tudi sistem pokojnin. Prepričan pa je, da je Sloveni- ja doslej največ naredila na področju inflacije. »Toda v le- tošnjem letu tečaj, ki ga je si- cer težko napovedovati, ne bo mogel zadrževati inflacije. Ne misUm seveda, da bo sloven- sko gospodarstvo propadlo, saj se vse skupaj vendarle po- časi normalizira, « je dejal dr. Jože Mencinger. Monetarna politika je bila v preteklem letu, če jo merimo s stopnjo inflacije, uspešna. »Poskušali smo vplivati tudi na devizni tečaj, vendar brez uspeha. Mislim, da bo v pri- hodnje težko doseči tečaj, ki bi zagotavljal stabilnost, čeprav je cilj Banke Slovenije ravno to,« je poudaril dr. Marko Kranjec. V prihajajočem letu bodo vplivali na monetarno politiko procesi sanacije, združevanja bank, razvoj de- narnega trga in trga kapitala, sistem kontroliranja finančnih institucij in reforme plačilne- ga prometa. »Ne morem napo- vedati, kakšen bo tečaj ali in- flacija, pričakujem pa, da bo- do obrestne mere še naprej pa- dale. Mislim, da bo enkrat pri- šel čas, ko bo tečaj postal fik- sen,« je bil optimističen dr. Kranjec. V razpravi je bilo slišati pri- pombe, zakaj ima Slovenija tako poceni bencin, tako viso- ke stroške dela in velik odsto- tek sive ekonomije, poleg tega pa so bili nekateri mnenja, da bi lahko nekaj denarja v dr- žavni proračun pritekalo tudi z obdavčenjem na avtomobile kot na premoženje. DAMJANA SEME Glede na nasmejane obraze direktorja Fit-medie Jožeta Volfanda, dr. Jožeta Mencingerja in dr. Marka Kranjeca menda lahko upamo na bolj spodbudne rezultate v letu, ki prihaja. Slovensiii tralitor leta ^ ~ Po izboru naročnikov in bralcev strokovne kmetijske revije Kmetovalec je postal »Slovenski traktor leta 1996« Zetor 43 40. Na drugem do petem mestu mu sledijo traktorji Same Silver 90, Zetor 53 40, Massey Ferguson 362 in Zetor 63 40. Rezultate so razglasili na priložnostni slovesnosti v Slovenj Gradcu. Zetor 43 40 je bil že drugo leto zapored izbran za »Slovenski traktor leta«. Vse kaže, da je bilo pri izboru odločilno razmerje med ceno in lastnostmi oziroma zmogljivostmi traktorja. Priz- nanje je prevzel direktor Gorenja Trgovina Alojz Kovše. To podjetje je namreč zadnja tri leta in pol generalni zastopnik za prodajo traktorjev Zetor v Sloveniji. V tem času jim je uspelo zadržati visok tržni delež Zetorja v skupni prodaji traktorjev v Sloveniji, organizirali pa so tudi široko mrežo pogodbenih pro- dajalcev (23) in servisnih centrov (10). Letos bo mogoče tudi v Sloveniji kupiti žetvene in druge stroje največjega evropskega proizvajalca - nemškega Claasa. V Gorenju Trgovina pa načrtu- jejo še nadaljnje širjenje ponudbe kmetijske mehanizacije, pose- bej bi želeli obogatiti ponudbo traktorskih priključkov. M. LIPOVŠEKi Sugros v stečaj Sodni senat celjskega sodišča je pred dnevi potrdil predlog za uvedbo stečaja v zasebnem grosističnem podjetju Sugros. Za stečajno upraviteljico je bila imenovana Danica Ojsteršek, na Zavodu za zaposlovanje pa je zaradi stečaja podjetja 168 delavcev. S stečajem Sugrosa Celje tako ostaja brez večjega grosističnega podjetja. Se pa za oživitev grosistične dejavnosti ter za najem ali pa odkup prostorov, ki so zdaj v lasti sklada za razvoj, zanimajo Mcrcator, zasebnika Tuš in Prekoršek ter trgovska podjetja s celjskega območja. Enajst trgov- skih podjetij je namreč že podpisalo pismo o nameri za ustanovitev oskrbnega centra. IB Prva tudi v letu 1905_ Pivovarna Laško le s 55-odstotnlm tržnim deležem na prvem mestu med slovenskimi pivovarn v Pivovarni Laško so lani zvarili 1,130 milijona hekto- litrov piva in tako še poveča- li uspešno prodajo iz leta 1994, uspeli pa so obdržati tudi prvo mesto na sloven- skem tržišču, ki ga zdaj po- krivajo že 55-odstotno. Z lanskim povečanjem proizvodnje so v pivovarni več kot zadovoljni, še zlasti, če jo primerjajo z letom 1992, ko so zaradi razpada Jugoslavije izgubili večino svojega trga in so zvarili le 890.000 hektolitrov .piva, pretežno za slovensko tržiš- če. Lani so izvozili skoraj 16 odstotkov svoje proizvodnje. večinoma v države nekdanje Jugoslavije in tudi v Italijo, letos pa naj bi izvoz še neko- liko povečali, zlasti na račun ukinjenega embarga za trgo- vanje s Srbijo. Kot velik uspeh štejejo v pivovarni tu- di dejstvo, da so v zadnjem letu svoje tržišče razširili na vso Slovenijo, saj se je pov- praševanje po laškem pivu povečalo tudi na Gorenj- skem, Notranjskem, na Oba- li in celo v Ljubljani, to je na območjih, ki so bila prejšnja l^ta predvsem »unionova«. Kljub precejšnji konkurenci domačih pivovarn, nezane- marljiv pa je tudi delež uvo- ženega piva, je tako Pivovar- na Laško v lanskem letu po- večala svoj delež na sloven- skem tržišču za kar sedem odstotkov. Leta 1994 so v pivovarni ugotavljali, da se struktura prodaje piva glede na vrsto embalaže spreminja in da se povečuje zlasti prodaja v pločevinkah. Danes razmi- šljajo že o tem, da bodo mo- rali kmalu posodobiti linijo za polnjenje pločevink, saj je sedanja že premajhna in tudi dotrajana. Lani je bila na- mreč kar četrtina prodanega piva prav v pločevinasti em- balaži. JI Benetton tudi v Celju Novo prodalalno so odprli včeraj na StanetovI ulici - Z novimi trgovci prihajalo v mesto tudi drugačni odpiralni časi Zasebno podjetje M Point, ki ima sedež v Domžalah, vodi pa ga direktorica Mojca Dovgan, je včeraj opoldne na Stanetovi 3 v Celju odprlo trgovino svetovno znanega podjetja Benetton s prav ta- ko dobro znanin programom United colors of Benetton. Sodobno urejena Benetto- nova trgovina je v prostorih nekdanjega frizerstva Zora, ki je s svojo dejavnostjo na Stanetovi ulici prenehalo za- radi vrnitve objekta nekda- njemu lastniku. Podjetje M Point ima Benettonovo pro- dajalno že v Domžalah, po- dobno kot v njihovi doseda- nji prodajalni pa bodo tudi v Celju ponujali kupcem celo- ten program Benettonovih izdelkov za dojenčke, odraš- čajočo mladino in odrasle. Ponudbo so popestrili še z modnimi dodatki znamke Benetton, z rutami, šali, ka- pami, galanterijo, čevlji in športno obutvijo. Kot pravi- jo v podjetju M Point so z novo prodajalno približali Celjanom in okolicanojn kvalitetna Benettonova oblačila in obutev, ki so jo doslej kupovali preko meja ali po drugih slovenskih me- stih, investicija tega domžal- skega podjetja pa pomeni tu- di približno sedem novih de- lovnih mest. V primerjavi z večino celj- skih trgovin, ki svoja vrata zvečer zapirajo ob 19. uri, ob sobotah pa ob 12. uri, je za- nimiv podatek o odpiralnem času. Med tednom bo Benet- ton odprt od 8. do 20. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. Sicer pa je ime Benetton danes poznano na vseh kon- cih sveta. Njihove korenine segajo v leto 1958, ko je v Trevisu s tremi pletilnimi stroji začeli ustvarjati Luci- ano Benetton skupaj s svo- jim bratom in sestro. Danes ta delniška družba kotira na vseh borzah sveta, prisotna je v 110 državah sveta z več kot 7 tisoč trgovinami, skup- no je v trgovini in proizvod- nji zaposlenih 60 tisoč ljudi, že v letu 1992 pa so izdelali 92 milijonov artiklov. Benet- ton, znan po svojih rekla- mah, ki dvigujejo veliko pra- hu, bo v tem mesecu začel proizvajati v novi tovarni, veliki 40 tisoč kvadratnih metrov in popolnoma roboti- zirani. Luciano Benetton, lastnik tega giganta, se je pred kratkim mudil v Ljub- ljani, kjer so se dogovarjali za obojestransko sodelova- nje oziroma sodelovanje slo- venske industrije z Benej^- tonom. IRENA BAŠA Zadružniki y Lašlcein Prihodnji teden, 23. in 24. jj. nuaija, bo Zadružna zveza Slove, nije v LaSkem organizirala tiadi. cionalni letni posvet zadružnikov, Na srečanju v Kulturnem domu v Laškem bodo zadružniki obravna. vali aktualna razvojna vprašanja slovenskega kmetijstva in gozdar- skega zadružništva. Prvi dan na) bi se posveta udeležili predsedni); Zadružne zveze Slovenije Fre- lih, minister za ekonomske odno- se in razvoj Janko Deželak, kme- tijski minister dr. Jože Osterc tet (kžavni sekretar Ivan Obal. Precej zanimanja pa bo gotovo vzbudil pogovor o položaju zadmg v pro. cesu lastninskega preoblikovanja živilsko predelovalne industrije, o čemer se bodo zadružniki pogovar- jali s predstavniki Agencije za pre-j strukturiranje in privatizacijo Novost v ponudili SKB Januarjaje začel delovati glasov- ni odzivnik za podjetniške tečaje SKB banke. SKB bank^ to novost ponuja kot ena prvih slovenskih bank. Z brezplačnim telefonskim klicem na številko 080 15 14 bodo poslej podjetja 24 ur na dan lahko izvedela, kakšni so tečaji tujih va- lut Odzivnik predvaja uvodrio spo- ročilo, datum tečajnice, valute ter nakupne in prodajne podjetniške tečaje SKB banke. Namensici denar za ceste Po zakonu o zagotovitvi namen- skih sredstev za gradnjo avtocest- nega omrežja je v Slovenij i za grad- njo novih avtocest namenjen tudi 16 odstotni delež od prodanih po-y gonskih goriv. Po tem zakonu d. bencinski tolar zbira od leta 1994 do konca 1999. V parlamentanu proceduri pa je trenutno fmilog zt | kona o podaljšanju zbiranja tega namenskega vira do konca leta 2004. V lanskem letu smo v Slo- veniji z bencinskim tolarjem zbra- li 17,7 milijarde tolarjev, s cestni- nami pa še dodatnih 4,9 milijarde tolarjev. Potrdiia obratovainicam v prostorih Območne obrtne zbornice Celje so včeraj, v sredo, podelili potrdila o verificiranih obratovalnicam vsem tistim zaseb- nikffln, katerih obratovalnice izpol- njujejo merila za praktično pouče-j vanje učencev. Obratovalnice je v skladu z obrtnim zakonom in do- govorom med Obrtno zbornico Slovenije, Ministrstvom za šolstvo in šport ter Gospodarsko zbornico Slovenije verificirala posebna ko- misija Na območju, ki ga pokriva Območna obrtna zbornica Celje, je potrdilo o ustreznosti obratoval- nice za izobraževanje posamezne- ga poklica dobilo 74 obrtnikov. Regionaini podjetnišici center župani trinajstih občin ter pred- stavniki nekaterih obrtnih zbornic s celjskega območja so konec mi- nulega talna podpisali dogovor o ustanovitvi Regionalnega podjet- niškega centra. Center naj bi pod- jetnikom omogočil lažji dostop do sredstev za razvoj malega gospo- darstva, pripomogel k večj i decen- tralizacij i in hitrejšemu ustanavlja- nju lokalnih operativnih cenyx)v! Ustanovitelj centra, ki bo začel de; lovati konec meseca, bo Razvojni center Celje, ki bo prispeval 30 od- stotkov ustarx)vitvenega kapitala. 40 odstotkov naj bi prispevalo gos- podarsko ministrstvo, 30 odstotkov pa občine ter gospodarske in obrt- ne zbomice Gre za pilotski pro- jekt, v katerem bo poleg celjskega sodelovalo še zasavsko in pomur- sko območje, dokončno pa bmehkimi< metodami pa so to število zaposle- nih zmanjšali na 4007 de- lavcev. Toliko je bilo v podjetju zaposlenih ko- nec minulega leta. Letos pa so začeli po nekaj suš- nih letih sprejemati tudi nove delavce. Prvih 18 novih delav- cev so v premogovniku zaposlili v začetku janu- arja. Do konca tega mese- ca bodo zaposlili še 15 mladih delavcev, večino- ma rudarjev. Pri tem se je ali se še bo v kratkem s služenja vojaščine vrnilo 9 delavcev. Tako bo ko- nec januarja v podjetju zaposlenih 4048 delav- cev. Do konca leta načr- tujejo, da bodo zaposlili tudi vse, ki bodo uspešno opravili šolanje v velenj- ski rudarski poklicni šoli. Tudi s strateškim načr- tom podjetja za obdobje 1996-2005 so glede na na- črtovano proizvodnjo in produktivnost na zapo- slenega predvideli po- stopno novo zaposlova- nje. Tako naj bi po letu 1998 vsako leto zaposlili okoli 200 novih delavcev. Z naravno fluktuacijo pa naj bi kljub temu v pre- mogovniku do leta 2005 zmanjšali število delav- cev na 2058. D. JANEŽIČ it. 3. - 18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK AKTUALNO Velike zamisli male bolnišnice y Bolnišnici Topolšica se lotevalo tržno zanimivega programa dopolnilnih delavnosti - V bolu za preživetle v 75 letih delovanja je Bol- nišnica Topolšica doživljala mnoge vzpone in padce. Svoj čas je imela 320 bolniških po- stelj, v letu 2000 pa bi bilo to število predvidoma že več kot razpolovljeno, saj naj bi Slo- venija glede na pogodbo, ki so jo v bolnišnici sklenili z repu- bliškim Zavodom za zdrav- stveno zavarovanje, potrebo- vala za zagotovljen program le še kakšnih 120 bolniških po- stelj. V tej bolnišnici, speciali- zirani za splošno intemistiko in zdravljenje pljučnih bolez- ni, iščejo v želji po preživetju tudi nove možnosti zaslužka. Načrtujejo namreč izvajanje dopolnilnih programov na po- dročju zdravstvene, svetoval- ne in storitvene dejavnosti. Kakršnokoli razprodajo bolnišničnih objektov kar na- jodločneje zavračajo. V letu 1994 so z Zavodom za zdrav- stveno zavarovanje Slovenije sklenili pogodbo za 156 bolni- ških postelj, kolikor jih imajo tudi ta hip. Ravno zaradi zmanjševanja pogodbenih ob- veznosti do republiškega za- voda so že pred skoraj dvema letoma morali začasno zapreti bolnišnični objekt Smrečina z 80 posteljami, nekaj let pa je prazna in neizkoriščena tudi Vila Breda, kjer je bilo včasih 50 postelj. »Zdravstvena politika po- staja v zadnjih letih vse bolj restriktivna, na kar so vplivale predvsem drugačne ekonom- ske zmožnosti družbe in spre- membe v obolevnosti ljudi. Vendar pa smo prepričani, da je ukinjanje intemističnih po- stelj nesmiselno, potrebno jim je dati le ustrezno vsebino,« meni dr. Janez Poles, direktor Bolnišnice Topolšica. »Posteljne kapacitete so pri nas iz leta v leto upadale. Na Zavodu za zdravstveno zava- rovanje in pristojnem ministr- stvu nam niso priznavali ustreznih kadrovskih norma- tivov. To pomeni, da smo bili konstantno podzaposleni. Ce- na storitev v naši bolnišnici je bila bistveno nižja kot v osta- lih bolnišničnih ustanovah. Minulo leto smo sicer zaključi- li z izgubo, vendar je po naši oceni povsem objektivna, saj je posledica nizkih cen materi- alnih stroškov in izredno niz- ko priznanega kadra. Cena na- ših storitev v decembru 1993, denimo, je znašala 66 odstot- kov od povprečne republiške cene. Zgovoren je tudi poda- tek, da znaša povprečna zapo- slitev na segmentu intemistike 2,7 delavcev, v naši bolnišnici pa le 1,04. Omenjeni podatki kažejo, da imamo storilnost nad slovenskim povprečjem.« Izpad dohodka na segmentu neustrezno vrednotenega ka- dra in materialnih stroškov so potemtakem morali kompen- zirati z ekstra prihodkom. Novi viri zaslužlfa v zadnjih letih namenjajo posebno skrb preventivnim pregledom, svetovanju in izo- braževanju, razvili so tudi programe za managerje, šport- nike in ostale ljudi, ki oprav- ljajo stresogena dela. V svojih laboratorijih nudijo testiranja za člane jamskih reševalnih služb ter člane gasilskih ekip, opravljajo pa tudi storitve za več kot 500 slovenskih letalcev in 100 potapljačev. Vse te de- javnosti so se že izkazale kot ekonomsko učinkovite, zato so začeli razmišljati, kako bi ne- izkoriščene objekte smiselno uporabili v zdravstvene name- ne in pristopili k razvoju pro- jekta zdraviliško-bolnišnične- ga turizma. »Prednost nam daje že pro- stor, edini v Sloveniji, ki zdru- žuje na relaciji 600 metrov zdravilišče s termalnim vrel- cem, hotel, bolnišnico in kom^ pletno infrastrukturo,« ugo- tavlja dr. Poles. Vse presežne zmogljivosti, ki jih premore bolnišnica, bo- do še agresivneje prodajali. Nekatere izmed njih že tačas uspešno tržijo, kot na primer storitve v bolnišnični pralnici, kuhinji in vrtnariji. Nove dopolnilne dejavnosti pa bodo razvijali zlasti na po- dročju preventive, ki je pri nas še zelo šibka, in na segmentu športne medicine, ki prav tako pušča prazen prostor. Zdrav- stvena dejavnost bo ostala pri- marna, vendar bi jo radi ponu- dili v drugačni obliki, na pri- mer prek pogodb s podjetji in sovlagateljskih deležev, odpr- ta pa bi bila kajpada vsem sa- moplačnikom. Del prostih ka- pacitet objekta Smrečina bodo namenili nadstandardni bol- niški oskrbi, ki je bodo lahko deležni vsi bolniki z nadstan- dardnim zavarovanjem. Pred- videvajo tudi sanacijo Vile Brede, v kateri naj bi uredili hotelske kapacitete visoke ka- tegorije. Tako bi 7 luksuznih apartmajev namenili najzah- tevnejšim uporabnikom zdravstveno preventivnih in zdraviliških storitev. V okviru svetovalno-izobra- ževalne dejavnosti pa se lahko v Bolnišnici Topolšica v krat- kem nadejamo tudi šole zdra- vega življenja, ki bo postala del ustaljene promocije zdrav- ja. Večji del dopolnilnih dejav- nosti bodo pričeli intenzivno razvijati že spomladi. KSENIJA LEKIČ Foto: A. OJSTERŠEK Dr. Janez Poles: »Na področju zdravstvenega udejstvovanja iščemo med bolnišnico in zdraviliščem vezni člen, ki bi nam omogočil, da bi lahko vrhunske zdravstvene storitve prodajali tudi na segmentu preventivne in svetovalne dejavnosti.'^ Zrečani vedo kaj hočejo v občini Zreče v teh dneh pripravljajo načrte in projekte za delo v tem letu. V začetku februarja se bo tako sešel občinski svet, ki bo na prvi letošnji seji predvidoma dokončno od- ločil o osamosvojitvi občin- skega javnega zavoda za otroško varstvo, ustanovi- tvi stanovanjskega in skla- da za stavbna zemljišča ter proračunu za to leto. Proračim v teh dneh obravnavajo in usklajujejo tudi vse komisije občinske- ga sveta, še pred njegovo sejo pa bo tudi sestanek žu- pana s predstavniki poli- tičnih strank. Do konca marca bo zaživela tržnica v Zrečah, saj lastniki lokalov le te že urejajo, dva pa sta še vedno na voljo. V teh dneh bodo Zrečani pričeli iskati izvajalca za gradnjo telovadnice pri osnovni šo- li, glede financiranja tega projekta pa bodo letos ste- kli tudi dokončni dogovori z ministrstvom za šolstvo in šport. Letos naj bi se pričela še gradnja bloka v Zrečah, z ministrstvom za promet in zveze pa se bodo skušali dokončno dogovoriti o ure- ditvi zreškega križišča. Steklo naj bi tudi urejanje vodovoda na Malo Goro in ureditev čistilne naprave za pitno vodo v Zrečah. Za oba projekta je že priprav- ljena lokacijska dokumen- tacija, letos pa se bo občina z ministrstvom za okolje skušala dogovoriti za kre- ditiranje izvedbe. Še eden večjih letošnjih projektov v občini Zreče pa bo asfalti- ranje dveh kilometrov cest na demografsko ogroženem območju v Skomarju, Res- niku in na Planini. A. N. Novi programi za nove goste Zdravilišče Laško se prilagala novim razmeram in postala medicinski In turistični center — Predvidoma lunlla bo zgralen nov zunanll bazen Leto 1995 je bilo prelomno za Zdravilišče Laško. Sprejeli so novo strategijo razvoja, ki ima podjetniški značaj in te- melji na povezovanju medici- ne in turizma. Vodstvo zdravi- lišča na čelu z direktorjem mag. Romanom Matkom se je odločilo, da se mora zdraviliš- če postopoma otresti značaja bolnišnice in se preusmeriti v celovit zdraviliški in turistični center, zaradi česar so že lani pričeli s pr\'imi potrebnimi naložbami in z novimi progra- mi na področju ponudbe. Po- leg tega so začeli tudi postop- ke za preoblikovanje v delni- ško družbo, ki naj bi bili kon- čani že letos. Tolikšen zasuk v razvojnem smislu so narekovali predvsem spremenjeni pogoji poslova- nja, saj se je prihodek zdravi- lišča na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje začel močno krčiti. Še leta 1994 ]e laško zdravilišče ustvarilo 60 odstotkov prihodka na račvm rehabilitacije in zdravljenja ljudi, ki so prihajali z napotm- cami, lani pa se je ta delež zmanjšal na 49 odstotkov. Po- leg tega je nacionalna zdrav- stvena zavarovalnica lani za 500 tolarjev znižala tudi ceno oskrbnega dne za bolnike, ki so prišli na zdravljenje z na- potnico in zanje tudi omejila število terapij. Zaradi tega je prihodku zdravilišča pretila precejšnja vrzel, a so jo uspeš- no zapolnili z novimi počitm- škimi in dnevnimi programi, ki so privabili nove goste. Gostje zdravilišča tako niso več pretežno le bolniki, ampak je vse več tudi takšnih, ki pri- dejo v Laško na počitnice ali pa preprosto zato, da storijo nekaj več za svoje zdravje. De- lež gostov, ki si bivanje plaču- jejo sami, se je lani povečal na 36,5 odstotka, tujcev je bilo 9 odstotkov, letna zasedenost pa je bila 77 odstotna. Zdravilišče je ustvarilo 600 milijonov to- larjev prihodka, od tega je bilo 30 milijonov tolarjev dobička. V skladu z novo razvojno strategijo je Zdravilišče Laško že lani začelo z več naložbami. V neposredni bližini hotela so odprli novo vrtino, s katero so si zagotovili stalne vire ter- malne vode, pripravili so vso dokumentacijo za gradnjo zu- nanjega bazena, lotili pa so se tudi postopne obnove hotela. Zunanji bazen, ki si ga v La- škem želijo že več kot dve de- setletji, so delavci celjskega Gradisa začeli graditi decem- bra lani, končan pa naj bi bil junija letos. Bazen, ki bo imel 200 kvadratnih metrov vodnih površin, voda v njem pa bo imela 34 stopinj in bo zato mo- goče tudi kopanje pozimi, bo prilagojen tudi invalidom in ostalim obiskovalcem z omeje- nim gibanjem. Povezan bo s sedanjim zaprtim bazenom, ki ga prav tako nameravajo ob- noviti, še letos pa se bodo v zdravilišču lotili postopne ob- nove celotnega hotela. Dela bodo končana najkasneje do pričetka prihodnjega leta, od- visno pač od denarja, saj bodo samo za nov zunanji bazen morali plačati 250 inilijonov tolarjev. Kljub prenovi hotela v zdravilišču še niso opustili misel o gradnji novega hotela. Stal naj bi severno od sedanje- ga, na prostoru, kjer je Inina bencinska črpalka. To naj bi namreč po načrtih prestavili v bližino Petrolovega bencin- skega servisa. Zdravilišče Laško je te dni za- čelo uveljavljati novo blagov- no znamko »klub zdravja«. I^edstavlja jo hudomušni vo- domec. Ptič, ki zaenkrat še ni- ma imena, dviguje dve lahki uteži, v ozadju je modra ter- malna voda. Novo naravnanost poudar- jajo v zdravilišču tudi z novimi programi. Zdraviliške usluge so dopolnili z zdravniki speci- alisti, podpisali so pogodbo o poslovnem sodelovanju z bol- nišnico v Valdoltri in opremili nov kardiofitnes center. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Z devizami po starem UlIBLJANA, 10. januar ja (Dnevnik) - Svet Banke Slo venije je ugotovil, da se raznie. re na deviznem trgu spreminja, jo in da lahko razveljavi sklep sprejet v začetku lanskega de cembra. To pomeni, da ni ve( potrebno tedensko izenačevanj) odkupa tujih valut s prodajo \ bančnih in pogodbenih menjal, nicah. Zeiena aiternativa LJUBLJANA, 10. januar ja (Dnevnik) - Nova stranki 2^1ena alternativa je uradno gistrirana. V teh dneh ustanav. Ijajo 26 občinskih in pet regii. skih odborov. Novo zeleno stranko so po besedah njenega predsednika Iva Ferbežarja ustanovili zato, ker velika koj licijani sposobna uveljaviti eko. loškega načina tržnega gospo- darjenja, preprečiti razpada so cialnega, zdravstvenega in po kojninskega varstva in razširiti demokratičnega odločanja Podpredsednika stranke sta Le« Šešerko in Aljoša Pajk. Svetniici o proračunu UDBLJANA, 10. januar, ja (Večer) - Državni svet je raz- pravljal o dopolnjenem predlo- gu letošnjega državnega prora- čuna Njegova komisija za gos- podarstvo je ugotovila, da ni bil upoštevan sklep sveta, da se pri- pravita nov predlog bilance lotnih prihodkov in odhodkov in nov predlog proračuna, take da odhodki v letu 96 ne bi bili realno višji od tistih v letu 9ii Drugi dve komisiji sta proračuii podprli z zadržki ali pa v celoti, le komisija za lokalno samoi^ pravo in regionalni razvoj je me- nila, da ni sprejemljiv. Svetniki zato niso mogli sprejeli konkret- nih sklepov, pač pa so menili, daje treba sklicati usklajevalnc komisijo in nato ponovno dr- žavni svet. Zavrniii podražitve UUBLJANA, 11. januar ja (Večer) - Vlada je zavrnila zahtevke za povišanje cene električne energije, plina v je- klenkah in mednarodnih tele- fonskih pogovorov ter naročni- ne, sprejela pa je sklep, po kate- rem znaša zajamčena plača n prvo letošnje trimesečje 32.30(1 tolarjev. Vlada je tudi zahteva- la, da se opravi neodvisna revi- zija prodaje vrelcev v Rogaški 0ifoijevietu1995 LJIIBUANA, 11. januar ja (Večer) - Vlada je sprejela obsežno poročilo o stanju oko- lja v minulem letu, ki kaže, da se onesnaženost ni bistveno spremenila. Onesnaženost zra- ka z žveplovim dioksidom in di- mom pada, presegamo pa mej- ne vrednosti pri ozonu. Kako- vost površinskih voda se izbolj- šuje, področje hrupa pa je za- postavljeno. Vse manj je denar- ja za varstvo okolja, zamujamo pa pri operacionalizaciji zako- na o varstvu okolja, so ugotovi- li v poročilu. Strategija osicrbe z elei(tril(o LJIIBUANA, n. januar ja (Delo) - Državni zbor je spc^ jel resolucijo o strategiji rabe i"^ oskrbe Slovenije z energijo. Vf' sto replik so imeli v razpravi o dopolnilih k poglavju o JE Kr5' ko. Načelo so se strinjali, daj" je treba postopoma zapreti in ^. dolgoročno odpovedati tej vrsj energije, zelo nasprotujoči'' mnenj pa so si bili, kako hit'*' naj bi to storili. it. 3. - 18. ianuar 1996 VROČA TEMA NOVI TEDNIK Sto petdeset metrov težav in želja y zidanem Mostu pUeJo oporečno vodo - Gradnja novega vodovoda se Je ustavila leta 1993 - RadeškI komunalcl kllub številnim prošnjam molčijo ' Predsednik sveta krajevne skupnosti Zidani Most Milan Vodišek, ki je tudi občinski svetnik, je lani na dveh sejah občinskega sveta vprašal, zakaj občina ne narecU niče- sar za dokončanje vodovoda Kopitnik, po katerem bi že pred časom morala priteči v kraj zdrava pitna voda. Od- govora še do danes ni dobil, saj vsi odgovorni prelagajo problem drug na drugega, otroci v šoli pa še naprej pi- jejo oporečno vodo. Vodovod Kopitnik, po ka- terem naj bi v precejšnji del Zidanega Mosta končno pri- tekla zdrava, neoporečna vo- da, so začeli graditi leta 1992 in gradnjo eno leto kasneje končali. Ne zato, ker bi bila dela, ki so potekala pod okriljem Komunalnega po- djetja Radeče, izvajalo pa jih je celjsko podjetje Nivo, že zaključena. Gradnja vodo- voda se je preprosto ustavila in to le kakšnih 150 metrov od naselja nad kamnolo- mom, kjer je poleg šole in vrtca še okrog 20 stanovanj- skih hiš, tam je tudi nova poslovno stanovanjska zgradba, ki jo imenujejo »vi- la Zidani Most« in ki je poleg šole prvi večji objekt, zgra- jen v kraju po 2. svetovni vojni. »Narejeno je zajetje, po- stavljen je cevovod z razbre- menilniki in z vsem, kar pač sodi zraven, zgrajen je tudi rezervoar,« pojasnjuje Milan Vodišek. »Ko smo lani ob- navljali cesto, so laški komu- nale! na našo zahtevo položi- li od začetka naselja do kam- noloma še kakšnih 100 me- trov cevi, da ne bi zaradi no- vega vodovoda naselja raz- kopavali še enkrat. In to je res zadnja stvar, ki je bila narejena za vodovod Kopit- nik. Vrata rezervoarja so za- prta že tretje leto, in name- sto da bi otroci v vrtcu in v šoli, pa seveda tudi vsi ostali pili zdravo vodo, ki jo imamo praktično že tik pred nosom, iz pip še vedno teče stara, oporečna.« Sedanji vodovod je bil zgrajen pred skoraj pol sto- letja. Cevi so železne in že nekoliko dotrajane, speljane so tik pod površino in tečejo po območju, ki je dokaj pla- zovito. Voda, ki priteka po teh ceveh, je oporečna in če- stokrat ne pomaga niti dva- krat tedensko kloriranje. Kritično je zlasti v poletnih mesecih in v sušnih obdob- jih. Poleg tega so cevi ozke in po njih priteče premalo vode za današnje potrebe. Ko so gradili stari vodovod, je bila namreč v tem delu Zidanega Mosta le šola, danes pa je tu že celo iiaselje. »Oporečne vode pa ne pijejo le v šoli in v hišah nad kamnolomom, ampak tudi na železniški po- staji,« pojasnjuje Vodišek. »Lahko bi rekel, da so raz- mere tam še celo bolj kritič- ne. Vodovod, po katerem priteka voda na postajo, je še iz avstroogrskih časov. Cevi so debele, saj so vodo včasih rabili za napajanje parnih lokomotiv. Ker le-teh že dol- go ni več, voda zastaja v sta- rih litoželeznih ceveh in je seveda oporečna. Poleg tega je vodovod težko vzdrževati, saj poteka pod železniškim tirom in lahko si mislite, kaj bi bilo, če bi prišlo do kakšne večje okvare. Železničarjem sem zato predlagal, naj se priklopi j o na naš nov vodo- vod in narejeni so bili že na- črti, vendar so si premislili. Raje bodo ostali pri >svoji< vodi iz Frankovega vrelca in bodo denar namesto za cevi porabili za klorator na starih ceveh. Škoda, saj sploh ne gre za veliko vsoto, škoda pa je tudi zato, ker na postaji, ki je prepolna potnikov zlasti v poletnih mesecih, ne bodo imeli neoporečne vode izpod Kopitnika.« Brez odgovorov In pomoči Ko se je leta 1993 gradnja vodovoda ustavila, so Mila- nu Vodišku na Komunalnem podjetju Radeče povedali, da zato, ker nimajo uporabnega dovoljenja. Le-tega pa da ne morejo dobiti zato, ker se ne morejo dogovoriti z lastni- kom zemljišča, na katerem stoji rezervoar. To niti ne ču- di, saj so komunalci imeli so- glasje le za cevovod, rezervo- ar pa so naredili brez vede- nja lastnika zemljišča. »Ra- zumem jezo lastnika, gospo- da Rebemika, ker so komu- nalci na njegovi zemlji kar tako, brez soglasja, zgradili še rezervoar. Razumem tudi njegovo zahtevo za odškod- nino, vendar sem prepričan, da bi se vse lepo izteklo, če bi se namesto Radečanov pogo- vorili z njim mi iz krajevne skupnosti.« Milan Vodišek je zato v preteklih letih kar nekajkrat prosil v Radečah za pojasni- lo, vendar pa, kot pravi, ra- deški komunalci od leta 1993 ne kažejo več nobenega zani- manja za vodovod Kopitnik. Zdaj, ko sta se občini razde- lili, pa jih težave bivših so- občanov brigajo še manj. In to kljub temu, da je Zidani Most, pa čeprav le z odvo- zom smeti, še danes povezan z radeškim Komunalnim po- djetjem, pod čigar okriljem je bil do razdelitve bivše ob- čine. Pravzaprav so prebivalci Zidanega Mosta še vedno razdeljeni med Laškim in Radečami, kamor še naprej hodi v šolo večina njihovih otrok, kjer vadijo njihovi športniki in kjer imajo »svoj« zdravstveni dom. Za- to tudi ne čudi, da so bili proti razdelitvi občine, ko pa se je vendarle bilo treba od- ločiti za eno ali drugo, so se raje kot k radeški priključili k laški občini. »Če bi nas da- nes zopet vprašali,« je pre- pričan Milan Vodišek, »bi bili zagotovo še vedno proti razdehtvi, saj smo, zlasti na komunalnem področju, ne- kako obviseli v zraku in smo prepuščeni sami sebi. Rade- čanov ne brigamo več, Laško pa je daleč. Večino komunal- nih zadev urejamo kar sami, vendar za to ne dobimo prav nobenega dodatnega denar- ja. Težko je zlasti takrat, ko zapade veliko snega in mo- ramo sami poskrbeti za pre- voznost cest. V okoliških krajih orjejo sneg kar kmetje sami, v Zidanem Mostu pa moramo na pomoč poklicati laške komunalce, ki nam de- lo seveda tudi zaračunajo. Tudi z vodovodi v krajevni skupnosti že dolga leta upravljamo sami, zato meni- mo, da bi morali dobiti v upravljanje tudi vodovod Kopitnik.« Milan Vodišek meni, da bi lahko sami zelo hitro rešili problem in v kraju ne bi več pili oporečne vode. Lahko bi povezali star in nov rezervo- ar, vendar bi bila takšna re- šitev le zasilne. Zato bi bilo bolje, da bi položili še tistih manjkajočih 150 metrov ce- vovoda od novega rezervoar- ja do naselja in problem do- končno rešili. »Res je neod- govorno, da otroci v šoli in v vrtcu pijejo oporečno vodo, medtem pa zdrava odteka v jarek. Ko sem pred časom zopet poklical na Komunalo Radeče, mi je direktor Knaus dejal, da bi se o vodovodu Kopitnik morala dogovoriti radeški in laški župan. Zato sem se obrnil na župana Pe- tra Hrastelja, ki me je napo- til na Komunalno podjetje Laško, kjer pa o vodovodu niso prav ničesar vedeli. O našem problemu sem kot svetnik dvakrat opozoril tu- di na seji občinskega sveta, vendar ustreznega odgovora do danes še nisem dobil. Na- pisal sem tudi pismo rade- škim komunalcem in jih pro- sil, naj že vendarle predajo ključe rezervoarja naši kra- jevni skupnosti. Prepričan sem, da bi spor z lastnikom zemljišča, na katerem stoji nov rezervoar, kmalu rešili, pa tudi zadnjih 150 metrov vodovoda ne bi bil tako velik strošek. Če nam laška občina ne bi hotela finančno poma- gati, bi pa sami stisnili zobe in zbrali potrebni denar.« Še prej bo Milan Vodišek o problemu z vodovodom Ko- pitnik zopet povprašal ko- munalce in občinarje, pri če- mer upa, da si bo vodovod prišel končno ogledat tudi nekdo iz laške občinske uprave. »Naj vidijo, da si problemov ne zmišljujemo in da je rešitev res zelo blizu,« pravi. »Resnično si želim, da bi dokončali vodovod in tako rešili vsaj enega od naših problemov. Mnogi pozablja- jo, da smo v Zidanem Mostu poleg velike železniške po- staje tudi ljudje, ki bi v svo- jem kraju, pa kakršen že je, majhen in stisnjen med bre- gove, radi tudi lepo živeli.« JANJA INTIHAR Vrata rezervoarja so zaklenjena že od leta 1993. Milan Vodišek, predsednik krajevne skupnosti Zidani Most, meni, da v Laškem ne znajo prisluhniti težavam zunaj občin- skega središča. Zakaj je stanovanje prazno? Stanovalci bloka na Oblakovi ulici 28 v Celju se že nekaj mesecev sprašujejo, zakaj so vrata enega od stanovanj v zad- njem nadstropju njihove zgradbe že ne- kaj mesecev zaprta, okna pa so, pravijo, zabita kar z deskami. Menijo, da je sta- novanje last Splošne bolnišnice Celje in se zato zaprtim vratom čudijo še toliko bolj, saj vedo, da je med zaposlenimi v bolnišnici veliko takšnih, ki že več let čakajo na rešitev svojega stanovanjske- ga problema. Da je enoinpol sobno stanovanje na Oblakovi ulici 28 res last celjske bolniš- nice, je potrdila tudi Štefka Presker, pomočnica direktorja bolnišnice za splošne in kadrovske zadeve. Povedala je, da je stanovanje prazno od lanske jeseni, ko so iz njega, na silo, izselili sina ene od svojih bivših delavk. Zadnji sta- novalec je zapustil stanovanje, ki meri 47 kvadratnih metrov, v tako slabem stanju, da bo po predračunski vrednosti, ki je bila narejena takoj po izselitvi, potrebno dati za obnovo najmanj 1,5 milijona tolarjev. Uprava bolnišnice je želela stanova- nje usposobiti za nove stanovalce že la- ni, vendar jim sanacijska komisija zara- di velikih izgub Splošne bolnišnice Ce- lje potrebnih sredstev ni hotela oziroma mogla odobriti. Ker so se ob koncu leta razmere nekoliko izboljšale, je, kot pra- vi Preskerjeva, direktor bolnišnice dr. Aleš Demšar na enem od prvih letošnjih sestankov že obljubil, da bodo stanova- nje zagotovo obnovili še letos, saj so ga že pred časom kot službeno stanovanje dodelili eni od višjih medicinskih sester. Štefka Presker še dodaja, da želi bolniš- nica letos obnoviti še dve stanovanji, od katerih bi eno namenili svojim štu- dentom. JI Šff. 3. - 18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK INTERVJU Travma centri - recept za preživetje? Dr. Miroslav Batišta, predstojnik travmatološkega oddelka celiske bolnišnice o tem, kako zagotoviti vrhunsko medicinsko pomoč 24 ur dnevno najtežje poškodovanim »v svetu kljub temu, da imajo kvalitetne ceste in avtomobile število nesreč narašča,« pravi dr. Miroslav Batišta, predstojnik trav- matološkega oddelka celjske bolnišnice. Tudi slovenske ceste dobivajo lepšo podobo, število prometnih nesreč pa je vse večje. Pričakovati je, da bo promet vse gostejši, hitrosti vse večje, zato se tudi nesrečam s hudo poškodovanimi ne bo mogoče ogniti. Kako najhuje poškodova- nim nuditi \Thunsko zdravniško pomoč ob vsaki uri? Dr. Miroslav Batišta je prepričan: z regionalnimi travmatološkimi centri, zasnova- nimi po vzoru tistih, ki jih poznajo v ZDA in zahodnoevropskih državah. Dr. Batišta je verjetno eden redkih sloven- skih zdravnikov, ki je p)o strokovni plati spoz- nal že marsikateri travmatološki center na ameriški in evropski celini. Zato meni, da Amerike v Sloveniji na tem področju ni po- trebno odkriti, ker so to storili že drugi. Dr. Batišta, koliko je pravzaprav poškodo- vancev, ki jih pripeljejo na vaš oddelek in so v življenjski nevarnosti? Statistika kaže, da za okoli 90 odstotkov poškodovancev zadostuje, da jih pripeljejo v najbližjo bolnišnico. Okoli deset odstotkov pa je takšnih, pri katerih se kaže potreba po več- jih travmatoloških centrih, v katerih dežurajo močnejše ekipe, kjer je oprema bolj sofisticira- na in kar je najpomembnejše, kjer so delovni pogoji 24 ur nespremenjeni. To pomeni, da ves čas delajo laboratoriji in vse ostalo. Iluzomo bi bilo pričakovati, da bi imeli tako organizirano delo in tako opremljene vse travmatološke od- delke, zato bi bila rešitev v travma centrih. Koliko, menite, bi jih potrebovala Slove- nija? Mislim, da bi štirje zadostovali. Sami ste se s takšnimi centri seznanili pred- vsem v ZDA. Bi nam jih hoteli predstaviti? Ko delava primerjavo, je treba najprej upo- števati, da gre v primeru ZDA za 250 milijonov ljudi, za velika večmilijonska mesta z ogromno avtomobili in nasilja. Zato ameriški travma centri niso primerljivi niti z evropskimi. Pri- merljiva pa je i!ilozofija organizacije. Tako se na določenem mestu oblikuje takšen center, ki ima administrativne meje in ki oskrbuje regijo. Ti centri imajo veliko zaposlenih, tam je veliko sofisticirane opreme, imajo odlično zunajbol- nišnično povezavo, pri čemer mislim na heli- kopterski in avtomobilski prevoz. Čas, ki je najpomembnejša kategorija, ko gre za preži- vetje, je od mesta nesreče do travma centra omejen na minimum. V vsakem trenutku, tudi ponoči, je pripravljenost maksimalna. Sami ste pred tremi meseci obiskali sloviti Shock trauma center v Baltimoru. Kaj bi lahko povedali o njem? V Baltimoru imajo za hudo poškodovane paciente 140 postelj, naenkrat lahko sprejmejo 12 zelo hudo poškodovanih pacientov, takšnih, ki potrebujejo reanimacijo. Pohvalijo se lahko s 16 zaposlenimi na eno bolniško posteljo, sem so všteti vsi, od strokovnih delavcev do admi- nistracije, vratarja... Imajo tudi štiri helikop- terje, ki pokrijejo regijo Baltimora in okolice. Ce bi primerjali strokovno usposobljenost tamkajšnjih zdravnikov s tisto, kakršna je na vašem oddelku v Celju, kaj bi rekli? Ameriške izkušnje so gotovo večje, ker je tudi primerov, ki jih rešujejo več. Toda rečem lahko, da so bili kirurgi iz celjskega travmato- loškega oddelka že na specializaciji v podob- nih centrih v Ameriki, zato je naša ekipa sez- nanjena z organizacijo in strokovnimi stališči sodobne ameriške travmatologije. Pa tudi evropska ji ni tuja. Prav tako so bile tri naše medicinske sestre na usposabljanju v travma- tološkem centru v Hustonu. Če bi takšen center hotel zaživeti v Sloveni- ji, bi se moral, na primer, vaš oddelek kadrov- sko okrepiti? Trenutno imamo devet specialistov in tri specializante, kar je dobra osnova. Ker večina pozna organiziranost podobnih centrov v sve- tu, bi bili verjetno v kratkem sposobni tudi sami delati v njih. Tudi ostalo osebje na trav- matološkem oddelku je maksimalno organizi- rano. Poleg tega tudi specializante pošiljamo v tujino. Eden bo spomladi odpotoval na travma center v Toronto, drugi v Los Angeles. Te po- vezave dolgoročno gotovo pomenijo neke vrste povezavo največjih svetovnih travma centrov s celjsko bolnišnico in našim oddelkom. Ali se na Ministrstvu za zdravstvo že pri- pravlja kaj konkretnega glede oblikovanja travmatoloških centrov? Mislim, da se. Vprašanje časa je namreč, kdaj bo v organizacijo teh centrov prisilila praksa. Že sedal obstaiaio veliki travmatološki oddelki tam, kjer je število poškodovancev precejšnje. Celjski je že takšen, ker stoji v regiji, kjer