POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. Glasilo Udruienja Jugoslov. UiitefJstva. — Poverjeniitvo Ljubljana. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40— K pol leta .... 20— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov : Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljana, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-VTsto. Priloge stanejo poleg poštnine Se 45 K. Telefon uredništva Ste v. 812. Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že pla&mo naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Prvi kongres jugoslov. učiteljstva v Beogradu. Udruženje jugoslov. učiteljstva — izvršeno. — Osnutek pravil, predložen od Zaveze, sprejet. — Regentov poset koncerta v Beogradu. — Sijajen sprejem v Novem Sadu. Dnevi kongresa so za nami. Neizbrisni nam ostanejo vtisi na kraljevi Beograd, na prestolico naše ujedinjene domovine. Prekrasni julijski dnevi so nas spremljali na potu tja in nazaj, na ažurnem nebu se je smehljalo poletno solnce, ki je vpiralo svoje žgoče žarke na našo jugoslovansko metropolo. Od vseh strani širne države so hiteli vlaki, so vozile ladje množice jugoslovanskega učiteljstva v lepi Beograd. Ideja edinstva, ideja združenja v enotno organizacijo, je gnala mase duševnega proletarijata — učiteljstva proti naši Meki, proti onemu kraju, okoli katerega se vije venec srbske slave, k mestu, obdanemu s trnjevim vencem borbe in sužnosti srbskih bratov in sestra tekom preteklih stoletij. Prihod v Beograd. Dne 15. t. m. ob 4.15 smo odšli iz Ljubljane, o polnoči istega dne smo že bili v Beogradu. Že vožnja od Ljubljane do Zagreba je bila nad vse zanimiva, še lepša od tu do cilja s posebnim vlakom v družbi vrlih bratov Hrvatov preko hrvaško-slavonskih poljan. Lepa slovenska pesem je medpotoma na raznih postajah Banovine odmevala v krasen tropično vroč dan, V Zemunu so zadoneli zadnji akordi te lepe pesmi ter hiteli preko savskih valov proti glavnemu mestu z naznanilom, da prihajajo „Slovenac, Srb, Hrvat". Ker je bil naš prihod nenadejan — pričakovali so nas še-le 16. t. m. nekako ob 10. zjutraj — smo ostali na beograjski postaji, nestrpno pričakujoč belega dne. Železniške klopi so bile sicer nekoliko trda postelja, toda komu je bilo do spanja na zgodovinskih tleh v veselem pričakovanju dneva stanovskega ujedinjenja! V veselem razpoloženju je na£>očilo jutro in tovariši in tovarišice iz Beograda so nas po kratkem nagovoru odvedli na odkazana nam prenočišča, kjer smo otresli prah s čevljev in odšli po kratkem oddihu po mestu prenovljeni in presenečeni nad njegovo prelestno lepoto. Ta dan je bil dan miru in počitka, seznanjanja z novimi tovariši in tovarišica-mi, ki so prihajali še vedno in vedno od vseh strani. Vojaška godba je veselo svi-rala po beograjskih velikomestnih ulicah ter spremljala došle sobojevnike in sobo-ievnice učitelj, stanu. Bilo je prijateljskih sestankov po raznih hotelih, razgovorov, manjkalo ni napitnic, pesmi in celo našega sivolasega goriškega rojaka, sina Drelepe Vipavske doline, polkovnika Vu-kasoviča-Stlbila smo zrli med drugimi v svoji sredi. Vesel je bil častitljiv mož svojih sorojakov, s katerimi se je srečal, naV-duševno je poslušal prelepo slovensko pesem med slovenskim učiteljstvom. Nekaj misli o delegacljskem delovanju. Šele 17. t. m. je bil dan dela. Toda Pred prehodom na opis kongresa samega Moramo ugotoviti sledeče: Udeležba na kongresu je bila ogromna -— okoli 5600 učiteljstva — navdušenje velikansko, učiteljstvo se je ob prihodu v Beograd popolnoma zavedalo zgodovinskega trenotka — vstopa v skupno stanovsko organizacijo, toda potek razprav, kongres sam v