beležimo veliko poškodovancev. Zato bi bilo tu racionalno postaviti enega teh centrov. Na različnih področjih se v Sloveniji kaže tendenca centralizacije. Je tu ni? Ljubljani je potrebno priznati, da je vodilni center. Vendar pa menim, da morajo biti ti centri regionalno razporejeni, da bi bili raci- onalni. Ameriški pregovor namreč pravi, da one man service ne obstaja. V primeru naravne katastrofe se namreč lahko zgodi, da je priza- det ravno ta edini center. Tako se je zgodilo, na primer, v Los Angelesu, ki ga je prizadel silo- viti potres. Če bi bil travma center le tam, bi poškodovancem takrat težko pomagali. Obi- čajni organizacijski koncepti morajo imeti re- zerve, zato je treba centre premišljeno postavi- ti, jih z leti korigirati in po potrebi katerega tudi zapreti. To prav tako pozna ameriška praksa. Kaj pa helikopterji na strehah bolnišnic, je to pri nas realno pričakovati? Pri nas si že pomagamo s policijskimi heli- kopterji z Brnika, ki rešujejo najtežje poško- dovane bolnike. Predvsem otroke, ki jih iz manjših bolnišnic zaradi zahtevnih terape\ skih posegov premestijo v Klinični center. ^ travmatološkega stališča lahko povem, dai pri nas še vedno odzivni časi predolgi in djj bi jih kdo analiziral, gotovo ne bi zadosto> kriterijem, ki si jih Slovenija zasluži in ki potrebuje. Ustanavljanje travmatoloških centrov je | vezano tudi s precejšnjo vsoto denarja. Tam, kjer je denar merilo uspeha, so zdavnaj pogruntali, da je travmatologija v« strošek, pravzaprav najdražji. Struktura j škodovancev je takšna, da gre večkrat za mj še ljudi oziroma za takšne, ki so v življenj dobi, ko so še pridobit veno spsosobni. Zato zdravljenje enega poškodovanca velik stj kovni izziv pa tudi finančni vložek. In ker ^ zdravstvo povsod po svetu finančne težave, k( pravijo, da nihče nima toliko denarja, da g zdravniki ne bi mogli porabiti, je treba seg ment hudih poškodovancev finančno rešiti n poseben način. Rešitev je več. Zanimiva je tj sta, ki so jo uveljavili v ameriški državi Man land. Tam so uzakonili, da mora vsak drž« Ijan ob registraciji avtomobila odšteti os| ameriških dolarjev namensko za travma cej ter. To za državljane ni veliko, za travma cen tre pa veliko. Obenem si državljani s tem zago tovijo maksimalno oskrbo v optimalnih pogd jih v primeru da se hudo poškodujejo. Pa mislite, da bi to bilo izvedljivo v Slov( niji? Pri nas je vsaka denarna obremenitev držav, Ijanov lahko za marsikoga precejšnje brem« Ne vem, kako bi vsak občan to zmogel. Mordi pa vendarle. To bi bil neke vrste travmatološt tolar. Nikoli namreč ne veste, kdaj boste ravni vi tisti, ki boste potrebovali tovrstno pomoč. Pa ste že dali takšne pobude na pristojni mestih? Ne, zaenkrat še ne. To je le ideja, ali p; praktičen primer, ki bi lahko služil za vzore tudi v naši praksi. Seveda pa to ni edina re šitev. NATASA GERKEŽ Sprejem za duliovniice v žalski občini so tudi letos pripravili srečanje občinskega vodstva z duhovniki. Srečanje bilo minuli teden v žalskem hotelu, duho\'nike pa sta sprejela župan prof. Milan Dobnik 1 predsednik občinskega sveta Franc Žolnir s sodelavci. Udeležence je pozdravil župan prof. Milan Dobnik. Duhovnikom je zaželel veliko uspehov i delovnem in duhovnem področju ter dobro sodelovanje z občinskimi in krajevnimi organi. Tu Franc Žolnir je v svojem kratkem govoru izrazil zadovoljstvo ter željo, da bi še naprej tal plodno sodelovali. V imenu duhovnikov se je občinskemu vrhu zahvalil za izkazano pozornost za sredstva, ki so jih prejeli za obnovo sakralnih spomenikov, žalski dekan, župnik v Gotovlja Branko Zemljak. Na sliki: Ob prigrizku in kozarčku vina so se zadržali kar nekaj časa. 1 Izohrazba in donosnost Da se ne bomo vrnili v obdobje zgodnjega kapitalizma! Izobraževanje je ena izmed pomembnih tem družboslov- nega raziskovanja. Ne da bi pretiravali, lahko rečemo, da je izobraženost prebivalcev eden od ključnih dejavnikov, ki določa položaj posamezne- ga naroda v svetu. Seveda pri tem mislimo na vse sestavine, ki tvorijo celovitost osebe z njenimi sposobnostmi za ustvarjanje in uveljavljanje. Zaradi izjenrmega pomena izobrazbe in izobraževanja za gospodarski, socialni in kul- turni razvoj posameznega na- roda je razumljivo, da je izo- brazba predmet stalne pozor- nosti širše strokovne javnosti in seveda predmet analiz z vi- dika posameznih strok. Kljub temu, da je obravnava izo- brazbe z vidika ekonomije parcialna, pa nam lahko nudi nova dragocena spoznanja. Mednje sodi raziskava Petra Orazma in Milana Vodopivca iz leta 1995. Na osnovi ankete o porabi gospodinjstev je bila opravljena ocena donosa na- ložb v izobrazbo. Na pridobi- vanje izobrazbe vpliva vrsta dejavnikov, predvsem pa ma- terialna osnova družine, spo- sobnost oz. nuja prevzemanja rizika za šolanje, družbene razmere itd. Tako kot lahko računamo donos fizičnega ali finančnega kapitala, lahko računamo do- nos naložb v izobraževanje oz. donos človeškega kapitala. Na izobraževanje lahko gledamo kot na vlaganje v človeški ka- pital, zato je tudi smiselno ra- čunati njegov donos, kar je ne- primerno zahtevnejše od ugo- tavljanja donosa finančnih na- ložb ali opredmetenega kapi- tala v osnovnih in obratnih sredstvih. Leta šolanja so le ena od merljivih dobrin last- nosti človeškega kapitala, ki jo spremlja kvaliteta izobrazbe in sposobnost posameznika ter premoženjsko stanje, ki močno vpliva na čas - leta šolanja. Izobrazba je dobrina, ki pora- ja pozitivne učinke. Koristi od izobraževanja niso samo za- sebne (višji dohodek), temveč tudi družbene: bolj izobražena delovna sila ustvarja večji na- cionalni produkt, omogoča prilagodljivost tehnološkim spremembam in ne nazadnje z večjo zaposlenostjo manjšamo stroške za različne oblike soci- alne pomoči itd. Ker je večji del stroškov izobraževanja predmet finančnega proraču- na in je izobrazba posebej po- membna, pravimo izobrazbi dobrina posebnega družbene- ga pomena. Donosnost naložb v izobra- ževanje računamo kot primer- javo stroškov in koristi tako privatnega kot družbenega donosa naložb. Stroške izo- braževanja predstavljajo stro- ški let šolanja, izgubljeni za- služek v času šolanja in javni izdatki za dano izobrazbeno raven. Koristi so praviloma merjene z razliko v zaslužku med dano in primerjalno rav- nijo izobrazbe. Višji donos izo- brazbe je v okoljih, kjer je manjši vpliv državne regulati- ve na plače. Po ugotovitvah raziskave velja ugotovitev, da se z rastočo gospodarsko raz- vitostjo praviloma znižuje do- nos izobrazbe, torej veljajo tu- di ugotovitve o padajočem do- nosu. Razen tega po določeni starostni meji upada velikost človeškega kapitala (starejši ljudje težje obnavljajo svoj človeški kapital). Po analizah, opravljenih v svetovnem meri- lu, je bilo ugotovljeno za pre- teklih 15 let, da je družbeni donos naložb v izobrazbo upa- del pri osnovni šoli za 8,2 od- stotnih točk, na ravni srednje šole za 5,7 in pri visoki izo- brazbi za 1,7 odstotnih točk. Na takšen tok donosov je vpli- valo predvsem povpraševanje po delovni sili določene ravni, kakor tudi leta šolanja, spo- sobnost posameznikov in pre- moženjski status družine (boljši status, daljša doba šo- lanja, t.j. večji stroški). Po omenjeni ekonomski ra- ziskavi v Sloveniji je bilo ugo- tovljeno, da je bila ocena letu stopnje donosa v letu 198 5,8%. Iz tega bi lahko rekh,(i je vlaganje v človeški kapit« vsaj tako rentabilno kot vlag> nje v fizično opredmeteni h pital. Ker pa gre v primeru lU ložb v izobraževanje v ljudi J težko izračunljive elemenf lahko trdimo, da je dejanst donos še večji od ocenjeneg donosa 5,8%. Povpraševani na trgu delovne sile po sped fičnih visoko izobraženih pf filih se bo povečevalo, po mai kvalificirani delovni sili pa s bo zmanjševalo. Vse namr« sloni na tem, kakšno stopn) znanja (cenovni razred) iH vsebujejo slovenski izdelki,' jih bomo ponudiU razvitejš« mu svetu. Izobrazbena struktura prebivalcev po starosti v Sloveniji v letih 1978 in 1993: Ohrabrujoče je, da se postopno, a vztrajno povečuje povprečno število let šolanja. Bistveno ''■ skupni napredek pa je, da se razlike v izobrazbeni ravni med socialnima skupinama revnejših i premožnejših ne smejo poglabljati, sicer se bomo vrnili v obdobje zgodnjega kapitalizma lastnikov in razlaščenih. BOGDAN VUNJA5J it. 3.-18. ianuar 1996 9 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Z jekleno voljo fn vero v ljubezen ftazmišljanja tivajsetletnika, M premaguje zločesto bolezen z ljubečim odnosom do življenja jorgi Mlinar iz Celja bo naslednji mesec praznoval šele enaindvajseti rojstni dan, a v njem je toliko zrelosti in prastare modrosti, kot da bi upihnil že najmanj sto sveč. Vsestranskega športnika in odličnega študenta, ki ga je iskanje življenjskega smisla že zelo zgodaj zaneslo v razi- skovanje duhovnosti, je nenadoma presenetila huda bole- zen. Kostnemu raku se je postavil po robu s trdovratno nepopustljivostjo, ki jo črpa iz vere v ljubezen in zaupanja v ljudi, ki ga imajo radi. »Pritiski ljubezni okoli mene so bili enostavno preveliki, da bi lahko umrl,« pravi danes. Bolezen se je umaknila, še vedno pa ni končana. Vsak dan se oglasijo bolečine, a prav vsak dan se oglasi tudi neizmerna volja po življenju. Pogovoranezacnevapnn j e- govem zdravju ali bolezni, saj o sebi zelo nerad razmi- šlja kot o bolnem človeku. Želi pa spregovoriti o smislu življenja: »Že dolgo ga iš- čem, saj se ne morem spri- jazniti s tem, da bi bili tukaj, na tem svetu, brez kakršne- koli naloge, ne da bi kaj ustvarili ali uresničili. Svojo nalogo vidim predvsem v podpori drugim ljudem. Štu- dij ekonomije želim končati, kajti če hočem spreminjati svet, potrebujem znanje in moč. Svoj smisel in cilj vidim v postavitvi raznih zdravi- lišč, ustanov za brezdomce, v obnavljanju hobijev in športnih dejavnosti, usta- navljanju raznih društev, v obujanju vsega tistega, česar nam je že začelo primanjko- vati. Materialne dobrine so minljivega značaja. Brez de- narja kajpada ni mogoče ži- veti in tudi veliko breme za družbo smo, če prosjačimo in Tvič ne delamo. Denar je ned- vonmo potreben, narobe pa je, če hlastamo za stvarmi, ki jih ne potrebujemo. Skrom- nost namreč pomeni, da ima- mo tisto, kar potrebujemo. Neskromna dejanja pa pri- tegnejo razkošje in prestiž, ki ju ne potrebujemo. Mate- rialne dobrine imamo samo zato, da nam služijo, ne pa da bi nas zasužnjile. Ljudje se vedno bolj zapiramo sami vase, prenehali smo odkrito komunicirati. Pomikamo se v napačno smer. Ravno zato pripisujem ključni smisel neprofitabilnim organizaci- jam, ki bi delovale v dobro ljudi. Ljudje bodo vendarle pri- čeli posegati v duhovni svet, čeprav se bo ta proces odvi- jal počasi. In prav je tako, kajti vsi hkrati ne morejo v duhovnost. Buda je dejal ta- kole: >Če struno preveč nap- neš, bo počila. Če jo napneš premalo, ne bo igrala.< To pomeni, da je potrebna neka srednja pot. Podobno, kot je dražljivost srednja pot med razsipnostjo in pohlep- nostjo ...« Odkar pomni, je skušal spontano pomagati ljudem, ne da bi se tega posebej za- vedal. Kot sedemnajstletnik Se je ozrl na svoje življenje in pričel iskati zase tako pot, ki bi zapolnila praznino. »Do- ločen je cilj, pot pa si izbere- nio sami,« pravi. »Glede na naše odločitve nas življenje Usmeri. Po makadamski, as- faltni, vijugavi, ravni poti... Krenemo po tisti, ki si jo sa- mi izberemo. Problem neu- spešneža je v tem, da ne ve, kaj hoče. Treba si je zastaviti cilj. Pravijo, da bo dober ja- dralec ne glede na to, kam piha veter, vedno našel pot k pravemu cilju.« A četudi vidimo cilj jasno pred seboj, nas življenje pre- pletava sem ter tja, ene z večjimi, druge z manjšimi nihanji. Jorgi vztraja na poti belih misli in dobronamer- nih dejanj, čeprav ga je uso- da že marsikdaj grdo prese- netila. Kam si namenjen? V spomin si rad prikliče zgodbico o rabinu, ki je živel v Rusiji. Možakar je vsako dopoldne ob enajstih že do- brih dvajset let hodil molit v sinagogo, konec koncev pa je spoznal, da kljub spoznava- nju sveta in prebiranju knjig ne ve čisto ničesar o sebi. Nekega jutra, ko se je kot ponavadi napotil v sinagogo, ga je ogovoril redar: »Hej, rabin, kam pa greš?« »Ne vem,« mu je ta odvrnil. Re- dar je rabina videval vsako jutro, kako je hodil k moli- tvi, zato ga je odgovor močno razjezil. Uklenil ga je in od- peljal v jetnišnico. A še pre- den mu je nadel okove, je rabin mimo dejal: »Pa saj sem vendar rekel, da ne vem, kam grem...« »Takšno je življenje,« pra- vi Jorgi Mlinar, »nikoli ne veš, kaj te bo doletelo jutri. Dolgoročni načrti se nam ra- di izjalovijo, saj je življenje preveč raznoliko, da bi nam jih dopuščalo.« Tudi on je sprva živel brez večjih pretresov. Brezskrbna otroška leta je prebil ob do- bri vzgoji ljubečih staršev in se posvečal tistemu, kar je rad počel. Ni bil odličen uče- nec, saj ga je vsako leto od maja naprej vleklo ven, v na- ravo. Ukvarjal se je s števil- nimi športi, več let treniral atletiko, gimnastiko, strel- stvo, karate, veliko je smučal in igral tenis. Potem je sledi- la prelonmica v srednji šoli, ko je spoznal, kako malo pravzaprav ve in da so mno- gi veliko pametnejši od nje- ga. Dojel je, da se bo napo- sled treba učiti, saj je bil v prvem polletju prvega letni- ka najslabši učenec v razre- du. V drugem letniku je bil že prav dober, v četrtem celo odličen in oproščen matiire. »V srednji šoli sem se že močno ločil od svojih vrstni- kov,« pripoveduje, »imel sem težave, dokler nisem dojel, kako ta sistem deluje. Preveč otroškega zaupanja in pošte- nosti je bilo v meni, a temu se vse do danes nisem odre- kel. Veliko najstniških družb sem zamenjal, preden sem našel pravi odgovor v du- hovnem življenju. Odkril sem mir in ga ohranil tudi za naprej.« Odločitev za študij je bila zanj preprosta, zakaj pri pri- či je vedel, da želi študirati ekonomijo. Prvi letnik je končal kot četrti izmed 1300 študentov. »Živel sem zelo produktivno,« se spominja, »delal sem raziskovalno na- logo pri znanem profesorju. med študenti sem imel ogromno prijateljev. Zdelo se mi je, kot da bi hodil v raj in ne na fakulteto. V tem ča- su me je presenetila bo- lezen.« Marca 1994 so se nenado- ma pojavile prve bolečine v kosteh, avgusta istega leta je bila diagnoza že znana, bole- zen pa se je počasi stopnje- vala. Skozi kritične trenutke Rak je že tako napredoval, da se mu je februarja lani zlomila kost na nogi. Sledilo je zdravljenje s kemoterapijo in obsevanji na ljubljanski kliniki, ki je trajalo devet mesecev. Jorgi ga primerja s špansko inkvizicijo. Zato, ker je mučno. Zgodi se, da umre prijatelj, s katerim se skupaj zdravita... Zgodi se, da so bolečine neznosne in nočeš več dočakati jutrišnje- ga dne. »A tisti, ki vzdrži,« pravi, »zna ceniti zdravje in življenje. Začel sem uživati v malenkostih, saj se v velikih rečeh notranjega miru tako in tako ne da doživeti« »Kljub temu da je bilo zdravljenje sila trpeče, je bi- lo moje življenje takrat naj- bolj produktivno,« pripove- duje. »Ogromno sem bral, napisal sem šest člankov o duhovnosti in pričel pisati knjigo o moči podzavesti in pozitivnega mišljenja. Ne vem, ali bi uspel preživeti, če ne bi imel okoli sebe toliko prijateljev, ki so me skupaj z mojo družino držali pokonci. Pritiski ljubezni so bili zelo močni. Nisem mogel kar ta- ko umreti, čeprav sem imel nedvomno eno najhujših bo- lezni. Pomagalo mi je tudi alter- nativno samozdravljenje. Moje zdravstveno stanje se je izboljševalo zaradi pozitiv- nega mišljenja, zdrave pre- hrane in energetske obdela- ve. Med zdravljenjem v bol- nišnici se je zgodilo kar ne- kaj malih čudežev: kri se mi je čez noč neverjetno izbolj- šala, noga se mi je proti pri- čakovanjem začela celiti... Preiskave so med drugim pokazale 765 tumorskih markerjev, normalna vred- nost je do 15; sedimentacije sem imel 83, normalna je do 15... Glede na vse podatke je bilo le še vprašanje časa, kdaj me bodo morali priklo- piti na aparate, kdaj bom umrl, danes, jutri?« Nepričakovano se je izvle- kel iz bolezni. Verjame, da je bil dovolj v božjih rokah. Zaupa v višjo milost in pre- pričan je, da mu zaradi raka prav gotovo ni usojeno umreti. Spomni se prometne nesreče, v kateri voznik ču- dežno preživi v popolnoma razbitem avtomobilu. Dano mu je, da preživi, ker svoje naloge še ni opravil. Z nesebično ljubeznijo »V tem letu, ko sem se bo- ril z boleznijo, sem prehodil 200 let. Prav vse ima svoj smisel. Bolezen je lahko tudi darilo, kadar nas popelje ko- rak navzgor. Višje pa nas vo- di le takrat, kadar se s pro- blemom spoprimemo, ko trpljenje in vse, kar nas je prizadelo, odrinemo na stran. Spremenimo način življenja in naša okolica opazi, da smo drugačni. Ko naposled pričnemo prejema- ti pozitivne odzive iz okolja, vidimo, da smo dosegli na- predek. Večkrat pa je bole- zen stanje, ki nas potisne navzdol, celo tako daleč, da se iz nje nikoli več ne izkop- Ijemo. Invalidnost, hromost? Le redkim uspe iz tako hu- dih bolezni izluščiti darilo. Podobno je kot loterija; večji ko je dobitek, manjša je ver- jetnost. Ravno tako je pri bo- lezni. Večje ko je darilo, manjša je verjetnost, da bo- mo uspeli,« nadaljuje svoje razmišljanje. »Tisto, kar pričakujemo, se bo izpolnilo. Misli imajo namreč tendenco, da se ma- terializirajo in postanejo resnične. Podzavest deluje na relaciji posledica - vzrok. Tako si lahko v bolezni naj- prej zastavimo za cilj zdrav- je in podzavest sama najde rešitve, kako bomo do tja prispeli. Najvažnejše je tisto, kar imamo v sebi. Zato verujem v ljubezen. To je edina beseda, ki od- govori na vsa vprašanja. Z njo je tesno povezana naša duhovna rast. Ljubezen pri- naša pomoč drugemu. Prava ljubezen je nesebično deja- nje. Popolnoma nesebično dajemo in ne pričakujemo ničesar v povračilo. Kljub temu nam prej ko slej odgo- vori v vsakdanjem življenju. Ljubezen je kot parfum. Ne moremo poškropiti drugega, ne da bi pri tem poškropili tudi sebe. Ugotovil sem, kako zelo se splača živeti pošteno in uži- vati mir. Profesor Trstenjak je nekoč dejal, da je pošte- nost takšna kot devištvo; ko jo enkrat izgubiš, jo izgubiš za vedno. Ravno tako je tudi v življenju. Treba se je držati lastne poti, četudi so na njej trni. A tudi v puščavi so oaze, ki nam lajšajo živ- ljenje.« Zaradi bolezni se je njegov korak precej upočasnil. Po- časi okreva in se vrača tudi k študiju ekonomije. Počuti se veliko bogatejšega, kot je bil prej, čeprav je moral prestati preizkušnjo, ki zanj še zme- raj ni končana. Je življenje v njegovih očeh še vedno lepo? »Lepo je, ko vidim, da sem povsod dobrodošel, da me povsod prisrčno sprejmejo in da nimam prav nobenih so- vražnikov. Zelo sem zadovo- ljen s tem, kar lahko nare- dim za druge. Če pa se ozrem ta hip samo nase, ne morem trditi, da sem zadovoljen. Ker preveč trpim.Vsak dan preživim v bolečinah, spremljajo me tudi glavoboli in slabosti. Saj sem se nava- dil živeti z bolečinami, a živ- ljenje postane naporno. Člo- vek pa vendarle potrebuje sprostitev, kratek počitek. Verjamem, da bo ta počitek zame kmalu prišel.« KSENIJA LEKIČ »Zelo pomembno je, da znamo odpuščati. Če ne odpuščamo, s&: zamere v nas kopičijo in nas počasi razjedajo. V trenutku iol zares odpustimo, razorožimo tistega, ki nas je prizadel,« pravi' Jorgi Mlinar. V pomoč bolnim otrokom člani likovne sekcije DED Svoboda Celje so se odločili, 1 da bodo po svojih močeh pomagali otroškemu oddelku celjske bolnišnice pri nakupu ultrazvočnega aparata. V ta , namen so pripravili dražbo od 17. do 31. januarja, na; kateri bodo skušali prodati svoja likovna dela. 1 Za nakup ultrazvočnega aparata je podarilo svoje stva- , ritve 18 amaterskih likovnikov. Izklicna cena posameznih \ slik je enaka, vsem so namreč določili osnovno vrednost 201 tisoč tolarjev. Kupci si bodo lahko slike ogledali v živo v ' Drogeriji Metro Tuš na Prešernovi 10 v Celju ali pa na! programu lokalne kabelske televizije CATV. Vsak dan, i razen v nedeljo, bodo lahko od 10. do 12. ure poklicali na ; telefonsko številko 063/452-746, dobili dodatna pojasnila \ in sporočili svoje odločitve. K nakupu ultrazvočnega aparata bo prispeval tudi za- \ sebni zdravnik dr. Lojze Medved, ki bo celjski bolnišnici v ta namen poklonil dvodnevni izkupiček dela. Te dni spre-1 jema prijave za pregled v zdravilišču v Atomskih toplicah i za 20. in 21. januarja, saj ima še nekaj prostih terminov. ; KLi Pred izredno sejo LJUBLJANA, 12. ja- nuarja (Delo) - Parlamentar- ni odbor za mednarodne odno- se je razpravljal o pripravah na izredno sejo državnega zbora o zunanji politiki. Predsednik Milan Kučan se povabilu ni odzval, ker je menil, da gre za začetno fazo priprav in da pri tem ne bi bil koristen. Mini- ster Z«ran Thaler je pojas- njeval španski kompromisni predlog, ki naj bi Sloveniji omogočil podpis asociacijske- ga sporazuma z EU. Za zapr- timi vrati pa so člani odbora govorili o lastništvu JE Krško, na koncu pa podprli predlog o odprtju šestih novih veleposla- ništev. Rekordna prodaja avtomobiiov LJUBLJANA, 14. ja- nuarja (Dnevnik) - Slovenci smo lani dosegli letni rekord v prodaji avtomobilov, saj smo pokupili 61.800 novih avtomo- bilov. To je 31-odstotni porast glede na leto poprej, kar je za razviti zahod precej nerazum- ljivo. Če bi se ustalili pri prib- ližno takšni letni količini no- vih vozil, bi se s tem približali običajem razvitega sveta, kjer na leto obnovijo okrog deseti- no voznega parka. V Sloveniji je registriranih nekaj nad 640 tisoč vozil, med njimi pa je tretjina zastav. Sporazum z bankami upnicami LJUBLJANA, 15. ja- nuarja (Delo) - Minister za fi- nance Mitja Gaspari in gu- verner BS France Arhar sta prejela obvestilo agenta upni- kov fK) novem finančnem spo- razumu NFA, newyorške Che- mical Bank, da so predlog lo- čenega sporazuma podprli last- niki dveh tretjin dolgov po omenjenem sporazumu. Ban- ke upnice so tako potrdile pre- liminarni dogovor med Slove- nijo in upniškim konzorcijem, po katerem naj bi naša država prevzela 18 odstotkov dolgov po sporazumu NFA, od kate- rega naj bi odštel i.delež pove- zanih oseb, v zameno pa bi bi- la izvzeta iz klavzul o solidar- ni odgovornosti. Zalitevajo dvomesečne uskladitve LJUBLJANA, 15. ja- nuarja (Delo) - Upokojenci so proti novemu načinu usklaje- vanja pokojnin, so predsedni- ku vlade dr. Janezu Drnovš- ku na delovnem pogovoru po- vedali predstavniki koordina- cijskega odbora zvez in zdru- ženj upokojencev in seniorjev političnih strank. Vlada vztra- ja pri usklajevanju pokojnin z rastjo plač, vendar brez dvo- mesečnih poračunov, s čimer pa se upokojenci ne strinjajo. Državni zbor bo o tem razprav- ljal v naslednjih dneh v zvezi s spremembami zakona o po- kojninskem in invalidskem za- varovanju. Višja cestnina LJUBLJANA, 15. ja- nuarja (Delo) - Vožnja po av- tocesti med Ljubljano in Di- vačo stane po novem 3.50 to- larjev. Cestnina se je namreč podražila v povprečju za 10 odstotkov. Med Hočami in Ar- jo vasjo pa je treba za vožnjo odšteti 150 tolarjev, po gorenj- ski avtocesti pa 120 tolarjev. Šf. 3.-18. januar 1996 NOVI TEDNIK KULTURA Celje bo spet veselo in nasmejano mesto Organizatorji so namenili veliko pozornost spremljevalnemu programu Dnevov komeaije v celjskem gledališču je vse nared za slovesen pričetek Dnevov komedije, ki bodo tra- jali od 19. januarja do 11. fe- bruarja, vsak konec tedna. Letošnji bodo že peti po vr- sti. Mali jubilej torej, ki ga bo- do ljubitelji gledališča, kome- dije pa sploh, tako ali tako po- častili z vsakim obiskom pred- stave sproti in z vsakim aplav- zom in gromkim smehom na posamezni predstavi. To je tu- di namen te prireditve, ki spr- va ni želela biti festival, a je to postala kar sama po sebi. Na- mreč, nagrade za najboljšo ko- medijo, za komedijanta in ko- medijantko leta, nekaj veljajo v samih gledaliških krogih, med igralci posamič in za imidž vsakega gledališča. Ta- ko je Celje, pravzaprav gleda- lišče, hočeš nočeš dobilo gle- dališki festival. In prav je ta- ko. Tudi ta nosi sloves knežje- ga mesta in celjske poklicne gledališke hiše sirom po Slo- veniji, če že dlje ne odmeva. Pa zdaj tudi že to. Ne v tekmoval- nem, ampak v spremljevalnem progiamu Dnevov komedije se bo v nedeljo, 21. januarja ob 17. uri predstavila Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Gledališče Scena, nastopilo s Feydeaujevo komedijo Pokoj- na gospejina mama. Spremljevalnemu programu ste letos v gledališču namenili kar veliko pozornosti. Zakaj, Borut Alujevič? Iz preprostega razloga, ker je zanimanje za predstave v času Dnevov komedije tako veliko, da se bojimo, da si red- nega, tekmovalnega programa res ne bodo mogli ogledati vsi, ki bi to želeli. Čeprav, ponav- ljam znova, nimamo v navadi koga pustiti pred gledališkimi vrati, če res želi priti v dvora- no. A spremljevalni program, ki je zelo kakovosten, bi naj preprečil slabo voljo tistih, ki niso dobili abonmajskih vstopnic (te so načeloma raz- prodane že od zaključka lan- skih dnevov) in poskrbel za utrip v gledališču in mestu tu- di v dneh sredi tedna in ob nedeljah. Predstave bodo na velikem odru in Odrupodo- drom, včasih kar dve na dan. Ostaniva pri spremljeval- nem programu, ki ga je tako kot tudi tekmovalnega, izbral vaš umetniški vodja, Primož Bebler. Na Odrupododrom bo 21. januarja ob pol devetih zvečer razveselil igralec Zijah Sokolovič s predstavo Caba- res-Cabarei. Naslednjo nede- ljo za tem bo na velikem odru gostoval Cankarjev dom iz Ljubljane s Cankarjevo pred- stavo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, ki je sicer iz tekmovalnega sporeda, na spodnjem prizorišču gledališ- ča pa bo ob pol devetih zvečer nastopil Evgen Car s svojo uspešnico Poredušov Janoš. V blagajni gledališča pravijo, da je zanimanje za vstopnice tudi za to predstavo zelo veliko... .. .in tudi za ostale, ki sledijo v februarju: Maček v žaklu, sploh pa za večer z Iztokom Mlakarjem, pa tudi naša do- mača ekipa ima še železo v ognju. Veliko zaslug za tako od- mevnost predstav v času Dne- vov komedije ima vsekakor, razen organizatorjev, občin- stvo. To je Dneve komedije, ki so pred petimi leti nastali iz preprostega razmišljanja gle- dališčnikov, da je mestu vdih- niti malo več življenja in duha, vzelo za svoje, kajne? Čarobna formula ni nič dru- gega, kot volja in pripravlje- nost domačih organizatorjev prireditve, mi pa smo zbobnali vkup slovenske glumače, pa tudi pripravljenost mesta Ce- lja, da podpre, tako moralno kot finančno, takšno manife- stacijo, ki je po Tednu doma- čega filma in Dnevih sloven- skega filma, Celje ni več imelo. Zdaj so Dnevi komedije tu. Stari so pet let in vsako leto se na njih rodi še kakšna sveža zamisel, kako jih še popestriti, še obogatiti. Tako vsebinsko kot organizacijsko. Veseli smo tudi pobud. Ponudba na Dnevih kome- dije pa je seveda naravnana po slovenski gledališki produkci- ji. Ker se ta na srečo vse bolj, morda prav po zaslugi Dnevov komedije, nagiba k tej gledali- ški zvrsti, si smemo v Celju nadejati veliko nasmejanih obrazov tudi izven gledališke hiše? Namen bo tako prav gotovo dosežen! Da pa se o Dnevih komedije sliši tudi izven države, smemo sklepati po še enem gostova- nju iz tujine. Gre za zadnji, zaključni večer, v nedeljo, 11. februarja. Izven konkurence bo na zadnji, zaključni večer v Celju v gosteh zagrebško gledališče Gavella z Držičevo komedijo Dundo Maroje. Pred tem pa bo seveda slavnostna podelitev laskavih priznaj za komedi- jantko in komedijanta leta in najboljšo komedijo v celoti. Celjani imamo v konkurenci Hočevar jevo veseloigro Smej- či. Zaključni ceremonial ob podelitvi nagrad, (v žirijo bo- do: Matej Bogataj kot pred- sednik in člana Janez Vencelj in Drago Kastelic), pa bo imel Studio za ples - plesni teater Igen, v režiji Anice Kumer. Prav tako slovesen bo začetek. Svoj glas z lističi in ocenami od 1 do 5 za posamezne pred- stave pa bo dajalo tudi občin- stvo. Letos smo si omislili še eno novost, da bo na predsta- vah še bolj prijetno in zabav- no. Namreč, pred pričetkom vsake tekmovalne predstave bom iz klobuka izžrebal listič z eno od gledaliških vrst in ti gledalci bodo imeli tisti večer priložnost izbirati komedijan- ta večera... No, morda pa si izmislimo še kaj! In tisto »še kaj« vsako leto naredi v gledališču pravi praz- nik komedije, ki je zdaj v Celju res že dobila dom in prostor, ki ji gre. MATEJA PODJED Sprehodi z liednostarlfo Piše: Tadej Ča/. Se še spominjate tistih utopič- nih idej, s katerimi so nas naši vrli evropski bratje obmetavali tam nekje na začetku devetdese- tih in ki so kulminirale leta 1992, ko je postalo dokončno jasno, da skupne evropske države, ohlap- ne skupnosti nacionalnih držav, ki bi bile del velike evropske dr- žave, ni moč uresničiti? Seveda! Vsi se tega dobro spominjamo, saj smo tistega leta, torej leta 1992, praznovali tudi 500 let Združenih držav Amerike. In rav- no ob praznovanju Kolumbove- ga prihoda na ameriško celino se nam je posvetilo: medtem, ko so Amerikanci izničili nacionalno, so uspeli ustvariti skupnost držav, ki jim danes pravimo Združene države Amerike. V Evropi tega preprosto ni moč doseči, saj je njena edina prednost pred sestr- sko celino tam preko Atlantika ravno v tem, da svojo skupnost, pa naj bo še tako zelo ohlapna, pa naj bo še tako zelo nikakršna, gradi ravno na različnosti nacio- nalnih identitet. Na osnovi nacio- nalnega. In na to tudi prisega. In s tem kajpak tudi na kulturno raz- ličnost. Kolikor je te kulture sploh še ostalo. Ampak v primerjavi z Združenimi državami Amerike, se za evropsko kulturno ustvarjal- nost ni treba bati. Ali pač? Ko so se porajale tiste že ome- njene utopične ideje, so se vzpo- redno z njimi ali še boljše, v kom- pletu z njimi, porajale tudi ideje o enotni evropski kulturni politi- ki. Kar vključuje tudi enotne pro- gramske smernice. Karje prav ta- ko utopično. Še več, kar je hudo bebavo. In tipično za Evropo, ki očitno še vedno hudo boleha za tistim "ameriškim kompleksom ". Ja, Američanom se je to posreči- lo, ker so odmislili nacionalne različnosti in ker svojo državo gradijo na pripadnosti državi, ne pa narodu. Evropa pa, obratno, svoje državnosti gradi na osnovi nacionalnega, ta pa nujno pogo- juje kulturo. Nacionalnost na- mreč izvira iz kulturnega Izklj^ no iz kulturnega. In se iz kultin nega tudi krepi. In v tistem tti nutku, ko bomo zamerili kultu, no, bomo uničili nacionalno, utegne pomeniti, da je tista ja, ki se nam je še na začetku tt gale zapisa zdela utopična, vsem neuresničljiva. Ja, ampa izključno na račun kulture. In danes ponovno. Ko smo\ vstopili v zadnjo petletko dm^ ga tisočletja, so se nekateri evroi ski heroji ponovno odločili, 1 Evropski skupnosti predlag^ enotno kulturno politiko, ki bi nI bila zavezujoča za vse cianid Evropske unije. Kar pomeni, I je Evropska unija zgolj gospoda ska zveza. In še več; kar pomei\ da bi že ob vstopu v naslednje h sočletje Evropa funkcionirali zgolj kot gospodarsko-političu aparat, ki bi bil brez kulturne^ zaledja. In, da bi Evropo, kal šno si vsi skupaj predstavljam in kakršno imamo še vedno mai radi, na njenih temeljih držak\ tiste države, ki niso članu Evropske unije. In tisti bolj pt metni, tiste bolj pametne državi bi si na vso moč prizadevale k stopiti iz take zveze, kakršna je di nimo Evropska unija. Pa smo spet na začetku. V i stem trenutku, ko bi bili vzpostm Ijeni temelji take nenacionaln države, torej brez kulturnik opore, bi se laka država pričeli rušiti, Evropa pa bi počasi /f- nila. Obstale bi le še velike ko poracije, ostala bi le še velik podjetja, ki bi se lahko ponašala s pridevnikom v imenu: evropsi oziroma evropska. Tega pa si brž nihče ne želi. Niti Evropsk unija. Najbrž. Predstavili dve teološki knilgi V Občinski matični knjiž- nici v Žalcu so predstavili dve knjigi in sicer dr. Veko- slava Grmiča Moja misel ter nemškega teologa Hansa Kiinga Gredo - razlaga vere za naš čas. Predstavitve se je udeleži- lo izredno veliko ljudi, ob dr. Vekoslavu Grmiču pa še di- rektor založbe Znamenje iz Petrovč pater Ivan Arzenšek, glavni urednik revije Zna- menje, duhovnik Srečko Re- har iz Maribora in novinar Drago Medved, ki je pred- stavitev tudi vodil. Prvo knjigo je predstavil avtor sam, o drugi pa je govoril pater Ivan Arzenšek. Obe knjigi sta zanimivi, knjiga Čredo je celo nekakšen pri- ročnik za verujoče o tem, ka- ko naj tudi v današnjem času živijo po veri. Knjiga Moja misel pa razlaga številne družbene pojave skozi oči avtorja, vsekakor pa je cilj obeh delovati pomirjujoče, tako kot piše avtor v enem izmed poglavij: »Naša nalo- ga je, da se duhovno med se- boj bogatimo in smo drug drugemu v oporo, saj je tudi res: >Kaj pa imaš, česar bi ne bil prejel?< Drug drugega do- polnjujemo, drug od drugega se učimo, zato se z iskrenim srcem lahko samo veselimo različnosti.« Na sliki: od leve proti des- ni Srečko Rehar, dr. Veko- slav Grmič, Drago Medved in Ivan Arzenšek. T. TAVČAR Pojasniio Naj si še tako zelo prizadevamo, napakam se vselej pač ne moremo izogniti. Kar seveda ni nobeno opravičilo za to, kar se je pripetilo v kolumni Zapisovanja (NT, 4. 1. 1996); avtor je v najboljši nameri po krivici »potunkal« založbo Mladinska knjiga, ki bi si naj dovolila zvišanje rabata z dvajset na štirideset odstotkov. To seveda ni res. Stoodstotno zvišanje rabata si je namreč privoščila Trgo- vina Mladinska knjiga. Kar pomeni, da bodo knjige temu primerno dražje in da jih boste temu primemo tudi manj brali. Bo pa zato več cvenka v blagajnah knjigarn Mladin- ske knjige. TADEJ ČATER Prešernova zbirka za 1906 v času prehoda iz prejš- njega v to leto so pri Prešer- novi družbi izdali novo red- no Koledarsko zbirko za leto 1996, ki zajema šest knjižic. Prešernov koledar je se- stavljen z običajnimi rubri- kami, med katerimi so kole- dar, horoskop, strani za enigmatike ter vrsta lepo- slovnega branja v obliki kratkih črtic, dodanih pa je tudi več tematskih člankov. Znana arheologinja Iva Curk je avtorica knjige Sto arhe- oloških spomenikov v Slove- niji. V njej so opisani posa- mezni spomeniki, za kateri- mi so ohranjeni sledovi vse od začetkov človeške zgodo- vine na naših tleh, pa pri- bližno do leta 1000 n.št. Za- jeti so manjši kosi kot nakit ali posode, kot tudi večje ur- banistične celote, predvsem iz rimskega obdobja. Tudi Sandi Sitar je s knji- go Z vozili skozi čas posegel v zgodovino. Opisal je razvoj koles, motociklov, avtomo- bilov, vlakov, ladij, letal in vseh drugih vozil od časa, ko so obstajali zgolj kot želja do najnovejših dosežkov sodob- ne tehnologije. Janja Žitnik je napisala Pogovore o Louisu Adamiču, enem najbolj znanih sloven- skih intelektualcev, ki je de- loval v ZDA pred in po drugi svetovni vojni. Delo je se- stavljeno kot zbirka interv- jujev z ljudmi) ki so Adamiča poznali, oziroma z njim so delovali, med drugimi z Via dimirjem Dedijerjem, Jože tom Smoletom, Ivanot Bratkom ter drugimi. Pokvarjenka je naslov ro mana dr. Vlada Peteršiča,' njem pa opisuje življenjska pot dekleta, vajenke v go stinskih lokalih, v sam' zgodbo pa je pisatelj vnesi tudi kritiko naše družbe i) njenih vrednot. , V zbirki je tudi nekolik bolj humomo obarvali zgodba Štiri, katere avtor) Peter Smole. Njen glavni V nak je pes in iz njegove pef spektive spremljamo razli"^ ne doživljaje pri srečanju' ljudmi in živalmi. , BORIS GORUPI' Uspeia prodajna razstava Tudi letos so v Kulturnem centru Ivan Napotnik Velenje pripravili prodajno razstavo umetniških slik. Z 52 umet- niškimi deli se je Velenjčanom predstavilo 33 umetnikov iz Slovenije. Na prodajni razstavi so prodali 13 likovnih del, kar za mesto Velenje ni malo. Odslej bo ta prodajna razstava uvrščena v redni termin razstavljanja v mestni galeriji v velenjski knjižnici. L.O. it. 3. - 18. ianuar 1996 11 KULTURA NOVI TEDNIK celjski spomin na literarno zgodovinarko 24. januarja letos bi izpolni- la devetdeset let literarna zgo- (]ovinarka dr. Marja Boršnik, |(0 bi ji bilo dano dočakati to starost, a se ji je življenje utr- nilo povsem nepričakovano v giorju na otoku Mljetu že leta 1982. Vendarle pa se ji je iz- polnila želja, ki jo je izrekla ob 70-letnici: »Do smrti ne želim vreči peresa iz rok.« Na znanstveno pot je mlada slavistka, doma iz Borovnice, stopila pravzaprav v Celju. V začetku šolskega leta 1933-34 se je smela vrniti iz Leskovca v južni Srbiji v Slovenijo in do- bila je profesorsko mesto na celjski ginuiaziji. Tega leta je bilo tu med 34 učnimi močmi sedem žensk, razen nje se je znanosti posvetila še inž. dr. Marija Perpar, poznejša uni- verzitetna profesorica kemije v Ljubljani. Triletno poučeva- nje v Celju je prof. Boršnikovi opredelilo smer njenega znan- stvenega raziskovanja. Med- tem, ko je poprej hotela pro- učevati Ivana Cankarja, si je tu, v osrednji Štajerski, izbra- la za temo svojega doktorata Antona Aškerca, od njega pa jo je študijska pot vodila k slo- venskemu realizmu sploh. V našem mestu takrat ni bilo na razpolago dovolj tiskanih in pisanih virov, zato se je ob koncu tedna vozila v Ljublja- no študirat v knjižnico. Pač pa jo je iz Celja vodila pot v kraje. kjer je Anton Aškerc živel in služboval. Takrat so še živeli ljudje, ki so ga poznali. Tudi z njihovo pomočjo je ustvarila portret Aškerca kot človeka, zakaj o svojih osebnih zadevah je bil pesnik silno zadržan. Ko ne bi bilo Marje Boršnikove, bi ostal velik del Aškerčeve oseb- nosti neznanka in je ne bi bilo mogoče več razrešiti, saj so njegovi sodobniki že vsi mrtvi. Prof. Boršnikova pa je poiska- la okoli petdeset pesnikovih sodobnikov razUčnih poklicev, med njimi je bil tudi njegov brat Miha, ki je osvetlil zlasti pesnikov odnos do doma. Pre- tresljivo je bilo njeno srečanje z Ano Pečovnikovo, Aškerčevo siroto Anko. Obiskala je ta- krat že staro in pretirano skromno ženico v Žalcu, kjer je takrat živela med kanarčki, živimi in mrtvimi. Rezultat profesoričinega proučevanja Aškerca je bila najprej Ašker- čeva bibliografija (1936), nato pa obsežna, še danes tehtna in zanimiva monografija Aškerc, življenje in delo (1939). Tej je sledila še ena knjiga o Aškercu v zbirki Znameniti Slovenci (1981). Po drugi svetovni vojni je uredila dve knjigi Aškerče- vega Zbranega dela. Nadalje- vanje pa je z zbranim gradi- vom vred prepustila Vladu Novaku, takrat ravnatelju celjske študijske knjižnice, enako sposobnemu, natančne- mu proučevalcu, kakršen mo- ra biti človek, ki ureja zbrano delo kakega književnika. Dobro leto pred smrtjo, marca 1981, je prof. Boršniko- va z Aškercem še enkrat prišla v Celje: povabila sta jo Klub kulturnih delavcev Ivan Can- kar in Slavistično drvištvo Ce- lje, da bi predavala o našem epiku. Naslednji dan se je s skupino Celjanov odpravila (zadnjič!) k pesnikovi domači- ji na Senožete nad Rimskimi Toplicami. Zavzeto je posluša- la zanimive, na očetovo pripo- vedovanje oprte spomine pes- nikovega nečaka prof. Antona Aškerca. »To morate posneti,« je naročala. Žal je v tem nismo ubogali. _ Profesoričini nekdanji štu- dentje na ljubljanski slavisti- ki, v Celju jih je med starejšo generacijo slavistov kar pre- cej, smo občudovali njeno ne- uničljivo delavnost. A imela je še eno vrlino, zaradi katere je tudi vredna občudovanja: ve- liko človeško in znanstveno poštenost, odprtost, bila je brez vsakega sledu samoljub- ja, ki žal tudi znanstvenikom ni tuje. Tako je bilo, kot je povedala ob 70-letnici: »vse- skozi sem pozivala mlade lju- di, da morajo po zakonu raz- voju prerasti starejše. Vendar nikoli na škodo poštenosti, vselej le z večjo sposobnostjo.