celoti nam Je pokazal v žarki luči take vrzeli, take disonance v mišljenju, da je bil marsikdo neprijetno razočaran v izpoznanju, da je prišel popolnoma nepripravljen in neinformiran h kongresu, na katerem so se pojavila nasprotja v mišljenju učiteljstva Srbije v ostrih debatah in brezkončnih razpravah, spremljanih s temperamentnimi vzkliki in gestami. Beograd na eni — Dokrajina na drugi strani. Oportunisti in diplomati tu — na drugi strani borci, neizprosni bojevniki za prava stanu. Diferenca med starini in mladini, mgd ljudmi, ki so ostali verni tradicijam in onimi, ki jim je vojna vcepila novih idej, je bila ostro začrtana. Dosedanji odbor udruženja, živeč v preteklosti, je samo upal na srečen konec — iniciativ in direktiv pa ni imel in jih ni dajal nikomur. Omalovažujoč opozicijo, je pozabil informirati nas, zato je bil možen kaos, v katerega je zašel kongres. Pa tudi v vodstvu razprav je odrekel popolnoma. Dobili smo vtis, da se je bal pokazati nam verno sliko položaja, misleč, da poteče kongres gladko, ako skrči njegov obseg in zakrije resnično sliko s pajčolanom formalnosti, z nekako diktaturo svojih lastnih misli in idej. Sele po kongresu se nam je pokazala sledeča slika oblik našega udruženja, za katere so se borile posamezne skupine: a) Udruženje jugoslovanskega učiteljstva je res samo strokovno-stanovsko, kakršno je bilo sklenjeno na kongresu, b) sindikalno udruženje učiteljstva (intelektualcev) brez zveze z manualnim delavstvom (Črnogorci), c) sindikat borcev, ramo ob rami z manualnim delavstvom — strogo socialistični sindikat (klasne) razredne borbe, v kateri intelektualci kooperirajo z ostalim delavstvom v dosego svojih ciljev. Zal, da ni bila slovenska delegacija o tem gibanju med srbskim učiteljstvom poučena pred prihodom na kongres, da bi mogla tam zavzeti svoje stališče, tako pa se ni mogla v tem kaosu orientirati in je bila več ali manj pasivna gledalka borbe, ki je obstojala iz neskončnih debat, vzklikov in besedičenja večkrat brez vsake zveze s predmeti. Pa tudi opozicija, sestavljena ne samo iz komunistov, temveč iz mlajšega učiteljstva Srbije najrazličnejših smeri, ni imela dovolj zmožnosti podati svojim vnanjim tovarišem smisel svojih zahtev in svojih idej. To, kar nam je pokazala, to ni bil program, to je bila konfuzija, prerekanje in prepir. Toda kljubu zmešnjavi m disorijentiranosti je bil sklep kongresa vendar-Ie pozitiven. Kongresno delo. V nedeljo dne 18. julija je bilo slovesno proglašeno ujedinjenje jugoslovanskega učiteljstva vse države, kar je bil namen našemu potovanju k bratom Srbom. Slovensko učiteljstvo zre lahko s ponosom na kongres. Disciplinirano in enotno je s svojim nastopom pokazalo drugom in družicam iz drugih delov države, kako je nastopati na kongresih pred očmi široke javnosti. Prišlo |e na kongres z določnim programom in ponosno zre danes na svoj trud. saj je kongres sprejel ves njegov načrt udruženja brfcz vsakršnih izpre-memb in ga postavil temeljem naše nove organizacije. Delo naše Zaveze je na kongresu praznovalo svoje veliko zmagoslavje! Kongres nam bodi v pouk, v bodrilo za prihodnjost, ko se vnovič sestanemo, da naberemo med letom medsebojnih informacij, da se snidemo res kot bratje in sestre, ki prinašajo iz vseh delov domovine s seboj elaborate truda in dela vsega leta. Kongres naj izzveni v sijajno manifestacijo enotnosti učiteljstva. Dasi letošnji kongres ne odgovarja vsemu temu, je vendar v toliko prevažen, ker polaga temelj lepši bodočnosti. Dejstvo je, da je učiteljstvo Jugoslavije zjedinjeno v strokovno-stanovsko centralno organizacijo in da je kot temelj temu ujedlnjenju prevzet načrt „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani." Ideja stanovske organizacije, ki naj nas veže, ne oziraje se na verske, jezikovne in strankarske diference, je zmagala kljubu nejasnosti nazorov in pogrešenih trenotnih izjav, izgovorjenih v razburljivih trenotkih, ki pa niso našle odmeva v učiteljskih masah. To je prevažen vspeli, to je dejstvo, katerega smo kar najbolj veseli! Zborovanje delegacije. Da bo pregled dogodkov, zborovanj in našega dela, ki smo ga zvršili na kongresu, popolnejši, sledi naj podrobnejše poročilo o slavnostnih dneh, ki smo jih preživeli v Beogradu od 17. do 19. julija. Dne 17. julija dop. ob 8. uri je bilo v saborski cerkvi svečano cerkveno opravilo za padle tovariše v svetovni vojni. Ob 9. uri je pričelo zborovanje delegacije v dvorani ljudske šole pri saborski cerkvi. Dvorana je bila nabita zboroval -cev, katerih mnogi so morali stati tudi zunaj na hodniku. Predsednik Udruženja tov. Dim. So-kolovič pozdravlja vse delegate najprisrč-nejše ter povdarja v svojih nadaljnih izvajanjih, da je naša naloga ustvariti eno enotno organizacijo, kjer bo ena duša v enem telesu s središčem v Beogradu. Spominja se zasedenega ozemlja ter pošilja tople pozdrave n©odrešenim bratom in sestram. Predlaga v to primerno resolucijo, katero naj stavi kongres. Nato slede razni predlogi z ozirom na delovanje kongresa. Med temi je bil tudi predlog, naj predsedujejo kongresu dosedanji predsedniki pokrajinskih zvez. Predlog je bil sprejet. Dalje se je sestavil pripravljalni odbor za končno izdelavo pravil udruženja oziroma v pretres predloženih načrtov pravil. Že tu je pričela polemika, že tu je zavladala napetost med delom delegatov in dosedanjim odborom oziroma z večino delegacije. Nek delegat iz južne Srbije želi pojasnil, kako je s Hrvati, je-li so samo gostje kongresa ali so delegati za ujedinjenje. Odgovor predsedstva je bil, da so pravomočno izbrani delegati, ki imajo pravico sklepati in delovati na kongresu z ostalimi delegati države. (Burno ploskanje in vzklikanje.) Opozicija je zahtevala v pripravljalni odbor za konečno redakcijo pravil nekatere svoje člane. Tako sta prišla v odbor tov. Dragiša Mihajlovič iz Kragujevca in Vukič s Cetinja. Vnela se je debata, ki je postala burna, deloma odiozno po svoji osebnostni osti. Opozicija je povdarjala svoje sindikalno stališče in šele po dolgi debati je bil konečno sestavljen pripravljalni odbor, ki naj sestavi pravila in resolucije za kongres. Med raznimi pro in contra govorniki je omembe vreden govor tov. Iva Rado-vanoviča, predsednika Saveza daimatin. učiteljstva iz Splita, ki se je zahvalil za simpatije, izražene neosvobojeni Dalmaciji. Želi udruženju najdemokratičnejši in najliberalnejši ustroj ter apelira, dasi sam član levice, nanjo, da se usmeri v svojih izjavah in debatah, apelirajoč na dostojnost v tonu izvajanj. Ne veruje v revolucijo, ker je revolucija nasilje, ki rodi pro-tinasilje in je samo nestalen, efemeren pojav v življenju narodov in držav. Nanjo računati je pogreška. Evolucija je naravna, zanj merodajna, skokov ne pozna; le v evolutivnem razvoju je bodočnost. Sklepa z vzklikom: „Živio Jugoslavija!" Izbrani pripravljalni odbor je odšel na delo, ostali delegati so se razšli. Naslednja seja delegatov je bila določena na 4. uro pop. istega dne. Ob 4. uri pop. je bil sestanek delegacije, na katerem je tovariš Radovanovic kot poročevalec podal sliko predloženih pravil druženja. Bili so tu trije načrti: Beograjski je bil absolutno centralističen, drugi je bil federalističen, slovenski pa je tvoril nekak kompromis med obema strujama. Poročevalec omenja, da so nekateri za centralizem, drugi