« Dragocen napotek za starejše in mlajše! BOŽENA OROŽEN Tudi ietos priznanja kulturnikom Župani občin Zreče, Slovenske Konjice in Vitanje letos skupno razpisujejo priznanja za vidne uspehe na področju kulturne dejavnosti. Do 1. februarja lahko kandidate za nagrade skupaj z utemeljitvijo predlagajo posamezniki, podjetja in organi- zacije, stranke, društva, krajevne skupnosti ter delovni ljudje in občani, ki opravljajo umetniško ali drugo kul- turno dejavnost. Župani tudi navajajo, komu se priznanja podeljujejo; to so lahko kulturni delavci, ljubiteljska kul- turna društva, sekcije ali delovne organizacije na področju kulture, ki so v obdobju minulih dveh let dosegli pomembne dosežke ali uspehe na področju kulture. Priz- nanja se podeljujejo za življenjsko delo ali uspešno orga- nizacijsko delo. Predloge sprejemajo na sedežih omenje- nih občin. B.Z. Kadar Meta naredi Ježku frizuro . Mineva leto dni, odkar je ni več. Mete Rainer, pesnice. V svoji lupini je imela dušo po- česano v mehke trave. Le otro- kom se je vedno odprla. Otroci so užili in vedno znova uživajo z njo njen biser, ki ga sama, brez njih, nikoli ni znala prav uziti. Umetnost, ki prepesni stisko, strah in radosti otroške duše v poezijo, da sam ne opa- ziš, kdaj tudi ti, ki nisi več otrok, zbereš razbeglo dušo v nov zagon. Meta, iskrena prijateljica otrok in knjig. Kadar misel oplaja in želja rojeva, nastane nova zbirka njenih pesmic za otroke. Najnovejši je ime Jež- kova frizura in v Občinski ma- tični knjižnici v Žalcu, kjer so si v sodelovanju z založbo Ka- rantanija prizadevali za njeno rojstvo, že ubira prve korake med mladimi. Meta je imela posebno srce in posebno pero za otroke. Tu- di iz lumparij, hudobij in ne- rodnosti je znala pričarati pri- jazno pesmico. Poznala je do- življajski svet otrok. Vsako malenkost otroške duše je zna- la prepesniti, da postane vidna skozi besede. Tudi tista, ki si- cer ni posebno čednostna. Simpatija do nagajivosti zmehča marsikatero potezo na obrazih staršev in vseh drugih, ki si upajo vzgajati. Kako tudi ne! Besede kar same skačejo v uho. Prečitaš prvo in že ti sko- čita v uho druga in tretja in vse tako do konca. Kot da so sprijete z nevidno plastjo, ki prilepi še tebe in odpelje na konec. In na koncu nisi bolj učen. Si le bolj sproščen, razu- mevajoč in dovzeten. Ušesa so polna verzov, ki nočejo ven. Postanejo tvoji in te sprašuje- jo, kako da se jih nisi že sam spomnil. Tako preprosti so. A tudi veš, da preprostih verzov ni najlažje najti. Na površju je vse zapleteno. Le z največjim izkustvom zmoreš premagati vozle do preprosto iskrenega bistva na dnu. Prav zato nas Meta ni zapu- stila kot ostarela dama, ki z globoko zarisanimi potezami in vzvišeno držo že vnaprej grozi, da vse ve in vse zna. Metin obraz lebdi v spominu kot prosojno bela, nagubana tančica. Kot bi ga narisal Dis- ney s preveč vode in premalo barve na čopiču. Dokler bo v zapuščini še neobjavljenih pe- smic ostalo hrane za mlade duše in dokler bodo njeni verzi imeli moč iz trdih ježkovih bo- dic ustvariti umetelno frizuro, dotlej.se nam ni bati za pesni- ški užitek naših otrok. Pa tudi ne za užitek nas, ki mislimo, da nismo več otroci. Meta je tu in v Občinski matični knjižnici obljubljajo, da bo kmalu spet. IRENA ŠTUSEJ El Torro v Pop Teatru V četrtek, 18. januarja ob 21. uri bodo v Pop Teatru od- prli razstavo akvarelov in akrilov Marka Jezernika z na- slovom »El Torro« — Razmišlja- nje ob bikovi smrti. Gre za Slikarsko monodra- mo v krajini akvarelov, kot je avtor razstavo podnaslovih Slikar Marko Jezemik se je ro- dil v Celju leta 1950. Svoje pr- ve skulpture v lesu je snoval že kot osnovTiošolec, ves čas pa se je izpopolnjeval tudi v slikar- skih tehnikah (tempera, akril, olje, monotipija in grafika). Svoja likovna dela je prvič javno predstavil pred dvanaj- stimi leti, od takrat pa si jih je bilo mogoče ogledati na se- demnajstih samostojnih in dveh likovnih raj^tavah - tako pri nas kot v tujini. »Ko sem pričel risati risbo za risbo, se nisem mogel upreti razmišljanju o tem, kaj vse se nam dogaja v življenju, kaj se dogaja drugim, s katerimi smo včasih živeli skupaj in tistimi, s katerimi nikoli nismo in ni- koli ne bomo živeli. Dogodek sem postavil v svet krajine, ki jo ustvarjam v svojih akvare- lih, ki je moja, vaša in naša in je bila nekoč tudi njihova,« je razstavi ob pot povedal avtor razstave in teksta, ki ga bo tu- di na četrtkovi otvoritvi raz- stave v Pop Teatru interpreti- ral Borut Alujevič, za grafično oblikovanje je poskrbela Miša Zupančič, tehnična postavitev razstave, ki so si jo v začetku lanskega avgusta lahko ogle- dali tudi obiskovalci ljubljan- skih Križank, pa je delo Jožeta Sovinca-Mižija. N.-M. S. Mednarodna likovna razstava V galeriji Kultumemga cen- tra Ivana Napotnika v Velenju poteka skupinska razstava umetnikov, sodelujočih pri projektu Slovenija odprta za umetnost. Sam projekt je bil lani reali- ziran že tretjič, njegova orga- nizatorja pa sta Klavdij Tutta ter Klementina Goli ja. Gre za mednarodno zasnovano likov- no delavnico, ki poteka na Si- njem vrhu pri Ajdovščini v po- letnem času. Lani so umetniki ustvarjali od 24. junija do 3. julija. V specifičnem narav- nem ambientu je več kot tride- set umetnikov iz dvanajstih držav naredilo vrsto del, ki z večjo ali manjšo mero nosijo pečat okolja, v katerem so bila ustvarjena. Sodelujoči avtorji se uvrščajo med znane in ce- njene ustvarjalce, glede na kvaliteto njihovih narejenih opusov, pa jih je izbrala prav tako mednarodno sestavljena skupina selektorjev, oziroma likovnih kritikov, katero so se- stavljali Brane Kovic, Alek- sander Bassin, Maria Campi- telli, Sonja Abadžijeva, Milan Zianič, Aurora Fonda, Milena Koren-Božiček, Nina Pimat- Spahič, Marija Šikomija ter Beke Laszlo. IzbraU so avtorje, za katere je značilna inventiv- nost in sodoben pogled na ustvarjanje. Iz Avstrije je so- deloval Ulrich Plieschnig, iz Bosne in Hercegovine Narcis Kantardžič ter Ljerka Kovač, Francija je bila zastopana z Dominicom Pinchijem, sosed- nja Hrvaška z Igorjem Ronče- vičem, Italija z Marcom Tron- cijem in Eliso Vladilo, iz Mad- žarske so prišli Beata Veszely, Agnes Szepfalvi ter Nemet Csaba, Makedonijo sta zasto- pala Dragan Petkovič in Dimi- tar Malidanov, Nemčijo Wer- ner Neuvdrth, Nizozemsko Esther Zitman in Sjef Van Du- in. Poljsko Remigiusz Dobro- wolski, ZDA Jay Midler, med domačimi umetniki pa so so- delovali Bogdan Borčič, Bojan Gorenc,VidaSlivnikar-Belan- tič, Franc Berthold, Irena Bru- nec, ^ergej Kapus, Mateja Se- ver, Janez Matelič, Jože Subic, Jože Tisnikar, Marko Tušek, Žarko Vrezec, Klementina Go- lija in Klavdij Tutta. BORIS GORUPiC Steklena skuiptura velikih dimenzij Ob občinskem prazniku mestne občine Velenje so v Domu kulture odkrili stekle- no skulpturo akademskega kiparja Cirila Cesarja iz Ve- lenja. Poimenoval jo je Soz- vočje časa. Skulpturo je od- kril minister za kulturo Ser- gij Pelhan, o umetniku in njegovi stvaritvi pa je spre- govoril Jože Hudeček. Ravno s to skulpturo se je uresničila kiparjeva želja, da postavi skulpturo velikih dimenzij. Sozvočje časa namreč meri štiri metre. Ciril Cesar je o svoji umetnini zapisal: »Konstruircmi in geometrič- no urejeni stekleni objekti so koordinirane variante istega sistema, ki se kažejo kot estetski simboli nove vizual- nosti in nove muzikalnosti ter povzročajo tradicionalno in racionalno komunikacijo, ki ob teh skulpturah preide v sakralno meditacijo in živ- ljenjsko konverzacijo oziro- ma konfrontacijo.« LOJZE OJSTERŠEK V Slovenskem ljudskem gle- dališču v Celju bodo danes ob 11. uri, za Abonma srednje frizerske, tekstilne in strojne šole 1. Celje, uprizorili predstavo Zorana Hoče- varja Smejči, v režiji Francija Kri- žaja. Jutri, v petek ob 19.30, pa se bodo začeli Dnevi komedije in pr- vo bo gostovalo Prešernovo gleda- lišče iz Kranja, s komedijo Vse os- tane v družini. V soboto ob 19.30, se bo predstavilo gledališče Zato iz Ptuja, s predstavo Krčmarica, v nedeljo ob 17. uri, pa gledališče Scena 11 iz Celovca na velikem odru, s komedijo Pokojna gospe- jina mama. Prav tako v nedeljo ob 20.30, pa bo na Odrupododrom, gostoval Zijah Sokolovič, s pred- stavo Cabares - cabarei. V Domu kulture v Velenju bo v soboto ob 10. uri dopoldan za Pikin abonma in izven, predstava Brata Grimma Rdeča kapica, z ne- navadnimi zapleti. Ob 18. uri zve- čer istega dne pa bo najprej za m- meni, ob 21. uri pa za beli gleda- liški abonma, gostoval ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, s predstavo - družinsko burko Zonifimočevarja z naslo- vom Smejči. ki jo je režiral Franci Križaj. V dvorani Doma II. sloven- skega tabora v Žalcu bo v torek ob 19.30, monodrama Alme Kar- lin z naslovom Alma, v izvedbi od- lične igralke Polone Vetrih, v or- ganizaciji Zavoda za kulturo Ža- lec. V Kulturnem centru Laško bo drevi ob 19.30, koncert an- sambla Gašperji in skupine M4M, v okviru Abonmaja polk in valč- kov. V koncertni dvorani Glasbe- ne šole Celje bo v torek ob 17. in 18. uri, koncert učencev te šole, pri- kazali bodo redno produkcijo. V dvorani Zdraviliškega do- ma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19.30, koncert Mešanega pev- skega zbora DPD Svoboda iz Zreč. V Zdravilišču Laško bo jutri, v petek ob 20. uri, dvanajsti Sa- lonski večer z naslovom Zavrtite se med spomine, na katerem bodo sodelovali Viki Ašič, Viki Ogra- jenšek, Oto Rom, Mirko Polutnik, Boris Terglav, Tone Videč in Fran- ci 2^me, Tone Vrabl bo predstavil knjigo o Vitezih polk in valčkov, igral pa bo Celjski instrumentalni kvintet. V Domu kulture v Velenju bo v sredo, 24. januarja ob 17. uri, koncert .lana Plestenjaka z gosti, za mladinski abonma V Domu II. slovenskega ta- bora v Žalcu bo v nedeljo ob 18. uri, koncert Vlada Kreslina. V knjižnici Gimnazije center Celje bo v sredo ob 17. uri, otvo- ritev razstave portretov skozi opu- se akademskega slikarja Ratimira Pušelja. V Likovnem salonu v Celju je do 28. januarja na ogled razsta- va instalacij treh mlajših poljskih ustvarjalcev. Na ogled bo do 28. januarja. V Galeriji v Velenju je na og- led razstava z naslovom Slovenija odprta za umetnost - 1995. Na og- led bo do 14. februarja. V avli hotela Dobrna je do 26. januarja na ogled razstava del Vla- da Geršaka. V dvorani župnijskega cen- tra Sveti duh v Celju je na ogled razstava skulptur umetnostnega varjenja Milana Šprignerja iz Ma- ribora. V avli osnovne šole na Polu- lah si lahko do 1. februarja ogle- date razstavo z naslovom "Projekt ob 100-letnici filma", ki sojo pri- pravili tamkajšnji sedmošolci. V Osrednji knjižnici na Mu- zejskem trgu si lahko do 29. fe- bruarja ogledate razstavo litogra- fij znanega slikarja Carla Reicher- ta z naslovom Reichertova suita. V Pokrajinskem muzeju v Celju bo danes, v četrtek ob 16. uri, umetnostna zgodovinarka Ma- ja Jerič strokovno vodila po raz- stavi z naslovom Gotika na Štajer- skem, ki bo na ogled še do 30 mar- ca. Interesenti se boste zbrali v av- li muzeja. Do 29. februarja pa je na ogled tudi razstava Gotika na Kozjanskem. Obe sta na ogled vsak dan od 10. do 18. ure, ob so- botah in nedeljah od 9. do 12., ob ponedeljkih pa je muzej zaprt. V knjižnici v Šentjurju bo do konca januarja odprta samostojna razstava likovnih del gostje iz Ita- lije, Natali Adams. V avli Zdravilišča Dobrna razstavlja do 26. januarja Vlado Geršak. Na Celjski koči do konca ja- nuarja razstavlja dela Branko Krk. V avli Zdravstvenega doma v Celju razstavlja Vinko Pajek. V Etolu v Škofji vasi pa raz- stavlja Raj ko Mlinaric. Union od 18. do 24. I. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film Pro- fesionalec; Mali Union od 18. do 24.1. ob 20. uri novozelandski film Nebeška bitja; Metropol od 18. do 24.1. ob 16. uri žimeriški film Devet mesecev, ob 18. in 20. uri pa ameriški film Hvala za vse. (Ki- nopodjelje Celje si pridržuje pra- vico do spremembe programa.) Kino Dobrna 20. ob 19. uri in 21. ob 17. uri ameriški film Opič- je norčije. Kino Žalec 18. in 19.1. ob 20. uri ter 20.1. ob 18., 20. in 22. uri ameriški film Mreža. Kino Rogaška Slatina 19. in 20. l.obl7.uriter21. 1.ob 19.30, ameriški film Opičje norčije, 19. in 20. ob 19. uri ter 21.1. ob 17. uri, pa ameriški film Tuja vrsta. Kino Polzela 19.1. ob 19. uri ameriški film Pret - a - porter, 21. ob 10. uri ameriški film Beli oč- njak 2, ob 18. uri pa ameriški film Mojc življenje. Kino Vojnik 21.1. ob 18. uri ameriški risani film Walta Disne- ya Pocahontas (distributer Cenex iz Vojnika je za otroke pripravil 5 nagradnih vprašanj). V Knjižnici v Laškem bo ju- tri, v petek ob 18. uri, spominski večer, posvečen pokojnemu docen- tu Milošu Rybaiii. Predavatelja bo- sta dr. Tomo Korošec, dr. Stane Granda in dmgi. St. 3. - 18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE Tudi lepa beseda Je zdravilo Tako pravi tir. Štefan TIsel, urolog v celiski bolnišnici In preUseilnlk slnUlkata Fldes za celjsko regijo »Dober zdravnik, ki ga imajo ljudje radi in ga sprej- mejo, je zdravnik s člove- škim obrazom, kajti včasih je več vredna dobra in pri- jazna beseda kot pa kopica modemih zdravil ali prei- skav. Pogosto bolnik potre- buje prav to oziroma samo to, saj so vse bolezni pogoje- ne tako telesno kot tudi du- ševno in na problem je po- trebno gledati celostno,« razmišlja dr. Štefan Tisel, doma iz Šentjurja in poudar- ja, kakšnega pomena je pri- sten kontakt med zdravni- kom in pacientom in koliko lahko pomeni lepa beseda. Na žalost pa je časa za po- govor s pacienti vedno pre- malo, pravi dr. Tisel, kajti v njihovih ambulantah paci- entov ne naročajo po sezna- mih, pregledajo vse, ki pri- dejo tja, in pri številu štiri- deset ali petdeset pacientov na eno ambulanto je težko najti čas za vsakega. »Po končanem delu, torej ko za- premo ambulanto, smo več- krat dobesedno ožeti, pa če- prav nismo vsem ustregli ka- kor bi sami to želeli,« pravi urolog dr. Tisel, ki se je za ta poklic odločil šele ob koncu gimnazije, prej pa je ves čas mislil, da bo študiral mate- matiko, ki ga je zelo zanima- la in navduševala. O medici- ni sploh ni razmišljal, po naključju se je na Medicinski fakulteti udeležil informa- tivnega dne, ker ga je tja zvabil sošolec. »Spominjam se tiste velike, nabito polne predavalnice, kjer nam je že takoj na začetku profesor, ki nas je sprejel, povedal, naj si dobro ogledamo sosede na levi in na desni strani, kajti jeseni se ne bomo videli. Ostal bo le eden izmed dveh ali treh. To je seveda star (štos, ki ga profesorji uporab- ljajo še danes, da strašijo bo- doče študente. Vendar pa sem si takrat rekel, zakaj pa ne bi ravno jaz jeseni sedel tukaj in tako sem se odločil. Vedno sem se tolažil, da če jih je loliko končalo medici- no, bom tudi jaz,« svojo od- ločitev razlaga uspešen zdravnik na oddelku urolo- gije in ne pozabi povedati, kako zelo spoštuje svojega dobrega učitelja, primarija dr. Žimtarja, ki ga je ves čas usposabljanja vodil in mu veliko pomagal na njegovi poti. Tudi zdravniicu lahko vzame sapo Večina nas najbrž meni, da tisti, ki se odločajo za delo v medicini, lahko prenesejo prav vse, kar je v medicini možno videti. Vajeni so vse- ga in številni, še tako zahtev- ni posegi jih ne presenetijo oziroma prizadenejo tako kot nas, ki se pojavljamo v drugačni vlogi, v vlogi paci- enta. Vendar ni tako. Kljub temu, da je dr. Štefan Tisel že kot mlad medicinec mar- sikaj videl, ni ostal ravnodu- šen v dveh primerih. »Mo- ram priznati, da je tudi meni v dveh primerih postalo res- nično slabo in sicer takrat, ko smo imeli še v vlogi štu- dentov nego bolnika na otro- ški kliniki v Ljubljani in sem gledal punkcijo hrbtenične- ga kanala pri otroku. Zaba- dali so mu igle v hrbtenico in to se mi je zdelo nekaj groz- nega. Prav tako pa tudi dru- gič, ko sem na ginekološki kliniki gledal porode, kjer je šlo za patološke nosečnosti, ter videl vso lepoto in mize- rijo človeškega življenja. Mi- slim, da so tudi drugi porodi lahko takšni, kjer je mogoče videti vse človeške tekočine, kri in kričanje. Kasneje se mi ni več zgodilo, da česa ne bi prenesel oziroma mogel gle- dati.« Vse dobre in slabe strani poklica v medicini je spoznal že takrat, ko je delal kot tehnik v rešilnem avto- mobilu, seveda še tudi v času študija. Odnosi do pacientov niso bili takšni, kot si je predstavljal, da naj bi bili. Mislil je, da je vse skupaj le služba kot katera druga, vendar kaj kmalu ugotovil, da ni tako. saj smo vendar vsi ljudje. Človeški odnosi so pri tem poklicu prav gotovo v ospredju. »Ko gre za življe- nje, znajo vsi s svojimi izkuš- njami m rutino prispevati, da je ža bolnika kar najbolje poskrbljeno,« je prepričan dr. Tisel, ki pa ne pomaga le svojim pacientom in bolni- kom, temveč že petnajst let dela tudi v šetjurski organi- zaciji Rdečega križa. Pove- dal nam je, da precej ljudi hodi po pomoč, potrebni pa so jo brezposelni, številne družine, ostareli in drugi. Dokler je v preteklih letih pomoč v materialni obliki prihaja iz tujine, jo je bilo veliko, zdaj pa je bolj ome- jena. Dejavnost v dobrodelni organizaciji pa ni edina stvar, s katero se ukvarja. Že vrsto let poje pri Ipavcih, če- prav je v zadnjem času zara- di dela zamudil precej pev- skih vaj, obljublja pa, da jih bo skušal bolj redno obisko- vati. Nekaj časa mu ostane tudi za bivanje v naravi, kjer se najraje sprošča. Z družino se ob koncu tedna odpravi v hribe, kjer gradijo počittij ško hišo, precej na samot kajti tako je dr. Tislu najbo všeč. Pravi, da četudi je san mu nikoli ni dolgčas. Samot( je bil vajen že od malih nog saj je bila hiša na Planini p,, Sevnici, kjer je bil doiti^ precej na samem. »Izhaja^ iz številne družine, bilo naj je sedem otrok, doma sni( imeli kmetijo in dela je bil( precej. Kljub temu na igj( nismo pozabili, večkrat sinj se igrali na paši, postavljaj smo hišice, napeljevali elek. triko, poleti smo si naredil trgovino na podstrešju, kat je bila moja najljubša igraj zato sem takrat celo razini. šljal, da bi postal trgovec Doma smo imeli kar trdn vzgojo, pošteno so skrbeli a naše delovne navade, za kai sem zdaj prepričan, da sf obrestuje. Tudi sam bi žele svoje tri otroke delovno vzgojiti,« nam je še zaupal. DAMJANA SEM^ Posvetili nove zvonove v podružnični cerkvi Sv. Antona v šoštanjski župniji so v nedeljo opoldan, kljub kisle- mu in hladnemu vremenu, pri- jetno obeležili praznik Svete- ga Antona. Potem ko je blago- slovil tri nove zvonove mari- borski škof dr. Franc Kram- berger, so jih po vseh obrednih običajih potegnili v cerkveni zvonik, kjer so že kmalu zatem veselo zazvonili. Dr. Kramberger je nato tudi maševal več sto zbranim ver- nikom. Poleg številnih duhov- nikov in uglednih gostov iz Šoštanja in okolice, se je do- godka udeležil tudi predsed- nik SKD Slovenije, Lojze Pe- terle in ob njem številni drugi funkcionarji in člani te stranke. V zvoniku cerkve Sv. Anto- na je bil pred drugo svetovno vojno velik, kar 1200 kg težak zvon, okupator pa ga je uplenil in tako je krajanom oznanjal posebne slovesnosti le lažji in počen zvon. Namesto tega so domačini ob pomoči nekaterih obrtnikov in odbora SKD Šo- štanj, naročili pri Ferralitu v Žalcu tri zvonove v skupni tež skoraj tisoč kilogramov. V lanskem letu so na po dročju mariborske škofije pn dobili in posvetili kar petinšti rideset zvonov, letos pa so t( svečanost opravili prvič prav \ malem, hribovitem kraji, Skomo nad Šoštanjem. 1 V sredo ob Antonovem, w so po sveti maši pri tej cerkvia izvedli družabno srečanje z lij citacijo krač in nekaj teh tuffl poskusili, kot se za takšen obii čaj spodobi. JOŽE MIKLAV(1 Ulice so preimenovane v Laškem je že 7. maja lani pričel veljati novi odlok o; spremembah in dopolnitvah Odloka o preimenovanju nekaterih j ulic v starem mestnem jedru. Pred koncem minulega leta pa soj delavci Komunale Laško že opravili tudi fizično menjavo napi- ] sov, ki označujejo začetek in konec ulice. Tako so zamenjali^ tablo z napisom Titova ulica v Trubarjevo ulico. Ulico Borisa; Kraigherja v Mestno ulico, Trsteniško v Podhumsko, Trg 2.] julija v Trg Svobode, pri Cedetovih pa so popravili napis v- Čedejevo ulico. Na novo so namestili tudi tablo z napisom Na; rebri, ki poteka od odcepa Ceste na Lahomšek pri hišni številki i 15 in naprej proti severovzhodu. Na sliki: Delavec Komunale' Laško pn menjavanju table bivše Titove v zdajšnjo Trubarjevo' ulico. ; v. MAROT' Šoferski dan v Ceiju Združenje šoferjev in av- tomehanikov Celje prireja v soboto, 20. januarja ob 9. uri letno skupščino, ki bo v modri dvorani hale Go- lovec. Na njej bodo predstavili minulo delo v obliki poro- čil, informacije o stanju prometne varnosti pa bosta podala občinski sodnik za prekrške in načelnik in- špektorata UNZ iz Celja. O usposabljanju voznikov motornih vozil bodo spre- govorili predstavniki ob- činskega odbora Rdečega križa. Združenje šoferjev in avtomehanikov bo pred- stavilo tudi program dela za letošnje leto. Podelili bodo priznanja, dan pa zaključili s tradicionalnim šoferskim plesom. D.S. Čas Je za spremembo Na srednji tehniški šoli v Celju bo jutri, v petek 19. ja- nuarja ob 16. uri, predavanje o tem, kaj lahko storite sami za svoje zdravje, uspeh in srečo z uporabo čiste pozitivne ener- gije. Predaval bo Rudi Klarič, urednik revije Sprememba, ki bo ob 17. uri tudi vodil enour- ni trening, za vse tiste, ki bodo to želeli. Vstopnine za preda- vanje ni, za trening pa bo po- trebno plačati. D.S. Št. 3. - 18. ianuar 1996 NASI KRAJI IN LJUDJE NOVI TEDNIK Brazilski časopisi na široko o Sloveniji prihodnje leto naj hI nogometni Muh Puhllkum gostoval v Braziliji o navdušenem sprejemu glovencev v Braziliji nam je pripovedoval Tomaž Ambro- 2ič, vodja marketinga pri publikumu. Med obiskom v 3raziliji se je sestal z dr. Šte- fanom Bogdanom Šalejem, nekdanjim Celjanom, ki je predsednik gospodarske zbornice druge največje de- žele v Braziliji, Minas Gerais s šestnajst milijoni prebi- valcev. V tem mestu se je Tomaž Ambrožič sestal s predsedni- ki največjih nogometnih klu- bov (Atletico, Cruzeiro in America), navezali so stike, izmenjali informacije ter se dogovarjali o medsebojnem sodelovanju. »Dogovorili smo se, da bomo v letu 1977 poskušali organizirati turne- jo Publikuma v Braziliji. Kot je znano, je nogomet pri njih številka ena. Hkrati bi to srečanje v okviru poslovne konference izkoristili tudi za promocijo našega gospodar- stva, kar bi koristilo sloven- skim podjetjem, ki želijo so- delovati z Brazilijo, ki ima približno 150 milijonov pre- bivalcev. Pri tem moram po- vedati tudi to, da sem bil ze- lo presenečen, ko sem videl, kako ugleden in uspešen člo- vek je dr. Štefan Bogdan Ša- lej, ki je tudi podpredsednik brazilske gospodarske zbor- nice in lastnik podjetja Technowatt. To podjetje skr- bi med drugim tudi za javno razsvetljavo mest. Novem- bra lansko leto je postal ča- sten konzul Slovenije v Bra- ziliji, v kratkem pa se bo s tamkajšnjo gospodarsko de- legacijo odpravil v Indijo,« razlaga Tomaž Ambrožič, ki si bo vsekakor prizadeval za ohranjanje dobrih odnosov z Brazilijo, tako v športu kot tudi na drugih področjih. Pričujoči članek, ki je bil objavljen 2. januarja v bra- zilskem poslovnem časopisu Gazeta Mercantil, govori o naši deželi, odnosih med dr- žavama, o turneji Publiku- ma, kjer je seveda vključen tudi pogovor z Ambrožičem in še marsičem zanimivem. Naslov članka je Slovensko spogledovanje z brazilskim nogometom (tako nekako), v podnaslovu pa novinar pra- vi, da je predstavnik Publi- kuma obiskal deželo Minas Gerais in se pogovarjal o na- daljnjem sodelovanju. Tekst ima še karikaturo, ki poleg nogometa predstavlja tudi celjski grb. DAMJANA SEME Zlatih petdeset Minulo soboto sta prazno- vala zlato poroko Olga in Alojz Fijavž iz Zreč. Spoznala sta se v NOB in takrat se je v njunih srcih »rodila« ljubezen, ki ju je šestega januarja 1946 pripeljala pred matičarja v Cerknem. Olga prihaja s Cer- knega, Alojz iz Bukovelj. V za- konu sta se jima rodila dva sinova. Danes ju radi obiščejo štirje vnuki in živahen prav- nukec. Zlatoporočenca sta si pred matičarjem - zreškim župnikom Jožetom Koširjem znova izmenjala zlata prstana in se pridružila tistim redkim, ki so dočakali to zavidljivo obletnico............... _______. Obletnico petdesetih let za- konskega življenja pa sta praznovala tudi 78-letna Zre- čana Adi in Terezija Marčič. Poročila sta se 4. novembra pred petdesetimi leti, prazno- vati pa sta skupaj s svojimi bližnjimi utegnila šele pred kratkim. Kljub zamudi ni bilo nič manj zabavno in slovesno. Zakonca Marčič sta v krogu najožje družine, kamor spada- jo tudi njuni trije vnuki, obele- žila zlato poroko na matičnem uradu v Slovenskih Konjicah, nato pa še v zreški cerkvi. B.H., K.2. Šaleški almanah tudi letos v prvih dneh februarja bo tudi letos izšel almanah mestne občine Velenje. Pripravljajo ga Aleš Ojsteršek, Barbara Pokorny, Matjaž Šalej, Peter Groznik ter novina- riji tednika Naš čas. Tudi letošnji almanah bo zajeten, saj bo predvidoma obsegal več kot 300 strani. V 15 poglavjih bodo obdelana vsa pomembnejša dogajanja v minulem letu, ki sodijo na območje mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na voljo bodo številni stati- stični podatki, veliko bo fotografij in pogovorov. L.O. Največ škode v gozdarstvu Prejšnji četrtek se je v pro- 'storih občine Slovenske Ko- njice sestala občinska komisi- ja za ocenitev škod v kmetij- stvu, nastalih zaradi elemen- tarnih nesreč. Tokratna seja je bila sklicana zaradi ocenitve škode po snegu in žledu, člani komisije pa so že podali tudi prvotne ocene nastale škode v minulih dneh. Tako ocenjuje- jo, da je na področju komunale nastalo za 500 tisoč tolarjev škode, v kmetijstvu je škoda še enkrat večja, največja pa je v gozdarstvu in sicer za 40 mili- jonov tolarjev. Direktor konji- ške enote zavoda za gozdove je tako povedal, da je bilo poško- dovanih približno pettisoč ku- bičnih metrov gozdov. Najbolj so bile prizadete letve, drogi, od drevesnih vrst pa bor. B.Z. Ponudba dobra - prodaja ne Celjski sobotni utrip daje tudi avto sejem, ki že leta pri- vablja mnogo kupcev in pro- dajalcev z vseh vetrov. Ponud- ba avtomobilov je zaradi mž- Jih carin starih avtomobilov zadnje čase izredno pestra. Vendar pa je zaradi previdno- sti kupcev (veliko število pre- voženih kilometrov avtomobi- lov IZ Nemčije) ter sorazmerno Visokih - cen (preprodajalci skušajo kar največ za.služiti), zadnji vikend le malo kupcev našlo novega lastnika. Največ pogodb je bilo skle- njenih za cenejše avtomobile starejšega tipa (do 4 tisoč DE M), p Sicer pa .še vedno ve- lja, da je celjski sejem med dražjimi, ker je pač v soboto in če poskus prodaje ne uspe, se cena spusti v nedeljo na kakš- nem diiigem sejmu v Sloveniji. EDI MASNEC Devetnajst milijonov za novo cisterno če bo steklo vse po načrtih, se bodo lahko konjiški gasilci ob prvem praznovanju konji- škega občinskega praznika (30. junija letos) predstavili z novo avtocisterno. Devetnajst milijonov tolar- jev vredna modema avtoci- stema bo popolnoma odgovar- jala vsem specifičnim potre- bam Slovenskih Konjic z bliž- njo okolico, konjiški gasilci pa jo bodo plačali delno s pomoč- jo občinskega proračuna, del- no pa z denarjem pokrovite- ljev in sponzorjev. Občinski proračun je za nakup cisterne že ob lanskem rebalansu pri- speval pet milijonov tolarjev. Tolikšno vsoto naj bi prima- knil tudi letos, nekaj denarja pa bo za nakup cisterne prite- klo tudi iz naslova proračun- skih sredstev za reševanje in zaščito. V ponedeljek se je pod vod- stvom župana občine Sloven- ske Konjice Janeza Jazbeca sestal odbor, ki spremlja ures- ničevanje načrta investicije, in ocenil, da aktivnosti potekajo v,skladu z zastavljenimi. Od- bor je tudi izrazil zadovolj- stvo, da akcija nakupa avtoci- steme za Gasilsko društvo Slovenske Konjice poteka us- klajeno s preostalimi sedmimi društvi konjiške občinske ga- silske zveze. Župan Janez Jaz- bec je še p)ovedal, da bo seda- nja konjiška cisterna po dogo- voru za ugodno polovično ceno prodana Gasilskemu društvu Ziče, kar bo okrepilo tudi po- žarno varnost v Žicah in Spi- talski dolini. A.N. Na Dobrni o menopavzi Jutri in v soboto bo v Zdravilišču Dobrna potekala tako imenovana Menopavzna šola, ki jo pripravlja Ginekološka sek- cija Slovenskega zdravniškega društva. Šole se bodo udeležili vsi vodilni slovenski ginekologi, ki bodo poskušali odgovoriti na števila vprašanja, povezana z enim najbolj občutljivih in tudi kritičnih obdobij v življenju ženske. JI Št. 3. - 18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE 14 .'ant Z gobelini Težek InvaUtl z nevsakdanio žilico Ko smo se oglasili pri Kaj- bovih v krajevni skupnosti Sv. Štefan v šmarski občini, smo občudovali lepo oprem- ljeno domačijo. V tej kozjan- ski hiši v Babnih Brdih vzbujajo posebno pozornost čudoviti gobelini, delo spret- nih rok. Izvedeli smo, da so delo 28-letnega Branka Kajbe. Gre za fanta, težkega invali- da, ki je skoraj povsem glu- honem, s komaj tremi od- stotki sluha. Doslej je ustva- ril blizu trideset izredno zahtevnih gobelinov z motivi Zadnje večerje, zimskimi in ljubezenskimi prizori, iz kmečkega življenja... Mnogi krasijo domačijo, nekatere so podarili sorodnikom. Vsi najbolj občudujejo tisto Brankovo ogromno Zadnjo večerjo, ki je nastajala kar dve zimi zapored, saj dela z dvema, tremi nitkami, izred- no natančno. Njegove umet- nine nastajajo pozimi, poleti pa pripomore na domači kmetiji. Njegovo nadarjenost so ugotovili v ustanovi na Do- brni, kjer je preživel pet let. Naučili so ga tudi izdelova- nja gobelinov ter okrasnih namiznih prtov. Sicer pa je bil v različnih ustanovah, po leto dni v Ljubljani in Mari- boru, sedem let tudi na Slo- venski obali, je povedala fantova mama Terezija. Vzrok njegovih zdravstvenih težav je najbrž v škrlatinki, ki jo je imel, ko je bil komaj dve leti star fantič. Sicer pa se je s svojo prizadevnostjo naučil delno tudi branja. To zimo se večinoma dol- gočasi. Njegov dom krasijo že številni gobelini, zato si želi, da bi mu kdo prinesel kakšnega v delo. BRANKO JERANKO Najrazličnejši motivi. Največje občudovanje je vzbudil Brankov velikanski motiv Zadnje večerje, ki je nastajal kar dve zimi. 90 iet Oige Repniii Za iubilantko s Polzele so pripravili slavje Te dni je Olga Repnik s Polzele dopolnila 90 let svo- jega življenja. Rodila se je v številni družini z osmimi otroki, sedaj pa živita še sa- mo ona in njen brat Albert Repnik, ki bo drugi mesec star 97 let. Olga se ni nikoli poročila, veliko svojega časa pa je po- svetila družini svoje nečaki- nje. Njeno največje veselje pa je bilo vseskozi šivanje. V svojem dolgem življenju je za polzelske žene in dekleta zašila nešteta oblačila. Da- našnje žene pa so ji še pose- bej hvaležne za številne te- čaje šivanja, ki jih je vodila vrsto let. Prav te njene učen- ke so ji ob njeni devetdeset- letnici pripravile slavje v go- stilni Cizej. Ob sprejemu so ji zapeli najmlajši polzelski pevci »Cekinčki«, o prehoje- ni poti in njenih zaslugah pa je govorila njena nekdanja učenka Zofka Zaje. Olga Repnik je po njenih besedah mnoga polzelska dekleta in žene naučila iz ostankov blaga in ponošenih oblačil sešiti nova oblačila zanje in njihove otroke. To je bilo v tistih letih zelo drago- ceno. Tečaje pa je Olga vodi- la tudi v Braslovčah in v An- dražu. Gostiteljice so ji ob tej priložnosti izročile tudi spominsko darilo in ji zaže- lele še mnogo let. Tako kot je nekoč kot predsednica Aktiva žena pri KZ Polzela Pepca Jelen or- ganizirala tečaje šivanja, ta- ko je tudi tokrat srečanje pripravila ona. Vsekakor je lepo in prav, da dobra dela posameznikov niso pozablje- na. Na sliki: slavijenka Olga Repnik s šopkom v krogu svojih tečajnic izpred štiri- deset let. TONE TAVČAR Štefka Ogrizek je s svojimi pesmicami in zgodbicami razveselila tudi malčke v kostrivniškem vrtcu. Z ijudsico pisateljico V KosirIvnIcI so ponosni na Štefko Ogrizek Štefka Ogrizek iz Zgornje Kostrivnice je v kulturnem življenju kraja v okolici Ro- gaške Slatine opazna ustvar- jalka. Gre za starejšo kra- janko, ki piše veseloigre, skeče, pesmi, o starih obi- čajih ... V domači Kostrivnici, kra- jevni skupnosti pod Bočem, je sodelovala v igrah že v ča- su, ko je obiskovala tamkajš- njo osnovno šolo. Tam je bila pozneje nekaj časa zaposle- na, pisanju pa se je posvetila približno pred desetletjem na pobudo krajevne učitelji- ce Vide But. Napisala je igri- co o praznovanju 8. marca, Kostrivničani pa se vedno znova nasmejejo njenim ve- seloigram. Napisala je igre Prišel bo sveti Martin, Vaso- vanje, Zlata poroka in še kaj. Igre so nato oživili kostrivni- ški ljubiteljski igralci na sa- mostojnih prireditvah. Na vsakoletni kostrivniški pri- reditvi Pokaži kaj znaš pa prikažejo skeče Štefke Ogri- zek, med drugim o Vaških klepetuljah. Gospodu Jako- bu pri zdravniku in podob- no. Kostrivniški bralci so z veseljem brali tudi njeno pi- sanje o starih krajevnih obi- čajih, ki vse' bolj tonejo v po- zabo. Ljudska pisateljica Štefka Ogrizek z veseljem obišče tu- di šole ter vrtce. Pred krat- kim je bila med najmlajšimi iz krajevne skupnosti Ko- strivnica, v vrtcu, kjer je re- citirala svoje pesmi in zgod- bice. Malčke je posebej pri- tegnila s pesmico o Daši in Nini, o deklicah, ki obiskuje- ta kostrivniški vrtec. Vračanje zaupanja? v Gostinstvu, d.o.o., iz sklopa Zdravilišča Rogaška Slatina, so pred dnevi sprejeli odločitev, s katero znova nudijo možnost bivanja v hotelih vsem lastnikom bla- govnih obveznic. Med njimi so namreč mnogi stalni gosti zdravilišča. Zaradi postopka prisilne poravnave v zadnjem času namreč lastniki niso mogli koristiti svojih pravic. Direktor Gostinstva, Franci Križan, ki je poslal posebno obvestilo medijem, pri tem poudarja, da želijo predvsem povrnitev zaupanja. BJ Sff. 3. - 18. ianuar 1996 15 NASI KRAJI IN LJUDJE NOVI TEDNIK Javna tieia tudi letos ^ laškem si z njimi pomagajo že četrto leto - Setlaj pet programov javnih del Republiški zavod za zapo- slovanje je konec leta sprejel pet programov javnih del, |(3terih naročnik je bila ob- ojna Laško. Izvajalci progra- piov so Center za socialno jelo, Knjižnica Laško, Ob- piučna organizacija Rdečega liriža, Občinska zveza prija- teljev mladine in Komunala Laško. V programe se bo vključilo jiajveč 34 delavcev, ki bodo opravljali dela na socialnem področju, urejanju knjižnega gladiva, odstranitvi črnih odlagališč, v začetku julija pa se bo pričel izvajati še program igroteka. Med sprejetimi se je dobro uveljavil in poteka letos že četrto leto, program nege in varstva na domu, v okviru Centra za socialno delo in ob dobrem sodelovanju z zdrav- stveno službo ter Območno organizacijo Rdečega križa. Program izvaja 20 delavk, ki oskrbujejo okrog 80 pomoči potrebnih občanov, v obliki celodnevne oskrbe, oziroma v dogovoru. Delavke veliko- krat starejšim, bolnim in osamljenim v stanovanja prinašajo življenje in opravi- jo veliko dragocenega dela. Pomagajo v gospodinjstvu in pri pripravi hrane, pri njiho- vi osebni higieni, spremljajo jih k zdravniku, pomagajo pri nakupih, plačevanju sto- ritev, prinašanju kurjave, itd. Pred pričetkom dela se vse delavke usposabljajo na te- čaju nege na domu pri orga- nizaciji Rdečega križa La- ško. Eno takšnih ]e bilo kon- čano tudi pred kratkim, ko se je na novo usposobilo šest delavk (na sliki z mentorico). Direktorica Centra za so- cialno delo Laško prof. Janja Peterman pa vabi vse starej- še občane, ki doslej za to- vrstno pomoč niso vedeli, da se oglasijo pri njih osebno ali jih pokličejo po telefonu. Center za socialno delo La- ško, ki pokriva tudi občino Radeče, se trudi, da bi tudi v Radečah naročili javna dela iz tega področja, seveda v korist njihovih občanov. Upajo, da se bo njihova po- buda uresničila. VLADO MAROT PLANINSKI KOTIČEK Vabljeni na poliode Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 20. januarja na pohod Zdravju naproti, odhod bo ob 8.50 uri z železniške postaje v Celju. V .soboto, 27. januarja, vabijo na pohod po trških poteh Šoštanja, odhod bo prav tako ob 8.50 uri z železniške postaje v Celju. V nedeljo, 4. februarja ob 8.10 uri z nove avtobusne postaje v Celju, pa planince in ljubitelje pohodov vabijo na zimski pohod na Ramšakov vrh. Prijave in dodatne informacije dobite po telefonu 31-711. Že zdaj pa sprejemajo tudi prijave na 9. prvomajski izlet od 26. aprila do 4. maja letos in .sicer na Slovaško, kjer so si izbrali ture v narodnem parku Slovenski raj. Prijave zbirajo do 28. februarja. Letna iconferenca Planinsko društvo Železničar Celje vabi v soboto, 20. janu- arja ob 18. uri, na redno letno konferenco društva. Konferenca bo v dijaškem domu na Malgajevi 20, nanjo pa vabijo vse člane in ljubitelje planin. Na zasneženo Dobrčo Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 28. januarja z odho- dom ob 7. uri zjutraj s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji, na 1634 m visoko Dobrčo. Najprej se boste odpeljali na Brezje pri Tržiču, od koder je do vrha Dobrče po odseku slovenske planinske poti za okoli tri ure hoda. Slabe pol ure pod vrhom se boste lahko okrepčali v oskrbovani koči na Dobrči, ki je na višini 1478 m. Z vrha bo sledil sestop v vasico Slatino, nedaleč stran od Begunj na Gorenjskem, kjer bo čakal avtobus, s katerim se boste okrog 18. ure zvečer vrnili nazaj v Celje. Ni odveč opozorilo, da je za pohod potrebna zimska obutev in obleka, pa tudi palica, ki olajša hojo v snegu, bi bila dobrodošla. Prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva Celje, na Sta- netovi 1. MOJCA MAROT Mismo v slepi ulici Trditvi Nismo v slepi ulici je nasprotna trditev Smo v slepi ulici. To, da smo v slepi ulici pomeni, da smo v neki ulici, ki je na eni strani zapr- ta, oziroma ima izhod samo na eni strani. Besedno zvezo lahko seveda razumemo tudi v prenesenem pomenu. V takšnem primeru je slepa ulica lahko zelo neprijetna, saj pomeni, da smo prišli v določen položaj, iz katerega ne vidimo izhoda. Možnosti je seveda ogromno. Od takš- nih, ki se dogajajo na osebni ravni (v slepi ulici se lahko znajdemo zaradi denarnih težav, zaradi odnosa do so- delavcev v službi, itd.) do splošno družbenih pojavov (država se znajde na primer v slepi ulici v zvezi s subven- cijami za kulturo, posamez- ne institucije ne najdejo de- narja za svoje delovanje itd.). Skratka, gre za položaj, za katerega se zdi, da je bre- zizhoden. Strokovnjaki iz posameznih področji so za rešitev problema v takšnih situacijah seveda nujno po- trebni. V našem primeru omenjene težave pač odpa- dejo, saj se ukvarjamo le s trditvijo, da nismo v slepi ulici. Možnosti zakaj