za decentra-lizem, tretji za federalizacijo. Odbor je prišel do. prepričanja, da je najboljši slovenski načrt. Ako izvedemo centralistični načrt, potrebujemo v Beogradu celo minister-stvo. Federalizem ni dober. Slovenski načrt pa združuje v sebi vrline obeh eks-tremov, Po tem načrtu je Beograd cen-trum, po posameznih pokrajinah so po-verjeništva, katerim so podrejena okrajna učiteljska društva. Le na ta način je možna delavnost, drugače nastopi mrtvilo. Nato čita pravila. (Glej prilogo „Uč. Tov." k št. 23 .od 10. junija t. 1.!) Za poročevalcem govori tov. Mihajlovič, urednik „Učiteljske Borbe", ki zavrača pravila v vsem obsegu, stoječ na strogo centralističnem stališču. Po njem ni centralizacija, zamišljena v pravilih, ujedinjenje, temveč le nekak Savez. * Del. Vukič iz Crnegore povdaTja v govoru svoje sindikalno stališče, ki pa se razlikuje od ostalih sindikatov, ker želi družiti le učiteljstvo brez ozira na delavstvo. Podpira pa predložena pravila ter je mnenja, naj jih preizkusimo, kar je v njih dobrega, kar nas druži, to vzemimo iz njih. Ako se pravila ne obnesejo, jih čez leto dni izmenjamo; če se obnesejo, nam bodo v čast in v ponos. Isto povdarja tudi tov. Oreščanin iz Banovine. Tov. Skavič, podpredsednik Saveza hrvaških učiteljskih društev, izvaja: Šolstvo naj prevzame država. Ta pravila urejujejo popolnoma edinstveno našo organizacijo. Težnjam in željam celokupnega učiteljstva je ž njimi ustreženo. Nedeljko Lazarevič iz Sarajeva pravi: Zjediniti se moramo. Vsake točke predloženih pravil sicer ne moremo sprejeti brezpogojno, pa so vendarle taka. da jih lahko sprejmemo za zdaj, ker so najboljša. Praksa nam šele pokaže, kaj je na njih dobrega, kaj slabega; nato jih bomo šele popravljali. Takoj nato nastane vihar, ki se poleže šele, ko vstane tov. Jelene in poda na Slovence sledečo izjavo: „Ako gonite svoje zahteve dalje in ne prenehate s svojimi debatami, ki so prešle popolnoma na politično polje, tsdaj zapuste Slovenci Beograd. Slovensko učiteljstvo je prišlo v Beograd, da doseže udruženje učiteljstva, ne pa da zre v kaos, iz katerega ni izhoda. S tem izročate posebno slovensko učiteljstvo samovolji vladajočih strank, da izrabljajo učiteljstvo še nadalje. Njegove besede so dosegle uspeh. Tov. Radovanovič apelira na navzoče. da bi ne storili zločinstva, da bi se razšli brez uspeha. Predsedstvo odredi lOminutni odmor in izpraznjenje dvorane. Po odmoru so prišli v dvorano samo delegatje. Predseduje tov. Nedeljko Lazarevič, ki vpraša zborovalce, kdo je za po tovarišu Radovanoviču sestavljena pravila. Z malimi izjemami so zborovalci dvignili roke. Pri protiglasovanju se je dvignilo le nekaj rok. Nato čita tov. Oreščanin resolucije : I. 1. U Istoriji Južnih Slovena otpočela je nova epoha. Srbi, Hrvati i Slovenci, tri ogranka zajedničkog stabla, završili su još u 7. veku svoja naseljavanja u prostrane predele od ftlpiskih gora i Jadranskoga mora do Balkana i Mačedonskih ravnica. Reke njihove, blago njihovo, teku u tri mora, kvaseči rosom, i natapajuči njihove planine i ravni, njihove dubrave, njive i livade, kao što ih več 1300 godina kvasi j natapa znoj vrednih ratara i krv junaka u borbi za slobodu. 2. Narod jednoga porekla i jedne duše. stavljen u toku Istorije u bogate i lepe predele; izložen večito pritisku sila s Is-toka i Zapada, Severa i Juga; ugrožavan kroz sve vekove do naših dana imperi-jama, državama i silama koje su ga smatrale za svoj plen i smetnju svojim pla-novima; izložen utičaju, raznih kultura, i borbi za kulturno, versko, političko, ekonomsko ili kakvo drugo potčinjavanje, iz-držao je dugotrajni i strašni ispit u borbi za opstanak, i posle tolikih vekov i neizmernih žrtava i patnji, stvorio svoje narodno ujedinjenje. 3. Da bi uginule sve klice koje su ve-kovima rodile na duhovnom, političkom, ekonomskom i verskom razjedinjavanju i porobljavanju moraju pasti sve predrasude i sve pregrade, veštački stvarane i stvo-rene: da nas odrode, da nas rastave, da stvore nepoverenje in da nas razjedine. 4. U unutranjem državnom životu mora biti izvedeno potpuno jedinstvo centralne upravne i zakonodavne vlasti. 5. Sledujuči primeru velikih radnika na stvaranju jedinstva, sve plemenite narodne sile moraju se uputiti jednome cilju: stvaranju jedne duše narodne i jednog, jedinstvenog, zdravog, političkog, pro-svetnog, ekonomskog i socialnog organizma, kako bi strujanje novoga života unelo snage u sve kutove Otadžbine i stvorilo jedan snažan front: za slobodu. pravdu i napredak umstva, i za obezbedjenje sku-počenih tekovina narodnih l odbranu na-cionalnog jedinstva od zavojevačkih težnja spolja. 6. Ovakvim radom dragoceni delovi našega naroda koji su još pod tudjinom neče propasti, jer je tu živa i močna ma]ka 0'adžbina, dokle pametni sporazumi medžu narodima ne stvore novi pore-dak, u kome če ujedinjeni narodi živeti i raditi jedni pored drugih i jeuni s drugima za visoke ideale slobodnoga čovečanstva. II. 1. Udruženo učiteljstvo kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, svesno svoje velike uloge u životu našeg ujedinjenog naroda; svesno svojih dužnosti i svojih prava; svesno svojih klasnih interesa stvara od sile dosadašnjih pokrajinskih organizacija sa centralom u Beogradu, i poziva sve neorganizovane drugove i dru-garice da mu pristupe. 2. Udruženi na centralističkoi osnovi, sa širokim poljem rada u oblasnim učiteljskim društvima; zadahnuti želiom za svestrani napredak svoga naroda i države; zadahnuti ljubavlju prema narodnoj prosveti i interesima svoga staleža. stva-ramo jedan solidaran front sposoban za borbu, život i rad. 3. Našoj centrali ostavljamo odrešene ruke, da, konzultujuči po potrebi oblasna učiteljska društva, preduzima sve potrebne mere za napredak novog udruženja narodne prosvete i učiteljstva, i rešava sporazumno sva pitanja nepredvidjena pravihma, koja poteknu iz stapanja svih orgnizacija u jednu. 4. Završujuči solidarisanje u svima pitanjima učiteljstva srpskog, hrvatskog i slovenačkog, kongres izjavljuje, da je centralna uprava organizacije u Beogradu predstavnik svega učiteljstva u kraljevini Srba. Hrvata i Slovenaca, koje je jedno telo i jedna duša, j tako hoče da ostane. III. Prvi kongres udruženih učitelja i učiteljica kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca zahteva: 1. Uvodjenje jednog prosvetnog za-konodajstva za celu državu; 2. Stvaranje mogučnosti, da nastavno osobije, stalno ili privremeno može služiti i van ranijih pokrajinskih granica kako bi se izvršila duhovna obnova i puno jedinstvo narodne duše; 3. Državno staranje o podizanju i iz-državanju narodnih škola; 4. Izjednačenje učitelja i učiteljica u celoj kraljevini u pravima s ukaznim či-novnicima, i uvodjenje prilikom donošenja uvedbe 0 platama i dodatcima u onaj red činovničkt kome pripadaju po spremi, i po važnosti posla koji obavljaju; 5. Pravo da učitelj bira i da bude bi-ran za poslanika, bez gubitka službe i plate; jer se to pravo priznaje i drugima, koji se ne interesuju narodnim životom onoliko koliko se učitelj interesuje, ili ga i ne poznaju; 6. Kongres zahteva, da u svakoj komisiji, koja radi zakosodavne projekte za osnovnu narodnu školu i učiteljstvo, ili rešava pitanja koja se tiču narodne škole i učiteljstva, budu predstavnici organizo-vanih učitelja i