nismo v slepi ulici je zopet neskonč- no veliko, enako kot je bilo nnožnosti za to, da smo v sle- pi ulici. Da sestavek ne bi Zašel v kakšno od možnosti iz prvega primera, je potreb- no povedati, da je siniagmo Nismo v slepi ulici izrekel fden naših najpomembnej- ših politikov. Njegova trdi- tev se je nanašala na stanje Slovenije v sedanjem obdob- ju in sicer je bila mišljena tako v političnem kot tudi gospodarskem smislu. Hitro lahko torej ugotovimo, da smo Slovenci, oziroma vsaj naši politični in gospodarski voditelji tako uspešni in učinkoviti, da lahko za njih ali nas rečemo, da Nismo v slepi ulici. Ali drugače pove- dano, vsaj pot, ki smo ali so jo izbrali ni takšna, da bi iz nje ne mogli razbrati svetle prihodnosti, ki vodi po neki ulici, ki nikakor ni »slepa«. Seveda bi bilo najlepše in najidealnejše, ko to ne bi bi- la zgolj ulica, ampak vsaj ce- sta, po možnosti široka in as- faltirana. Kakorkoli že je, samo da je nakazana prava pot. Če na koncu navedem ce- lotno trditev omenjenega slovenskega političnega li-. derja, ki je mimogrede pove- dano tudi eden najbolj pri- ljubljenih pri nas (sodeč po nekaterih anketnih ugotovi- tvah), lahko njegove misli strnem v besede Nismo v sle- pi ulici, nič nismo zamudili in dobre živce imamo. Kras- no. Človek bi kar zaploskal od veselja. Zanimivo bi bilo seveda povprašati po toza- devnem mnenju približno 125.000 brezposelnih, da ti- ste, ki prejemajo v propada- jočih podjetjih komajda bor- no preživnino niti ne omenim. ZORAN PEVEC Predavanja za icmete Kmetijska svetovalna služba v Laškem že nekaj let v jesensko-zimskem času pripravlja izobraževanje za kmete, ki poteka v obliki številnih predavanj. { Z njimi so pričeli konec decembra in se nadaljujejo] tudi v tem mesecu. Doslej so lahko kmetje iz bližnje inj daljne okolice Laškega prisluhnili predavanjem o novostih pri prometnem davku, dohodnini in kmečkem pokojninskem varstvu ter o reji drobnice kot alterna- tivnem koriščenju travinja. Včeraj, v sredo, pa je beseda tekla o pridelovanju vrtnin in semenarjenju. Prihodnjo sredo, 24. januarja bo diplomirani ing. gozdarstva Dušan Debelak preda- val o negi in varstvu gozda, za zadnjo sredo v tem mesecu pa pripravljajo še predavanje o dosuševanju sena in ohranjanju hranilne vrednosti v njem, ki ga bo podal dipl. ing. kmetijstva Stane Klemenčič. S predavanji in drugimi oblikami strokovnega dela za kmete bodo nadaljevali tudi v naslednjih mesecih letošnjega leta. Predavanja so vsako sredo ob 9. uri v prostorih Laškega dvorca. VLADO MAROT Velika škoda na prometni signalizaciji Letošnje obilne snežne padavine so naredile veliko škodo, med drugim tudi na cestno prometni signalizaciji. Pri podjetju za vzdrževanje in varstvo cest, enoti Latkova vas, pravijo, da toliko poškodovanih prometnih znakov, kot jih je bilo v zad- njem mesecu, ni bilo zadnjih deset let. Veliko dela so imeli z odstranjevanjem polomljenega drevja, sedaj pa zamenjujejo in obnavljajo prometne znake. Na sliki: Franca Forštnerja in Vlada Drakšiča, delavca prej omenjenega podjetja, smo posneli pri delu na Polzeli. T. TAVČAR iff. 3. - 18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE 1^ Ko morajo pomagati drugi... y petih ohsoteliskih ohčinah trenutno koristi pomoč na domu 130 ohčanov, opravila pa lo 25 udeleženk — ¥ Okviru šmarskega centra so pred dnevi Izdali celo posehno glasilo v šmarskem centru za socialno delo, ki deluje na območju petih novih občin, so začeli z javnim delom »pomoč na domu« leta 1992. Kot ugotavljajo v centru, bi dandanašnji brez tega javnega dela, brez njegovih številnih prednosti, delali s kar največjo težavo. Lani so pomoč na domu razširili tudi na območje občine Kozje. Trenutno pomagajo v petih občinah na ta način kar 130 pomoči potrebnim občanom. V Šmarju pri Jelšah so dobro organizirani, zanimivo pa je, da so pred dnevi izdali celo obširno glasilo, Tavžentroža, z zanimivimi prispevki izpod peresa udeleženk javnega dela. DirektoricaCentra,Romana Prevolšek, poudarja tri po- membne vidike pomoči na domu. Odkar so organizator tega javnega dela, so uspeli vključiti kar nekaj deset iz- vajalk, brezposelnih oseb, pri čemer je zanje pomemb- na ponovna vključitev v de- lo. Drug pomemben vidik je višja kakovost življenja sta- rejših občanov ter posamez- nih družin, saj bi bili mnogi sicer prisiljeni oditi v dom. Glede socialnovarstvene funkcije centra za socialno delo pa poudarja, da starejši dobijo pomoč v domačem okolju, tu lahko čakajo na sprejem v dom do takrat, ko je to resnično nujno, vključi- jo pa se lahko tudi v primeru nesporazuma s starostnikovi svojci. Poleg vsega je za ob- močje petih obsoteljskih ob- čin značilen visok odstotek starejših ljudi, tudi zaradi dolgoletnega odseljevanja mlajših, mnogi v dom sploh ne želijo, pri vsem skupaj pa je povpraševanja po dom- skih uslugah bistveno več kot možnosti. Pomoč je namenjena pred- vsem tistim občanom, ki za- radi starosti, invalidnosti ali šibkega zdravja zase ne mo- rejo skrbeti sami, niti nimajo koga drugega, ki bi to storil namesto njih, pri tem pa v dom ne želijo. V centru pa že precej časa pomagajo tudi posameznim družinam. Udeleženke Pomoči na do- mu pomagajo na terenu pri različnih gospodinjskih opravilih, poskrbijo tudi za delno socialno pomoč, nego, pa tudi za delo z otrokom ali starši. Veliko pomoči na do- mu potrebnih občanov je ze- lo osamljenih ter jim ti obi- ski veliko pomenijo. Kar tri četrtine uporabnikov pomo- či živi namreč čisto samih. Več kot polovica uporabni- kov pomoči je pokretnih, če- trtina težje pokretnih, petina pa nepokretnih. Kako to gre v zadnjem času imajo v centru možnost, da organizi- rajo pomoč na domu z vse bolj izobraženimi udeležen- kami. Zaradi razvejanosti pokrajine je tudi pomembno, da imajo te lastno prevozno sredstvo. Zanje pripravijo usposabljanje, imajo redne mesečne sestanke... O posamezni potrebi po pomoči na domu obvestijo socialno delavko centra, ki občana obišče, nato pa dolo- či obseg pomoči ter število ur, določi (preverjeno) brez- poselno osebo, ki pri javnem delu sodeluje, koordinatorka pa ji predstavi vso potrebno delo. Tisti, ki so deležni po- moči na domu, nato po vsa- kem obisku podpišejo njen delovni dnevnik, s čemer po- trdijo resničnost ter čas opravljenega dela. Koordi- natorka ali socialna delavka njeno delo redno spremljata, pogovarjajo se na sestankih in podobno. Po končanem mesecu obračuna koordina- tor ure ter poskrbi še za dru- ge potrebne formalnosti. Koristnikom pomoči, ki imajo na mesec manj kot 20 tisoč tolarjev osebno prejem- kov, prispevka ni potrebno plačati, za tiste, ki dobijo med 20 in 40 tisoč tolarjev znaša plačilo 100 tolarjev na uro, pri višjih osebnih pre- jemkih pa 200 tolarjev na uro. Med tistimi, ki koristijo pomoč na domu je četrtina oproščena plačila prispevka, slaba polovica je delnih plačnikov, več kot tretjina pa je samoplačnikov pri- spevka. Za plače izvajalk javnega dela plača 65 odstotkov re- publiški zavod za zaposlova- nje, občine pa 35 odstotkov. Med občinskim deležem pla- čajo več kot polovico meseč- nega zneska s pomočjo pri- spevkov uporabnikov pomo- či. Sicer pa je lahko posa- mezna udeleženka javnega dela lani prejela mesečno 42 tisoč tolarjev (skupaj z de- narjem za malico, brez pre- voznih stroškov), leto poprej pa 34 tisoč. In kako bo s programom pomoči na domu letos? Re- publiški zavod za zaposlova- nje je tik pred koncem leta odobril to javno delo za leto 1996 za potrebe vseh petih obsoteljskih občin. Za občini Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah so omogočili po 12 udeležencev, za občino Koz- je 5, za občini Podčetrtek in Rogatec pa 7 udeležencev. BRANE JERANKO Moja pot se začne ob sedmih zjutraj. Pr\'i pozdrav velja ženici, stari 93 let. Vsa vesela mi vrne jutranji pozdrav. V njenem malem kraljevstvu ostanem eno uro. Ob slovesu mi krepko stisne roko, nato pa se napotim na hribček, kjer živita zakonca. Mož je brez noge, žena je težki srčni bolnik. Težko me pričaku- jeta do 9. ure, ko prihrumim na njihovo dvorišče s svojim jeklenim konjičkom. Z njima preživim tri prijetne urice. Zakonca mi zaupata vse svoje skri\'nosti, govorita o svojem težkem življenju, ki ga preživljata na stara leta. Visoko v hribih sta, prepuščena sama sebi, v veliko tolažbo sem jima zdaj jaz. Prinesla sem jima upanje v njun dom. Najtežji dan v tednu je petek, ko se poslovim od njiju za dva dni. Možakar ves obupan premišljuje, kdo mu bo ta dva dni previl bolno nogo. Na hitro se poslovim, nato zdrvim zopet v dolino, kjer se oglasim pri svoji ženički, ki ji prinesem kosilo. Spet isti stisk roke, v upanju, da se naslednji dan znova vidiva. Nato nadaljujem pot do invalida, ki je brez rok. Tudi njemu prinesem v hišo kosilo ter toplo besedo. S tem moje delo končam ter odidem domov. V srcu mi ostajata radost in bolečina, ki ju prenesem v naslednji dan. (iz obsoteljskega glasila Tavžentroža) Gasilke na Dobrni Dva dni so bile na Dobrni članice Gasilske zveze Slove- nije. Zanimivega seminarja se je udeležilo 53 gasilk iz 24 ga"- silskih društev. Uvodno misel je imela pred- sednica Sveta članic GZS Martina Jelovčan, potem pa so udeleženke govorile o vlogi in aktivnosti članic gasilk v pro- stovoljnem gasilstvu ter o vlo- gi sveta članic in o etnološki dediščini v gasilstvu. Predava- teljici sta bili Marinka Cem- pre-Turk in Marjetka Balko- vec-Debevec. Ob tem so gasil- ke govorile tudi o drugih obli- kah dejavnosti gasilk v zvezah in regijah, o njihovi prisotno- sti v prostovoljnem gasilstvu ter pravilih gasilske službe in njihovem izvajanju. Gasilke so se dotaknile tudi izobraževa- nja ter aktivnosti gasilske mladine in društev Mladi gasi- lec. Navzoče na seminarju so med drugim ugotovile, da je žal v gasilskih društvih še ved- no premalo članic in če so že, so premalo koristno upošteva- ne. Obstojajo naloge, ki jih ga- silke lahko uspešno opravijo, samo zaupati jim je treba, tako da so zdaj na potezi gasilci. TV Novinarji na svetovno prvenstvo v Španijo še pred svetovnim prvenstvom v smučanju v Sierra Nevadi v Španiji se bodo v tej državi v Cerdanyi pomerili v smučanju tudi novinarji člani SCIJ. Na to prvenstvo odhaja jutri 11 novinarjev, ki so si pravico do sodelovanja priborih na lanskem državnem prvenstvo! v Kranjski Gori. Med njimi je tudi Franček Pungerčič iz Celja. Tudi letošnjo reprezentanco je podprlo več podjetij, med njimi Elan iz Begunj, ki že vsa leta opremlja novinarske reprezentance s smučmi in Alpina 2iri s čevlji. Letos se je pridružilo tudi ljubljansko podjetje Plamtex, ki je uvoznik svetovno znane smučarske konfekcije Colmar. Med pokrovitelji je tudi NT&RC, Publikum, Obrtna zbornica Slovenije in drugi. Na fotografiji je trenutek z obiska v Elanu, pri izbiri smuči. Krajani za obnovo ceste na Hudinjo Pred dnevi je bil v občini Vitanje sestanek, na kate- rem so predstavniki vaške skupnosti Hudinja govorili o potrebni modernizaciji ene tamkajšnjih cest. Radi bi uredili in asfalti- rali 3,7 kilometrov dolg od- sek med Ljubnico, Sko- marjem in Hudinjo, zato so tudi že imenovali tri-član- ski gradbeni odbor, ki bo vodil dela. Kot je povedal član odbora in predsednik vaške skupnosti Hudinja Milan Hrovat, gre za precej zahteven odsek, ki bo zara- di mnogih zemeljskih del drag. Potreben denar bodo skušaU dobiti iz republi- škega sklada za demograf- sko ogrožena območja ter iz občinskega proračuna, skoraj štiri milijone tolar- jev pa bodo prispevali tudi tamkajšnji prebivalci. Ta- ko naj bi vsako gospodinj- stvo prispevalo tisoč nem- ških mark in še okoli 40 delovnih ur. Z deli naj bi začeli takoj po odjugi, predvidoma maja. B.Z. Kmečke žene znova na morje Prihodnji četrtek, 25. januarja, bomo v Novem tedniku objavili prvi kupon za sodelovanje na 24. izletu 100 kmečkih žensk na morje, ki bo letos malo prej kot zadnja leta, že 29. in 30. marca ali dan pred cvetno nedeljo. Organizator NT-RC se je že lotil pri- prav, saj želi tudi letos svojo najodmev- nejšo akcijo pripraviti v splošno zado- voljstvo vseh udeleženk, gostov in tistih, ki bodo stotnijo med dvodnevnim izle- tom po različnih krajih Slovenije obču- dovali. Tudi letos bo objavljenih pet ku- ponov, ki jih bo treba spravljati do kon- ca, ko jih boste nalepili na dopisnico in poslali na naš naslov. Sledilo bo javno žrebanje nekje v šentjurski občini, nato objava vseh potnic v Novem tedniku in čakanje na izlet. Znana je že tudi okvirna ekipa, ki bo spremljala in razveseljevala žensko stotnijo, to pa so ponovno ansambel Štajerskih 7, oktet Studenček in trio Vikija Ašiča, ki bo letos aprila prazno- val 25-letnico. Zraven bo čarodej Jani Jošovc iz Kasaz ter v dveh avtobusih harmonikarja Janko Mogu in Gojko Jevšenak. Tudi letos pričakujemo blizu dva tisoč prijav, da pa bi bila selekcija le bolj uspešna kot prejšnja leta, bomo pripra- vili nekaj varnostnih ventilov, ki bodo zlasti usodni za tiste prijavljenke, ki ni- so kmečke žene pa bi z nami po vsej sili rade potovale. Smer izleta bo spet naše morje s ci- ljem v Luciji pri Portorožu, zraven pa si bodo srečne potnice ogledale še marsi- kaj drugega zanimivega. Torej bitka za kupone se začenja, upanje v končni uspeh - to je srečen žreb - pa tudi. 25. januarja startamo! TONE VRABL Jasiice iz testa Za svojevrstno presenečenje je poskrbela Marjanca Deželak v Debru pri Laškem, ki je me^ zadnjimi božičnimi prazniki izdelala kompletne jaslice iz krušnega testa. Marijo, Jožefa, malega Jezuščka v jaslih, hlevček, ovčice, pastirje in tri kralje, vse je mlada gospodinja Marjanca oblikovala iz testa, spekla v peči in kasneje prebarvala. Na prvi pogled človek pomisli, da gre za lesene kipce, šele kasneje ugotoviš, da je osnova krušno testo. Marjančine jaslice so prav3 umetnina, ki bi jih bilo vredno razstaviti še kje drugje in ne samo v domači kuhinji. Res je, da so božični in novoletni prazniki že minili, da .so tudi že mimo Trije kralji, venda^ jaslice z božjim drevcem ostajajo do svečnice, zato tudi ta zapis o izdelku Marjance Deželak ni prepozen. JOZiCA KRASOVEC it. 3.-18. ianuar 1996 ŠPORT NOVI TEDNIK Najtesnejši finale celjske košarkarice ¥ s¥OJem prvem ilnalu pokalnega tekmovanja Izgubile z Jezico s60:72'ysoiioiojiaaaljevanjep ___________ Celjske košarkarice so po gladki zmagi v štajerskem pol- fjnalu proti Mariboru prvič zaigrale v finalu pokalnega tekmovanje in po slabem za- četku (9:26) nudile močan od- por favorizirani Jezici. Konč- nih 60:72 je najmanjša razli- ka dosedanjih petih finalov na državni ravni, ki so se vselej Itončali z uspehom ljubljanske ekipe. Edina celjska reprezentantka Metka Obrovnik je bila z 51 toč- kami najboljša strelka dvodnev- nega turnirja, a je imela v fina- lu premalo podpore soigralk in presenečenje je bilo izključeno. V celjskem taboru so imeli po tekmi veliko pripomb na soje- nje, še posebej trener Milan Ba- stašič, kije bil v Ljubljani zara- di preostrih protestov dvakrat ^ kaznovan s tehničnima napaka- ma. Sezona se bo že v soboto na- daljevala z drugim krogom dr- žavnega prvenstva, v katerem bo do sredine marca šlo za štiri mesta v končnici. Medsebojni rezultati šesterice (zasedba je enaka kot lani) se v novi ligi upoštevajo, kar je najbolj ugod- no za Unior Atras, ki je po od- pisu samo ene zmage s Pomur- jem u[el Ilirijo. Vrstni red: Je- zica 19, Celje 18, Maribor 15, Odeja 14, Ilirija in Unior Atras po 12. V evropske pokale se bo uvrstilo pet klubov, derbi med Celjem in Jezico (najprej v Ljubljani) pa bo na sporedu še- le v zadnjem krogu. Celje B brez končnice V soboto se bo začela tudi končnica za uvrstitev od 7. do /2. mesta, v kateri ne bo Celja B, čeprav seje v drugi ligi uvr- stilo takoj za Sežano. Izvršni odbor KZS je Celjanke izločil zaradi sedmih registriranih igralk z dvojno licenco, medtem ko pravila dovoljujejo le dve dvojni licenci. Vodstvo kluba se brani, da je ekipo prijavilo še preden je bilo jasno, če bo pr- venstvo v drugi ligi sploh pote- kalo in je dodatno sporočilo no- vi seznam igralk, na kateri sta bili v skladu s predpisi le dve z dvojno licenco. Veliko bolj za- pleten je ljubljanski primer: šti- ri igralke Šentvida z dvojno re- gistracijo so nastopale za mla- do ekipo Jezice, v drugem delu sezone pa bodo za svoj matični klub Šentvid. Elektra najvišje v pionirskem prvenstvu (let- nik 1981 in mlajši) je na spore- du le še finale. Med osmimi eki- pami s celjskega konca je v zgornji polovici nastopajočih samo Elektra. Uvrstitve: 19. Elektra, 23. Comet, 27. Celje in Rogaška, 29. Polzela, 31. Pivo- varna Laško, 37. Prebold in Re- leja Celje. Rogaška neporažena VŠKL Državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol (šolska košarkar- ska liga - ŠKL) je že v drugi po- lovici osnovnega dela. V celj- ski regiji je Rogaška Slatina še vedno edina neporažena, v ko- roški pa vodi Livada iz Velenja. V zaključni del se bodo uvrstili samo prvaki območnih lig; tek- me osmine-finala bodo so pred- videne za marec, četrtfinale za april, zaključni del pa bo maja. Velenjčanom savinjska liga Prvenstvo v savinjski ligi se je končalo z najtesnejšo zmago Velenja proti lanskemu prvaku Mozirju z 42:41, v malem fina- lu končnice pa je bil Gornji Grad boljši od Celja z .58:.5I. Končni vrstni red: Velenje, Mo- zirje, Gornji Grad, Celje, Laš- ko, Prebold, Vrbovec, Garant, Polzela, Gomilsko, Andraž. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Celjanke so se s porazom s 60:72 v finalih pokalnega tekmovanja najbolj pribliiale petkratnim prvakinjam z Jeiice. Odbojica vse boij tone s porazom v Novem mestu so odbojkarice Celja ostale brez uvrstitve v končnico najboljše jietverice in bodo skupaj z Zgornjo Savinjsko, Kočevjem in Gorico ob prenosu vseh rezultatov igrale dvokrožno mini-iigo in nato skupaj z najboljšima ekipama B lige (Krim in Ljutomer) še novo ligo za obstanek. Celjanke (na sliki sta Šikmanova in Kibireva) bi na Dolenjskem za nadaljevanje tekmovanja v najmočnejši konkurenci morale osvojiti vsaj dva niza. Prvega so dobile, v drugem zapravile tri zaključne žoge (dve pri vodstvu s 14:13 in eno pri 16:15), v tretjem so vodile že s 7:2 in 12:9, a Vseeno niso izpolnile cilja. Priložnost za vidnejši uspeh imajo samo v pokalu (v četrtfinalu je njihov nasprotnik B ligaš Sobota), toda igraje primerjavi z zadnjima dvema sezonama in naslovoma držav- nih in pokalnih prvakinj zelo slaba ter posledica številnih težav znotraj kluba, ki je večino aktivnosti preselil v Laško. Foto: EDI MASNEC Sobota, 20.1. Kegljanje Ljubljana, Medvode, Maribor: prvi finalni nastop državnega prvenstva posa- meznikov (še jutri). Košarka Rogaška Slatina: Rogaš- ka-Litija (19), Polzela: KS Polzela-Idrija (21. krog A-1 moške lige, 19. 30); Škofja Loka: Loka-Celje (19), No- vo mesto: Krka-Comet, Ljubljana: Ilirija-Pivovama Laško (21. krog A-2 moške lige, obe 20); Slovenske Ko- njice: Unior Atras-Celjej[l. krog I. ženske lige, 19); Šo- štanj: Elektra-Branik, Kam- nik: Kamnik-Elektra (oba 18), Hrastnik: Hrastnik-Ke- moplast (17. krog B moške lige, 20). Rokomet Velenje: Gorenje-Dobo- va, Trbovlje: Rudar-Celje Pivovarna Laško (13. krogi, moške lige, obe 19); Vele- nje: Vegrad-Kočevje (17), Lucija: Piran-Žalec (12. krogi, ženske lige, 19. 30). Sreda. 24,1. Rokomet Celje: dan slovenskega rokometa (od 15. ure). Srebotnilfova med sto Pionirska posamična in ekipna svetovna prvakinja v teni- su Katarina Srebotnik seje na mladinskem turnirju v Vene- zueli uvrstili v četrtfinale (med dvojicami v polfinale) in je na svetovni lestvici že med najboljšimi stotimi igralkami do 18 let. Z novim uspehom je zelo blizu neposredni uvrstitvi na mladinski Rolland Garros, saj je že ima 215 točk: v Cara- casu jih je dobila 80, v San Joseu za polfinale 75, in za je- sensko zmago v St. Pčltnu 75. V Caracasu je mlada Velenj- čanka tudi sklenila ameriško turnejo in se vrnila v domovi- no. PANORAMA Košarka Pokal Slovenije ženske (Ljubljana) - polfi- nale: Celje-Maribor 91:53 (41:35); Obrovnik 26, Polutnik 25, Jurše 19, Germ 9, Jug, Va- sic 3, Potočnik, Kokolj, Bekič 2; Ježica-Odeja 82:45; finale: Ježica-Celje 72:60 (39:30); Obrovnik 26, Kokolj 9, Polut- nik 6, Jug, Germ 5, Vasic 4, Jur- še 3, Potočnik 2. A-1 liga Moški - 20. krog: Rogaška- Helios 87:80 (41:42); Jurkovič 25, Mičunovič 18. Petrovič 15, Mesič 12, Lerič 10, Tabak 7; Sa- tex-KS Polzela 99:107 (88:88, 79:79, 35:41); Petranovič 27, Jagodnik 22, Cizej 16, Zaletel, Stavrov 14, Tiller 12, Rituper 5; Litija-Interier 74:76, Idrija-Tri- glav 88:89, Olimpija-Litostroj 69:48, Republika-BWC 103: 115; zaostala tekma: BWC-Li- tija 89:87. Vrstni red: Olimpi- ja 35, Interier 34, KS Polzela, Rogaška 33, BWC 32, Idrija 31, Satex, Litostroj 30, Republika 26, Triglav, Helios, Litija 25. A-2 liga Moški - 20. krog: Pivovarna Laško-Krka 76:64 (41:36); To- vornik 29, Govc 20, Starovasnik 8, Vujovič 7, Blagotinšek 6, Gole, Jeras, Šoštarič 2; Comet- Zagorje 80:78 (44:38); Nerat 18, Sivka 17, Plevnik 15, Špo- rar 14, Benič, Železnikar 8; Ce- Ije-Koper 83:85 (46:43); Stra- šek 20, Jesenek 14, Herman, Ni- dorfer 12, Hochkraut 10, Drob- nič 8, Kitek 7; Loka-K. zidar 88:56, Olimpija ml-Ilirija 86:84, Slivnica-Ježica 67:83; zaostala tekma: Zagorje-Slivni- ca 80:92. Vrstni red: K. zidar 36, Pivovarna Laško 35, Comet 34, Loka, Krka 33, Ilirija 31, Je- zica 30, Zagorje 29, Slivnica (- ) 26, Celje, Koper (-) 24, Olim- pija ml. 21. Bliga Moški - 16. krog: Kemo- plast-PIima 74:60, Maribor- Elektra 78:71, Brežice-Janče 97:83, Hrastnik-Bistrica 86:82, Branik-Kamnik 103:93. Vrstni red: Brežice 29, Plima, Kemo- plast 28, Janče 25, Maribor 24, Kamnik, Elektra 22, Hrastnik, Bistrica 21, Branik 20. Odbojka I. liga ženske, l.A - 14. krog: N. mesto-Celje 3:1 (-13, 16, 13, 11), Zg. Savinjska-Kočevje 3:0 (12, I O, 5), Bled-Branik 0:3, Ci- mos-Gorica 3:0. Končni vrst- ni red: Branik 26, Cimos 24, Bled 18, N. mesto, Celje 16, Zg. Savinjska 6, Kočevje 4, Gorica 2. Moški^ l.B - 14. krog: To- polŠica-Crnuče 3:0 (12, 7, II), Izola-Brezovica3:0, Žirovnica- Fužinar 2:3. Končni vrstni red: Izola, Fužinar 22, Topolšica, Črnuče 16, Žirovnica 6, Brezo- vica 0. Kegljanje Območna liga Moški: 7. krog - skupina A: Demit-Strojkovina 7:1, P. Laš- ko-Kovinar 6:2, Ljubno-Avto Celje 2:6, Izletnik prost. Vrstni red: Izletnik 12, Strojkovina 10, P. Laško 8, Demit 7, Ljubno 5, Avto Celje, Kovinar 3. Skupi- na B: Komcel-Petrol 2:6, Kvit- Kovinotehna 1:7, Konjice II- Rogaška 8:0, Obrtnik prost. Vrstni red: Kovinotehna, Konji- ce II II, Rogaška 10, Petrol 8, Kvit 6, Obrtnik 2, Komcel 0. Območno prvenstvo Finale (Celje) - moški: 1. Sa- lobir27l7,2. Cene 2707, 3. Le- šnik 2686, 4. Klinar (vsi Ce) 2665, 5. Dobrajc (Žal) 2636, 6. Žnidaršič 2633, 7. Rošer (oba Konj) 2621, 8. Mileč 2617, 9. Vodeb (oba Ce) 2605,10. L. Fi- dej 2582, II. Glavič (oba Šoš) 2532, 12. Brglez (Ce) 2144; ženske: 1. Košir 818, 2. Ratajc (obe Mir) 795, 3. Podbreznik (Šoš) 792,4. J. Salamon (Kom) 786, 5. Stajic (Mir) 785,6. Drev 776,7. Lozič (Šoš) 764,8. Ven- gust 758, 9. Klokočovnik 757, 10. Jeranko 756, 11. Jurše (vse Kom) 755, 12. Krneta (Mir) 750. Na državno prvenstvo so se v obeh konkurencah uvrstili po trije najboljši, neposredno še Kardinarjeva kot branilca naslo- va ter Petakova, Tkalčičeva, Grobelnikova, Šeškova, Zupan- čeva, Lesjakova, Koštomajeva, Razlagova, Špoljarjeva in Verd- nikova (vse Mir). Krikunov: dolg sem odpisal NekilanJI trener nekttanJega k tu O a spet na mestu nesreče Hokejska reprezentanca se je za sinočnjo kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na olim- pijske igre proti Veliki Britaniji pripravljala v Laškem in Celju. Na mesto nesreče seje po slabem letu dni prvič vrnil Vladimir Kriku- nov, ki je kot profesionalni selektor pozabil na stare zamere. "Če sem se pogajal o poravnavi dolgov pro- padlega Inntala? Saj ni nikogar več, klub so raz- pustili in na denar sem pozabil. Dolžni so mi ostali plačo za skoraj celo sezono, tudi med trid- nevnimi pripravami se nisem srečal z nobenim bivšim hokejistom ali članom uprave," je o svo- ji najbolj grenki športni izkušnji dejal Krikunov, ki seje v slogu pregovora vrnil na mesto nesre- če. "Priprave v Celju so bile moja ideja. Na drsa- lišču je veliko prostih terminov, igralci ne beži- jo proti domu in se lahko osredotočijo samo na hokej, zato tudi jutranji trening v dvorani Tri lilije. Celje ima nekakšno hokejsko tradicijo, da dobro zastavi delo in načrte, a kmalu vse propa- de. Ali ni pravih ljudi ali so to samo štajerske razvade? Tudi v obdobju največjih uspehov v Celju ni bilo pravega zanimanja za hokej, samo veliko govoričenja v prazno," je o epizodi ob Savinji dodal Krikunov. Ž. Z. Št. 3.-18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK ŠPORT 1« Nepremagani šampion Vladimir Očko je za naslov državne- ga prvaka v pokalu Daihatsu zmagal na vseh enajstih dirkah - Letos s cliom ali polom? Enajst dirk, enajst zmag! Vladimir Očko Iz Rogaške Slatine je eden velikih junakov zadnje avto-moto sezone, saj je v pokalu Daihatsu dobil prav vse dirke in nanizal serijo, ki na slovenskih cestah ni uspela še nobenemu vozniku. Pred se- zono je optimistično napovedal naslov prvaka, toda v veliko serijo zmag ni niti sam verjel. "Zmago na prav vseh dirkah je bilo tež- ko pričakovati. Toda v drugem delu sezo- ne sem si za cilj zastavil prav leto brez po- raza, kajti naslov sem že imel zagotovljen in lovor sem želel potrditi na način, ki us- pe le redkim," se fantastične serije zmag spominja Vladimir Očka(Motokom), kije po poklicu mehanik in si sam servisira tek- movalni avtomobil. Kdaj je bilo najtežje? Nobena dirka ni bila posebej enostavna. Večkrat je bilo vroče, a sem se vseeno izog- nil porazu. V Brnu, na tekmi v sklopu pr- venstva Češke, so se mi gumah začeli na- birati delci, avtomobil je bil zelo nemiren in vse leve ovinke sem moral voziti zelo zadržano. Na Gorjancih sem bil po napaki po prvi dirki šele četrti,a sem z zares drz- no vožnjo nadomestil zaostanek in ostal ne- premagan. Na poti do zmage prežijo številne ne- varnosti, tudi nesreče, mar ne? Kaj resnega se mi v minulem letu ni zgo- dilo. V Buzetu sem se prevrnil, a sem av- tomobil nekako postavil na kolesa, nada- ljeval z vožnjo in v odmoru popravil ok- vare. Nekajkrat sem poplesaval po ogra- jah, kar je navsezadnje tudi potrebno za boljšo uvrstitev in zmago. Veliko dirk je bilo menda v slabem vremenu? Na sedmih je deževalo. V takšnih oko- liščinah Je potrebno voziti predvsem z gla- vo in ne samo z nogami. Na spolzki cesti se vsaka najmanjša napaka maščuje. Ven- dar sem tudi v težkih razmerah ubral pra- vo mero agresivnosti in prehitel tekmece. Avtomobilski šport je med najdražji- mi. Kakšni so stroški? Največja postavka sta nakup in priprava avtomobila. Zadnja sezona meje skupaj z nastopi na dirkah veljala okrog .'^O. 000 mark. V veliko pomoč sta mi bila oba naj- večja pokrovitelja, Motokom in GIC iz Ro- gaške Slatine, ki imata nemalo zaslug za prepričljivi naslov državnega prvaka za po- kal Daihatsu. Kje bo Vladimir Očko zmagoval v le- tu 1996? Dokončne odločitve zaradi že omenje- nih visokih stroškov Še nisem sprejel. Za pokal Daihatsu mi novega avtomobila ne bo potrebno kupovati, toda vse sem dose- gel že lani in bolj se nagibam k preostali- ma dvema konkurencama. Pokal Clio Je bil na sporedu že lani, novost naj bi bil pokal Polo in Čez nekaj tednov bo vse Jasno. Daihatsu, Clio, Polo. V čem je mikav- nost tovrstnih pokalov? Prihodnost Je vsekakor v dirkah tovar- niških avtomobilov, saj so tudi izkušnje z zahoda pozitivne. Na tekmah enakih tipov vozil odloča predvsem znanje voznika, mo- rebitna zamenjava konkurenca pa Je odvi- sna predvsem od iskanja pravih pokrovi- teljev, ki bi vsaj delno pokrili nakup avto- mobila. JANEZ TERBOVC Ivandija z zlomljenim nosom Med petdnevnimi priprava- mi v Marseillu so rokometaši Celja Pivovarne Laško igrali le z domačim OM Vitrollesom, obakrat izgubili (20:27,24:27) in zaradi poškodbe ostali še brez Silvia Ivandije, ki bo za- radi zlomljene nosne kosti mo- ral počivati še teden dni. Na prvi tekmi so gole dose- gli Pungartnik 5, Stefanovič 4, Safarič, Tomšič in Leve po 3 ter Vugrinec 2, na drugi pa Leve 8, Stefanovič 6, Vugrinec 4 ter Sa- farič in Pungartnik 3. Celjani so obakrat upoštevali želje bodo- čega francoskega prvaka in igra- li predvsem obrambe 6-0 in 4- 2, ki so specialnost Teke, sko- rajšnjega nasprotnika OM v po- kalu pokalnih zmagovalcev. Med najboljšimi Je bil znova LubeJ, veliko Je pohval na ra- čun obrambne igre mladega Pa- Joviča, izstopal Je tudi Vugri- nec. Ob pravi minutaži in neo- majanem zaupanju stroke ima zadnja odločitev o večji pozor- nosti mladim nove argumente, v primeru Euro uspeha pa naj bi Francozi z osmimi reprezen- tanti naslednji mesec gostovali v Celju. Nadaljevanje prvenstva Je bi- lo nepopolno (Krško-Rudar 28:17, Fructal-Jadran 24:27, Akripol-Kodeljevo 23:22, Slo- van-Prevent 27:19), zapleta pa se z derbijem med Celjem Pi- vovarno Laško in Gorenjem. RZS Je tudi zaradi nastopa Pu- ca in Načinoviča na svetovnem pokalu tekmo prestavila na sre- do (včeraj), toda Velenjčani so želeli igrati že v torek in vods- tvo celjskega kluba Je dvoboj v izogib morebitnim prerekanjem še enkrat prestavilo. Ž.Z. Celje proti Sloveniji V sredo bo v Golovcu dan slovenskega rokometa s po- delitvijo priznanj najboljšim igralcem, vratarjem in sod- nikov po izboru trenerjev. Osrednji dogodek bo tekma med Celjem Pivovarno Laš- ko in reprezentanco Slove- nije, v kateri ne bo celjskih rokometašev. Prireditev bo prvi širši zbor kandidatov za evropsko prvenstvo v Špani- ji, v predtekmi pa se bosta pomerili mladinska in kadet- ska reprezentanca. Štartajo tudi roicometašice v soboto se bo po skoraj dveh mesecih premora ^ladaljevalo prvoligaško prvenstvo za rokometašice. Vrstni red: Krim 20, Ve- grad 18, Olimpija in Burja po 14, Mlinotest in Piran po 10, Bra- nik 9, Žalec 6, Izola 5, Kočevje 4, Polje 0. V ligaško končnico za naslov prvakinj in nastop v evropskih pokalih EHF in mest se bodo uvrstile štiri ekipe. Debelalf med trenerji Nekdanji skakalni reprezentant Janez Debelak iz Braslovč Je zdaj trener in Je po daljšem premoru za ekipno LJubnega nastopil v Kisovcu na tekmi za rudarsko svetilko. Debelak Je bil sedmi, zmagal pa Je Kolenc (Velenje), kije dobil tudi nagrado za najdalj- ši skok. Ekipno so bili najboljši Velenjčani (Kolenc, Jerman, Če- pelnik, Ograjenšek, Hriberšek, Tovornik), tretje pa Ljubno. J.O. Velenjčani s Slovakom Pionirska ekipa Velenja v smučarskih skokih Je dobila novega trenerja. Najmlajšo selekcijo vodi Peter Bayer iz Slovaške, v uvodni tekmi pokala Cockta v Kranju pa so bili 14. Čutuk, 23. Pečnik in 34. Vrčkovnik. Skakalci do 15 let so imeli ekipno prvenstvo v Grosupljem, kjer so bili nepopolni Velenjčani (Živic, Zorko, Koč- nik, Perše) osmi. J.O. Posejdon še brez zmage Po izstopu Kranja v vaterpolski ligi vztraja še sedem klubov, mlado moštvo Posejdona (na sliki) pa Je v zadnjem dvoboju s Tivolijem zelo blizu prvemu uspehu. Celjani so osemkrat zadeli okvir vrat in večkrat niso izkoristili številčne prednosti dveh igralcev več, zato so doživeli poraz z 9:16 (1:5, 2:4, 2:4, 4:3), tudi prvič dobili četrtino. Glavan Je dosegel 6 golov, preostale pa Jurak, N. Matešič in Adamič. Konec minulega tedna bi Posejdon moral gostova- ti na Reki, vendar je zaradi zgodnjega termina tekmo prestavil. Foto: SHERPA Publikum prvi in tretji švicarska mini turneja z dvema nastopoma na dvoran- skih turnirjih se je za celjske- ga prvoligaša končala z ma- lim Analom v St. Galinu in zmago v VVinterthuru, kjer je bil za najboljšega igralca iz- bran Edo Bajraktarevič, zelo opazen pa je bil tudi Matjaž Štancar s tremi goli v finalu. V St. Galinu so Zupan, Krač- man, Turk, Štancar, Cugmas, Rakovič, Bajraktarevič, Bau- man, Bulajič, Tosič, Sešlar in Emeršič izgubili z moskovsko Lokomotivo z 1:4, premagali Gossau z 2:1, domačega prvo- ligaša s 4:0, s Kriensom igrali 2:2, izgubili z Willom z 1:3 in v tekmi za 3, mesto še enkrat premagali Gossau s 5:4. Po kritiki trenerja Jarca zara- di neodgovorne igre Je bilo na- slednji dan v VVinterthuru bis- tveno bolje. Celjani so se prila- godili specifičnim razmerah (igra na ogrado) in v predtek- movanju oddolžili Willu za po- raz (4:2), s Kriensom še enkrat igrali 2:2, premagali VVolfe s 7:2, v polfinalu domačega niž- Jeligaša s 3:2 in v finalu Baden s 5:2, s čimer so zaslužili 3000 frankov. Rudar brez Vučičeviča Velenjčani so nepričakovano ostali brez nadomestila za Slav- ka Komarja, saj Je menadžer Nebojše Vučičeviča po prihodu v Slovenijo spremenil finančno pogoje za prestop in zeleno-čr- ni so se odrekli nekdanjemu Partizanovemu napadalcu. Verdenlk izbral Icandidate Nogometna reprezentanca bo od 7. do 11. februarja na Malti igrala na Rothmansovem poka- lu. Med kandidati za srečanja z domačini, Islandijo in Rusijo sta tudi Zupan in Sešlar, na širšem seznamu selektorja Zdenka Ver- denika za letošnje nastope (tudi kvalifikacije za SP 1998) pa so še Bajraktarevič, Goršek, Cvikl in Blatnik. Bevčevo slovo Šentjurčani so primerjavi z Jesensko polsezono slabši za Ja- nija Žilnika (Rudar) in Bojana Bevca, kije prenehal z igranjem in se bo bolj še bolj posvetil tre- nerski vlogi mlajših selekcij. K odhodu se nagiba tudi Samo Zu- pane (Gorica ?), kot možna okrepitev pa se še vedno ome- nja Mitja Pire, čeprav na arbi- tražni komisiji NZS ni dosegel prekinitev pogodbe z Ero Šmartno. Polovšalc ob Paki Po klubski kazni zaradi inci- denta s Pranjičem seje nekda- nji Rudarjev kapetan Ervin Po- lovšak preselil k Eri Šmartno, kamor naj bi prišla tudi napa- dalca Kern iz Žlak (oba Dom- žale). Po težki poškodbi Je okre- val tudi kapetan Grobelšek, moštvo pa sta že pred časom za- pustila Druškovič in Delamea. Končno skupščina Po dveh mesecih priprav in tudi večih odpovedih naj bi bi- la sinoči končno skupščina ra- deškegadrugoligaša, kije v zad- njih tednih ostal brez treh naj- vidnejših posameznikov: Zil- dževiča, Mitiča in Gučka. Ma- loštevilna uprava upa na prihod novega pokrovitelja (Radeče Papir je že pred časom mod omejil mesečna nakazila), s|( terim bi morda imeli nekaj mo nosti za obstanek. Dravinja presilia "Prvi trening bi morali ims že pred desetimi dnevi, ven« me nihče ni poklical in poloi Je vedno bolj nejasen," pravi tij ner konjiškega tretjeligaša M rin Bloudek. Po sponzorske odstopu Aleksandra Finka člansko moštvo spet povsem sklopu kluba, ki so ga z izpisu co že zapustili Hecl, Jelenk Topič. Do konca meseca naj bila izredna skupščina, pripi ve za nadaljevanje prvenst pa... Zrečani že štartali Unior Je po samo nekaj m secih zapustil Sabahudin Goli negotov pa Je tudi položaj okr Bojana Zureja, ki z vsemi p trebnimi dokumenti išče no klub. Zrečani so obdržali v celjske okrepitve (Mujčinovi Doberšek, Križan, Kocjančii njihovi cilji so povezani s st biliziranjem v zgornjem de tretjeligaške lestvice, saj soj seni večino načrtov že preseg ŽELJKO ZUl Bauer pilot leta Leon Bauer (Celje) Je tretjič zapored motorni pi- lot leta in tudi državni pr- vak v seštevku štirih te- kem aerorallya. Drugi Je Damjan Glinšek iz Velf-I nja, kije na absolutni les\ tvici dosežkov motornih pilotov tretji. Letos bo iz- vedba domačih tekmovanj poenotena z največjimi mednarodnimi in zato dr- žavno prvenstvo v natanč- nem letenju ne bo serija večih tekem, marveč bo od 9. do H. avgusta v Slo- venskih Konjicah. Pavlinec rekordno Na plavalnem mitingu inv lidov v Deventru Je Daniel P vlinec na 200 metrov prosto časom 2:43,09 za skoraj dv sekundi in pol izboljšal svi tovni rekord za male bazen Celjski plavalec je bil še dn gi na 50 metrov prosto in hrb no. Naslov in bron Na ekipnem državnem pf venstvu mladink v kegljanju) v Trbovljah zmagal Mirotek (Špoljar, Koštomaj, Podl< snik. Razlag) z 2441 keg! pred Gorico 2412 in Mirotel som II (Verdnik, Košir, R« tajc, Vučenovič) 2397, peti p JebilMiroteksIIl (Gluvič, S« jič. Kmeta) 2288. KadetinjeS nadaljevale s kvalifikacijart za svetovno prvenstvo, v tre jem nastopu pa je bila najbol Ša Stajičeva. Vrstni red prt zadnjim nastopom (10. in I februarja): Žnidaršič (Bres 2438, Koštomaj 2423, Spolji (obe Mir) 2395, Hladnik (G* 2391, Ratajc 2381 ... Gluvi 2339, Razlag 2323, Stajic (vsi Mir) 2298. Na SP se bo uvf stilo pet kegljavk. j $ff. 3.-18. ianuar 1996 19 ŠPORT NOVI TEDNIK Šport-offthe rccord 1995na ifrugačen način: z zgodbami z obrobja aren "Ni za javnost, ne Se napisati." Stavek, ki ga novinarji naj- bolj sovražimo. Off the record. Upoštevati željo sogovornika, jili vseeno vztrajati pri pravilu, da se nič ni zgodilo, če časopisi o tem ne pišejo. V nadaljevanju so off the record zgodbe dru- gačne vrste. Zgodbe z roba športnih tekmovališč, zgodbe brez Številk in rezultatov, zgodbe o drugih straneh športa. polnočni spreliod Dunaj. Svetovni pokal v kegljanju. Miroteks se je zno- va uvrstil v finale, ekipa je s kombijem hitela v nekaj deset kilometrov oddaljeni Bad Vdrsau, toda mediji so čakali na sveža poročila. "Pojdite naprej, prideva z vlakom," sva z radijskim kolegom Zdenkom Fajdigo pospremila bodoče svetovne prvakinje in začela eno najbolj razburljivih avan- lur. Pizza, pivo in pomenek s predsednikom Mednarodne zvezeAvgustom Likovnikom še niso bili nič posebnega, pač pa seje nora noč okrog enajste za- čela s prihodom na Banhof. "Bad Vorsau? Jutri zjutraj ob petih," je neprizadeto odgovo- ril možakar za okencem. "V sre- dišču mesta sem videl postajo lokalnega vlaka, ki zanesljivo pelje ob polnoči," sem pomislil na novo možnost in že sva br- zela proti operi. Na mini posta- ji sva bila nekaj pred polnočjo. Ravno prva, da ujameva vlakec, toda nikjer niti enega človeka. Kaj hočeva, čakava. Pet, deset minut, pol ure, skoraj uro. Vlaka od nikoder, na postaji sva še vedno sama. V obupu se posvetiva voznemu redu in na- posled opaziva malenkost. Ni vlak, marveč avtobus, ki vozi pod okriljem železnic. Do od- hoda sta še dve minuti, zato na- ju noge nesejo na drugo stran ceste in zadovoljstva ni pokva- rilo niti šoferjevo opozorilo: "Peljem samo do Baden Badna, do Bad Vorsaua je še kakšnih dvajset minut zmerne hoje." Možakar seje rahlo uštel. Ni bi- lo dvajset minut, marveč dve uri. Osem kilometrov. Nekaj pred peto sva bila v hotelu, ob osmih že na poti proti Dunaju. S kombijem! vo: za tekače ni bilo primerne- ga prostora za ogrevanje. Vsak se je znašel na svoj način, naj- bolj "izvirna" pa sta bila Miro Kocuvan in Helmut Hartman. Ogrevala sta se s tekom po ulicah okrog štadiona in se z lahkotnim korakom spustila mi- mo goril v črnem in Arkanove- ga dvora. "Bodyguardi" so bili sprva začudeni, nato pa so se za- podili za celjskimi atletoma in se po nekaj korakih zaustavili. Napisi na športnih oblačilih so jih z zamudo opomnili, daje na Zvezdinem štadionu prvo urad- no tekmovanje za evropske po- kale po ukinitvi sankcij proti ZRJ in niso tvegali incidenta. Pravzaprav poraza, kajti enega najhitrejših tekačev čez nizke ovire na svetu zagotovo ne bi ujeli. Gobcev rap Predsednik, trener, selek- tor, sekretar, blagajnik, šo- fer... Lado Gobec. Z njim ni nikoli dolgočasno, le na pra- vo področje ga morate spe- ljati. V gimnazijskih časih je bil tudi pesnik, ko se je zače- la obdobje največjih uspehov celjskega kegljanja, je pona- rodelo En hribček bom ku- pil, spremenil v kegljaško himno, lani pa je začel - ra- pati. "Ko se vozimo na tekme ali priprave, za volanom skladam rime, kijih punce pišejo. V biv- ši Jugoslaviji je tako nastalo ve- liko pesmi, zdaj pa so razdalje krajše in ni pravega navdiha," pravi trener svetovnih prvakinj in vmes udari kakšno rimo. Zadnje poletje je bil z ekipo dvakrat na mini pripravah v Kranjski Gori in za novi motiv je poskrbel mlajši del kegljaš- ke ekspedicije. "Lado, rap je super. Če imajo smučarji svoj "komad", bi ga lahko napisali tudi za kegljanje," so mladin- ke in kadetinje nagovarjale svo- jega šefa, ki se ni pustil dolgo prositi. V nekaj minutah je na- stala Oda fizičnim pripravam in prvo verzijo je odrapal tudi Go- bec. "Ni bilo slabo," pravijo kegljavke in njihov trenerje po slavju ob tretjem naslovu naj- boljše ekipe na svetu še nekaj- krat udaril Odo. ŽELJKO ZULE . _..