učiteljica. Zastopnik manjšine predlaga po dolgem prerekanju 7 točko nove resolucije, o katerih pravi sam, da se v bistvu po večini ujemajo s prejšnjimi tremi ter so le v nekaterih točkah tem nasprotne. Vnovič se oglasi k besedi tov. Mihaj-lovič, ki ponovno povdarja stališče opozicije. Tov. Todorovič predlaga, naj preidejo zborovalci preko resolucij manjšine na dnevni red ter naj sprejmejo ostale resolucije neizpremenjene, kot jih je predložil tov. Oreščanin. Pri glasovanju so bile resolucije sprejete z ogromno večino. S tem je bilo zborovanje delegacije zaključeno. Predstava v gledališču. Zvečer je bila v beograjskem gledališču slavnostna predstava, pri kateri je pelo pevsko društvo Stankovič iz Beograda, pod vodstvom komponista Stevana Hrističa ter so nam podali igro „Školski nadzornik", komedijo-enodejanko R. Trif-koviča in lirično sceno iz našega Primorja s patriotsko tendenco „Istra", spisal Brana Cvetkovič. Pevski zbor je izborno rešil svojo nalogo ter pokazal izredno izšola-nost pevcev in pevk. Izmed igralcev omenjamo g. Milutinoviča, ki je bil v vlogi šolskega nadzornika na mestu in v sceni „Istra" kot poet zasužnjene domovine nedosegljiv v izražanju boli posestrime. ki ječi na sramoto XX. veku pod tujčevo peto, a ji osvobojeni bratje prisegajo zvestobo in pomoč. Distonira pa bolgarofob-stvo, ki zveni iz nje na enem mestu, a je razumljivo po dogodkih svetovne vojne na srbsko-bolgarskem bojišču. Pripomniti je še. da so bili Slovencem v gledališču odkazani sedeži v prvih vrstah tik pred odrom. Sestanek v „Slavlji". Po predstavi je bil prijateljski sestanek za nas v hotelu „Slavija". V tiho noč je donela slovenska pesem in tovarišice v narodnih nošah, predmet občudovanja že v gledišču, so bile sprejete i tu z ova-cijami. Poleg mnogoštevilnega učiteljstva iz vseh strani Jugoslavije so bili navzoči ministri Pribičevič, Kukovec, Kristan, Draškovič, Marinkovič, Davidovič. Kriz-man in mnogi poslanci. Govorov političnih osebnosti tega večera ne omenjamo, ker nimajo za potek kongresa posebnega pomena ter jih smatramo bolj kot izraz uljudnosti in zadovoljstva snidenja na beograjskih tleh. Izmed napitnic je imponirala posebno ona tov. Jožice Ahtikove iz Št. Jurija ob Taboru, ki je izvajala tako-le: Pozdravljeni, drage tovarišice. cenjeni tovariši, tisočkrat pozdravljeni! Z navdušenjem smo se slovenski učitelji oklenili ideje udruženja jugoslovanskega učiteljstva, z veseljem smo prihiteli v Vašo sredino, da pomagamo postaviti tej zgradbi temelj, tako trden in močan, da ga ne bo zrušila nobena, še tako gigantska sila. Gospoda moja! Zbrali smo se, da strnemo naše vrste v mogočno falango, da si prisežemo večno zvestobo, zavedajoč se, da je samo v slogi naš spas, samo v vzajemnem delu spas naše ljubljene domovine. Mi vemo, da v moči bratstva najdemo delu uspeh, tudi v težkih najtežjih dneh. „Po cesti v jasnino začrtani naprej, naprej, ^a cilji naše volje in naših idej. iskreno strnjene naše. široke vrste, vsikdar povsod bodo čile in čvrste!" Učitelji smo ona vrsta ljudi, ki nas nihče ne upošteva. Svet nas vidi navadno samo takrat, kadar nas potrebuje. Toda nas to ne plaši, niti nas stori malodušne. Naši cilji so sveti, naše delo je plemenito. V naših rokah je mladina, mladina, bodočnost naroda. Živimo v časih verižništva, špekulacije, korupcije itd. itd. Kdo bi naštel sto in sto grehov, ki jih je rodila dolgotrajna vojska? Vse drvi za dobičkom, bodisi poštenim ali nepoštenim, in mladina ima na vseh koncih in krajih samo slabe vzglede. Težavno je naše delo, saj že pregovor pravi: besede mičejo, vzgledi vlečejo. Drugod zopet je treba orati ledino, ki je včasih