„fi«o;.m MASNEC Državno prvenstvo v atletiki in v teku na 110 m z ovirami padi favoriziranega Štembergerja. Oda fizičnim pripravam (Tekst: Lado Gobec) Zjutraj zgodaj vstanem in v naravo se podam, za tek si eno urco vzamem, že full nabite noge imam. Potem se v jitnessu potim ter gvihte siham gor in dol, takoj na moči pridobim, macho sem vse bolj in bolj. Popoldan v halo še zaŠibam in tam odšvicam runde tri, telo si celo tak' razmigam, da še dolg' za mano se kadi. Ce tehniko si bom popravo ter desno špuro še dobim, me Gob'c bo na svetovno spravo, mogoč' medaljo še osvojim. Jeršičeva zaušnica Tomšiču Tednikov fotoreporter Edi Masnec bi s svojo mojstrovi- no z rokometne tekme Slove- nija-Francija lahko kandidi- ral tudi za športno fotografi- jo leta. S svojim Canonom Je zabeležil trenutek, ki se ga ni- sta spomnila niti oba akterja: Jeršičeva zaušnica Tomšiču. "Spomnim se akcije. S krila sem tekel v sredino, Tomšič mi je naredil blok za met proti vra- tom, ki sta ga Francoza posku- šala blokirati," je Jeršič začel opisovati akcijo, nakar ob po- gledu na fotografijo skupaj s Tomšičem in ostalimi reprezen- tanti ni mogel zadržati smeha. "Da bi "Bucota" udaril? Ne, te- ga se ne spomnim in do danes tudi nič ni potožil," seje branil Jeršič, še bolj začuden pa je bil Tomšič. "Na črti je veliko pre- rivanj za pridobitev prostora in občasno pade tudi kakšen uda- rec. Vse se dogaja zelo hitro, ne- katerih akcij se po tekmi ne spomnim, toda kakšnega bolj konkretnega udarca bi se mo- ral," je pravil drugi Tomaž in se zamislil zaradi Jeršičeve dlani na levem licu in obraza, ki ni skrival bolečine zaradi zaušni- ce. Beg pred Ariianom Za atletsko moštvo Kladi- varja je bil evropski pokal skupine C v Beogradu prvi nastop v elitni konkurenck, pr- vi stik z novo "Jugo". Milijon- ska metropola je bila sredi pomladi brez duše in življe- nja: ob vseh cestah prekupče- valci bencina, Skadarlija tudi v petek zvečer prazna in za- puščena in na vseh koncih Ar- kanove slike. Nekaj deset metrov nad šta- dionom_Crvene zvezde sije zlo- glasni Željko Ražnjatovič-Ar- kan zgradil rezidenco v slogu turških harambaš in okrog zgradbe razpostavil v črno ob- lečene gorile. Z morebitnimi vsiljivci opravijo po hitrem po- stopku, so nas prepričevali in svarili organizatorji atletskega tekmovanja, ki so imeli zaradi prenove štadiona drobno teža- St. 3. - 18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK REPORTAŽA Med dvema domovinama Pevec In novinar Juan Vasle Ima tuili savinjske korenine - Ob kavicl s Placidom Domingom, Josejem Carrerasom, Lucianom Pavarottljem... Slovenski pevec Juan Vasle je prvič obiskal Slovenijo leta 1979 ter odšel z različnimi občutki. »Ljubljana je bila takrat siva in zanikrna, danes pa je sodobno evropsko mesto. Prihajal sem iz Avstrije*in Nemčije, zato je bilo nasprotje toliko večje,« mi je omenil med najinim pogovorom. Ljudje so povsod govorili sloven- sko, drugače kot v rojstni Argen- tini, kjer je slovenščino slišal le v družinskem krogu ter med slo- vensko skupnostjo. V Sloveniji se je posebej veselil srečanj s sorodniki. Njegova ma- ma Marija je odšla v Južno Ame- riko iz Ljubljane, oče Mirko pa iz Savinjske doline, iz Žalca. Ju- anov pokojni stric Adolf je živel v Žalcu, tam ima tudi teto Marijo in bratranca Milana, v Celju pa bratranca Jožeta. Pod južnim križem se njegov oče velikokrat spominja savinjskih korenin, otroštva in šolanja v Celju. Pred leti je obiskal domovino tudi Ju- anov oče, ki je bil med drugo svetovno vojno prisilno mobilizi- ran v nemško vojsko, iz italijan- skih taborišč pa ga je usoda pri- vedla v daljni Buenos Aires. Tam so Vasletovi v družinskem krogu govorili slovensko, večkrat pa so zapeli tudi naše pesmi. Juan Va- sle se je brezhibne slovenščine naučil v argentinski slovenski šoli. Pozneje, ko je postal operni pevec, je v slovenskem jeziku prepeval na koncertih, tudi v Zlati dvorani Teatra Colon, ene najpomembnejših opernih hiš glasbenega sveta, pa na argen- tinskem radiu in televiziji. Od decembra 1990 razveseljuje s svojim lepim basom glasbeno ob- činstvo v Sloveniji kot solist ljubljanske operne hiše. Tu pre- peva tudi njegova žena Adriana, Argentinka špansko-italijanskih korenin. Odločitev za novinarstvo »Nikoli nisem mislil, da bom glasbenik,« se spominja Buenos Airesa. Najprej se je odločil za novinarski poklic, doštudiral na argentinski Visoki novinarski šoli. V novinarstvu so ga priteg- nila različna področja, od glasbe do športa in gospodarstva. Štiri leta je bil redno zaposlen pri go- spodarski reviji Mercado, sam pa je sodeloval pri ustanovitvi vplivne glasbene revije Pro Mu- sica, kjer je bil glavni urednik. Tam je objavil številne intervjuje z najimenitnejšimi pevci resne glasbe, od Joseja Carrerasa, Pla- cida Dominga, Luciana Pavarot- tija, Monserrat Caballe, Nicolaia Gedde, Jessye Normanove, do dunajskega Slovenca Antona Dermote in številnih drugih. Knjiga z intervjuji z naslovom Pevci so tudi ljudje je izšla v Slo- veniji. Z nekaterimi velikani opernega odra se je osebno pogo- varjal tudi po večkrat, na primer s Placidom Domingom ter Luci- anom Pavarottijem. »Ko si z nji- mi ob skodelici kave, so kot vsi drugi ljudje,« se jih spominja. Juan Vasle je veliko potoval po vsem svetu, vse do Severne Ame- rike, Avstralije in Nove Zelandi- je ter Evrope, v argentinskih ča- sopisih v španskem ter sloven- skem jeziku pa je objavljal zani- mive potopise. V Buenos Airesu je delal tudi kot radijski novinar. Pisal je komentarje s področja resne glasbe, za oddajo, ki je pre- jela v Španiji priznanje Ondas, najpomembnejše za radijske programe v španskem jeziku. Kot argentinskemu Slovencu mu seveda veliko pomeni šport. »Prihajam iz nogometne dežele, zato je nogomet moja najljubša športna panoga.« Med argentin- skimi Slovenci je sicer najbolj priljubljena odbojka, v svetu ve- likega argentinskega športa pa trenutno blestita predvsem Po- beršnik iz prve državne lige ter Kogovšek iz mladinske rokomet- ne reprezentance. Juan Vasle je za ljubljansko Delo pisal tudi o nekdanjem vratarju nogometne- ga kluba San Lorenzo, Mirku Blazini, o argentinskem držav- nem prvaku. Pred tremi leti ga je intervjuval v Argentini. V Slove- niji se Vasle zanima tudi za smu- čanje, o aktualnem dogajanju pa poroča v slovenski program ar- gentinskega radia. Slovenci so uspešni Danes je za Juana Vasleta no- vinarsko delo manjši del njego- vega ustvarjanja. Predal se je svetu glasbene umetnosti, resne glasbe. V Buenos Airesu je najprej pel v slovenskem zboru Karantanija pod vodstvom Marije Geržiniče- ve. Tam so posebej opazili njegov izjemni glas, zato ga je začel ne- govati, študirati petje. Veliko se je naučil v operni šoli znamenite- ga Teatra Colon v Buenos Airesu ter pri posameznih profesorjih. Njegov prvi profesor je bil ar- gentinski Rus, Leonidas Ivanof, pri svojih osemdesetih letih, ki ga je poučeval z balalajko. Poz- neje se je Vasle izpopolnjeval tu- di v evropskih središčih, v Lon- donu pri Heather Harper, v Mu- \ enchnu pri Švicarju Emstu Hae- i fligerju, na Dunaju pa pri Slo-^ vencu Antonu Dermoti. Pri ime- j nih svetovnega slovesa, z veliko j osebno prizadevnostjo. »Tudi| najlepši glas ne more napredova- ! ti brez trdega dela in požrtvoval- nosti,« mu je rekel Švicar Haefli- ger. Pri Dermoti na Dunaju je bil v njegovem družinskem krogu. Dermotova soproga Hilda je Ju- ana spremljala na klavirju, med odmorom pa postregla s krofi. Govorili so slovensko, saj se je Avstrijka Hilda Dermota naučila slovenskega jezika. V Teatru Colon v Buenos Aire- su je najprej pel v študentskem opernem zboru, nato pa kot so- list. Zanimivo je, da je v Pikovi dami pel z istim dirigentom, kot pozneje v ljubljanski izvedbi, s Fuadom Mansurovim iz Moskve. V svetovno znanem Teatru Colon seveda ni bil prvi pevec sloven- skega rodu. V njem je nekoč kar šest sezon pel Anton Dermota, ki je na posebnem koncertu vključil tudi slovensko pesem Kje so tiste stezice. Med Haendlovim orato- rijem Mesija so se na odrskih de- skah Teatra Colon pojavili kar trije Slovenci naenkrat, argen- tinska altistka Franja Golob, di- rigent Mariano Drago Šijanc ter tenorist Karlo Košuta, ki je pred leti nastopil tudi v Ljubljani. V Teatru Colon, kjer so redni gosti Domingo, Carreras, Pavarotti in vsa druga najimenitnejša imena resne glasbe, je pela tudi Trža- čanka Eleonora Jankovič. Poseb- no novinarsko zanimanje Juana Vasleta je vzbudila Franja Go- lob, o kateri je za radio Slovenija pripravil enoumo oddajo, za kar je uspel najti zvočni zapis njene- ga glasu v Kanadi. Iz časa svojega pevskega vzpo- na se Vasle rad spominja tudi Mednarodnega pevskega tekmo- vanja Luciana Pavarottija v ameriški Philadelphiji. Vasle je bil zmagovalec južnoameriškega finala ter je zastopal Argentino. Sicer pa je doslej nastopal tako rekoč po vsem svetu, v sosednji Braziliji, Urugvaju in Paragvaju, v Avstraliji, v Nemčiji, Italiji, Sloveniji... Med Siovenilo in Argentino Odkar je solist ljubljanske opere, je še bolj zaposlen. Prišel je decembra 1990, odločil pa se je med marčevskim nastopom v Ljubljani. V Slovenijo je prišel živet z družino, z ženo Adriano ter Marjanco, ki je bila takrat stara komaj mesec in pol. V Slo- veniji se je nato rodila Vasletova druga hči. Barbara, ki je bila v petek stara dve leti. V družini Vasletovih staršev, v Argentini, so se pogovarjali v slovenščini, pri Vasletovih v Ljubljani pa v španščini, da bo- sta hčerki znali oba jezika. Ženo Adriano, ki jo v opernem zboru cenijo, je v začetku mučilo do- motožje, sicer pa se v času počit- nic odpravijo v Argentino, kjer so starši, prijatelji, korenine... »Oba imava domotožje, razdvo- jen si med dvema domovinama. Si od tu in od tam., pa hkrati nisi ne od tu in ne od tam. Včasih je to boleče. To je v nas, tam pogre- šamo to, tukaj ono. Po drugi plati pa je to bogastvo dveh kultur.« Slovenija in Argentina sta ra- zlična svetova. Juan Vasle opaža v Argentini več medčloveške to- pline in odprtosti, po Evropi pa več reda. Ljudje v Sloveniji so večinoma zelo prijazni, med se- boj pa so vsak bolj zase, hladnej- ši. V Argentini so ljudje bolj vro- čekrvni, kar Slovence pritegne.V argentinskem svetu se dobro znajdejo, pri tem pa ohranjajo svojo kulturo, jezik. Slovenske zime, snega, se je družina Juana Vasleta navadila. V Buenos Airesu snega ne pozna- jo, nizke temperature, z vlažnim mrazom, ko zebe do kosti, pa jim niso tuje. Najbližji sneg je pod Andi, 1600 kilometrov daleč. Od- kar je v Sloveniji, preživlja na leto kar dve zimi. Med našimi poletnimi počitnicami, ko so na dopustu v Argentini, je tam, na južni polobli, zima. Med sloven- sko zimo pa je Vasletov ljubljan- ski delavnik pester, delaven. Zjutraj odpeljeta z ženo hčeri v vrtec, nato pa sta v operi, v služ- bi. Tam vadita, sicer pa Juan vežba tudi sam. Popoldan se spet sreča s hčerama, potem pa se vr- ne v opero. Večjo, Marjanco, vča- sih vzameta s seboj v operno hišo. Juan Vasle pripravlja trenutno svojo drugo ploščo, s slovenskimi samospevi 20. stoletja, z deli slo- venskih skladateljev z vseh kon- cev, tudi iz Argentine, Severne Amerike, Avstralije in Francije. Njegova plošča slovenskih pe- smi, kjer ga spremlja na klavirju Leon Engelman, je zelo uspešna, saj so jo že trikrat ponatisnili. Sodeloval je tudi pri božični ka- seti, z zborom Antona Foersterja, pri zgoščenkah z oratorijem So- netni venec ter v ciklu Glasbene dediščine Slovenije Milka Bizja- ka. Precej se pojavlja tudi na te- levizijskem ekranu, od oddaje Mance Košir Moški, ženske do oddaje Po domače Jožeta Galiča. Poslovila sva se. Bila je ljub- ljanska sobota, ko oživi njegova novinarska žilica. Hitel je, saj je moral pripraviti prispevek za slovensko oddajo argentinskega radia. Po telefonu se javi zvečer, ob pol sedmih, ko je v Buenos Airesu pol tri popoldan. BRANE JERANKO Juan Vasle Zakonca Juan in Adriana Vasle. Njuna Marjanca je prišla v Slovenijo, ko je bila stara mesec in pol, Barbara pa je rojena v Ljubljani. Nastopal je tudi v Teatru Colon v Buenos Airesu, v eni najuglednejših opernih hiš na svetu. Ozadje lokalom Glavni trg. Št. 3.-18. Ianuar 1996 FOTO REPORTAŽA 20,21 Smeti so, smeti ni Pred dnevi so nas poklicali iz Vojnika in opozorili, da se na njihovem pokopališču že nekaj časa nabirajo veliki kupi smeti. Ker nas je zanimalo, kdo je dolžan skrbeti za red in snago na pokopališču, smo najprej poklicali vojniškega župana Bena Podrgajsa, ki pa nas je napotil na predsednika sveta krajevne skupnosti Vojnik oziroma na tajnico skupnosti Nado Močenik. Gospa Močenik je potrdila, da je bilo na pokopališču res »nekoliko več smeti ob vodovodni pipi, ki pa jih podjetje Vijana, ki ima že dve leti koncesijo za urejanje vojniškega pokopališča, ni moglo odstraniti zaradi visokega snega.« Menila je, da so za nesnago krivi ljudje sami, saj so ostanke sveč namesto v zabojnike zmetali kar na tla. Nada Močenik je zatrdila, da so delavci Vijane v petek, 12. januarja, s pokopališča že odstranili vso nepotrebno navlako. Naša fotografija, na kateri je le eden od petih kupov smeti, je bila posneta v soboto, 1.3. januarja. JI, Foto: SHERPA Št. 3. . 18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK PISMA BRALCEV 22 Popravek V pismu z naslovom Draž- goška bitka - druga stran me- dalje avtorja profesorja Dane- ta Hriberška, kije bil objavljen v prejšnji številki NT, je prišlo do napake pri prepisovanju be- sedila. Namesto "...Dražgoše nad Šaleško dolino" se tekst pravilno glasi "... Dražgoše nad Selško dolino". Za napa- ko se opravičujemo. Slovenci nismo naprodaj niicdar Na asociacijo iz Finžgarjevega romana "Pod svobodnim soncem" so me navedli nadvse aktualni do- godki v slovenski vladi te dni. Pre- mier namreč intenzivno vabi po- samezne (največje) opozicijske stranke na pogovore. Pogovori naj bi bili na ravni zadev nacionalne- ga pomena, ki naj bi se reševale s splošnim konsenzom. Medtem, ko prihajajo iz neka- terih opozicijskih strank predlogi o tehnični vladi oz. vladi narodne enotnosti, naj bi se posamezna vodstva opozicijskih strank na pr- vi namig predsednika vlade sesta- la z njim oz. vladajočo koalicijo. In ravno ponosno, samozavestno, pa tudi načelno držo je po mojem mnenju napravilo vodstvo SDSS, da ni sprejelo ultimativnosti časa in kraja sestanka. Dialog je v vseh normalnih de- mokracijah osnovno sredstvo spo- razumevanja različno usmerjenih struktur oz. strank, vendar se po- zicija moči ne sme reprezentirati v vprašanjih splošnega nacionalne- ga pomena. Pokončni odziv SDSS ni trenut- ni odziv stranke, saj le ta že vse skozi opozarja vlado in seznanja javnost s katastrofalnimi napaka- mi vladajoče nomenklature kot je trmasto vztrajanje predsednika vla- de na nadaljevanju njegove politi- ke v vodenju gospodarstva (divja privatizacija in lastninjenje, brez- poselnost, nenasitno bohotenje dr- žavne uprave, brezperspektivnost mladih), v vodenju zunanje politi- ke (nezrela taktika - brez izdelane strategije), reformi sodstva (neod- visno sodstvo), neurejene razmere v obrambnem ministrstvu (stalno spletkarjenje, šarlatanstvo in afe- re) itd. Značilnost premierovega man- data je, da mu več pomenijo inte- resi lastne stranke, kot pa interesi, ki so za slovenski narod eksistenč- nega pomena. Zato je poteza predsednika SDSS pravilna, saj bi bilo sodelo- vanje ter prispevki v takšni vladi prevelika odgovornost do sloven- skega naroda in domovine. Slep je, kdor ne ugotovi, da si želi premier z vladajočo nomenkla- turo ravno s takšnimi potezami v volilnem letu 1996 nadaljevati kontinuiteto oblasti. Prepričan sem, da Slovenci niso pozabili pro- jugoslovansko usmerjenih ljudi, ki so se čez noč spremenili v največ- je domoljube, uničili gospodarstvo (divje lastninjenje in privatizacija) in deželo na sončni strani Alp za- peljali na stranski tri nepravne in perspektivno brezciljne skupnosti intemacionalistov. MILAN LEVEČ, Celje Dražgoše - simbol upora I^ta 1942 so zmagovite nemš- ke armade podjarmljale Evropo, Afriko, v Sovjetski zvezi pa so ko- rakale že proti Moskvi. V njihov poraz smo leihko le verovali, ver- jeti nismo mogli. V okupirani Rusiji je Hitler še načrtoval ozemlja, kjer bi živeli in delali vsi nearijci. Tudi Slovenci ne bi bili izvzeti. In v to strah vzbu- jajočo prihodnost, ki nam je bila namenjena, je Dražgoška bitka prižgala žarek upanja. Upor. ki ga je začela peščica partizanov v Dražgošah je prerasel v vsestran- ski upor, vse do zloma fašizma in nacizma. Vojna nam je bila vsiljena, upor proti njej nujen. Žrtvam upora pa hvaležnost in čast. VERA POLIČNIK, Spodnja Rečica Svetlnsifl gasilci brez denarja Na območju krajevne skupno- sti Svetina že dolga leta deluje Ga- silsko društvo, ki pokriva ne samo območje naše krajevne skupnosti, ampak tudi dva zaselka v občini Laško, nekaj hiš Zvodnega in Pe- čovnika ter celo stanovcinjsko hišo s pomožnim objektom v Prožinski vasi, kar znaša po površini cca 2000 ha ali 20 km2, da ne bo tak- šne pomote v številu kvadratnih ki- lometrov, kot je to bilo v uradnem dopisu občine Štore, ki je bil po- slan na Državni zbor republike Slovenije, kjer je bilo zapisano,da občina Štore obsega kar 1600 km2. Po površini pokrivanjaje Gasil- sko društvo Svetina na prvem me- stu med GD v bivši občini Celje. Že v preteklosti je bila dejavnost društva izredno p)estra. Gasilci se ukvarjamo s to dejav- nostjo izključno na ljubiteljski os- novi in imamo zato bolj malo pra- vic, pa toliko več obveznosti. Smo najbolj organizirana skupina lju- di, ki lahko v določenem trenutku priskoči na pomoč ljudem v stiski m to smo tudi že večkrat storili, ta- ko člani našega društva kot tudi drugih dmštev sirom po Sloveniji. Če naštejem samo par akcij na- šega GD Svetina v zadnjih letih: pomoč pri odpravljanju elementar- nih nesreč v letu 1989, ko je bilo pet večjih neurij (saj se spomnimo največjega 19. avgusta), poplave v Celju, ko smo bili angažirani pri črpanju vode iz Sodišča in Zdravs- tvenega doma, napada takozvane JLA na Slovenijo 27. junija 1991, ko smo gasilci Svetine bili angaži- rani s svojimi sredstvi pri izvaja- nju mobilizacije, saj ponoči ni bi- lo drugih prevozov s Svetine. Pri tem smo se tudi samoorganizirali pri oskrbi enote TO na Vmnčevem domu. Predvidevali smo, da bo nova organizacija lokalne samouprave predvsem vsebinske narave, da bo bolje segla do ljudi, pa seje zgodi- lo ravno obratno. Sloje predvsem za položaje in za plačane funkci- je, ni pa važno, kako živi in diha sredina, zeiradi katere je bila ust\'ar- jena lokalna samouprava In tako smo gasilci ostali brez finančnih sredstev. Ko smo spadali še v Celje, jih ni bilo prav obilo, bila pa so. Pomagalo se nam je na mnogo načinov. Dobili smo nov prizidek, soprispevali so za telefon, dobili smo avtocistemo. Člani ga- silskega društva smo opravili pre- ko 5000 ur prostovoljnega dela, krajani so prispevali les in delo za dograditev prizidka. Redno smo dobivali dotacijo, sedaj od nove občine Štore pa nismo dobili niče- sar, čeprav so bili naši predstavni- ki na razgovoru pri županu. Zato javno vprašujemo, koliko denarja je občina dobila za finan- ciranje gasilskih društev in ali je res, da GD Svetina ni dobilo de- narja za opravljanje svoje dejav- nosti zaradi tega, ker je poveljnik gasilcev Svetine, to je pisec tega članka, predsednik iniciativnega odbora za vključitev v občino Ce- Ije. ANTON ROMIH, Svetina UpolfoJencI za čiste račune Uskladitev mesečnega usklaje- vanja pokojnin s pozitivnimi in ne- gativnimi poračuni, odvisno od gi- banja plač, je v skladu z našim sta- liščem, da sprejemamo soodvisnost naših pokojnin od gibanja plač de- lavcev, pa čeprav temelji med dru- gim na kratkoročnih in le nominal- nih gibanjih pokojnin ter na neu- temeljenem strahu, da bodo pokoj- nine prehitele rast plač. Pričakujemo, da se bomo z ena- kimi načelnimi kriteriji in enako vnemo lotili vseh vrst že uveljav- ljenih in novo predlaganih pogo- jev upokojevanja po izjemnih pre- pisih. Upokojenci celjskega območne- ga odbora DeSUS v celoti podpi- ramo in vztrajamo na stališčih, ki jih je sprejel Republiški odbor De- SUS v Postojni 19. 12. 1995. Zato težje razumemo nekatere dmge stranke, da po drugem bra- nju v Državnem zboru o spremem- bah in dopolnitvah Zakona o po- kojninskem in invalidskem zava- rovanju ponovno predlagajo reši- tve v škodo upokojencev. Vedno smo in bomo vztrajali, da so pokojnine odvisne od plač in ne od cene solate na zelenem trgu. Prav tako je pokojnina izraz po- kojninskega "zavarovanja", vpla- čilo pa je odvisno od višine oseb- nega dohodka in ne od nekega pov- prečja. Zato je vsako manevriranje s pokojninami in vznemirjanje upokojencev nesprejemljivo. Seve- da pa nekatere stranke že začenja- jo boj za upokojenske glasove (ne za boljše pokojnine) z raznimi ob- ljubami, da bodo rešili pokojnin- ski sistem in predvsem tiste, ki ima- jo nižje pokojnine. Kot že do se- daj nam bodo stranke obljubljale gradove v oblakih, po volitvah pa bodo te iste stranke predlagale za- mrznitev pokojnin, ne glede na vi- šino pokojnine in vrsto ukrepov v škodo upokojencev. Do sedaj nam je edina in naj- bolj zvesta stranka DeSUS s po- slancem g Sisingerjem v parlamen- tu, ki se neprestano bori proti ško- dljivim predlogom strank in vla- de, da se upokojencem omejijo po- kojnine z odpravo poračunov, us- klajevanje pokojnin s tromesečnim poračunom ali brez njega, kakor tudi usklajevanje fX)kojnin z rast- jo cen. Vse to je v škodo zasluže- nim pokojninam. MARTIN ANDREJAŠ, tajnik območnega odbora DeSUS Celje Sporočilo javnosti 75-letno delovanje naše organi- zacije - Zveze dmštev slepih in sla- bovidnih Slovenije nas obvezuje, da opozorimo vse Člane naše druž- bene skupnosti, državljanke in dr- žavljane Slovenije, da v svojem vsakodnevnem življenju, v doma- čem in širšem okolju, v delovnem okolju in pri političnih odločitvah upoštevajo, da smo ljudje različni ne le po spolu in starosti, izobraz- bi in premoženju, da imamo zara- di različnih sposobnosti tudi raz- lične potrebe in je sleherni med na- mi svoj svet, kljub temu imamo vsi enake pravice. Zato menimo: - da je potrebno ustvarjati po- goje, da bomo vsi živeli skupaj, da ne bo nihče izločen iz življenja družbene skupnosti zaradi tega, ker ima posebne potrebe, zaradi inva- lidnosti; - daje nujno zagotavljati enake pravice vsem osebam z invalid- nostjo, glede na njihove posebne potrebe, ne glede na vzrok nj ihove invalidnosti, da bi bile sposobne ži- veti čimbolj neodvisno in samo- stojno življenje; - da moramo odpravljati, ne le arhitekturne in komunikacijske ovire v okolju, temveč tudi "ovi- re" zavesti ljudi, zaradi katerih so osebe z invalidnostjo diskrimini- rane in ne morejo uveljavljati vseh svojih pravic in dolžnosti; - da udejanjanje posebnih pra- vic otrok in mladostnikov s poseb- nimi potrebami pa tudi odraslih oseb^z invalidnostjo ne more biti izraz usmiljenja in miloščine, tem- več je solidarnostna obveznost družbene skupnosti in države; - daje samoorganiziranje oseb z invalidnostjo in dejavnost inva- lidskih organizacij eden od bistve- nih pogojev za demokratičnost slo- venske družbe in države. HUBERT VERONIK, predsednik ZDSSS Proti moratoriju Jasno je, da se vračanja revolu- cionarno ukradenega premoženja najbolj boji komunistična partija, ker se boji novih vzvodov ekonom- ske moči in ker še vedno misli, da ima le ona v Sloveniji vse prav. Partijski nasledniki se v vlaidi in. parlamentu zagrizeno borijo, da se denacionalizacija zaustavi. Mora- torij partija utemeljuje z interesi slovenskega naroda. Smešno, kdaj je pa komunistom bil važen inte- res slovenskega naroda Komuni- sti so se vedno borili za interese na- rodov na liniji Beograd - Moskva. Sedanja uvedba moratorija na vračanje posesti upravičencem nemške narodnosti je zame, kakor tudi mora biti s stališča pravne dr- žave, nesprejemljiva. Vedeti mo- ramo, daje te ljudi partizanska ob- last pregnala. Danes se to prega- njanje imenuje etnično čiščenje. Kdaj je kdo bil državljan Jugosla- vije ni važno. Nejasen je pojem, kdo je bil leta 1945 državljan Ju- goslavije. Kot vemo, je tu med dm- go svetovno vojno bil tretji reich. Kako je sploh partizanska oblast leta 1945 lahko vedela za vse dr- žavljane, če se pa še danes ne ve za okrog 30 tisoč ljudi, ki so nez- nano kje? Normalno je, da so ti ljudje leta 1945 zbežali, kot da bi čakali zagotovo smrt. Ker imajo vsi priseljenci iz dr- žav nekdanje SFRJ pri nas vse pra- vice, jih tudi mora imeti do prego- na partizanov pri nas živeča nemš- ka manjšina Paradoks je, da ima- jo Italijani in Madžari pri nas sta- tus manjšin, čeprav so nas leta 1941 ravno tako okupirali. Nemci so se pri nas naselili takrat, ko je razpadla Karantanija in so v bis- tvu najstarejša manjšina v Slove- niji. Če se dobro spomnim (kakor smo se v šoli učili), so Karantanci sami prosili Nemce za pomoč v bo- ju proti Obrom in Avarom in jih tudi skupaj premagali. Tudi po osamosvojitvi so nam bili glavna opora proti novodobnim Obrom in Avarom. Tako smo postali sodo- ben srednjeevropski narod in ni- mamo navad balkanskih koljaSkih in posiljevalskih hord. Zaustavimo komuniste. Ruski vpliv ne sme segati do Karavank. Naj ostane na liniji sarajevskega atentata. MIRAN ŠNEBERGER, Celje Obnova Bosne s slovenskim denarjem? Slovenska nacionalna desnica z veliko zaskrbljenostjo spremlja razvoj odnosov v zvezi s sukcesi- jo, oziroma razdelitvijo dolgov in premoženja nekdanje dmge Jugo- slavije. Naši pogajalci so pesimisti, od- bor za mednarodne odnose držav- nega zbora pa ne misli odločilno poseči po trših stališčih Slovenije, zato nas verjetno čaka negotova si- tuacija, ki se dnevno spreminja v našo škodo. Zna se zgoditi tisto, kar je SND vseskozi spraševala pri- stojnega ministra Gasparija, ali so naše slovenske devizne rezerve dr- žave v nevarnosti. Vedno je bil od- govor enak, da so vame in da ni bojazni, da bi bile zlorabljene. Se- daj se odpira možnost, ki jo zlasti Nemci za nas nerazumno podpi- rajo, češ naj se sprostijo in naj se obravnava le tisti del skupnega pre- moženja, kije delež Bosne v skup)- nem premoženju. Tako bi sledil na- slednji usodni korak, ko bi Slove- nija posredno s svojimi privarče- vanimi milijardami financirala ob- novo pomšene Bosne in Hercego- vine. Torej vojne je konec, naj živi ob- nova Bosne s slovenskim denaijem še drugič v kratki zgodovini pet- desetih let. Nacionalisti smo kot desničarji tudi egoisti in naj gospodje Fran- cozi, Angleži in Nemci najdejo kar kakšne dmge investitorje, še naj- bolj primerni bi bili Srbi, ki so ne- nazadnje tudi povzročili razdeja- nje v Bosni. Slovenij a je očitno ujetnik v tej nadaljevanki in se bo izvila iz tega obroča le s spretnimi pogajalci, zato naj pogajanja tra- jajo večno oziroma čim dlje. Slovenska nacionalna desnica je proti kakršnemkoli vključevanju v nove jugoslovanske oblike sodelo- varija, najmanj pa ne misli nase- dati bolnim finančnim špekulan- tom, ki nas poskušajo prvič spra- viti ob težko privarčevani denar, potem pa kot revne cerkvene miši potisniti v novo Jugoslavijo. Slovenska nacionalna desnica, predsednik SAŠO LAP Zgodba o plesu Vesela sem bila vabila na pre- miero Zgodbe o plesu, kije bila na sporedu 14. januarja letos v celj- skem gledališču. Iz programa sem razbrala vsebino projekta in ob njej zaslutila, da se mi obeta nadvse za- nimivo umetniško doživetje. Mo- ja pričakovanja so se uresničila. Že z uvodnim plesom Bitje srca so me pritegnili, nakar se je moje navdušenje stopnjevalo iz plesa v ples. Posamezniki: Marko Peper- ko, Andrej ka Cepuš, Tej a Šentjurc in Ana Štefanec, kakor tudi celot- na skupina, so dokazali, kako do- živeto in medsebojno uglašeno so ponazarjali paleto plesnih zvrsti od praskupnosti do današnjih dni. Imenitno ste, drage plesalke in plesalci, realizirali izvirno in nad- vse zanimivo idejo vaše nadarjene koreografinje, gospe Goge Stefa- novič - Erjavec. Že več let spremljam plesne na- stope Plesnega fomma Celje. Brez izjemne ljubezni do plesne umet- nosti, do p)edagoškega dela z mla- dimi navdušenci in brez smisla za koreografijo Goge Stefanovič - Er- javec Plesni forum ne bi dosegel takega ugleda, kot ga ima. S svojo ljubeznijo je prepojila plesalke in plesalce do take mere, da sodijo med najboljše plesne skupine izraznega plesa na Slovenskem. Njihova Zgodba o plesu je polna izredne gibkosti, silovitosti, elegan- ce in predvsem radoživosti ter no- tranjega žara, izraženega s plesni- mi gibi, a tudi z mimiko obraza in vihravih las. Kako sijajno so se med seboj prepletale vse te značil- nosti, spremljane so bile z ustrez- no, vsebini plesa prilagojeno glas- bo in s sijem reflektorjev, kar je da- jalo predstavi poseben čar. Kostu- mi in scena gospe Magdalene Kla- rer pa sta tudi prispevali svoj de- lež. Mene ste potegnili v svoj mla- dostni vrtinec in me prevzeli tako, kot lahko človeka prevzame le pra- vo umetniško doživetje. Ko so ob koncu tako veselo mahali v slovo svoji premiemi publiki, sem obža- lovala, daje Zgodba o plesu tako hitro minila. Najraje bi glasno za- klicala: "Bravo, bravo!", tega ni- sem storila, sem pa, polna navdu- šenja, pohitela v gcirderobo, česti- tala koreografinji in bila priča nje- ni sreči in sreči njenih plesalcev. Še dolgo v noč je odzvanjala v meni lepota umetniškega doživet- ja, ki so mi ga posredovali. Verjet- no so tako občutili vsi gledalci Zgodbe o plesu. TANJA PREDAN-KNEZ, Petrovče Jelinčič - ljubitelj psov? v sredo, 27. decembra, je v 3. TV dnevniku avtorica Polona Šom prikazala osladen prispevek in si- cer "najlepšega" psa leta 1995. Enak prispevek je prikazal A ka- nal v petek, 29. decembra, z do- datkom prisotnega Jelinčiča, ki se je hvalil, daje on predlagal izvoli- tev najlepšega psa Slovenije. Ob lastni hvali je dodal, da je velik ljubitelj psov in naštel nekaj psov avtohtone pasme Slovenije. Ob vsakodnevnem trpljenju psov, ki ga prestajajo ta zapostavljena bitja zlasti na kmetijah, se mi zdita oba prispevka osladna in za lase privlečena Ljubezen do psov je či- sto drugje, ne pa v izbom "najlep>- šega", kajti kar je narava dala, je vse lepo. Ne vem, ali si nabira toč- ke za nove volitve tudi na račun izjav, daje on vložil zakon z^ vars- tvo živali, kar nekako drži, kako in po kakšnih umazanih poteh je prišel do njegži, pa ne izda javno- sti. Če bi bil Jelinčič resnično kak- šen ljubitelj živali, bi odrinil tudi kakšen denarni prispevek za azil pri 168 zavrženih oz. rešenih psih, kijih v tej hudi zimi z vsemi napo- ri preživlja Močivnikova. Pozani- mala sem se v celjski banki, koli- ko ima Močivnikova kaj tolarjev za preživetje in ugotovila, da je knjižica prazna, oz. daje bila ta čas edina darovalka novoletne po- moči Močivnikovi gospa Lea Eva Mullerjeva iz Ljubljane, ki ji je na- kazala sto tisoč tolarjev. Zanima me, koliko staji doslej pomagala Jelinčič-Dobrajčeva. Gospod Je- linčič se le z besedami trka na prsi, daje ljubitelj psov, naj gre pogle- dat farmo laboratorijskih psov Kr. ka Novo mesto. Več kot sto psov je noč in dan na prostem, namesto da bi jih Krka dala v zaprte pro. store, ko zunaj škriplje od zmrza- li. Ne vem, koliko ptičje krme je kupil za zunanje ptičke gospod po. slanec, samo hvali se, da je on predložil osnutek zakona. Lahko ga je dati v aktovko in ga prinesti iz Tmbarjeve ulice v Ljubljani v Šubičevo 4, ampak to gradivo se- stavljati, kot so ga to slovenska DPMŽ, pa je druga teža. Tako ne mislim samo jaz, ampak zelo veli. ko drugih in si mislijo svoje ter po. smehujejo gospodu poslancu. Naj- bolje, da si z direktorjem Krke Ko- vačičem podata roke in se stisneta v topel kot, psi pa trpijo. Zato tudi jaz bojkotiram izdelke Krke. MELITA FURLANl Celje Tudi v smrti neenaki Ustava RS sicer vsem državlja- nom naše države zagotavlja enake pravice, vendar lahko ugotovimo, da še zdaleč ni tako, saj nekateri državljani še danes uživajo velike privilegije, ki so celo uzakonjeni. Po nak^učju mi je prišla v roke 71. številka Uradnega lista RS z dne 14. 12. 1995, v kateri je objavlje- na odločba ministrice za delo Ri- ne Klinar o višini pogrebnine za nosilce Partizanske spomenice 1941, za udeležence španske dr- žavljanske vojne in za narodne he- roje. Navedena odločba se glasi - citiram: " I. Pogrebnina za pogreb imet- nikov Partizanske spomenice 1941 in borcev španske narodnoosvobo- dilne in revolucionarne vojne 1936-1939 znaša za četrto trime-' sečje 1995 214.227 SIT. 2. Povračilo stroškov za f)ogreb narodnih herojev znaša za četrto trimesečje 1995 največ 357.04.'! SIT." Glede na to, da pogrebnina za navadnega smrtnika v RS znaša 71.930 SIT, bi analogno smeli sklepati, da so le-ti za našo državo vredni trikrat manj kot nosilci Par- tizanske spomenice 1941 in špan- ski borci ter petkrat manj kot na- rodni heroji. Temu bi se lahko pre- prosto reklo razvrščanje državlja- nov po kastah. Ti privilegiji so bili dodeljeni na osnovi zveznih jugo- slovanskih zakonov, ki v Sloveni- ji še vedno veljajo, kar je eden iz- med največjih anahronizmov na- šega pravnega sistema Sprašujem se, zakaj naj bi bila Republika Slovenija dolžna priz- navat privilegije borcem "španske narodnoosvobodilne in revolucio- narne vojne 1936-1939", kot jih označuje zgoraj navedena odloč- ba? Povsem jasno je, da gre v tem primeru za nagrajevanje tistih, ki so se po direktivah Kominteme in KPJ borili za zm^o boljševiške re- volucije v Španiji. Če ti "španski borci" smatrajo, da so s tem špan- skemu narodu storili kaj dobrega in da morajo za to dobiti plačilo, naj se s svojimi zahtevki obmejo na špansko, ne pa na slovensko dr- žavo. Tudi od še živečih nosilcev Partizanske spomenice 1941 in na- rodnih herojev bi človek pričako- val, da se bodo takšnim privilegi- jem sami odrekli. Res bi bili pri- krajšani za nekaj materialnih ugod- nosti, bi pa zato veliko pridobili na svojem ugledu, tudi "post humno". MARJAN MANČEK Liberalna stranka Celje v davčnem primežu Država je z zakonom o 25-od- stotnem znižanju taks na uvožene rabljene, vendar ekološko homo- logirane avtomobile, položila le obliž na globoko rano nerazumlji- vo visoko obdavčen uvoz rablje- nih avtomobilov. Nemci, Italijani, Francozi, svetovni proizvajalci av- tomobilov nimajo prav nobenih pravih razlogov, da bi se bali uvo- za starih avtomobilov, ker država predvsem skrbi za čimvečjo kup- no moč svojih državljanov (za pla- če). Čimvišja je carinska stopnja obdavčitve uvoženih dobrin, manj- ša je stopnja stimulacije, da se družba obnaša inovativno, primer- Št. 3.-18. ianuar 1996 23 PISMA BRALCEV NOVI TEDNIK jalno in tržno do tistih, ki so v sta- nju ceneje izdelovati dobrine kot uvoznik. Češka kljub lastni tovar- ni avtomobilov Škoda pozna le I- odstotni davek na uvoz rabljenih avtomobilov. Aleirm prodajalcev novih uvo- ženih avtomobilov je znak njiho- vega lagodnega načina življenja, ki jim ga jamči država z drago ho- mologacijo in še vedno nenonnal- no visoko 35-odstotno uvozno maržo rabljenih vozil. Država bi moržila sprejeti zakon, da tistega, ki zamenja R5, yuga, 101, katrco, samžiro... s 3-4 leta sta- rim vozilom s katalizatorjem celo nagradi z oprostitvijo plačila cest- no-prometnih dajatev za eno leto in oprostitvijo vseh dajatev iz na- slova carine - uvoza vozila. Naš bruto družbeni proizvod/prebival- ca 7000 USD je sramotno nizek kljub prekomernemu delu zaposle- nih, zato mora država predvsem znižati svoje režijske stroške in po- birati davke novoustvarjene vred- . nosti, ne pa na račun rabljenih uvo- ženih vozil. JOŽEF JARH, predsednik SED Celje Mafijski tečal ' tolarja Kolikokrat od osamosvojitve je tečaj nemške marke nenadoma za kratek čas močno zrasel in nato zo- pet hitro padel? Mislim, da vsaj šti- rikrat. Ker je poteza postala že preveč prozorna, si je guverner NBS dr. France Arhar tokrat izmislil nepo- treben razlog, da menjalnice lah- ko prodajo toliko deviz, kolikor jih odkupijo. V prejšnjih primerih je tečaj zrasel na videz brez razloga. Toda razlogje velik in enak, le teh- nični način dviga tečaja se spremi- nja. Na tak način določen sloj lju- di krade denar, ne da bi zanj kaj delal. Stvar je enostavna Če imaš milijon nemških mark, jih takrat, ko je tečaj marke najvišji, prodaš za tolarje. Potem počakaš, da tečaj pade na raven, kotje že bil, ter ku- piš marke nazaj. Ce je razlika pri nihanju tečaja pet tolarjev, je to pri milijonu nemških mark 5 milijo- nov tolarjev zaslužka. Bistveno je imeti denar in informacije. To pa komunistična mafija ima. V Sloveniji ima milijon mark vsak direktor malo večje firme, di- rektorji večjih firm pa zagotovo ne- kaj milijonov. Te so si nakradli pri namerno zavlačevani petletni pri- vatizaciji. Denar tudi imajo nek- danji in bivši ministri ter nekdanji komunistični oblastniki. Tako se jugoslovanski način vo- denja monetarne politike nadalju- je, da ne bo tolar za srbski trg pre- drag. Vsem nekdanjim zveznim komunističnim fijnkcionarjem bi bilo treba za vedno prepovedati javno in politično delovanje. Kot kaže, Miloševič uspešno izsiljuje naše politike s tajnimi dosjeji. Ža- lostno je, daje bil ves trud sloven- skega naroda zastonj, ko se pa še vedno komandira iz Beograda. MIRAN ŠNEBERGER, Celje Več razuma In poguma v letošnjem volilnem letu bomo prav gotovo še bolj intenzivno raz- mišljali o delu naše vodilne poli- tične vrhuške in še posebej o zav- zetosti in odločanju naših poslan- cev, ki jih na TV ekranu večkrat opazujemo in si tako ustvarjamo svoje mnenje. Pričakovati je, dajih bomo letos še posebej natančno tehtali in ocenjevali, jim "gledali pod prste" in morda odkrili marsi- katero zamegljeno neskladje med njihovo teorijo in prakso. Spomnimo se torej, katera stran v parlamentu že od začetka man- data zahteva pojasnitev vseh poli- tičnih afer in drugih prevar in ka- tera je proti temu; kdo je predlagal topel obrok hrane za naše šoloob- vezne otroke in kdo je bil proti; kdo si prizadeva izdati zakon o popra- vi krivic, ki bi veljal za vse držav- ljane Slovenije in kdo je proti ta- kemu zakonu; kdo je že večkrat predlagal zvišanje najnižjih in zni- žanje najvišjih pokojnin in kdo je bil proti temu predlogu (in seveda proti odpravi socialnih razlik); kdo sestavlja in z glasovalnim strojem sprejema zakone, ki omogočajo krajo družbenega premoženja (in vse večje bogatenje bogatih) in kdo te nepravilnosti neusmiljeno biča in t£iko ruši korupcijski projekt vo- dilne politične oligarhije... Navse- zadnje si je lahko vsakdo zapom- nil, kdo je bil proti osamosvojitvi Slovenije in kdo je v junijski vojni neprizadeto stal ob strani oziroma se celo skrival za državno mejo. Prav ti modrijani so ob žvenketa- nju kozarcev v preddverju parla- menta imeli polna usta lepih besed o domovini in njihovem prizade- vanju zžmjo. Ob tem se je še vred- no zapomniti, kdo je istega dne sto- ril bistveno drugače in v Cankar- jev dom povabil vse državljane Slovenije na dostojno in vsem do- stopno praznovanje slovenske sa- mostojnosti in pete obletnice ple- biscita. Vedenje omenjenih in še mno- go drugih dejstev, bo "odprlo oči" še tako neveščemu volivcu in mu na jesenskih volitvah pomagalo us- meriti k pravi odločitvi. V novem letu 1996 želim vsem državljanom Slovenije več razuma in poguma, za srečo se potem ne bo treba bati. IVE A. STANIČ, Kočevska Reka Slovenska neekološka politika Vsesplošen razvoj tehnike in tehnologij ne prinaša sam po sebi le izboljšanja globalnega ekološ- kega stanja. Nedemokratičnosti parlamentarnega mehanizma odlo- čanja v svetovnem merilu niso spremenile niti mednarodne kon- ference o varstvu narave npr. Stockholm '72, Rio de Janeiro'92, Berlinski vrh o podnebju '95. To tragičnost nedemokratičnih pravil lahko preseže le ozaveščen posa- meznik, ki se zaveda svoje dolž- nosti - ohranjati in izboljšati nara- vo za svoje potomstvo. Jules Ver- nove utopije, da bi se človek traj- no naseljeval vesolju in pod mor- jem, so potrdile vse dosedanje ek- skurzije vesoljcev v le nekaj deset kilometrov visokih orbitah nad zemljo. Beg od resničnih proble- mov v zvezi z ohranitvijo živega sveta na zemlji vzpodbujajo v ve- čini vsi, ki upravljajo s politiko, gospodarstvom, kulturo, mediji, socialo in celo z varstvom okolja Izdelovalci raznoraznih mašil za razraščajoče ekološke luknje v člo- vekovem naravnem okolju imajo vso politično podporo. Rak rana v uveljavljanju ekoloških rešitev le- ži v mehanizmih demokratičnega odločanja, ki temelji na preglaso- vanju žirgumentov, v nemoči pra- vil ekoetike in ekomorale, da bi parlamentarci dajali prednost eko- loškim vrednotam po načelih traj- nosti. Primitivno preglasovanje na- ravovarstvenih pobud v sistemih demokratičnega odločanja žal f>o- trjuje tudi praksa v Sloveniji. Zato ponovno predlagam, da se prične z delom z alternativnimi programi sonaravnega življenja že v otroških vrtcih, v osnovnih in srednjih šolah in se tako svetu po- trošniške družbe gradi vzporedni svet vrednot za trajnostno življe- nje in pogoji za razvoj sonaravne družbe. Žal politična volja sedanj ih vladnih koalicijskih strank RS niti v snu ne razmišlja o alternativnem svetu, o drugačnem in ekološko sprejemljivem življenju. Zato se ne čudimo kričanju in vpitju naših otrok na naših šolah, ko jim z vzgojnoizobraževalnimi metodami izbijajo iz glave vsakršen druga- čen življenjski model od tistega, ki danes obstaja. JOŽEF JARH, Celje "Pogumni" povzpetniki Dogodki med junijsko vojno za Slovenijo in napori posameznikov, ki so gradili zametke slovenske vojske in postavljali temelje slo- venske države, so v javnosti že močno zbledeli. Na proslavah in obletnicah ne slišim več imen ti- stih, ki so v prvi bojni črti izvajali odgovorne in najtežje naloge. Razumem nekatere ugledne slo- venske politike, da želijo dogodke pri katerih je bil njihov delež mi- nimalen, čimprej pozabiti ali jih prikrojiti po svoje. Vendar zgodo- vinskih dejstev ne moremo in ne smemo spreminjati. Zato pogrešam strokovno študijo, v kateri naj bi bili razdelani in objektivizirani vsi takratni dogodki. Gre za to, da končno postavimo stvari na svoje mesto in javno povemo, kdo so bi- li v najbolj usodnih trenutkih os- vobajanja Slovenije onkraj mejeali celo na nasprotni strani. Dajavnost le ne bi izvedela vse- ga, so poskrbele ustrezne vladne službe in pravočasno zaplenile ar- hiv MSNZ. Toda ostal je lep del prebivalstva Slovenije, ki je ope- rativno sodeloval v slovenski voj- ni, zato večina njih dobro pozna resnične dogodke. Prav ti bi lahko povedali, kdo je bil kdo v času, ko je bila usoda države Slovenije na preizkušnji. Pomembno vlogo pri odkriva- nju zakulisja med slovensko voj- no bi lahko odigralo tudi Združe- nje veteranov za Slovenijo, ki ima v svojih vrstah večinoma pokonč- ne, pogumne in poštene ljudi. Možnosti za izdelavo uradnega do- kumenta je torej dovolj, vprašanje pa je, če bo zanj dovolj interesa tu- di pri tistih vodilnih možeh, ki imar jo danes "ljudstvo pod seboj", če- prav so takrat pokazali vse kaj dm- gega, kot predanost svojemu naro- du. IVE A. STANIČ, Kočevska Reka Prispevek za ultrazvočni aparat Tudi jaz sem nakazal sicer skromni znesek - pač po možnosti -10.000 SIT za nabavo ultrazvoč- nega aparata za otroški oddelek na- še bolnišnice. Za to sem se odlo- čil, ker sem iz medijev javnega ob- veščanja razbral nujnost nabave te- ga aparata in pomanjkanje denar- nih sredstev za nakup. Poleg tega sem se s tem skrom- nim prispevkom želel vsaj malo oddolžiti zdravstvenemu in medi- cinskemu osebju bolnišnice za ne- sebično in požrtvovalno pomoč, ki so mi jo nudili decembra 1994 pod vodstvom sobnega zdravnika dr. Pekaroviča in glavne sestre Mari- je, ko sem ležal 20 dni na urgent- nem oddelku zaradi poškodbe ko- lena desne noge. Enako zahvalo čutim tudi do sobne zdravnice dr. Gunzekove na internem oddelku za njeno uspešno zdravljenje, ko sem pred petimi leti ležal 20 dni na tem oddelku zaradi visoke slad- kome bolezni in njenih posledic. Če bi me danes videla, morda ne bi verjela, da to pismo piše pri 82 letih tisti pacient, ki je pred 5 leti zapuščal še ves sklerotičen in brez vsake volje njen oddelek. Pri oseb- nem zdravniku sem nadaljeval z načinom zdravljenja, ki mi ga je predpisala in uspeh ni izostal in se danes še dobro počutim. Ob koncu tega pisma se še en- krat zahvalim vsem, ki so me v obeh navedenih primerih uspešno zdravili. MAKS SLANIC, Rogaška Slatina Srečanje upokojencev Monta Na tradicionalnem srečanju upokojencev Monta Kozje, kije bi- lo 19. decembra ob 12. uri, smo se zbrali v lepo urejeni jedilnici. Spre- jel nas je direktor g. Jože Planine in nam orisal razvoj in dosežke podjetja. Zahvalil se nam je za vlo- ženo delo v podjetje, kije letos sla- vilo 40-letnico obstoja. Nato smo bili bogato pogoščeni in dobili smo tudi lepa darila. Zadržali smo se v prijetnem razpoloženju, seveda ob kozarčku dobrega vina, vse do poznih popoldanskih ur. Upokojenci se najlepše zahva- ljujemo gospodu direktorju in ce- lotnemu vodstvu za povabilo in iz- kazano pozornost, kolektivu Mon- ta pa želimo mnogo sreče, zdravja in delovnih uspehov v letu 1996. ERNESTJEREa, Podsreda Srečanje v Dobju v nedeljo, 17. decembra, je KO RK Dobje organiziral srečanje so- cialno ogroženih krajanov in kra- janov, ki so dopolnili 80 let. Zbra- li smo se v dvorani kulturnega do- ma, kjer so nas obiskali tudi pred- stavniki KS Dobje. Vse omenjene krajane smo ob- darili s skromnimi darili in Jih po- gostili. Prisotnost Je bila številna, vzdušje je naraščalo in ob klepetu in pesmi smo doživljali prijetne tre- nutke. Povabljenci so izrazili veli- ko hvaležnost za izkazano pozor- nost s strani RK. Odbor RK Dobje se zahvaljuje za pomoč RK Šentjur, KS Dobje, OŠ Dobje in DO "Hrib" Dobje, ki so pripomogli k uspešni izvedbi te- ga srečanja. Najlepša hvala tudi članicam odbora RK Dobje, ki so pripomogle s svojim delom k tej pogostitvi. Vsem krajanom v KS, ki so Čla- ni RK iskrena hvala, saj so s pla- čano članarino prispevali svoj de- lež k obdaritvi. Upamo, da bomo še naprej uspešno sodelovali. KO RK KS Dobje Humana poteza Zadnji decembrski dnevi so bi- li, kot vsako leto doslej, tudi letos prežeti s toplino in domačnostjo. Praznično vzdušje Je doseglo vsa- ko družino, katere člani so ob no- voletni jelki, adventnem vencu in praznično obloženi mizi v miru in zadovoljstvu preživljali izrekajo- če se dni leta 1995. Božično-no- voletni koncert, ki smo ga Šentjur- čani bili deležni. Je prijetne občut- ke le še poglobil. Prireditev, kije bila v petek, 22. decembra, je organiziral Studio Trg. Na njej Je sodelovalo nepri- čakovano veliko znanih pevcev, ansamblov in humorista, zato množica ljudi, ki seje zbrala v te- lovadnici OŠ Hruševec, ne prese- neča. Še zlasti zato, ker so priza- devni organizatorji poskrbeli tudi za odmevno medijsko najavo kon- certa Prireditev je izzvenela vese- lo in praznično, mnogi pa smo jo zapuščali s prijetnim občutkom tu- di zaradi humane poteze organiza- torja. Le-ta Je nžimreč del zbranih sredstev namenil za nadaljnje de- lo našega Sožitja - Društva za po- moč duševno prizadetim Šentjur, v katerem že osmo leto združuje- mo družine z otroki z motnjami v duševnem razvoju. To nas Je zelo razveselilo, saj se za takšna deja- nja odloča le majhno število ljudi. Dokaz za to, da mnogim ljudem ni vseeno za naše otroke, ki so še vedno prevečkrat označeni kot "drugačni", čeprav so njihove po- trebe, želje, hotenja in občutki po- dobni našim. Zato se v imenu star- šev in otrok našega društva orga- nizatorju Studiu Trg še enkrat od srca zahvaljujem za izkazano po- zornost. PETER JERŠIČ, predsednik Društva za pomoč duševno prizadetim Šentjur pri Celju Lepa doživetja v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah smo se stanovalci lepo pripravili na božične praznike. Po- vsod je vladalo praznično razpo- loženje. Po zaslugi pridne delov- ne terapevtke gospe Franje je bil ves dom lepo okrašen, v vseh treh nadstropjih Je bilo več božičnih smrečic z adventnimi venčki. Prijetno smo bili presenečeni stanovalci doma iz šentjurske ob- čine v soboto, 23. decembra dopol- dan, ko nas Je obiskala mladinska skupina iz Šentjurja na čelu z lan- skim novomašniicom gospodom kaplanom Francem Zorcem. Ob- darili so nas s čokolado, vizitkami ter nam zaželeli vesele praznike. Tudi zapeli so, gospod kaplan pa Je vsakemu podaril koledarček in novomaSno spominsko podobico. Popoldne istega dne pa so prišli mladi iz Rogaške Slatine in obi- skali vse nepokretne oskrbovance. Z lepo pesmijo sojim vlili voljo in pogum za življenje. Hvala vam, . mladi Šentjurčani in Slatinčani. Hvala šentjurskemu gospodu de- kanu Mirku Zemljiču za pobudo. S svojim humanim obiskom ste mladi dokazali, da ljubite in spo- štujete starejše ali kako drugače prizadete ljudi. Vzgajajte še naprej našo mladino v strpnosti, požrtvo- valnosti, odrekanju in v spoštova- nju do starejših ljudi. Ta dan Je iz- za temnih oblakov v turobnem zimskem času posijal topel sončni žarek na nas in v naša srca. Želim, da .se še kdaj srečamo. Višek vsega paje bila sveta ma- ša, ki Jo je v nedeljo, 24. decem- bra, v dvorani velike jedilnice ob Jaslicah daroval novomašnik - šmarski gospod kaplan Srečko Hren. Kako Je bila maša zaželena, priča polna dvorana oskrbovancev že pol ure pred pričetkom. Po za- slugi pridnih negovalk in medicin- skega osebja so se maše lahko ude- ležili številni oskrbovanci na vo- zičkih. Med mašo Je pel ob sprem- ljavi orgel mladinski cerkveni zbor iz Šmarja. Nazadnje, ko je gospod kaplan obiskal vse nepokretne os- krbovance in jim podelil duševno hrano, smo vsi zapeli Sveto noč. Na dan sv. Štefana pa so nas obi- skali upokojenci iz Šmarja in nam pripravili lep kulturni program. S pesmijo in glasbo so popestrili bo- žične praznike. Tudi silvestrovali smo prijetno, saj Je prehod iz starega v novo leto velika prelomnica. Zbrali smo se v veliki, lepo okrašeni dvorani Jedil- nice. Najprej je cerkveni mladin- ski zbor iz Šmarja zapel nekaj pe- smi, zatem pa so uprizorili krajšo igrico. Zabaval nas je trio iz Iven- ce pri Vojniku. Prišel je tudi de- dek Mraz v spremstvu dveh zajč- kov in obdaril vse oskrbovance. Ob dobrotah iz domske kuhinje in do- bri kapljici smo pod vodstvom do- brega pevca in dolgoletnega medi- cinskega tehnika gospoda Ferda Gobca vsi zapeli, daje bila dobra volja na višku. HILDA LOKOVŠEK, Šmarje pri Jelšah Kle si. pravičnost? Smo družina z majhnimi dohod- ki, zato sta tudi otroka skromno in vzorno vzgojena S težkim srcem priznava, da nikoli ni bilo denarja za kino ali gledališče, kaj šele za počitnice na morju. Hčerka se Je kljub vsem težavam zaradi denar- ja izučila za vrtnarko. 13. 6. 1995 je kupila osebni avto hyundai pony letnik 1990. Čeprav si je več kot polovico denarja izposodila, je nje- no srce kar žarelo od sreče. Po dveh m.esecih radosti pa gledava jok in obup, kajti kupila je ukradeno vo- zilo. 6. septembra sta prišla k nam Gabrijela Borovšak ter Mirko Ko- lenc iz kriminalistične službe v Ce- lju še z dodatnimi ključi. Vozilo sta odklenila ter povedala, da Je ukradeno. Drugi dan gaje morala hčerka sama peljati na policijsko postajo v Celje, kjer so ga zasegli. Gospod Kolenc jo je prepričal, da bo v mesecu dni dobila denar vr- njen. Do danes ni dobila še nič. Se- daj so vsi pogovori drugačni kot takrat, ob zasegu vozila. Kljub temu, da Je takoj drugi dan ob nakupu uradni prepis vo- zila plačala lastniku registrske tab- lice ter novo prometno dovoljenje, danes nima nič, ker )e vse ostalo na policiji. 23. 10. 1995 Je dobila dopis od Urada kriminalistične službe za razveljavitev registraci- je in prometnega dovoljenja. Avto je pa bil takrat že vrnjen pravemu lastniku, pa Čeprav Je gospod Ko- lenc izjavil, da vozilo ne more biti vmjeno lastniku pred končanim sodnim postopkom. Danes s solznimi očmi zreva po- trti obraz hčerke in se sprašujeva. kje je kultura gospoda Franca Ri- barja iz Migojnice 73 a, Žalec, od katerega je kupila avto. Ali Je kdaj pomislil, koliko gorja nam je pov- zročil za 10.500 DEM? VINKO IN JOŽICA LAPUH, Pristava pri Vojniku Čemu zdravniška komisija? Od 18. 7. do 21. 8. 1995 sem bil hospitaliziran na infekcijskem oddelku Splošne bolnišnice Celje z diagnozo: acutni meningocncep- halitis arbo in lyme borreliosis. Po prvih dneh hospitalizacije pa seje kot komplikacija bolezni pojavila še pareza obraznega živca in pol- yradikulonevritis. Tekom zdravljenja sem izgubil 14 kg telesne teže in ob odpustu domov sem bil zelo slab, saj sem komaj zmogel priti po .stopnicah do stanovanja. Ob rednih kontrolah na infek- cijskem oddelku .sem prejel še štiri injekcije Extencillina 1.500.000 enkrat tedensko. Zdravstveno sta- nje seje postopoma izboljševalo, tako da sem 16. 11. 1995 zaključil s kontrolami pri njih. Zaradi slabe moči mišic in osla- bele kondicije, so mi svetovali vsa- kodnevno postopno povečevanje fizičnega napora, prav tako pa mi je tudi osebna zdravnica svetovala čim več gibanja. In tako sem se vsžik dan zjutraj in popoldne od- pravil na sprehod v okviru svojih sposobnosti, vsak dan nekoliko dlje. Za podaljšanje bolniškega sta- leža je osebna zdravnica odposla- la mojo zdravstveno dokumenta- cijo v ZD Žalec, kjer Je zdravniška komisija na podlagi zdravniških iz- vidov podaljšala stalež do konca leta 95, nato pa priporočala štiriur- no delo. Na soboto dopoldan pa sem imel kontrolo komisije na domu in ker me ni bilo doma (bil sem na spre- hodu, tako kot redno vsak dan). Je sledilo vabilo na komisijo v ZD Ža- lec. Temu vabilu sem se seveda od- zval brez vsake slabe slutnje, toda bil sem v hudi zmoti. Med plazom očitkov mag. dr. KraSovca sem uspel povedati le, da sem bil ta dan na sprehodu, tako kot redno vsak dan poprej in da sem bil dobrih 15 minut po tistem, ko so me iskali, že doma in bi me tam tudi našli, če bi se vrnili, tako kot Je bilo rečeno. Predložil sem tudi mnenje osebne zdravnice, da se moram čimveč gibati, nakar Je sledilo: "Mnenje vaše zdravnice me ne zanima, izgledate izredno dobro, mi vas pa že štiri mesece plačujemo. Šli boste v službo, pa se boste tam sprehajali!" Ostal sem brez besed, brez vsa- ke možnosti obrazložitve (saj je mag. dr. Krašovec takoj zapustil ambulanto) in z občutkom, kot da sem največji simulant. In kjeje logika? Mnenje zdrav- niške komisije 21. 11. 1995 - sta- lež do 31. 12. 1995 in nato priče- tek štiriumega dela in nato popra- vek mag. dr. Krašovca - ukinitev staleža in takojšnje osemumo delo in to na podlagi istih izvidov? Teh vrstic nisem zapisal zato, ker se mi ne bi dalo iti v službo, temveč zato, ker ne morem dou- meti nesramnega odnosa mag. dr. Krašovca. Čemu je potem sploh potrebna zdravniška komisija? VIKTOR STERGAR, Prebold Pojasnilo v Pismih bralcev objavljamo samo pisma znanih avtorjev, za- to mora biti vsako pismo podpi- sano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Če Je mogoče, pripišite tudi telefonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokličemo. Pi- smo ne sme presegati 45 tipka- nih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo prizadet smisel sporočila. Po zakonu o javnih glasilih so uredništva dolžna objaviti le od- govor na objavljeno informaci- jo ter popravek objavljene infor- macije, s katero sta prizadeta pravica ali interes pisca, o osta- lih pismih pa se odloča v skladu z uredniško politiko. Šff. 3.-18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK 24 »Gospod komandir, to je bilo svinjsko!« Policisti so po besedah konlišiiega zasebnega mesarja Štefana Straška Iz Uomačega vozila grobo oiJviekii petnajstletnega sina - Sumljiv v lastnem avtomobilu Zgodba spominja na film- sko kriminalko. A se ni do- gajala zgolj na filmskem platnu, niti na ameriškem Divjem zahodu. Kraj doga- janja je Slovenska Bistrica, glavni akterji pa domači možje v modrem in petnajst- letni Damjan, ki je v doma- čem terenskem vozilu čakal očeta. Čeprav je od dogodka minilo že nekaj časa, še čaka na epilog. Štefan Strašek, kaj se je pravzaprav dogajalo v pone- deljek, 8. januarja, v Sloven- ski Bistrici? Približno ob 16.30. uri sva se tisti ponedeljek s pet- najstletnim sinom Damja- nom iz Slovenskih Konjic odpravila na kmetijo, ki jo imamo v občini Slovenska Bistrica. Med potjo sem se odločil, da se ustavim v Slo- venski Bistrici, skočim k fri- zerju in se potem odpravim naprej. Tako je tudi bilo, pri- peljala sva se v mesto, sredi Slovenske Bistrice pri stari postaji milice oziroma stari avtobusni postaji sem parki- ral svoj avtomobil, frizerja sem imel približno sto me- trov od avtomobila. Sinu Damjanu sem predlagal, da me počaka v avtomobilu ali pa gre v tistem času na pizzo. Od frizerja sem se vrnil po dobre tričetrt ure, videl sem, da je avtomobil, bilo je to terensko vozilo, zaklenjen, fanta pa nikjer. Gledam sem in tja, sina od nikoder. Še malo sem počakal, tistega dne je tudi močno deževalo, šel sem do bencinske črpal- ke, Damjana še vedno ni bi- lo. Potem sem se vrnil k av- tomobilu, dvakrat sem vmes v bližnjem bifeju vprašal, če so morda videli fanta, oba- krat so mi odgovorili, da niso videli nikogar. Zato sem se odpravil na postajo milice, pa me nekdo pokliče in pra- vi: »Gospod Strašek, morate na policijsko postajo.« Pri- dem tja, že takoj ob vhodu me ustavi mlad miličnik in vpraša: »Ste vi gospod Stra- šek?« »Ja,« sem odgovoril. »Sina imate tukaj,« je bil od- govor. »Kaj se je zgodilo?« sem takoj vprašal, policist je rekel da nič in me odpeljal v manjšo pisarno, kjer me je čakal Damjan. Vprašal sem ga, kaj je storil, sin pa, da ničesar. Med tem časom je policist odšel iz pisarne in Damjan je povedal nasled- nje: »Čakal sem v avtomobi- lu, vmes za nekaj minut od- šel, pa se kmalu vrnil, ker je močno deževalo. Sedel sem v avtomobilu, naenkrat sta prišla z leve dva, z desne tri- je policisti. Odprli so vrata in ukazali: »Ven.« V tistem trenutku sem že bil na tleh v luži, roke na hrbtu, potem so me postavili z rokami na av- tomobil, me pretipali, zakle- nili avto in odvlekli do poli- cijskega avtomobila v bližini ter odpeljali na policijsko postajo.« Kot mi je še pove- dal sin, so ga tam vprašali kdo je in kaj je počel. Sam sem se potem na po- staji odpravil do dežurnega policista, da bi naredil prija- vo. »Kaj boste to prijavljali,« je bil odgovor. Potem sem zahteval komandirja, sprejel naju je v nekaj minutah. Niti besed«i.^i spregovoril ali za- stavil kakšnega vprašanja, na koncu sem komandirju položil roko na ramo in re- kel: »Gospod komandir, tole ste svinjsko napravili.« Tudi na to ni imel odgovora. Pri odhodu sem policista samo še prosil, da če so že naredili takšno napako, naj naju vsaj odpeljejo nazaj do avtomo- bila, ker je še vedno deževa- lo. Pa sva slišala samo to, da poiicisti pač niso taksisti. Policisti v Slovenski Bi- strici vam torej niso pojasni- li razlogov za njihovo ravna- nje ali se morda opravičili, če je resnično prišlo do po- mote? Še istega večera je mlad policist po mojih informaci- jah, še danes ne poznam nje- govega imena, izjavil, da so bili obveščeni o sumljivi ose- bi, ki sedi v avtomobilu na parkirnem prostoru in da verjetno namereva ukrasti avtomobil. To je bil verjetno tudi vzrok za takšno njihovo ukrepanje. Pozneje sem ugo- tovil, da je policiste obvestil policist v civilu, ki je bil rav- no takrat v bližnjem bifeju. Ker je na postajo poklical policist v civilu, tako si pač razlagam, so opozorilo vzeli bolj resno in se odločili za ukrepanje brez vprašanj. Tudi zato sem verjetno ostal brez odgovora, ko sem dva- krat v lokalu spraševal po sinu. Policist je bil najbrž še vedno v bifeju in si nihče ni upal povedati resnice. Je Damjan zaradi ravna- nja policistov utrpel kakšne poškodbe? Dobil je udarec v glavo, ker so ga iz avtomobila iz- vlekli s takšno silo, da je z glavo treščil v sosednje par- kirano vozilo. Zvijali so mu roke na hrbet, dobil je nekaj brc. Težjih posledic ni, bili smo tudi pri zdravniku, am- pak za takšno ravnanje ni opravičila. Ste vi osebno doslej že imeli kakšne zaplete s poli- cisti? Nikoli ni bilo nič posebne- ga. Sem obrtnik, mislim, da me ljudje spoštujejo. Edino pred tremi tedni smo imeli zaplet v Gornji Radgoni. Imamo večji nov kamion, ki ga trikrat na teden pošiljamo na Madžarsko. Tako je bilo tudi pred tremi tedni, takrat so kamione izločali na parki- rišča, mi pa imamo v tem ka- mionu poseben sistem ogre- vanja, ki se lahko naravna tako, da motor ne teče. Šofer tega ni znal urediti, zato mu je na pomoč priskočil starej- ši sin. Takrat sta prišla dva policista v uniformi, eden je bil v civilu in s civilnim av- tomobilom. To je bilo ob de- setih zvečer, pregledali so dokumente, potem vprašali, kdo je drugi človek, torej moj sin, lastnik avtomobila. Policisti so šli okrog avtomo- bila, fanta poklicali ven, ci- vilist se je postavil pred sina, oba policista vsak na eno stran in ga vprašala: »Kako si prišel do tega avtomobila, a si ga ukradel?« Na srečo ima sin dobre živce in je ohranil mimo kri. Svojo plat medalje so v medijih pojasnili tudi polici- sti iz Slovenske Bistrice. Ka- ko komentirate njihove obrazložitve? Trdim, da se opravičujejo z lažmi. V časopisih berem, da je komandir izjavil, da je bil fant premočen zato, ker je bila poledica in je padel po tleh. Poledice ni bilo, ker je deževalo, zunaj pa štiri sto- pinje plusa. Potem izjave, da ni hotel iz avta, zato so ga morali izvleči iz avtomobila, pa da so ga na postajo odpe- ljali zato, ker ni imel doku- mentov. Zakaj potem racija s petimi ljudmi? Dan po tem dogodku sem imel pogovor na eni izmed radijskih postaj in poklicalo je deset očivid- cev. Med njimi tudi gospa, ki je spremljala celotno dogaja- nje iz neposredne bližine in rekla dobesedno takole: »Strašek, slišala sem za vas, dobro samo, da niste bili zraven. Tako svinjsko so ravnali z vašim pobičem. Ta- ko je vpil, da nimam besed.« Komandir policijske postaje Slovenska Bistrica se vleče ven z lažmi in s tem samo poslabšuje stvari. Če bi kdo hotel ukrasti avto, bi najbrž sedel na levi strani vozila, za volanom, sin je sedel na des- ni strani. Komandir se lahko brani z vsemi lažmi, ampak opravičila ni. Ljudje so vide- li, kaj se je zgodilo in vidijo, da imajo za komandirja laž- nivca. Kako boste ukrepali, boste sprožili tožbo? Doslej sem storil vse, kar je bilo mogoče, z zadevo se ukvarja odvetnik. Zelo sem razočaran nad ministrstvom. Še isti večer sem klical na ministrstvo za notranje za- deve, tam se je oglasil go- spod, ki sem mu začel pojas- njevati dogodek. Na sredi me je prekinil in rekel: »Gospod Strašek, to je resna zadeva, vam bom dal nekoga.« Spet sem pojasnjeval in slišal od^ govor, da je to, kar se je zgo- dilo, pač logično. Policisti so dobili poziv, morali so ukre- pati, velikokrat je v avtu res- nično lopov, pa ga na takšen način ujamejo. Samo zahva- lil sem se in dodal, da se nič ne čudim ravnanju bistriške policije. Če že na ministrstvu menijo, da so ukrepali pra- vilno, potem tam res nimam kaj iskati. Kot sem dejal, za- devo smo predali odvetniku, obvestili bomo varuha člove- kovih pravic Iva Bizjaka, skratka vse bomo poskusili, da primer raziščemo do kon- ca in da bo vseh sedem ljudi, torej pet policistov, policist v civilu in komandir, če je bil tisti večer prisoten, ustrezno kaznovanih. Če komandir ni bil vpleten, pa naj bi bil tiho, ne pa da zagovarja svoje lju- di. Najboljša poteza pa bi bi- la, da bi z vsemi šestimi ljud- mi prišel v Slovenske Konji- ce in se opravičil. Policisti o primeru Strašeic Za uradno pojasnilo o do- gajanju smo prosili tudi Po- licijsko postajo Slovenska Bistrica, od koder so nam poslali naslednjo izjavo: »Dne 8. 1. 1996 okoli 18.30 ure sta se v Slovensko Bistri- co pripeljala Štefan Strašek in njegov sin Damjan. Stra- šek je vozilo parkiral na par- kirnem prostoru pred gostiš- čem Tik tak na Trgu svobode in odšel k frizerju, medtem ko je sin ostal na parkirnem prostoru. V tem času se je v navedenem lokalu zadrževal policist tukajšnje policijske postaje, bil je v civilu ter službe prost in skozi okno opazil neznanega mlajšega moškega, ki je hodil okoli te- renskega vozila in preizku- šal ali je odprto. Vse skupaj se mu je zdelo sumljivo, zato je poklical na tukajšnjo poli- cijsko postajo, z navedenim seznanil dežurnega ter naro- čil, da na kraj pošlje patru- ljo. Čez nekaj minut sta se na kraj pripeljala policista. V tem času je fant odklenil av- tomobil in sedel v njem, poli- cisti so pristopili in ga hoteli legitimirati. Ker ni imel do- kumentov, so ga povabili na policijsko postajo, vendar fant ni hotel izstopiti iz vozi- la, zato ga je eden od polici- stov potegnil iz vozila. Ker je bila poledica, je fant padel na zadnjico, na kar so ga po- licisti pobrali, zaklenili vozi- lo in ga odpeljali na policij- sko postajo. Lastnika lokala pa so prosili, naj tistemu, ki bo poskušal odpeljati vozilo pove, da so policisti zaklenili vozilo in odpeljali fanta za katerega sumijo, da je vlomil v vozilo. Čez kakšnih deset minut po navedenem dogod- ku je prišel na policijsko po- stajo oče. V tem času so poli- cisti že ugotovili, da je fant dal o sebi resnične podatke in da je njegov oče res last- nik vozila. Oče, ki je prišel na policij- sko postajo, je dejal, da naj fanta in njega odpeljejo na- zaj na parkirni prostor do vozila, nakar mu je policist odgovoril, da niso taksi služba. Ko se je hotel komandir tukajšnje policijske postaje pogovoriti s Straškom, je moral poslušati razne žaljiv- ke. Po dosedaj zbranih po- datkih je fant padel, ko so ga policisti potegnili iz vozila in se pri tem ni poškodoval. Ce- loten primer bo obravnaval urad za notranjo varnost in zaščito in nato z uradnim odgovorom obvestil Štefana Straška. IRENA BAŠA Štefan Strašek: »Za dejanje bistriških policistov ni opravičila.« Ceste na Ceijsicem terlaia dve življenji Minuli teden sta se na ce- stah na Celjskem pripetili dve prometni nezgodi, v katerih je življenje izgubila po ena ose- ba. Prva se je primerila v sre- do, 10. januarja zvečer na lo- kalni cesti Šentjur-Jakob. Na vozilih je nastalo za okoli 250 tisoč tolarjev materialne škode. Ivan D. (47) iz Šentjurja je vozil osebni avto iz Jakoba proti Šentjurju. V bližini sta- novanjske hi.še Jakob 12 je vo- zilo ustavil sredi vozišča, pu- stil prižgane luči in izstopil. Čez nekaj časa je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim av- tom Leopold Š. (25) iz Šentru- perta. Leopold je z levim de- lom vozila trčil v odprta vrata stoječega vozila, z desnim pa zadel Ivana. Ivan je bil tako hudo poškodovan, da je po- škodbam podlegel. Do druge nesreče s smrtnim izidom je prišlo v petek , nekaj minut pred osemnajsto, na magistralni cesti Stranice- Slovenske Konjice v Spodnjih Prelogah. Na vozilu je nastala materialna škoda za okoli pol milijona tolarjev. Janez O. (20) iz Slovenskih Konjic je vozil osebni avto iz Stranic proti Slovenskim Ko- njicam. V bližini stanovanjske hiše Spodnje Preloge 40 je s prednjim levim delom vozila zadel peško Jožico R. (65) iz Zreč, ki je hodila blizu srede vozišča po njegovem voznem pasu. Janez je peško zbil po vozišču. Pri tem se je le-ta ta- ko hudo poškodovala, da je bi- la na mestu mrtva. Voznik Ja- nez se je v nesreči hudo poško- doval, zato so ga prepeljali na zdravljenje v celjsko bolniš- fiez veje proti PIrešici v sredo, 10. januarja, se je na magistralni cesti proti Ve- lenju zgodila prometna nesre- ča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala. Iz Velike Pirešice proti Vele- nju je osebni avto vozila Stana E. iz Velenja. Ko je pripeljala v Studence, se zaradi podrtega drevesa ni mogla ustaviti. Za- to je njen sopotnik Slaviša G. (30) iz Velenja skušal umakniti drevo z vozišča. Ko je prijel za vejo je iz velenjske smeri pri- peljal neznani voznik osebne- ga avtomobila, svetlejše barve, ki ga podi-to drevo in vejevje na vozišču ni motilo. Pri tem, ko je zapeljal čeznje, je Slaviša G. padel po vozišču in se hudo poškodoval. Neznani voznik je vožnjo nadaljeval v smeri Ve- like Pirešice. Preprečil čelno trčenje V sredo, 10. januarja zvečer, se je na magistralni cesti v na- selju Teharje zgodila promet- na nesreča, v kateri se je ena oseba lažje poškodovala, na vozilih pa je nastalo za okoli pol milijona tolarjev škode. Neznani voznik osebnega avtomobila Zastava Yugo bele barve je vozil iz Štor proti Ce- lju. V naselju Teharje je pričel prehitevati pred njim vozeči osebni avto, ko mu je nasproti pripeljal voznik osebnega av- tomobila Luciano D. (29) iz Šmarja pri Jelšah. Luciano je preprečil čelno trčenje s tem, ko je zavil v desno na pločnik, kjer je trčil v tam parkirani osebni avto. Pri trčenju se je lažje poškodoval, neznani voz- nik Zastave Yugo pa je odbrzel proti Celju. Zbil jo je In odpeljal v petek popoldne se je na ulici XIV. divizije v Rogaški Slatini pripetila prometna ne- sreča, v kateri se je lažje po- škodovala ena oseba, udeleže- ni voznik pa je pobegnil. Simona K. (15) iz Donačke gore je šla peš po desni strani omenjene ulice proti središču mesta. Za njima je pripeljal neznani voznik osebnega avto- mobila Renault 4 rdeče barve, ki je s prednjim delom vozila zadel peško v nogo. Simona je padla po vozišču, neznani voz- nik pa je odpeljal dalje v smeri Rogaške Slatine. N.G. Z ročno bombo nad mater Konjiški policisti so v ponedeljek, 8. januarja, interve- nirali v naselju Loška Gora, kjer je 36 letni B.K. pretepal svojo mater in ji grozil z ubojem z ročno bombo. Ker so policisti ugotovili, da nasilnež doma hrani precej orožja, so se v preiskavo vključili tudi kriminalisti, ki so pri B.K. našli pištolo znamke Steyer, dve ročni bombi M75 in okoli 900 nabojev različnih kalibrov. Kriminalisti so B.K. odvzeli prostost in ga zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z orožjem, privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta ga je po zaslišanju izpustil. B.K. so kriminalisti ovadili tudi zaradi nasilniškega obnašanja, saj je že večkrat ogrožal varnost drugih, bil nasilen in s tem ustrahoval okolico. Ker je tokrat ogrožal tudi varnost matere, so kriminalisti podali zoper njega tudi kazensko ovadbo zaradi suma storitve ogrožanja var- nosti po 145.členu kazenskega zakonika Republike Slove- nije. N.G. iff. 3.-18. ianuar 1996 95 NOVI TEDNIK • v soboto, pa še 13. smo pisali, je prišel na policij- sko postajo razjarjen Zvo- ne iz Medloga. Razjaril ga je sosedov pes, ki kali javni red in nočni mir s svojimi pasjimi arijami. Policistom se je potožil, da mu je sosed Dušan, ki je lastnik lajajo- čega psa, prijazno pojasnil, da njegov pes, žal, ne zna govoriti, zato pač laja. S tem sta debato končala, pes pa še naprej laja. • Milan je prišel v soboto zvečer tik pred polnočjo domov besen kot ris. Nič ni pozdravil ali poljubil žene Renate pač pa se je nemu- doma spravil nad slike na steni. Metal jih je z njih in razbijal, Renato je pognal s stanovanja, nato pa razbil še pohištvo in drugo opre- mo. Renata je za intervenco naprosila policiste. Kdo bo na novo opremil stanova- nje v policijskem poročilu ni zapisano. • Dani iz Rimskih Toplic je zaljubljen. V Matejo. Vse lepo in prav. A ga Mateja hoče. Tega pa Dani ne pre- nese. Tako je minuli vikend sledil Mateji iz lokala v lo- kal. Ko je Mateja prišla v Evergreen in še vedno ni marala za strastnega Dani- ja, je bilo njemu vsega do- volj. Zagrozil ji je, da bo najprej ustrelil njo, potem pa še sebe. V dokaz kako resno misli je razprl jakno, v kateri je nosil pištolo. Mateja je o neuslišanem pi- stolerosu obvestila celjske policiste, s tem pa Danija odgnala, saj je še pred nji- I hovim prihodom ušel. Obi- skali pa ga bodo laški poli- cisti in preverili ali res nosi orožje. • V nedeljo je bilo vroče na Skapinovi 1. Matjaža naj bi v stanovanju prebu- tala dva junal^ iz sosešči- ne. Eden od njiju se ni umi- ril niti ob pogledu na poli- ciste, zato so ga pridržali do iztreznitve. • Kako nevarno je hraniti orožje na dosegu otrok, so v soboto spoznali v eni od stanovanjskih hiš v Zagra- du. Tam sta se igrala otro- ka Sebastjan in Mihael. V spalnici sta v omari našla nabito zračno puško. Z njo je Mihael po nesreči ustre- lil Sebastjana v vrat, tako da je ta moral iskati pomoč v celjski bolnišnici. • V beležnici policistov celjske policijske postaje je v minulem tednu zabeleže- nih okoli deset pritožb voz- nikov, ki jim je jeklene ko- njičke poškodoval sneg, ki se je usipal s streh. K sreči zabeležk o poškodbah ljudi ni. Bo res moralo komu krepko pasti na glavo, da se bodo lastniki hiš ovedli, kako nevarne so lahko de- bele ledene sveče in kupi težkega snega, ki grozeče visijo s streh? N.G. Petarde, lepše je bilo hrez vas Le ena lažja poškodba otroka, pa še ta pred pričetkom akcile V nedeljo so na Ministrstvu za notranje zadeve zaključili akcijo Petarde, lepše je brez njih. Trajala je dober mesec in po poročilu vod- stva UNZ Celje je na Celjskem lepo uspela. Občani so na policijske eno- te na območju UNZ Celje prinesli kar 4631 petard in drugih piroteh- ničnih sredstev. Te bodo na celjski UNZ dostavili Ministrstvu za no- tranje zadeve, kjer jih bodo stro- kovnjaki za pirotehnična sredstva strokovno uničili, brez škodljivih posledic za okolje. Poleg tega so policisti v času ak- cije pri ukrepanju zaradi uporabe pirotehničnih sredstev zasegli še 232 petard in 139 t.i. pasjih bombic. Zoper kršitelje so podali tri predlo- ge sodniku za prekrške. Na UNZ Celje ugotavljajo, da jej akcija Petarde, lepše je brez njih, j naletela na zelo ugoden odziv jav- nosti. Podprli so jo občani, odzvale so se tudi šole in vrtci, kjer so z veseljem sprejeli policiste, ki sO; predavali o nevarnostih uporabe pi- rotehničnih sredstev ter o poškod- bah, ki lahko pri tem nastanejo. Po- licijske enote so izvedle tudi več po- ostrenih nadzorov glede prodaje in uporabe pirotehničnih sredstev. Policijskim enotam je v času ak- cije zaradi velikega odziva občanov kmalu zmanjkalo simboličnih daril, ki so jih delili prinašalcem piroteh- ničnih sredstev v zameno. Zato se zahvaljujejo vsem zasebnikom, po- djetjem in lokalnim skupnostim, ki so se odzvali njihovemu pozivu in se v akcijo vključili kot pokrovitelji. Občinski svet občine Žalec je, na primer, žalski policijski postaji v ta namen dodelil celo nekaj denarja. Najpomembneje je, da so letos na Celjskem zabeležili zaradi uporabe pirotehničnih sredstev le eno lažjo poškodbo otroka, ki se je poškodo- val še pred pričetkom preventivne akcije. Zgovoren je podatek, da je bila ta številka leto poprej precej drugačna, saj so na območju UNZ Celje takrat zabeležili osem prime- rov poškodb s pirotehničnimi sred- stvi, od teh kar tri hude! N.G. V petek kar dve osamljeni smrti V petek so celjski policisti obravnavali kar dve smrti starejših ljudi, ki živijo sami. Tako je umrl sam v svoji hiši Edo iz Celja. Da je nekaj narobe, je posumila zdravnica, ki ga je prišla obiskati. Ker se ni oglasil, je za pomoč zaprosila gasilce, ki so ob prisotnosti Edove hčerke hišo odprli. Zdravnica je ugoto- vila, da je umrl naravne smrti. Istega dne se je nekaj podobnega pripetilo na Maribor- ski cesti v Celju. Veroniko so pogrešali sosedje. Ker se ni odzivala na klice, so poklicali gasilce, ki so prišli v stano- vanje in ugotovili, da je Veronika mrtva. Obdukcija je pokazala, da je tudi Veronika umrla naravne smrti. N.G. V garaži zagoreio v sredo, 10. januarja do- poldne, je prišlo do požara v garaži v Brestovcu pri Rogaški Slatini. Lastnik garaže Andrej C. je z brusilnim strojem brusil pločevino. Iskre, ki so padale v posodo z lakom so zanetile ogenj, ki ga je pogasil lastnik sam, ob pomoči soseda. Delno so zgoreli obračalnik, ročna škropilnica in otroško kolo. Pri tem je nastalo za okoli 120 tisoč tolarjev škode. Zagorei avto v četrtek, 11. januarja, je okoli petih zjutraj zagorel osebni avto Alfa Romeo, last Avto marketa d.o.o. iz Ljub- ljane, ki je bil parkiran na uli- ci XIV. divizije v Celju. V vozi- lu je spal Ivan K. iz Zagorja in imel motor v teku. Do požara je prišlo zaradi pregretja mo- torja. Požar so pogasili vozniki avtobusov, ki so bili na avto- busnem obračališču, kjer je bil parkiran goreči avto. Materi- alna škoda znaša 120 tisoč to- larjev. Požar na tovornem avtomobiiu v soboto popoldne sta Borut F. in Drago R. v Bukovljah pri Stranicah na tovornem avto- mobilu znamke Mercedes me- njavala gumo. Okoli 16.h sta odšla na malico, pred tem pa je Drago v vozilu vklopil gretje. Ob vrnitvi sta opazila, da se v kabini močno kadi, ogenj pa je že ugasnil. Do požara je očitno prišlo zaradi pregretja grelca, ki je povzročil, da se je vnela zavesa na sopotnikovem sede- žu. Lastnik vozila Borut F. je zaradi požara oškodovan za okoli 300 tisoč tolarjev. Goreča garaža v nedeljo popoldne je nastal požar v zaklenjeni garaži sta- novanjske hiše v Križnem Vr- hu, last Janeza N. Požar je iz- bruhnil na traktorju znamke Universal zaradi nepravilnosti na zaganjaču. V garaži je uni- čena električna napeljava, mo- torna žaga in drobni inventar, poškodovana pa sta tudi dva traktorja. Dim in saje so se razširili tudi po stanovanjski hiši in fasadi. Materialna ško- da, ki je nastala v požaru je dva milijona tolarjev. Pri ga- šenju požara je sodelovalo 40 gasilcev iz prostovoljnih gasil- skih društev Bistrica in Polje ob Sotli. Sin oškodovanca Sandi N. se je pri gašenju po- škodoval in je moral zaradi opeklin po rokah in obrazu iskati zdravniško pomoč. Pogoreia iiiša v ponedeljek, 15. januarja, je prišlo do požara na starejši stanovanjski hiši, last Zlatka D. iz Hrastja v Bistrici ob Sot- li. V požaru je stanovanjska hiša skoraj v celoti pogorela. Požar je menda povzročil do- trajan dimnik, vendar stro- kovnjaki še niso rekli zadnje besede. Ogenj je gasilo 68 ga- silcev iz prostovoljnih gasil- skih društev Kozje, Bistrica ob Sotli, Virštanj in Polje. V po- moč so jim priskočili tudi ku- mrovški kolegi. V požaru je nastalo za okoli milijon tolar- jev škode. Goreio v Logarsici doiini Do velikega požara je prišlo v ponedeljek, 15. januarja po- poldne, v skoraj novi stano- vanjski hiši last Janeza M. v Logarski dolini. Zagorelo je v pritljičnih prostorih hiše, ogenj pa se je hitro razširil na mansardo in ostrešje. Do po- žara je prišlo v času, ko ni bilo doma nikogar. O vzrokih za požar in o višini nastale škode še ne moremo poročati, ker so bili do zaključka redakcije ogledniki še na delu. N.G. Avtomobilske tatinske srake marljivo v novo leto V prvih štirinajstih dneh letos so dobili na celjski policijski postaji že 23 prijav lastnikov 1 avtomobilov, ki so jim tatovi vlomili vanje. To je po besedah komandirja Karola Turka izjem- no veliko, saj so lani v celem letu zabeležili nekaj več kot 150 vlomov v a\'tomobile, odsto- tek raziskanosti pa je nekaj več kot 40 od- stotkov. Motite se tisti, ki menite, da tatovi podnevi počivajo. Največ vlomov je okoli polclneva in popoldne, tudi na precej obljudenih parkiriš- čih, pogosto pa so tarča vlomilcev avtomobili z vabljivo vsebino. Policisti so že ničkolikokral zabičali, da denarnice, torbice, pf)slovni kovč- ki, nakupovalne vrečke in celo kvalitetnejša sončna očala ne sodijo v avto, če v njem ni lastnika. Tudi nezaklenjenih avtomobilov na parkiriščih mrgoli. Zato je delo vlomilcem ne- malokrat olajšano. Zato policisti ponovno pozivajo voznike, naj v vozilu potem, ko ga zapustijo, ne puščajo ničesar, naj vozilo zaklenejo, ponoči pa naj ga, če je le mogoče, parkirajo na osvetljeno parki- rišče. Obenem pozivajo občane, naj prijavijo na policijsko postajo vlomilce, če jih zalotijo pri delu. Zdi se jim namreč nenavadno, da bi vlomilci sredi belega dne vedno vlamljali brez očividcev. N.G. Viom v tovorna avtomobiia Med 6. in 8. januarjem je nekdo vlomil v tovorna avto- mobila last Jožefa F. iz Dreši- nje vasi. Ukradel je CB postajo z anteno, nož, večjo palico in avtokarto Evrope. Z dejanjem je lastnika oškodoval za 80 ti- soč tolarjev. Dober pien na Ljubnem Ponoči v torek, 9. januarja, je nekdo vlomil v trgovino Merkatorja Zgornje savinjske kmetijske zadruge Mozirje na Ljubnem. Trgovino je preiskal nato pa ukradel mikrovalovno pečico, kotni brusilki, elek- trične rezalnike, akustične aparate, peč na petrolej, čev- lje, prenosna telefona, večjo količino cigaret in alkoholnih pijač ter menjalni denar. Tako je povzročil za dobrih 770 ti- soč tolarjev škode. Denar v gate, pa poiicistom v pest v sredo, 10. januarja po- poldne, je Bogdan B. (22) iz Velenja izkoristil nepazljivost prodajalk v velenjskem Peku ter iz blagajne ukradel 69 500 tolarjev. Se preden so proda- jalke utegnile o kraji obvestiti policijo, so Bogdana prijeli ve- lenjski policisti in našli ves de- nar, ki ga je Bogdan skril za spodnje hlače. Čaka ga kazen- ska ovadba. Potešeni icadiiec v noči na četrtek je nezna- nec vlomil v gostinski lokal Cambrinus Club v Velenju. Iz lokala je ukradel deset zavojev Mallbora in 26 zavojčkov Bos- sa. Lastnika lokala Branka R. je oškodoval za 5170 tolarjev. Lečniic ponovno na udaru v noči na četrtek je bilo zo- pet na udaru vlomilcev urar- stvo Lečnik v Aškerčevi ulici v Celju. Lani so vanj vlomili kar dvakrat in vlomilca tudi prije- li, tokrat pa je storilec še na prostosti. Torej, v omenjeni noči se je vlomilec lotil izlož- benih oken urarstva Lečnik. Od tam je odnesel več moških in ženskih ur priznanih znamk ter nekaj zlatega nakita. Last- nika Viktorja je oškodoval za okoli milijon 600 tisoč to- larjev. Prilfiopniic vzei slovo v noči iz srede na četrtek je neznanec ukradel lahek pri- klopnik iz dvorišča stanovanj- ske hiše na Šarhovi ulici v Zrečah. Z dejanjem je lastnika Mateja K. iz Zreč oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev. Pil bo in poslušal glasbo. v času od 27. decembra do 11. januarja je nekdo vlomil v vikend, last Leopolda B. v Babni gori. Iz vikenda je ukra- del radiokasetofon in več ste- klenic buteljčnega vina. S tem je lastnika oškodoval za 40 ti- soč tolarjev. Osiromašeni Aian Ford v noči na petek je nekdo na Gubčevi ulici v Celju vlomil v bistro Alan Ford. Od tam je odnesel radio z ojačevalcem, CD player in kompaktni disk, telefaks ter več ključev. S tem je lastnika Petra R. oškodoval za 250 tisoč tolarjev. Viicend serija avto viomov Od petka do ponedeljka je bilo na Celjskem kar deset vlo- mov v avtomobile. Pi-vi je bil v Malgajevi ulici v Celju, kjer je neznanec vlomil v osebni avto Yugo. Ukradel je sprednjo av- tomobilsko masko, brisalce, pokrov hladilnika, zložljivo lopatico, avto radia pa mu ni uspelo izvleči. Lastnika, Her- mana K. je oškodoval za 35 tisoč tolarjev. V soboto dopoldne je nezna- nec vlomil v golfa, parkirane- ga na parkirnem prostoru ob Dečkovi cesti. Iz vozila je ukradel radio znamke Sony in lastnika, Bojana C. iz Pariželj, oškodoval za 50 tisoč tolarjev. Istega dne, ob približno ena- kem času je neznanec vlomil v še en avto Golf, prav tako na Dečkovi cesti. Storilec je iz av- ta odnesel denarnico z denar- jem in dokumenti in lastnika Vlada J. oškodoval za 20 tisoč tolarjev. V noči na soboto je nekdo vlomil v osebni avto Renault 5 Campus, ki je bil parkiran pri celjski bolnišnici. Iz vozila je ukradel radio in lastnika Le- opolda Z. oškodoval za okoli 20 tisoč tolarjev. V noči na nedeljo je nezna- nec vlomil v osebni avto Rena- ult 4, parkiran na Rudarski ce- sti v Velenju. Iz vozila je odne- sel potovalko za športno opre- mo in lastnika, Mitjo P. iz Ve- lenja, oškodoval za okoli 40 ti- soč tolarjev. "^^^^ Neznanec je v noči iz sobote na nedeljo vlomil v avto Yugo, ki je bil parkiran v odklenjeni garaži v Košnici. Iz vozila je ukradel plastično polico z zvočniki Infonitx Kappa. S tem je Damirja R. oškodoval za okoli 35 tisoč tolarjev. V nedeljo ponoči je nekdo vlomil v avto Yugo, ki je bil parkiran na parkirnem pro- storu Celovške ulice. Iz vozila je ukradel zadnjo polico z zvočniki znamke ICES in Tino R. oškodoval za okoli 16 tisoč tolarjev. Od sobote do ponedeljka je nekdo vlomil v osebni avto znamke Vugo, ki je bil parki- ran na Kraigherjevi ulici v Ce- lju. Iz vozila je ukradel radio kasetnik iiLlastni ka £ianka_lL^ oškodoval za okoli 20 tisoč to- larjev. V istem času je neznanec osiromašil še enega yuga, par- kiranega na Smrekarjevi ulici v Celju. Lastnica Romana G. je ostala brez radio kasetnika, vrednega okoli 30 tisoč to- larjev. Od nedelje do ponedeljka je nekdo vlomil v golfa, parkira- nega na Brodarjevi ulici v Ce- lju. Tudi tokrat je noge dobil radio kasetnik. Lastnik, Drago K. je oškodovan za 40 tisoč tolarjev. Pil in kadil bo v soboto ponoči je neznanec vlomil v gostinski lokal Brani- bor v Stanetovi ulici v Celju. Od tam je odnesel steklenico Whiskeya in Stocka ter tri za- voje cigaret. S tem je gostinsko podjetje Ojstrica oškodoval za šest tisoč tolarjev. Rent-a-car izginil v noči na soboto je neznanec s parkirnega prostora samopo- strežne trgovine na Kraigher- jevi ulici v Celju ukradel te- rensko vozilo Nissan Ten-ano 2,7 TD. S tem je MTB avto Ljubljana oškodoval za pet milijonov tolarjev. Vozilo je imel v najemu Aleš F. iz Celja. Sladicai se bo v nedeljo, preko noči, je neznanec vlomil v kiosk po- djetja Gost d.o.o. Velenje in iz notranjosti odnesel brezalko- holno pijačo in sladkarije. S tem je podjetje oškodoval za pet tisoč tolarjev. Oropani Jack v nedeljo dopoldne je nez- nanec vlomil v prostore disko- teke Jack v Kasazah. Iz notra- njosti je odtujil deset zavojev cigaret, liter whiskeya ter me- njalni denar. Z dejanjem je lastnik Roman J. iz Celja oško- dovan za približno 40 tisoč to- larjev. Odklenjene pisarne Od petka do ponedeljka je neznanec na Selu v Velenju vlomil v objekt Gradbene ope- rative Vegiad. Iz odklenjenih pisarn je ukradel dva poslovna kovčka, radijski aparat, štiri kalkulatorje, telefax znamke Canon in računski stroj. Vred- nost odnesenih predmetov znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Avtomobilska prikolica v neznano Minuli teden je nekdo z ograjenega gradbišča v Arji vasi odpeljal avtomobilsko prikolico AP 450, izdelano iz pocinkane pločevine. Cestno podjetje je oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. Ukradel traktor Od sobote do včeraj je nekdo izpod kozolca v Arnačah v Ve- lenju ukradel traktor znamke Deutz 4006, last Florijana J. S tem je lastnik oškodovan za 160 tisoč tolarjev. N.G. Št. 3.-18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK GLASBA 2« Dannv je dosanjal svoje sanje Danijel Šmid - Danny, vedeževalec in razla- galec sanj je izdal svojo prvo kaseto z naslo- vom Usoda z mano se igra. Se res igra usoda s tabo? Moram reči, da je res tako. Z izdajo kasete Usoda z mano se igra sem dosanjal svoje sanje. V duši sem si vedno želel, da bi postal pevec in zelo sem hvaležen ljudem, ki so me spodbujali na tej poti in mi svetovali naj vztrajam. Kaseta je izšla pri založbi Amadeus v Ljubljani. Tekst za skladbo Usoda z mano .se igra sem napisal sam, glasbo je naredil Aleš Klinar, aranžma pa Sašo Fajon. Mnogi te bolj kot po glasbi poznajo po napo- vedovanju prihodnosti. Vedeževanje je še vedno moj osnovni poklic. Petje pa mi je hobby h kateremu se zatečem, kadar me določene usode razžalostijo. Takrat naredim kakšno pesmico, napišem kakšen tekst. Verjameš v usodo? Tudi v tem primeru verjamem v usodo, kajti strateške napovedi za ta projekt niso slabe. Tako kot ljudje verjamejo meni, jaz verjamem strokovnjakom in zato sem lahko kar dobre volje. Ti tudi razlagaš sanje, se ti je kdaj sanjalo kaj takšnega, da si iz tistih sanj razbral, da boš pevec? Sanje ločimo na tri dele in tisti tretji del je bila ta psihična obremenitev in podzavestno sem veliko razmišljal o tem. Veliko dela sem imel in ko se to združi z ostalimi obveznostmi. ki jih imam, se mi je sanjalo, da letim, da bežim ali da sem na kakšnem koncertu. Zani- mive sanje bi lahko rekel, zato sem lahko tudi razvozlal, da je razplet vsega tega zelo blizu in res je bil. S skladbo Usoda z mano se igra si se pred- stavljal tudi na Poletnih 13. V letošnjem letu je bila ta skladbica na Po- letnih 13, leta 93 pa je bila tudi poslana na festival Melodije morja in sonca v Portorožu, vendar žal takrat ni bila izbrana. Predvidevaš, da bo hit skladba Ne pusti me samega? Ko sem slišal to pesmico, ki jo je naredil Janez Hvale, me je premagal jok in rekel sem, tale pesem je to kar sem si od nekdaj želel, zato sem jo zapel z dušo. Ta skladbica je in bo ostala zame hit, četudi morebiti poslušalcem ne bi bila tako všeč. Nameraval si posneti tudi čarovniški duet z Meto Malus. Zakaj do tega ni prišlo? Piipravljala sva pesem za Melodije morja in sonca v letošnjem letu, vendar je bila gospa Meta Malus preveč zaposlena in nama ni uspe- lo uskladiti termina. Zato sem naredil Poletno zgodbo, ki tudi ni bila uvrščena na MMS. Ven- dar strategi pravijo, da se kar dobro sliši. V tej pesmici se slišijo povečane moje pevske spo- sobnosti, kajti pojem nekoliko neobičajno. Kaj je to, pa naj poslušalci sami presodijo. Imaš rad jutra? Ja. V zadnjem času je bilo tako, da sem moral iti zjutraj na radio, kjer sem razlagal sanje in iz teh juter se je rodila tudi pesmica, katere avtor sem popolnoma sam. Tekst in glasbo sem namenil mojim jutranjim poslušal- cem in oboževalcem, ki morajo zgodaj v služ- bo, pa vstajajo slabe volje in niso tako razpolo- ženi kot bi morali biti. Temu primemo sem sestavil tudi optimističen tekst, ki človeka »dvigne«. Naslov skladbe je Jutro je. Aranžma je naredil Dušan Zore. Nekaj časa si živel v Celju. Ti je tukaj všeč? Blazno rad sem živel v Celju in to si še vedno želim. Kot podnajemnik sem živel na Okrogar« jevi ulici in bilo je krasno. To je bilo kakšni dve leti nazaj. Celje je pozitivno mesto, ker je tu veliko brez. Breza je po mojih izkušnjah znak trdnosti, popolnosti in umirjenosti. Ljudje v Celju ste zelo prijazni, odprti in ni tistega, o čemer poje Neca Falk: »Vsi ljudje hitijo, pa nekje živijo, z obrazi obrnjenimi v tla...« Kateri letni čas imaš najraje? Jesen, takrat ko pride slana, pozeba, ko se začne kaditi iz dimnikov in ko vohaš dim od drv. To je zame nekaj prečudovitega. In takrat v pričakovanju snega je tudi zelo lepo. Po- mladni čas je tudi kar v redu, poletja pa ne maram preveč. Kdo te je popeljal na glasbeno pot? Na glasbeno pot sta me popeljala Aleš Kli- nar in Anja Rupel. Nikoli ne bom pozabil, ko sem prvič prišel k Alešu Klinarju in rekel, poslušaj Aleš jaz bi potreboval nekaj za MMS. Aleš mi je rekel, v redu, naredi tekst. Uglasbil je tekst in ko sem to slišal, sem rekel, to bo to! Začelo se je s pozitivnim občutkom in se tako tudi nadaljuje. Si morda kdaj vprašal karte, kaj se obeta na področju glasbe v prihodnosti? Sem, in moram reči, da so bile strateške napovedi na tem področju zelo pozitivne. Tvoja avtobiografska skladba nosi naslov Moja duša. Tekst in glasbo je naredil Janez Hvale. Po- svečena pa je vsem mojim gledalcem in gledal- kah, poslušalkam in poslušalcem, bralkam in bralcem ter oboževalkam in oboževalcem, ki me bodrite in ki mi stojite ob strani. SIMONA BRGLEZ Trije l(ralji potujejo v Ameriico Brane Klaužar je brez dvoma med najbolj imenit- nimi in izvirnimi glasbeniki na Celjskem. Odlično obvla- da harmoniko, dobro poje, predvsem pa sklada viže za sladokusce in zlasti tiste, ki znajo domačo zabavno glas- bo poslušati in v njej poiska- ti tudi nekaj super lepega. Brane Klaužar je svoj an- sambel ustanovil pred pet- najstimi leti, tako da bo letos praznoval jubilej. »Nikoli nisem razmišljal o koncertih, zdaj pa vidim, da brez njih ne gre,« je pripove- doval ob zadnjem srečanju v Radiu Celje, ko je s pevcem Markom Semprimožnikom prišel predstavit zadnjo ali najnovejšo kaseto Trije kra- lji. »Veliko nastopamo, obi- skujemo festivale in dobro- delne prireditve, doslej sem izdal že sedem kaset. To je veliko za leta, kolikor igra- mo skupaj.« Za glasbo ga je navdušil oče, ki je bil pravi muzikant, ljudski godec v najbolj žlahtnem pomenu besede in je obredel veliko ohceti. Bra- ne ne da toliko na ohceti, kot na delo, ki meji že na perfek- cijo. Je virtuoz na instru- mentu, srce doni iz meha! Zadnja kaseta se imenuje Trije kralji, tekst pa je napi- sal Jože Cernelč iz Kozjega. »To je mož, ki občuti drugač- nost tekstov! Irma Rauh na Radiu Slovenija nas vedno pohvali še posebej zaradi tekstov, ki so drugačni od drugih,« je zadovoljen Bra- ne, ker ima odličnega sode- lavca, s katerim se dobro ujemata. Letos Braneta Klaužar j a čaka verjetno doslej največji izziv: pot v Ameriko in Ka- nado, med Slovence! »Konec junija gremo na pot in do takrat bomo posneli še eno kaseto, pa video in še kaj, kajti med rojaki se moramo predstaviti kot najboljši am- basadorji naše mlade domo- vine.« Brane je ob tem tudi izvr- sten učitelj mladih harmoni- karjev, med katerimi je do- slej največji uspeh dosegel Peter Šmid, ki je bil tudi ab- solutni zmagovalec Zlate harmonike na Ljubečni. Srečno, Brane in člani tam daleč med rojaki, veseli pa bomo vsake prijetne viže tu- di v domačem okolju. TONE VRABL Zguba časa in denarja Leteči potepulii z Isfcilfiom tlo prve plošče Poskočna in rahlo opolzka skladbica »Bicikl« ljubljanske skupine Leteči potepuhi je že skoraj mesec dni prav pri \Thu večine lestvic slovenskih ra- dijskih in TV postaj. Če radi obračate gumb na vašem ra- dijskem sprejemniku, se kaj lahko zgodi, da boste omenje- no pesem slišali trikrat ali pa še večkrat na dan - podobno se je pred leti dogajalo s »Kroko- dilčki«, zadnji Čukov »mega- hit«, pesmico »Kavbojci in In- dijanci«, pa so Leteči potepuhi s svojim »Biciklom« povozili kot za šalo. Pevec Klemen Tičar, kitarist Dejan Došlo, basist Jožej Seč- nik, klaviaturist Marko Ogrin in bobnar Matjaž Ogrin, so skupaj že od septembra 1993. Po nakajmesečnem uigravanju jih je opazil takrat že precej znani kantavtor Adi Smolar in jih povabil k snemanju svojega kompaktnega prvenca »Nepri- lagojen «. Sodelovanje dobrih instrvimentalistov in močnega avtorja se je izkazalo za nadv- se uspešno, zato so Leteči po- tepuhi Adiju pomagali še en- krat - za založbo Helidon so lani skupaj posneli album »Bognedaj, da bi crknu televi- zor«. Ta ista založba je tik pred koncem lanskega leta iz- dala tudi njihov debitanski iz- delek »Zguba časa in denarja«. Na njem se je znašlo deset av- torskih skladb in priredba ene izmed prvih Šifrerjevih uspeš- nic »Zoboblues«. Vse skladbe so Potepuhi posneli v ljubljan- skem studiu Kif Kif, pri sne- manju pa jim je pomagala cela vrsta znanih slovenskih god- benikov: Mario Marolt - sax, Miha Vardijan - alt sax, Hugo Šekoranja — baritonsax, Dadi - vokal, Deja Mušič — vokal, Ni- no de Gleria - f ingersnap... Leteči potepuhi trenutno pie- cej koncertirajo, predvsem na račun že večkrat omenjenega »Bicikla«, pred kratkim so so- delovali tudi pri glasbeni opremi gledališke predstave »Taxi blues«, posneli pa so tu- di skladbo za kompilacijski al- bum »Elvis de Luxe«. Leteči potepuhi so, z mešanico blu- esa, poskočnega funkv popa in veselih, nepretencioznih bese- dil, brez dvoma vnesli nekaj svežine na slovensko glasbeno sceno, kljub temu pa se jih bo- mo ob koncu tisočletja najbrž le še medlo spominjali. Člani benda so sicer simpatični, ne izžarevajo pa za show-bussi- nes potrebne energije - kariz- me, s katero bi si lahko, po precej uspešnem in ambicioz- nem startu, podaljšali ročk trajanja. SŠ Franci Zeme posnei novo Icaseto Franci Zeme je lani praznoval 30-letnico an- sambla, jeseni je začel s snemanjem četrte kasete, ki jo je prejšnji teden tudi uspešno končal. Na kaseti, ki se bo imenovala Ko mati praznuje, je deset pretežno avtorskih pesmi. Zeme je zadnjo kaseto posnel v studiu Zlati zvoki pri Igorju Podpečanu. Ko bo kaseta na tržišču jo bo tudi predstavil, saj bo na njej nekaj všečnih melodij / za vse, ki imajo radi Zeme- \ tovo glasbo. Zdaj pa bo Franci storil vse, da bo zbral svoje uspešnice z vseh štirih kaset, jih ustrezno posodobil in obja- vil na kompaktni plošči. TV Abonmajski koncert doma- če zabavne glasbe 15. februar- ja v Kulturnem centru Laško bo v znamenju pusta, veselih melodij in humorja. K sodelo- vanju so povabljeni ansambli Gorenjski muzikantje s humo- ristom Klemnom Koširjem, Ekart s Pepijem Ekartom, Fantje izpod Vurberka, Pre- rod, Vagabundi in Laufarji iz Cerkna. Organizator bo poskr- bel, da se bo glasbeni večer zaradi bližnjega pusta spre- menil v pravi mali karneval. Deset najboljših ansamblov z lanskega Vrtiljaka polk in valčkov Radia Celje in Novega tednika bo marca nastopilo v Laškem v dvorani Tri lilije. To bo prva taka prireditev v novi dvorani, bo pa namenjena otroškim počitnicam, saj se imenuje Veselko vas zabava. Nastopili bodo Slak, Slapovi, Šaleški fantje, Primorski fant- je. Štajerskih 7, Franci Falant, Salešld odmev. Hmeljarski in- strumentalni kvintet in Ptuj- skih 5. Zraven bo tudi zmago- valec radijske glasbene oddaje Domačih 5 in Domače 4 Miro Kline s skladbo Dimnikar. Šaleški fantje snemajo novo kase^ in sicer v studiu Zlati zvoki. Posneli so že prve štiri nove skladbe: Ljubezen je cvet. Ko šmarnice zacvetijo, Tomaževa polka in Srebrni ju- bilej. Domnu Jevšenaku, ki je lani posnel prvo samostojno kaseto in CD, je pred dnevi sledil tudi brat Gojko Jevšenak, ki je z ansamblom Ambicija tudi posnel prvi glasbeni izdelek. V Ambiciji igrajo J. Krajnc, B. Pernat, R. Krajnc, G. Jevšenak in M. Šmid. Na kaseti je enajst skladb, na A strani so zabavne in B strani domače. Gojko Jev- šenak bo novo kaseto predsta- vil v oddaji Vrtiljak polk in valčkov na Radiu Celje v po- nedeljek, 22. januarja, ko bodo gostje tudi članice skupine Ve- sele Stajerke. _ ___^ A. Nipič v zaprtem zdravilišču člani KD Slavko Avsenik v Rimskih Toplicah so se potrudili in po štirih letih vsaj za nekaj ur ponovno odprli nekaj prosto- rov zdravilišča v Rimskih Toplicah. Na novoletnem plesu je nastopil Alfi Nipič s svojimi muzikanti, dvorana, ki sicer sameva, pa je bila polna veselih gostov. Predsednik KD Slavko Avsenik Drago Zupan je bil po eni strani vesel, da jim je uspelo pripraviti lepo prireditev, po drugi strani pa obupan, ko je pomislil, koliko vrat je moral odpreti in kolikokrat telefonirati, da je zbral vsa dovoljenja za prireditev. Vsa vrata so namreč lepo zaplombirana, to je bilo treba odpreti in seveda zapreti nazaj. Poskrbeti so morali za gasilsko službo in v.se ostalo, da se ne bi kaj nepredvidenega zgodilo. Človek res ne more verjeti, kaj se lahko v današnjem času dogaja z objekti, ki bi z malo volje in denarnim vložkom lahko služili ljudem, ne pa da samevajo in kljub dragemu vzdrževanju propadajo. TV: Giasbeni pogied voditeljice Tajde Voditeljica Tajda Lekše trdi, da je glasba - ljubezen. Morda tudi zato, ker je doživela lepo ljubezen - z glasbeni- kom. A glasbeniki odhajajo, glasba pa ostaja. Prav ste ugotovili, v sobotni oddaji Glasba je življenje bomo gostili Tajdo, ki nam bo zaupala tudi kakšno zaku- lisno skrivnost. »Prednost voditelja je, če zna peti, zato bom sama zelo razmislila o posledicah, predno se bom lotila česa podob- nega !« Tofove icvinte Ko z drago imel je kratek stik, Wolfgang sede za klavir, j v temni noči vrže na papir Eine Kleine Nacht musik! (Italijani ne bodo Mozartu nikoli oprostili, da se je rodil na napačni strani Brennerja. Če bi se Mozart rodil danes, bi bil največji rock&roll glasbenik in ne glasbenik klasične glasbe.) Zares ni bil od muh, Ludwig van Beethoven, ki je komponiral - gluh! (Včasih so se obrili, predno so šli poslušat Beethovna, danes pa poslušamo Beethovna medtem, ko se brijemo) Potem, ko nobena ga ne mara, Veroniko si Descniško tam ustvaril je Danilo Švar! i Za Carmen se mu vnelo je srce, od nje živel je Georges Bizet! Simona H-iO iff. 3. - 18. ianuar 1996 27 GLASBA NOVI TEDNIK 28. februarja bodo v dvorani Shrine Auditorium v Los An- gelesu spet podeljevali pre- stižne anieriške glasbene na- grade Graminy. Največ nomi- nacij si je tokrat priborila MA- RIAH CAREY (na sliki), ki bo tekmovala kar v šestih katego- rijah, dobro pa se je odrezala tudi novinka na svetovni sce- ni, kanadska rockerica ALA- NIS MORISSETTE, ki je zbra- la štiri nominacije. Dober te- den dni prej pa bodo v Londo- nu podeljevali »angleške granunye« - BRIT AWARDS. Tam bodo seveda zmagovali prvaki angleške glasbene sce- ne, največ nominacij pa so po pričakovanju zbrali trije tipič- ni predstavniki novega britan- skega pop ročka, Pulp, Blur in Oasis. Čeprav prvi single »You Don't Understand Me« s pred kratkim objavljenega kompi- lacijskega albuma »Don't Bore Us - Get To The Chorus« še ni zapustil lestvic, je najpopular- nejši švedski duo ROXETTE že pripravil videospot za drugi single. Na njemu se bo znašel tipični roxette-hit »June Af- ternoon«, Per in Maria pa se v spotu, ki je posnet v stilu psi- hadeličnih šestdesetih, pojav- ljata tudi kot člana Uverpool- skega kvarteta The Beatles. Single s skladbo »Gangsta's Paradise« ameriškega rapper- ja COOLIOA je bil najbolje prodajan single v lanskem le- tu. Samo v ZDA so lani proda- li skoraj 2,5 mi o kopij te plošče s skladbo, ki je bila tudi nosil- na tema filma »Dangerous Minds«, v katerem je glavno vlogo odigrala Michelle Pfeif- fer. »Gangsta's Paradise« je več tednov zasedal prva mesta v kar 12 večjih državah, med njimi pa sta seveda bila tudi največja svetovna glasbena tr- ga, ZDA in Velika Britanija. Založba American records bo konec februarja objavila zadnjo ploščo skupine SKIN- NY PUPPY. Material za LP »Process« so ti najbolj znani kanadski predstavniki indu- strijskega ročka posneli že av- gusta, izid plošče pa so zaradi smrti klaviaturista (overdose) prelagali vse do nedavnega, ko so se odločili, da dokončno prenehajo z delom. Strokovna žirija Razvedrilnega program RTVS je med 60 skladbami, ki so jih slovenski avtorji letos posneh za izbor popevke, ki bo 18. maja zastopala Slovenijo na Eurosongu '96, izbrali 11 skladb. Pop design. Panda (na sliki), Marta Zore, Regina, Roberto, Don Juan, Alenka Vidrih, Irena Vrčkovnik, ansambel Janeza Novaka, Vili Resnik in Irena Vidic, se bodo za odhod na Norveško pomerili v javni televizijski oddaji 10. februarja. O zmagovalki bodo tudi tokrat odločale žirije radijskih postaj. V ponedeljek so angleški superzvezdniki OASIS objavili že četrti single s svojega drugega LP-ja »Morning Glory«. Po hitih »Some Maight Say«, »RoU With It« in »Wonderwall«, se bo tokrat na prvo mesto britanske lestvice poskušala prebiti pesem »Don't Look Back In Anger«, ki bo na single formatu podprta še s priredbo 23 let starega komada »'Cum On Feel The Noize« skupine Slade. Konec lanskega leta je posavska skupina ŠPIRITU AL PYRO- TECHNICS, po nekaj uspešnih koncertih s skupino Demolition Group, pri založbi Malca records obelodanila tudi svoj kom- paktni prvenec »The Material Empire Is Dying«. Bivši člani skupin Polska malca, Demolition Group in... A je to!, so ves material za debitantski izdelek posneli v ljubljanskem Kif Kifu, izmed 14 skladb z zgoščenke jih je 12 njihovo avtorsko delo, ostaU dve pa sta obdelavi skladb starih jugo novovalovskih skupin Idioli in E Katerina Velika. Spiritual Pyrotechnics bodo 14. februarja nastopili v ljubljanskem klubu K4 kot predsku- pina legendarnih angleških punkerjev U.K. Subs. Na taistem prizorišču bo v torek, 23. januarja, zasavska knap & roU skupina ORLEK promovirala svoja tretjo kaseto in drugo zgoščenko »Adijo knapi«. Dva dni kasneje, v četrtek, 25. janu- arja, bosta v dvorani KUD France Prešeren nastopili skupini DICKY B. HARDY in HIC ET NUNC. Obe bosta promovirali svoja pred kratkim izdana LP- ja. Že danes pa se v ljubljanski diskoteki Dakota obeta izjemno zanimiv nastop prvaka hrvaške funky scene, bivšega manijaka in ozdravljenega narkomana DINA DVORNIKA. Poskočnega Dalmatinca bodo tokrat spremljali odlični Songkillers. Št. 3. - 18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK ZA AVTOMOBILISTE 28 Rekordno leto 1995 v letu 1995 je bilo na slo- venskem trgu prodanih oziro- ma na novo in prvič registrira- nih 61.272 osebnih avtomobi- lov. To je za več kot 30 odstot- kov bolje kot predlani, kar po- meni, da je bilo leto, ki je za nami, rekordno. Najbolje se je seveda odre- zal Renault, ki je lani prodal 15.731 avtomobilov in si zago- tovil 25,6 odstotka slovenske- ga trga. Na drugem mestu je nemški Volkswagen s skupno prodajo 6.771 avtomobilov in z 11-odstotnim tržnim deležem. Sledi Fiat, ki ima oziroma je imel lani v rokah 10-odstotkov slovenskega trga in je prodal 6429 avtomobilov. Sledi Opel s skupno prodajo 3851 avtomo- bilov, pa Škoda (332) in Ford, ki se mu je lani posrečilo najti za svoje avtomobile 2896 ku- pcev. Dobro je šlo lani tudi Seatu (2719), nekaj slabše ru- ski ladi (2467), zelo dobro Hy- undaiju (2299) in Daewooju (1990). Na lestvici tistih, ki so lani precej nazadovali, je tudi francoski Citroen, ki je lani prodal 1538 avtomobilov, kar je bilo za več kot 41 odstotkov manj kot leto prej. Tudi polo- žaj japonskih avtomobilskih tovarn je bil lani dokaj neugo- den, najuspešnejši pa je bil Suzuki, ki je prodal 1118 vozil in si zagotovil 1,8 odstotka slovenskega avtomobilskega trga. Količinsko in sicer so ja- ponske avtomobilske hiše ob- čutno prehiteli južnokorejski izdelovalci avtomobilov, še posebej pa Hyundai in Da- ewoo. Pri najbolje prodajanih avtomobilih je bilo že pred koncem leta znano, kaj in ka- ko bo. Povsem v vrhu sta dva renaulta, in sicer clio (5498) in renault 5 (5401), medtem, ko se je na tretje mesto brez po- sebnega naprezanja povzpel fiat punto (3841). Sicer pa je bil v srednjem razredu najbo- lje prodajani avtomobil rena- ult laguna (1622), audi A4 je bil drugi s skupno prodajo (852) in mercedes razreda C 8259), med limuzinskimi kom- biji pa je bil najbolj uspešen chrysler voyager (241), pred peugeotom 806 in pontiacom transport. Pri terenskih vozi- lih je bila vseskozi in tudi na koncu povsem v ospredju lada niva (692), sledil pa ji je suzuki samurai oziroma vitara in kia sportage. Cenejši accent, priliaja iantra wagon Južnokorejske avtomobil- ske tovarne postajajo na evropskih trgih vse uspeš- nejše, kar še posebej velja za Hyundai Motor Company, sicer največjo južnokorejsko avtomobilsko tovarno. Pro- dor se ji je posrečil predvsem z novim accentom in pa lan- tro, avtomobilom srednjega razreda. Lantra se je dobro uvelja- vila tudi pri nas (793 avto- mobilov), sedaj pa tovarna ponuja tudi kombijevsko oziroma wagon izvedenko, ki je bila prvič na ogled na lanskem frankfurtskem av- tomobilskem salonu. Tako kot limuzino bosta tudi to karoserijsko različico poga- njala dva motorja in sicer 1,6-litrski z močjo 114 KM in 1,8-litrski, ki ponuja 130 KM. Znane so tudi drobno- prodajne cene, kajti najce- nejša izvedenka lan tre wa- gon je naprodaj za 25.700, najdražja pa za 31.600 mark. Hkrati je zastopnik Hyunda- ija za slovenski trg, ljubljan- ski Hyundai Avto Trade, v januarju znižal ceno osnovni izvedenki accenta s tremi vrati za 1.000 mark, tako da je avtomobil na voljo zdaj za, 16.500 mark. Morda, pravijo, bo ta cena veljala tudi v fe- bruarju in marcu. Na sliki: hyundai lantra wagon. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celjuje bilo na prodaj okoli 576 vozil. Prodanih je bilo 10 avtomobilov. Organiza- torji so zdali tudi 75 kompletov kupoprodajnih pogodb. Trgovanje na sejmu vidno narašča. Fiat paiio icot giobaini avtomobil Italijanski Fiat se je, sodeč po lanskih poslovnih rezulta- tih, dokončno otresel rdečih poslovnih številk. To je pred- vsem rezultat zelo dobre pro- daje punta, medtem, ko vse kaže, da postaja bravo/brava prav tako prodajni hit. Ob tem pa se je italijanska tovarna pojavljala v javnosti s projektom novega avtomobila, ki je nekakšen začetnik v glo- balnem obvladovanju svetov- nega trga. Gre za fiat palio, avtomobil, ki bo najprej na- prodaj na brazilskem trgu. Južna Amerika je za to itali- jansko avtomobilsko hišo zelo pomemben trg, saj tam ponuja veliko avtomobilov, ki jih drugje skoraj ne poznajo (de- nimo duno). Fiat palio je kom- bilimuzina, ki precej spominja na punto, z nekaterimi karose- rijskimi potezami pa tudi na bravo oziroma brava. To je 374 centimetrov dolgo vozilo, ki bo najprej na voljo kot trivratna kombilimuzina, kasneje naj bi razvili še petvratno različico, še nekaj kasneje pa kombi in morda tudi lahko dostavno vo- zilo. Za začetek bosta palio poganjala dva motorja in sicer 1,5 in 1,6-litrska štirivaljnika. Manjši agregat bo vsaj na juž- noameriškem trgu poganjal tako bencin kot tudi alkohol oziroma zmes obeh goriv, vo- zilo pa bo na voljo s tremi pa- keti opreme (base, practical in luxury), nastajalo pa naj bi v Braziliji, Argentini, na Polj- skem in tudi v Venezueli. Na sliki: fiat palio Mercedes Benz: ugodni lanski rezultati Mercedes Benz je v dobri kondiciji, pravijo pri tej nemški avtomobilski to- varni. V mislih imajo seveda lanske poslovne rezultate, ki seveda še niso znani, lahko pa domnevajo, da je bilo poslovanje ugodno. Tako je lanski promet dosegel vred- nost 72 milijard mark. od tega je 40 milijard mark odpadalo na osebna, drugo pa na komercialna vozila. Lani je Mercedes Benz prodal približno 580 tisoč osebnih avtomobilov, kar pome- ni, da je verjetno malenkostno zaostal za letom 1994 (592 vozil). Pač pa je bila tovarna zelo uspešna na tujem, kjer se ji je posrečilo za svoja vozila najti 340 tisoč kupcev, medtem, ko je bil njihov rezultat na domačem, torej nemškem trgu nekoliko skromnejši (približno 240 tisoč vozil). Pisali smo že o dobri prodaji mercedesa E razre- da, katerega prodaja je v zadnjih lan- skih mesecih potolkla skoraj vse re- korde. Uspešni pa so bili tudi na Ja- ponskem in v ZDA. Tam so prodali 76 tisoč mercedesov, kar je za štiri od- stotke več kot leto prej, medtem, ko si je na Japonskem te avtomobile omisli- lo 35000 ljudi ali za pet odstotkov več kot leto pred tem. V zahodnoevropskih državah je bil posel ugodnejši za od- stotek (155 tisoč avtomobilov), med- tem, ko je bilo v Latinski Ameriki ku- pcev za 13 odstotkov več, na Daljnem vzhodu za šest odstotkov več in v Južni Afriki kar za 70 odstotkov več. Rela- tivno dobro je šlo pri komercialnih vo- zilih. Zelo dobro so šli v promet lahki dostavni avtomobili, pa tovornjaki, avtobusi ipd. Samo v Nemčiji je tovar- na prodala 85 tisoč vozil, kar je za 20 odstotkov več kot predlani, medtem, ko je na zahodnoevropskih trgih pro- dala več kot 64 tisoč tovornjakov. Zelo zadovoljni pa so s prodajo lahkih do- stavnih vozil, kajti sprinter se je zelo priljubil in so lani prodali kar 95 tisoč vozil. Sicer pa tovarna zaposluje neka- ko 200 tisoč delavcev, od tega 50 tisoč v tujini, kar pomeni, da spada Merce- des Benz med največja tovrstna po- djetja. Na sliki: mercedes razreda E. Najboljši in najslabši pri Autocaru Znana in tudi priznana britanska avtomobilistična revija Autocar je razglasila najboljše in najslabše avto- mobile leta 1995 v posamez- nih kategorijah. Najboljši i avtomobil med majhnimi vo- zili je po njihovem mnenju volkswagen polo (sicer slo- venski avto leta 1996), naj- slabši pa kia pride (pri nas je prodaja tega avtomobila ste- kla pred dnevi). Najboljši luksuzni avto- mobil je BMW serije 7, naj- slabši pa toyota lexus GS 300 šport. Najbolje super vo- zilo je porsche 911 RS, naj- slabše pa marcos LM500. Najboljši športni avtomobil je alfa romeo GTV, najslabši pa toyota celica šport. Naj- boljša družinska kombili- muzina je peugeot 306, naj- slabša pa daewoo nexia, naj- bolj presenetljivo vozilo je po njihovem mnenju nova fi- esta 1,25, avtomobil, ki je najbolj razočaral, pa merce- des E razreda. it. 3.-18. ianuar 199^ 79 NASVETI NOVI TEDNIK V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Najbolj vroča domača mod- na tema je te dni gotovo izbira najbolje in najslabše oblečene znane Slovenke in Slovenca v letu 1995. Ženska priloga Slo- venskih novic Ona in Modna Jana namreč organizirata zdaj že tradicionalno akcijo, ki je bila lani medijsko nadvse od- mevna. Tudi v Modnem vrtin- cu na Radiu Celje bomo pri- hodnjo soboto obširneje spre- govorili o tem široko zastav- ljenem projektu, ki se bo zak- ljučil s slavnostno razglasitvi- jo pozitivne in negativne le- stvice ter gala modno revijo slovenskih modnih oblikoval- cev v ljubljanski Festivalni dvorani. Po mnenju strokovne komi- sije ena izmed najbolje obleče- nih Slovenk (ne le modno in drago, temveč predvsem okus- no) bo v soboto, 27. januarja tudi osrednja gostja v studiu, povedala pa bo kaj zanimivega o tistih malih skrivnostih veli- ke umetnosti — estetskega obla- čenja. Da pri tej igri ne igrajo stranske vloge modni dodatki oziroma nakit, seveda tudi ni nikakršno revolucionarno od- kritje. Pa poglejmo, kakšni so novi trendi iz sveta modnega in žlahtnega nakita. Žlahtna prestižnost Pojem žlahtnega prestiža, ogledalo bogastva, kultura in mentaliteta ljudi. Odkar so odkrili njegovo vrednost, moč in neustavljivo privlačnost, ni izginil iz človeškega življenja ali vsaj njegovih sanj niti za hipec. Nakit. Nekateri menijo, da imata svet brez sanj in obleka brez nakita nekaj skupnega - oboje je ista puščo- ba, ki ne spada v sodoben vsakdan. Ker pa je sleherna moda izrazito cikličen pojav, je trendovski preobrazbi poleg oblačilne in vseh ostalih, pod- vržene tudi moda nakita. In kakšni so letošnji trendi? Vsekakor jim kakšne stere- otipnosti ne gre očitati. S svojo mavrično eksplozijo barv se ozirajo v 18. in 19. stoletje ter istočasno iščejo intuicijo v ge- ometrično urejeni vesoljski prihodnosti. Med žlahtnim ka- menjem so seveda še vedno po- jem prestižnosti - diamanti. Že legendama Marylin Monroe je nekoč prepevala, da so »di- amanti najboljši dekletovi pri- jatelji ...« Tokrat so vključeni s sožitjem mmenega, belega in rdečega zlata v široke prstane in zanimive zapestnice, ki imajo to lastnpst, da so zložlji- ve in razstavljive. Zato nam (čim več kosov ga imamo) nudi številne možnosti kombinira- nja Pa še eno večno modno lju- bezen bi veljalo omeniti - bise- re. Odločite se za enega oziro- ma nekaj dolgih nizov bisernih ogrlic, ki se v stilu 20. let spuš- čajo vse tja do pasu. Še bolj modna varianta pa je tista, ki prav tako v nekaj povezanih nizih biserov tesno objema vrat. Sicer pa - žlahten, bižuterija ali »ekološki« nakit, ko že go- vorimo o estetitki, je bolj po- membna prava količina na pravem mestu. Če ste v dilemi, koliko nakita - je mnogo bolje nič, kot preveč! Anketno nagradno \'prašanie meseca januarja: KATERE NOVOSTI LETOŠNJE MODE NE BI NIKAKOR NO- SILI? a) pobeljenih ali žareče rdečih las b) kombinacije tigrastega in zebrinega umetnega krzna c) čevljev z 10 cm visoko peto Jesen Jesen (Fraxinus excelsior L.) spada v družino oljčnic, ki obsega 22 rodov s 500 vr- stami in vsi njeni predstav- niki so lesne rastline z na- sprotnimi listi. Rod jesenov obsega kakih 60 vrst, od katerih je najbolj razširjen veliki jesen. Jesen je čudovito drevo, ki zraste do 40 m visoko. Ima zelo značilne, nasprotno ležeče, neparno pernate liste z 9 do 13 lističi. Ti so jajčasto po- dolgovati. Pozimi, ko je dre- vo golo, opazimo na vejah velike popke, ki jih pokriva- ta žametasto črni luski. Dre- vo je vetrocvetka in ima svo- jevrstno oblikovane cvetove, ki se razvijejo že pred ozele- nitvijo in nimajo cvetnega odevala. Tvorijo latasto so- Boris Jagodic cvetje, ki je pokončno in se- stavljeno iz moških, ženskih in dvospolnih cvetov. Iz njih se razvijejo krilati plodovi, ki jih raznaša veter. Jesen raste skoraj po vsej Evropi in tudi pri nas v listnatih goz- dovih. Cveti od aprila do maja. Pri jesenu nabiramo liste pozno spomladi, ko so neko- liko lepljivi in sladkastega okusa. Posušimo jih v tanki plasti v senci na prepihu ali v sušilniku. Nekoliko prej, ko postanejo mlade veje mu- ževne, lupimo tudi lubje, ga razrežemo na koščke in po- sušimo na topli peči ali v su- šilniku. Listi vsebujejo kumarinski glikozid fraxin in fraxinol, manit, čreslovine, inozit, kvercetin, encime, eterično olje, lubje pa fraxin, fraxinol in manit, čreslovine itd.. Jesenovi listi in skorja se uporabljajo v zdravilstvu že iz antičnih časov, danes pa jih uporablja le še ljudsko zdravilstvo. Iz posušenih li- stov kuhamo čaj, tako da vzamemo eno veliko jedilno žlico droge in jo poparimo s pol litra vrele vode. Pokrije- mo in pustimo, da se ohladi. Nato precedimo in na dan popijemo 4 do 5 skodelic ča- ja. Deluje blago odvajalno, odvaja vodo iz telesa in tako pospešuje presnovo. Zmanj- šuje sečno kislino in lajša te- žave pri putiki in revmi. Čaj priporočajo pri ledvičnih bo- leznih, pesku in kamnih v mehurju ter pri težavah z j etri. Tudi lubje je zdravilno in iz njega pripravljamo čaj ta- ko, da vzamemo eno veliko žlico drobno zrezanega lubja in ga prelijemo s pol litra mrzle vode in nato segrejemo do vrenja, nakar precedimo in čaj pijemo po požirkih pri visoki vročini, prebavnih motnjah in pri hemeroidih. PrevTetek iz lubja lahko uporabljamo tudi zunanje za zdravljenje ran, ozeblin in krčnih žil. Piščanec po gastonsko Potrebujemo: 1 piščanca težkega do 1,5 kg, sol in sveže mlet poper, moko, 7 žlic olja, 4 čebule, 4 rdeče paprike, 4 stro- ke česna, 10 paradižnikov, 2 žlici paradižnikove mezge, 2 žlički sladkorja, 200 g gnjati, za ščepec kajenskega popra, pol skodelice vode in 1 veliko žlico sesekljanega peteršilja. Piščanca razrežemo na pri- merne kose in jih posolimo in povaljamo v moki. V veliki ponvi segrejemo olje in na njem rjavo opečemo kose piš- čanca. Zmanjšamo ogenj, po- nev pokrijemo in dušimo 10 minut. Nato damo meso v dm- go posodo na toplo. V ponev dodamo še nekoliko olja, segrejemo in na njem du- šimo sesekljano čebulo in do- damo drobno zrezano papriko, stisnjen česen, olupljene in ra- zrezane paradižnike, mezgo, sladkor in koščke gnjati. Zači- nimo s soljo, sveže mletim po- prom in kajenskim poprom, zali jemo z vodo in dušimo še 15 minut. Nato dodamo piš- čančje meso, ponev pokrijemo in dušimo na majhnem ognju še 30 minut. Jed postrežemo v globokih krožnikih, okrasimo s sesekljanim peteršiljem in zraven ponudimo riž in koza- rec rdečega vina. Na začetku Sončevega leta 1996 želim vsem predstavni- kom 12-tih astroloških zna- menj lepo in sončno, pred- vsem zdravo ter tudi delovno uspešno novo leto! Še naprej se bomo družili preko vaših pisem in Novega tednika, vendarle pa nekoliko druga- če. Glede na pretekle analize vaših najpogostejših vpra- šanj je razvidno, da so vas zanimale najprej ljubezen, potem delo in redkeje zdrav- je. Prav zato boste v bodoče lahko izbirali med dvema načinoma mojih odgovorov. Tisti, ki vas zanima prven- stveno astrološka analiza, boste tako kot do sedaj dobi- li odgovore na svoja vpraša- nja, drugi, ki pa bolj zaupate skrivnostnim kartam, si bo- ste lahko izbrali za medij od- govora indijske Tarot karte. V obeh primerih pa naj bodo vaši rojstni podatki na ku- pončku karseda natančni (najbolje iz rojstnega lista), v pisemčku pa napišite ali že- lite astrološki ali Tarot od- govor. Šifra: Dvomi Pišem vam že drugič in upam na odgovor. Rojena sem v znamenju Rib, vendar se mi zdi, da sem tudi malo Vodnar- ja. Zanima me, če lahko ugoto- vite iz mojega horoskopa, kaj sem bolj? Zanima me tudi, ka- tero področje študija bi mi ustrezalo, saj se bom morala kmalu odločiti. Prav tako me zanima, kateri znak bi mi naj- bolj ustrezal za partnerja - Ri- ba ali morda Devica? Prav ta- ko mc zanima, ali se mi bo kdaj uresničila moja velika že- lja - potovati vsaj malo okoli sveta. Pa moje zdravje? Hvala vam za odgovore. Astrologinja: Če začnem kar pri začetku, pri sami osnovi astrologije, ti lahko povem, da si že Ribica, vendar z Mesecem in ASC v znamenju Leva ter z zračnim trigonom Merkurja in Jupitra - to pa je že tudi odgo- vor na tvoje vprašanje ali boš kaj potovala okrog po svetu - zelo veliko!!! V tvojem življe- nju bo imel veliko vlogo part- ner in zakonsko življenje, saj ti bo partner zelo veliko poma- gal in tudi nasploh bo na nek način zelo znan in popularen. Prej bi dejala, da bo Riba ali Oven kakor pa Devica. Nas- ploh pa se raje izogni Levom, ki ti niso najbolj naklonjeni, saj bi dva taka ognja skupaj lahko prerasla v požar. Včasih ti priporočam, da malo bolj kontroliraš svoja čustva in moč ter se izogneš pretirani nadvladi drugih ljudi. Prav ta- ko malce bolj pazi na cirkula- cijo, pritisk, srce in se izogibaj kavi ter poživilom. V tvojem horoskopu je nekakšna dvoj- nost, po eni strani si rada med ljudmi, po drugi plati pa si ra- da sama in si nekoliko nezaup- ljiva. Ustrezalo bi ti pedago- ško delo, vendar tako z veliko dinamike in gibanja - lahko tudi jeziki, prevajanje in po- dobno. V življenju boš imela tudi na področju dela večjo di- namiko, možne so spremembe delovnih področij in podobno. Sicer pa naj te to ne bega, kajti ameriški strokovnjaki za delo trdijo, da ustvarjalnost po- vsem uplahne, če človek več kot pet let visi na istem, morda že rutiniranem ali manualnem delu. Tako razmišljanje je lah- ko le dobro za tvoj razvoj. Vsa- ko leto bodi nekoliko previd- nejša od 15. avgusta do 15. septembra. Ta čas bolj pazi na zdravje in v odnosih z ljudmi. V življenju moraš bolj paziti na predmete, da česa ne izgu- biš, ter pri stikih s popolnimi neznanci ne bodi preveč zaup- ljiva. Prav tako so zate po- membni dnevi po polni luni. takrat, ko mesec začenja upa- dati, drugi, tretji in četrti dan po polni luni. V teh dneh imaš nasploh več energije, zato poč- ni vse pomembnejša zadeve, se polni z meditacijo, aktivnost- mi in podobno. Toliko zaen- krat, vse večje in pomembnej- še zadeve pa se bodo odvrtele po novem letu, v februarju in marcu, ko boš čustveno srečna in zadovoljna. Šifra: Ziatniic Kot mnoge druge tudi mene zanima, kaj me čaka na ljube- zenskem področju. Do sedaj še nisem imela pravega fanta. Zanima me ali bo tisti, ki mi je že nekaj časa zelo všeč to po- stal? Hvala za vaš odgovor. Astrologinja: Od takrat, ko si napisala svoje pisemce je minilo že nekaj časa. Kolikor je razvidno iz astroanalize pa bi dejala, da se je v novembru in decembru že marsikaj spre- menilo na bolje ter da si nale- tela na dober, prisrčen odziv. Sicer pa je to šele začetek ču- stvenega dogajanja, ki te čaka v naslednjih štirih letih. Imaš močan horoskop, vendar pa si včasih nekoliko razdvojena ali pa ti nekaj stalno jemlje del energije. V življenju se izogi- baj skrajnostim ter tudi preti- ravanju ali celo skakanju iz enega področja v njegovo na- sprotje. To velja tako v odnosu do drugih, kakor pri interesih in delu. Najbolj so ti naklonje- ni zimsko-pomladni meseci, bolj pa pazi v juliju in avgustu. Tvoji dnevi so tik pred prazno luno, tretji ter dmgi dan pred prazno luno vsak mesec, zato si vedno nekako polna priča- kovanj in novih začetkov. Ne- koliko previdnejša bodi v kon- taktih z izrazitimi Levi in De- vicami, kajti skozi ta zname- nja imaš lahko kdaj težave. Torej, v naslednjih nekaj letih se ti obeta lep, pozitiven raz- voj dogodkov, tako na ljube- zenski kot šolski sceni. Srečen rojstni dan - in ne pozabi: hiti počasi! Šifra: Kostanj Prosim vas, če mi lahko po- veste, kako mi v bodoče kaže na področju zdravja in zakona ter ali bom uspel v neki uradni zadevi. Hvala za odgovor in lep pozdrav. Astrologinja: V naslednjih letih boste imeli veliko spre- memb, ki bodo v glavnem vse dobre, vendar se bo marsikaj spremenilo na presenetljiv na- čin za vas in za druge ljudi. Kar se tiče zakona bo v redu, več dogajanja bo v letih 97 in 98, vendar dobrega. V zvezi z uradnimi zadevami - med ča- kanjem na odgovor so se že začele odvijati, že v decembru, še bolj pa v prvih treh mesecih leta 96 se bo zgodilo vse, na kar čakate že skoraj dve leti. In rezultat - dober za vas! Od julija ter do začetka oktobra pa bolj počivajte, tako boste obdržali nivo eneigije. To ve- lja za vsako poletje. Bolj pazi- te na pritisk, cirkulacijo in no- ge. V času od oktobra ter do 20. decembra 96 bo bolj inten- zivno dogajanje, vendar pa bo- do v letu 97 in 98 vse zadeve, ki vas zanimajo, šle lepo na- prej, navzgor. Lep pozdiav! Šff. 3. - 18. ianuar 1996 NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 30] 31 ZA RAZVEDRILO NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK FELJTON - ROMAN 32 Nezaupanje do tujcev Tudi midva sva se pri naji- nem prodiranju na vzhod po- služila tega ozkega in dolgega mostišča. Imela sva mnogo laž- jo pot, kot njini predhodniki pred stoletji in tisočletji. Z ve- seljem sem ugotovil, da revolu- cija ne pomeni nujno tudi uni- čenja zasebne lastnine, kot sem imel vtisnjeno v svoji od real- socializma pokvarjeni zavesti. Privatne avtobusne zveze med posameznimi mesti so odlično delovale. Vozni park je bil si- cer sestavljen iz zastarelih, naj- manj dvajset let starih avtobu- sov znamke Mercedes, vendar pa so bili v notranjosti samo trije sedeži v vrsti, kar je ob majhnem številu potnikov po- menilo nepričakovano udobje. Težave so nama povzročale le avtobusne postaje, ki so bile pravzaprav garaže posameznih prevoznikov. Ko sva premaga- la pot, ki jo je obvladoval en prevoznik, je bilo potrebno poiskati naslednjega, drugo ga- ražo, ki paje bila lahko tudi na drugem koncu mesta. Neznanje jezika in nezaupanje Irancev do tujcev nama pri tem nista bi- la v pomoč. Najina prva posta- ja na tem mostišču med vzho- dom in zahodom je bilo mesto Isfahan. Dosegla sva ga po ce- lodnevni vožnji po suhi gričev- nati pokrajini. Mesto so zaradi njegove lepote imenovali tudi "Isfahan" je pol sveta. "V sre- dišče mesta so vodili dolgi dre- voredi, nanje pa so mejili vrto- vi, na katerih so se v soncu le- sketali majhni vodometi. Na glavnem trgu ali majdanu je stalo na stotine stojnic, prepol- nih eksotičnega blaga, dišav in začimb z Orienta, diamantov iz Indije, lepih kovinskih izdel- kov iz Arabije in najlepšega perzijskega blaga. Zaradi sadja in rož, ki so ga prodajali na majdanu, je bil trg kot vrt, in zrak je dišal po breskvah, ma- relicah, citronah in kutini, po vrtnicah, vijolicah, hijacintah in jasminu. Nad majdanom sta se dvigali dve veliki stavbi. Na eni strani je stala mošeja Lutfa- lah; njena velikanska kupola je bila obložena z zlatom ter z modrimi in zelenimi kamni. Nasproti mošeje je stala kralje- va palača, razkošna mešanica marmorja in alabastra, ebeno- vine in slonovine. Dvorane v kraljevi palači so krasile slike, lepe pološčene ploščice ter naj- mehkejše perzijske prepro- ge..." Tako je bilo mesto, gle- dano z očmi angleškega popot- nika in pustolovca Thomasa Herberta v začetku 17. stolet- ja. Mesto ja ravno takrat zgradil šah Abbas, takratni poglavar Perzije. Mesto je bilo zgrajeno popolnoma na novo ob eni red- kih rek na tem koncu sveta, in je kmalu dobilo upravičen slo- ves enega najlepših mest na vzhodu. Se danes je to dostojen spomenik naprednega vladarja in spretnega diplomata, ki paje znal biti do svojih podložnikov tudi sila krut, kot so zapisali njegovi sodobniki, angleški popotniki, ki so to deželo zno- va odkrivali. Kakor berač v cunjah v iranskih mestih je opazna delitev na vzhod in zahod, na staro in novo. Tako je tudi v Is- fahanu. Vendar paje tu zahod- ni del videti nekoliko obrabljen in zanemarjen, kakor berač v cunjah. Temu delu mesta se močno pozna desetletni odpor in sovraštvo novega islamske- ga režima do vsega, kar diši po zahodu. Izolacijo od ostalega sveta kaže tudi zastarel vozni park. Vozila so starejših letni- kov in v razpadajočem stanju. Povsem drugače paje v starem delu mesta. Mošeja s svojo izredno lepoto in mogočnostjo izpričuje rek: "Alah je velik, Alah je največji!" Bistvo moše- je je odprto dvorišče z baze- nom, obdano z oboki ter pokri- to Najsvetejše, kjer je molilna niša postavljena tako, da molil- ci gledajo proti Meki. Stoletni zidovi so me pritisnili k tlom. Začutil sem mogočnost in hkrati odmaknjenost hladnega Boga, ki ga slavijo tam. Celot- na arhitekturna zasnova z mo- gočnimi stenami in oboki, ki jih prekrivajo modro-zeleni or- namenti v keramiki, ta občutek samo še poglablja; Tudi bazen na dvorišču je tlakovan z mo- drimi ploščicami z namenom, da bi bila voda v njem videti čim bolj mrzla. Pred samo mo- šejo je velik trg, obdan z lepimi stavbami, ki predstavlja skupaj s parkom in vodometom na sre- dini skladno celoto. Parki ima- jo v Perziji poseben pomen. Tam rastejo vrtnice, okrasno grmičevje ter drevesa, ki s svo- jo mično lepoto navadnega smrtnika spominjajo na raj po smrti. Poleg tega pa so tudi po- membno shajališče Irancev v prazničnih dneh. Za trgom se širi bazar. To je prostor, razde- ljen in namenjen rokodelcem najrazličnejših ročnih spretno- sti. V eni ulici so kovači bakra, v drugi draguljarji, v tretji pro- dajalci začimb, v četrti prepro- garji... Ritmično udarjanje kla- div, lesk draguljev, vonj po ka- dilu in dragih začimbah in po- mirjujoča mehkoba trgovin s preprogami še vedno burijo du- hove in ustvarjajo vzdušje, ki je po merilu Evropejca nujno povezano z vzhodnjaškim tr- gom. Moški s turbani, ženske z dolgimi pajčolani in redki turi- sti se pogajajo s trgovci. Trgo- vina se odvija ob kozarcu bla- gega čaja in neuradnem vzduš- ju vljudnega mešetarjenja, ki lahko v primeru, ko gre za dra- goceno preprogo, traja tudi več dni in ne samo ur. To sicer ve- lja, oziroma bolje rečeno je ve- ljalo, za vse bazarje na vzhodu. Vendar pa je bilo tu povsem drugače. Sovražni pogledi Med ozkimi ulicami bazarja se je plazilo nekaj težkega in morečega. Moški v skoraj ob- veznih vojaških uniformah, ko- pijah ameriških uniform "Ma- de in Japan", kot sem opazil na stojnicah, so naju opazovali si- la nezaupljivo. Izpod črnih obrvi sem včasih prestregel ce- lo sovražne poglede. Ženske v črnih ogrinjalih so se premika- le kot temne sence. Tu pa tam je starec ali pa otrok v doma- čem oblačilu popestril enolič- no zelenilo vojaških unifonn. Nikjer veselja nad življenjem, prešerne razposajenosti. Misel- nost strogega gospoda, ki je zri na svet tam spodaj z velikih pa- nojev z vsakega mestnega vo- gala, je našla v teh ljudeh rodo- vitno zemljo. Veliki ajatola Homeini je živel svojo idejo naprej, mogoče še bolj živo kot pred svojo smrtjo. Da bi človek bolje razumel to življenje, je potrebno poseči nazaj v zgodovino, stoletja, morda tisočletja. Utrip bazarja. "Pisala sem mu, da boste julija, po končam šoli, prebili počitnice v Koprivnici. Bil je tukaj tudi za veliko noč, in ker so bili zelo lepi in topli dnevi, je romal tudi na Daljne gore pri Št. Petru. Preden se je odpeljal, mi je dal pismo za vas. V Gradec ga iz različnih vzrokov ni hotel poslati, zdelo se mu je pametneje, če ga boste čitali šele po zaključku šole. Ako želite, me spremite domov in greva ponj. " Ne da bi čakala na odgovor, je zaprla okno, vzela svojo ročno torbico in rekla: "Pojdiva!" Ita ni vedela, kaj se z njo godi. Kljub vročemu poletnemu dnevu jo je mrazilo po vsem telesu... Kaj je gospa pravkar rekla? Šla bo po pismo in to od njega? Je prav slišala? Prav razumela? Ali bedi ali se ji vse to le sanja? Hotela je seči v žep, da bi se prepričala, če je dopisnica še tam, ali je sanjala, toda v tem trenutku jo je gospa Schwarzer prijela lahno za roko in jo potisnila skozi vrata. Deklica je šla vsa omamljena poleg nje in se je skušala zbrati. Nič nista govorili. Obe sta sledili svojim mislim, ki so veljale le eni osebi. Medtem ko je bila Ita vsa zmedena, se je ukvarjala gospa Schwarzer z eno samo mislijo: Sem prav naredila? Pismo bi lahko počakalo do njegovega prihoda. Takrat bi ji ga pa sam osebno izročil, toda učinka na deklico jaz ne bi doživela. Poznala je svojega sina, bil je Schwarzer in njegovo ime Ernest (resen) ga je popolnoma simboliziralo. Ko je bil za veliko noč tukaj, ji je vse izpovedal. Ita ga ni od takratnega prvega pogleda več zapustila. Skušal se je razvedriti pri drugih deklicah, toda njegovo srce ni nikjer našlo zanimanja, vedno je hotelo le njo. Njegov sklep je bil poiskati Ito, čeprav je v Koprivnici ne bi več našel... Da se je vnel za to deklico, je vedela, toda kako reagira deklica na to? Kot matije mislila, da ima ostrejše oko, da to razjasni, v dobri veri, da je prav storila. Pred njima je stala hiša. "Tu sva. " Medtem ko sta šli po stopnicah, je imela gospa Schwarzer čuden občutek. Sedaj se odloča sreča ali nesreča moje hiše. - Hotela je to slutnjo osmešiti, toda ta jo kljub temu ni zapustila. Deklica se je za trenutek obotavljala, da bi šla dalje, in kazalo je, da bi najraje zbežala. Kakor iz daljave je slišala: "Prosim, vstopite!" Gospa Schwarzerjo je peljala v sobo in ji ponudila stol. Ita je to preslišala. Njen pogled je obstal v vdolbini zidu. Na steni je visel hišni grb, vezen na temnordečem plišu, obkrožen z zlatim okvirom. Na desni strani je visela slika ulanskega častnika, na levi sinova. Spodaj je stal pisalnik z dragocenim mozaikom, kije predstavljal hišni grb. Na pisalniku je ležal album tudi iz pliša in z zlatim grbom v sredini. Tudi vogali so bili zlato okovani. Na obeh straneh je stal po en stebrič. Za deklico je bil to izreden pogled, kaj takega še ni nikdar videla. V trenutku je spoznala smoter te vdolbine in njene oči so potovale od slike do slike. Nehote je stopila korak bliže, da bi si slike bolje ogledala, toda v tem trenutku je že stala gospa med njo in pisalnikom. Ko je videla dekličine vprašujoče oči, je pokazala na album in razložila: "Da, to je plemsko pismo. " Odprla ga je in vzela iz njega bel pisemski ovitek. "Tukaj, prosim, to je moj sin pustil za vas. - Spomin na Svete gore. " S poudarkom ji je izročila pismo. Za deklico je bilo vse to preveč. Pismo v roki jije pognalo vso kri v senca, celo zahvaliti se je pozabila. Vsa prevzeta in raztresena je gledala nanj. "Visokorodna gospodična Ita Rak, Koprivnica ", jo je zbodlo. Nezavedno ga je obrnila. Na drugi strani ovitka je bil žig iz rdečega pečatnega voska z grbom Heldenstammov. - Kot ogenj jo je žgalo v roko. "To vendar ni pismo, tako trdo se otiplje. " Njene roke so se tresle. Notranje vsa pretresena je raztrgala ovitek. V svojem velikem razburjenju ni pazila, da bi ga previdno odprla in tako zavarovala žig. Tako se je zgodilo, da se je žig preklal na polovico. "Ah! Zdrobila sem žig in grb je uničen; to mi je srčno žal. Oh, tako rada bi ga ohranila celega!" Nekaj koščkov zdrobljenega voska je ostalo v njeni rok\ nekaj pajih je padlo na tla, tako da so bili videti kot kapljice krvi. Pripognila se je in jih pobrala. Mrzla zona jo je spreletela. Ko se je vzravnala, je bila bela ko stena. Gospa Schwarzer je vse to opazila. Zamišljeno se je zagledala v ljubki mladi obraz, in ko je videla da je najbolje, če pusti deklico samo in se odstrani, je rekla:" Oglejte si vse v miru. Poznam vsebino pisma, sin mi jo je pokazal. " Po teh besedah je dala deklici roko v slovo. Ka, pa je videla njeno bledo lice, preplašen pogled njenih oči in končno stisnjeno pest s koščki pečatnega voska, kako jo je tiščala k prsim, je tudi njo prevzel občutek strahu. Nehote je pogledala na mesto, kjer so prej ležali koščki pečatnega voska. Ker pa ni bilo nič več videti, je prešel občutek nemira, ki jo je v prvem hipu prevzel. Ita je bila hvaležna Bogu, da jo je gospa tako hitro odpustila. Razume se, da sije želela biti sama. Goreče je želela vedeti, kaj mladi gospod pravzaprav od nje hoče. Čutila je, da jo njegova mati opazuje, in čeprav je še tako želela izvedeti, kaj je v pismu, je hotela vse videti šele takrat, ko bi bila prepričana, da je nihče ne gleda. Zato je zavila na poljsko pot, kjer je bila sama. Sedla je na primeren prostorček, kije bil kot nalašč pripravljen zanjo in kjer je končno lahko ustregla svoji radovednosti. Najprej je vzela pismo. Ne, to ni bilo pismo, pač pa pravokoten karton v obliki knjige. Na prvi strani je bila natiskana živordeča roža, vogali pa so bili izrezljani in sivobeli. Pod rožnim cvetam med steblom in listi pa so bile v slovenščini natiskane besede: Božjo pot sem opravil za Te, • 5 prošnjo obiskal sem Daljne gore. Z veliko nestrpnostjo je vse pregledala ter obrnila list.i Na notranji strani je bila slika Matere božje z Daljne goreš spodaj pa molitev. Toda kaj je ležalo vmes? - Ernestovcr slika. V tem trenutku se je zavedela, da ga je, četudi samo v mislih, imenovala z imenom. Bila je prav ista slika, kot jo je malo prej videla v vdolbini za grb. - Nobene besede več, samo pod sliko je bil njegov poln podpis njega ki ga je slika predstavljala. Ali je bilo treba še več besedi? Ali ji s tem ni rekel veliko, zelo veliko? Tada vse v njej je bilo še nejasno in zavito, da skoro nič ni razumela. Zamišljeno^ vzela dopisnico v drhtečo roko in jo prečitala. S to kartice ji je prisrčno voščil za god in ji sporočil, da bo tudi or kmalu v Koprivnici in da upa, da jo bo tam spet videl. Od samega razburjenja ni deklica skoro nič razumela, komaj se je zavedela, kaj pravzaprav je. Preveč je ta dan prišlo nad njo. Njeno še premlado srce je vse to le težke preneslo. S težkimi koraki se je napotila domov. Nalašč j6 napravila velik ovinek, da se je ognila Schwarzerjeve hiše. iff. 3.-18. ianuar 1996 33 INFORMAaJE NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK INFORMACIJE 34 ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so ro- dile: 5.1.: Tatjana RAMŠAK iz Celja - deklico, Mateja STRO- JANSEK izBraslovč - deklico, Breda TEPEJ iz Nove Cerkve - deklico in Bernarda OBU iz Šmartnega ob Paki - deklico; 6.1.: Mirsada SINANOVIC iz Celja - dečka, Alojzija PE- TEK iz Šmartnega v Rožni do- lini - deklico, Petra DOLŠEK iz Vojnika - deklico in Alenka FUŽIR iz Mozirja - deklico; 7.1.: Andieja PURNAT iz Šmartnega ob Dreti - deklico, Elizabeta KOS iz Žalca - de- kUco, Marjana PAJENK iz Ve- lenja - deklico, Marija GOR- JUP iz Vojnika - deklico, Bari- ca NOVAK iz Šentjurja - dečka in Janja ČUVAN iz Polzele - dečka; 8.1.: Matejka ANTOLINC iz Rogatca - deklico, Milka STA- KNE iz Vranskega - deklico, Ivanka KNEZ iz Laškega - de- klico in Edita REDNAK iz Te- harij ~ dečka; 9.1.: Frančiška ŠOŠTAR iz Vranskega* - deklico, Zdenka ŠMARČAN iz Žalca - deklico, Veronika OBLAK iz Šentjurja - deklico, Andreja ROJNIK iz Braslovč — dečka, Marta JAM- NIK iz Celja - deklico, Agica JAKOP iz Vitanja - deklico, Irena ČUPELIČ iz Šentjurja - deklico, Helena IVANSEK iz Celja - dečka, Cecilija BOŽ- NIK iz Nove Cerkve - deklico, Dora LUŠENC iz Vitanja - dečka, Silva LIPUŠ iz Šmarja - dečka, Danica HOBLAJ iz Ce- lja - dečka in Vlasta FIDER- SEK iz Celja - dečka; 10.1.: Marjeta JEVŠNIK iz Škofje vasi - dečka, Simona TKALEC iz Griž - dečka, Si- mona ZUPANC iz Dramelj - dečka in Anita BLAZINŠEK iz Celja - deklico; 11.1.: Nevenka LIBER iz Griž - dečka, Darja VERK iz Celja - deklici, dvojčici, Mir- jam PLANKL iz Vitanja - deč- ka, Ivanka PERKOVIC iz Pod- četrtka - dečka in Lidija VID- MAR iz Šmarja - dečka. POROKE Celje Poročil se je en par in sicer Branko Žibert iz Čepelj in Sa- manta KRESNIK iz Štor. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se Marjan ZI- DAR iz Kamenika in Breda NEŽMAH iz Osredka pri Pod- sredi. SMRTI Celje Umrli so: Stanislav MEH, 45 let iz Pake pri Velenju, Franc RADOVAN, 74 let iz Prebolda, Jožef RAVŠER, 80 let iz Razgorja, Anton ŠMERC, 80 let iz Celja, Marija JELEN 57 let iz Ponikve pri Žalcu, Štefan BINCL, 82 let iz Sp. Rečice, Josipa IVANKO- VIČ, 72 let iz Celja, Franc ESIH, 70 let iz Pečovnika, Ma- rija JOŠT, 65 let iz Gotovelj, Pavla IVANC, 69 let iz Buč, Neža BRGLEZ, 87 let iz Celja, Marija KOZLEVČAR, 82 let iz Pernoveg, Vladimira LAN- GUS, 77 let iz Šoštanja, Ljud- mila KOŽAR, 86 let iz Celja, Breda GRUM, 55 let iz Sloven- skih Konjic, Johana OMEJEC, 92 let iz Vizor, Franc STOJN- ŠEK, 47 let iz Rogaške Slatine, Ivan MIHELČIC, 45 let iz Ce- lja, Cita SREBOT, 66 let iz Verpet, Marija KAJBA, 82 let iz Glinskega, Arandjeo DE- NIČ, 54 let iz Sevnice, Franči- ška TAVČAR, 77 let iz Podloga v Savinjski dolini, Bogdana TILEN, 84 let iz Celja, Marija VERNIK, 91 let iz Celja, Jože- fa ŠELE, 81 let iz Celja, Ehza- beta POGLADIČ, 85 let iz No- ve Cerkve, Marija SEŠEL, 63 let iz Velikega vrha, Frančišek TURNŠEK, 86 let iz Podvrha, Kristina KRAJNC, 82 let iz Celja, Antonija KRŠINAR, 85 let iz Celja in Sandi ZUPAN, 24 let iz Velenja. Šmarje pri Jelšah Umrla sta Jožefa KOVAČIČ, 85 let iz Gubnega in Marija KERŠ, 74 let iz Tmovelj pri Celju. Žalec Umrli so: Kristina ŠTIMU- LAK, 92 let iz Petrovč, Ana MORL, 83 let iz Ljubljane, Pa- vla ŠUBELJ 60 let iz Liboj, Antonia VOSANK, 83 let iz Andraža nad Polzelo, Marija GRADIŠEK, 82 let iz Prebol- da, Janko KOROŠEC, 67 let iz Celja in Ciril HAFNER, 45 let iz Kasaz. CELJE: Glavna lekarna na Stanetovi ulici v Celju je od po- nedeljka do petka odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13., od 13. ure dalje v soboto, do po- nedeljka do 7. ure zjutraj pa je or- ganizirano 24-urno dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJUR: Od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobo- tah od 7. do 13. ure. SLOVENSKE KONJICE: med tednom je odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob sobo- tah pa od 7.30 do 13. ure. Ob ne- deljah imajo redno dežurstvo od 9. do 12. ure. LAŠKO: Od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob so- botah od 8. do 12 ure. MOZIRJE: Od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobo- tah od 7. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekarna odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. Ob nedeljah in praznikih ima- jo organizirano non-stop dežurs- tvo, z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. ŠMARJE PRI JELŠAH: Med tednom je odprta od 7.30 do 18.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 13. ure. ŽALEC: Delovni čas med ted- nom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, vsa- ko nedeljo imajo dežurstvo, od 8. do 11. ure. ZDRAVSTVENI DOM CELJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano nepreki- njeno 24-umo dežurstvo. Dežur- na ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa neprekinjeno 24 ur. Zdravni- ka za obisk na domu lahko naro- čite kadarkoli, vendar bodo ne- nujni hišni obiski ob delavnikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogroženosti kličite te- lefonsko številko 94, sicer je te- lefon 434-000 ali 434-211, za nuj- ne urgence pa 434-212. ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežurstvo je or- ganizirano od 20. do 7. ure zju- traj od ponedeljka do petka in si- cer za vso občino. Dežurstvo med vikendom je organizirano od pet- ka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odprta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731-233. ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno ambulantno delo opravljajo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambulanti in sicer ob ponedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Na- zarje in Gornji Grad, v sredo Lu- če in Nazarje, četrtek Mozirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med ted- nom je čez dan od 7. ure do 21., zatem pa je od 21. ure dalje do 7. ure zjutraj organizirano nočno de- žurstvo. Dežurna služba je orga- nizirana tudi v Rogaški Slatini, iz- menoma pa je po tedenskem raz- poredu organizirana dežurna služba tudi v Bistrici ob Sotli, Kozjem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC: Redni delovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30 ure, neprekinjeno dežurstvo pa je or- ganizirano od \5. do 7.30 ure na- slednjega dne. Telefon 71.5-731. ZDRAVSTVENI DOM VELENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure zjutraj nasled- njega dne pa je organizirano de- žurstvo. Telefon 856-711. VETERINARSKA POSTAJA CEI^E: Delovni čas veterinar- jev je od 7. do 14.30.. Ambulanta za male živali dela vsak dan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure in od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. E)e- žurstvo od 15. do 7. ure zjutraj pa je za obe občini na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, tele- fon 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na ve- terinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organi- zirano od 14. do 6. ure zjutraj, mobitel 0609 616-786. V rednem delovnem času lahko jKJkličete na telefon 714-144 in 0609 616-786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen nedelje od 7. do 15. ure, redna dopol- danska ambulanta pa je od 7. do 9. ure. V primeru potreb jih pokličite po mobitelu na številko 0609 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Red- ni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. V času popoldanskega in nočnega dežurstva, pokličite na telefonsko števil- ko mobitela 0609 618-772. Sobota, 20.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročik) OKC Celje, 6.10 Dnevni tisk, 6.45 Horoskop, 7.00 Drugajutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica 7.35 Dnevni tisk, 8.00 Napovednik, 8.05 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje 8.30 Obvestila, 10.00 Novice, 10.15 Kam danes, 12.00 BBC novice, 13.00 Novi- ce, l4.l5Jackpot, 14.20 Glasba je življenje, 15.15 Podalpski biser. Dogodki in odmevi (prenos RaSto), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 18.00 Vročih 20,19.00 Poročila Deutsche Welle, 19.30 in 21.00 Iz komedijantske malhe, vmes in nato večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek pro- grama in priključitev programu Radia Slovenija Nedelja, 21.1.: 7.15 Začetek programa, napovednik, 7.30 Horoskop. 7.40 Na današnji dan, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.15 Vereka oddaja - Luč s\'eti v temi, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Novice, 12.05 Domača melodija tedna, 12.10 Čestitke in pozdravi poslancev, približno ob 20.00 Zaključek programa in priključitev pnc^ramu Radia Slovenija Ponedeljek, 22.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kroni- ka RaSto,5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Dnev- ni tisk, 6.30 Poročik) OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmgajutranja kro- nika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.30 Horoskop, 8.00 Napovednik, 8.05 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.30 Obvestila 10.00 Novice, 10.30 Športno do- poldne, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Lestvica 3, Tri, III. & AS, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 17.00 Kronika, 19.00, Poročila, Deutsche Welle, 20.00 Vrtiljak polk in valč- kov, 22.00 /.aključek programa in priključitev programu Radia Slovenija Torek, 23.L: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Dnevni tisk, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Drugajutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 8.00 Napovednik, 8.05 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.30 Obvestila, 10.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00Novice, 13.15 Minute za zdravje, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljub- ljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odme- vi (RaSlo), 17.00 kronika, 18.00 Zimzelene melodije, 19.00 Poročila, Deutsc- he Welle, 20.00 Večemi program, 21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija Sreda, 24.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 530 Prva jutranja kronika RaSlo, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročik) OKC Celje, 6.15 Dnevni tisk, 6.30 Poročite OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga iutranja kroni- ka RaSfo, 7.20 Tečajnica, 8.00 Napovednik, 8.05 Poročila, 8.25 Poročita OKC Celje, 8.30 Obvestila, 10.00 Novice, 10.15 Kam danes, 11.40 S knjižnega 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Mali O, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski bora, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser (mek)dija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 17.00 Kronika 18.00 Pop loto, 20.00 Večemi program, 22.00 Zaključek pro- grama in priključitev programu Radia Slovenija Četrtek, 25.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročita OKC Celje, 6.15 Dnevni tisk, 6.30 Poročita OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmgajutranja kroni- ka RaSta, 7.20 Tečajnica 8.00 Napovednik. 8.05 Poročila, 8.25 PoročitaOKC Celje, 8.30 Obvestila 10.00 Novice, 10.15 Kam danes, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice. 13.15 Izbira domače melodije tedna, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.15 Podalpski biser (metadija tedna), 15..30 Dogodki in odmevi (prenos RaSto), 17.00 Kronika, 18.00 No- kia Eurohh Parada, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Večeni program, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Stoveni- Petek, 26.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročita OKC Celje, 6.15 Dnevni tisk, 6.30 Poročita OKC Maribor, 6.45 HoiX)skq), 7.00 Dmgajutranja kroni- ka RaSta, 7.20 Tečajnica, 7.35 Dnevni tisk, 8.00 Napovednik, 8.05 Poročila, 8.25 Poročita OKC Celje, 8.30 Obvestila 10.00 Novice, 10.15 Kam danes, 10.45 Filmski sprehodi, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Štengoe, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.15 Podalpski biser (melodija tedna) 15.30 D(^^)dki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podaloski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 19.00 Poročila Deutsche Welle, 20.00 Večemi pro- gram, 19.30 in 21.00 Iz komedijantske malhe, 20.00 DJ Time, 22.00 Zaklju- čdc programa in priključitev programu Radia Stavenija Št. 3. - 18. ianuar 1996 35 INFORMACIJE NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK MALI OGLASI • INFORMACIJE 36 37 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 38 39 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK RUMENA STRAN 4d Snegobranl so na strehi Naše Tračnice včasih pri- peljejo tudi do rešitve pro- blema. V Laškem na primer so v dobrem tednu po objavi, da Območna organizacija Rdečega križa že nekaj časa zaman čaka na snegobrane, te že postavili. Pa jih ni na- mestil, kot bi morebiti priča- kovali, omenjeni gospod Ju- van, temveč se je odzvalo po- djetje Urankar iz Laškega. Ob nameščanju snegobranov pa so delavci žal ugotovili tudi to, da kritina (stara ko- maj pet let in tudi delo g. Juvana), resno odpoveduje, kar pa je že druga zgodba. Potemkinovo Kaj vse še bodo doživeli Šentjurčani? V novi, ponosni šolski zgradbi v Hruševcu se je s snegom začelo tudi za- makanje, ki pa so ga v pone- deljek (upajmo da) za nekaj časa odpravili. Z novimi šentjurskimi stavbami je nasploh velik križ - spomni- mo se le ometa, ki je padal v sloviti Mošeji... Ker pa se v mestu spravljajo h gradnji doma upokojencev, se upra- vičeno bojimo, kaj vse bo do- letelo najstarejšo generacijo! Kjer je ogenj, je dim? v slovenski vladi so napo- vedali neodvisno revizijo sporne prodaje Rogaških vrelcev. V javnosti pa se že. kot vedno v podobnem polo- žaju, pojavljajo različna sumničenja. Posamezniki ni- so zadovoljni tudi zato, ker bi za neodvisno revizijo po- skrbel predsednik upravne- ga odbora Sklada za razvoj, obenem državni sekretar mi- nistrstva za gospodarske de- javnosti. Vlado Dimovski. Moti jih namreč, da je bil Dimovski že v odboru, ki je izpeljal sporno prodajo Ro- gaških vrelcev. Turistična zanimivost? Osveščenega celjskega ko- munalca Dareta Popoviča V prejšnjem Novem tedniku smo lahko na strani šaljivcev prebrali tudi oglas z nasled- njo vsebino: Iščem premražena dekleta. Le- žim v postelji in imam 40 stopinj vročine. Kar precej telefonskih klicev premraže- nih deklet smo dobili z zahteve po naslovu avtorja, pa tudi kuponov je veliko prispelo. Sklepali smo, da se je avtor le šalil, zato tudi objavljamo ime - Stanko MIKLAVC, če pa se ni, ga le poiščite nekje na Dobrni. Izžre- bali smo še Marijo KRSNIK iz Žahenberc 16, občina Rogatec. Saljivci se vsi skupaj dobimo na pragu poletja na zabavni prireditvi imenovani tu- di kongres šaljivcev NT&RC. Iščemo prire- ditelja in vabimo organizatorje, da se nam javijo (pisno). Nizka cena Slave je spet hotel priti do denarja in nič drugega mu ni preostalo, kot da je ljubitelju živali ponudil pritlikavega cucka. In to za 4 tisoč tolarjev. »Kaj, 4 tisoč za tega opulenega psa?« se razburja kupec in nadaljuje: »Počakajte malo. Kaj pa ima na levem očesu? Saj... ta pes škili!« »Nič ne škili! Kaj bo škilil! Veste, samo mežika mi, da je cena zanj prenizka...« Prijateljska Slavca je oni dan »ta stara« spet prijela v roke: »Sram te bodi. S prijateljico, z mojo naj- boljšo prijateljico me varaš...« »Kaj pravzaprav hočeš, baba neumna? Seveda .. .ti.. .ti lahko imaš pet prijateljic, meni pa še ene ne privoščiš...!« Poroka Jure bi se rad poročil z dekletom iz sosed- nje vasi, pa se dekle kar ne more in ne more odločiti. Nazadnje ji-Jure zagrozi, da se bo obesil pred njeno hišo, če ga še enkrat za- vrne. »Nikar, Jure,... Saj veš, da oče ne vidijo radi, da kar naprej visiš tod okrog« ga roti izvolJenka. Pred sodnikom Sodnik sprašuje obtoženca: »Kako, da ste ukradli samo denar, dragu- ljev pa ne?« »Gospod sodnik, ne začenjajte še vi s tem, saj sem jih zaradi tega že od žene dovolj slišal... Deset resnic 1. Delo je napor 2. Rodili smo se utrujeni in živimo zato, da počivamo. 3. Ljubi svojo posteljo kot samega sebe. 4. Počivaj čez dan, da boš lahko ponoči spal. 5. Če je delo zdravje, naj živi bolezen. 6. Ne delaj danes, kar lahko storiš jutri. 7. Od prevelikega počivanja še ni nihče umrl. 8. Delaj manj kot zmoreš in tisto, kar zmoreš, prepusti drugim. 9. Če vidiš koga, ki počiva, mu pomagaj. 10. Če te prime, da bi delal, sedi in poča- kaj, da te mine. Harmonike Micka sedi na stopnicah, tarna, joka in preklinja. Mimo pride prijatelj Janez, se ji čudi in pravi: »Zakaj pa jokaš, Micka?« Ona pa: »A ti sploh veš, kaj je napravil moj Miha?« Janez pa: »Ne vem, kaj bi bilo takega.« Micka nesrečno: »Harmonike je vrgel v Savinjo Janez pa začudeno vpraša: »Zakaj se pa potem jokaš?« Micka: »Ja, kaj se ne bi, če pa ne vem v katero smer jih je odneslo, dol ali gor.« Šale so prispevali: Franc ZAJC iz Rimskih Toplic, Ljudmila GOTAR iz Laškega, Janko POŽEK iz Grobelnega, Justina GOSTEČNIK iz Braslovč. Neža ZDOLŠEK iz Tmovelj in Ivan Slave LEBEN iz Celja. zadnje čase močno skrbi spomenik v Novi vasi, vsaj tako nam je zaupal. Zaradi razmočene zemlje se je že pošteno nagnil in grozi, da se bo lepega dne prevrnil (upa- mo, da takrat ne bo nikogar v bližini). Sekretariat za družbene dejavnosti kljub pozivom ne reagira, zato upravičeno sumimo, da ima v rokavu kakšno strategijo turistične predstavitve po- ševnega spomenika v Novi vasi po zgledu italijanske Pise. NIČ več pod razno v Skladu za razvoj so do- slej obravnavali hudo gospo- darsko problematiko v Zdravilišču Rogaška Slatina pod točko razno, na seji, ki so jo napovedali za ta teden, pa kot osrednjo temo. Neka- terim pač počasi pride... Biki in bazeni Zadnje govorice iz Laške- ga so šolski primer tega, ka- ko iz bolhe zraste slon oziro- ma, kako se bazeni spreme- nijo v bike. Številni zaskrb- ljeni občani so namreč vedeli povedati, da bo tisti gospod iz Jagoč, ki že skoraj leto dni vleče za nos pivovarno in ji noče prodati svoje zemlje za super, oh in sploh bazenski kompleks, na taisti zemlji raje zgradil hlev za dvajset bikov. Drži, da je gospod iz Jagoč oddal vlogo za gradnjo hlevov in da biki morda res bodo, vendar na neki drugi zemlji. Tudi bazeni morda res bodo, vendar v nekem drugem tisočletju. Št. 3. - 18. ianuar 1996