trda kot skala in znano je. da je abecednik v najširšem pomenu besede najtežji študij. Tudi to nas ne straši. Jeklena volja in vztrajno, požrtvovalno delo premaga vse ovire, raztrga vse okove ter si napravi prosto pot do svojih ciljev. Naša Unija nam mora biti pri tem zvezda vodnica, ona nam naj bo zakladnica, iz katere j bomo črpali ideje, voljo in moč, delati ta-i ko, da bomo vzgojili našo deco v narod, ; ki do znal ceniti in spoštovati: značaj, po-; stenje, pravico in čast, ki mu bo domovina ne samo na jeziku, marveč tudi v srcu. da ■ bomo narod poštenjakov, krepostnih žen, značajnih mož. Zanesimo prosveto in iz-obra^ o v zadnjo našo gorsko kočo, v sleherno nuLe samotno selo, dvignimo zaklade, ki so skriti v duši priprostega naroda, vcepimo v mlada srca smisel za boj z uma svetlim mečem, da bomo v dogled-nem času lahko zaklicali glasno, tako glasno, da nas bo slišal ves svet: Jugoslovan je junak ne samo na bojnem, marveč tudi na prosvetnem in kulturnem polju! Da bo vsak naš človek lahko s ponosom potrkal na svoja prsa, češ: Jugoslovan sem in kdo je več! V tem imenu Vas, cenjeni zbrani, pozdravljam še enkrat in kličem: naj živi in procvita naša Unija, naj bo tisoč in tisočkrat blagoslovljeno njeno delo! Končam pa z besedami našega mladega pesnika tov. Roša: Naš svobodni dom v trpljenju grajen, pozdravljen, V nas trden temelj naj ti bo postavljen, Volja, ki strla je vse sramotne usode. Na njih ustvari zgradbo človeštva, svobode. Ponosno zgradbo dolžnosti in pravic. Tej dobi velja plameneči naš klic, V iskrenem bratstvu stopamo njej nasproti, naprej, naprej po jasni, v nas začrtani poti! Viharen aplavz je pričal, da je zadela govornica v živo s svojim zelo temperamentnim govorom. Pozno v noč smo odhajali k počitku. Kongres. Nastopila je nedelja 18. t. m. — zgodovinski naš dan. V veliki dvorani 19 Kazine" je otvoril ob 9. uri tov. Dim. Soko-lovič I. kongres jugoslovanskega učiteljstva. Udeležba je bila ogromna, dvorana prenapolnjena, mnogo zborovalcev zunaj iste. Kongresa so sc udeležili minister prosvete Svetozar Pribičevič, minister za socijalno politiko d^. Kukovec, ministri Davidovič, Draškovič in Krizman. Čehoslovaško učiteljstvo je odposlalo ; na kongres posebne odposlanstvo pod vodstvom tov. Adolfa Obsta, predsednika češkoslovaškega učiteljskega Udruženja. Tovariš predsednik izraža radost na velikanski udeležbi; povdarja, da je ta dan najlepši dan za učiteljstvo. dan pro-klamacije stanovskega ujedinjenja p« sto-i letni razdvojenosti. Spominja nas dalje bratov in sestra, ki so pod Italijo v sramoto kulturi XX. stoletja usužnjeni (Burni klici: Dol z Italijo!), nakar se zahvali tov. Radovanovič, ki prinaša pozdrave po svobodi hrepenečih obmorskih Sokolov Dalmacije, sinov sinje Adrije. Predsednik Sokolovič predlaga uda-nostni pozdrav Njeg. Visočanstvu regentu Aleksandru, kar je sprejeto z viharnim odobravanjem ter dolgotrajnim vzkli-kanjem in ploskanjem. Ko še poda kongresu pozdrave vlade, občine i dr., pred-j stavi predsednik zborovalcem navzoče ministre in druge ličnosti, ki so se udele-I žili kongresa. Govor ministra S. Pribičeviča. Z burnimi živio-klici pozdravljen iz-pregovori minister Pribičevič približno sledeče: Presrečen in ponosen sem. da morem pozdraviti prvi kongres učiteljstva našega troimenega naroda. Na kongresu zrem edinstvo naroda, za katero so žrtvovale kri in življenje hekatombe našega ljudstva. Potrebno nam je edinstvo šole, uni-fikacija šolstva. Šola bodi enotno organizirana po vsej državi. Nikakor ni mogoče dopustiti, da bi imele šole v raznih delih države različne metode, različno delo in različen smoter. Narodna osnovna šola bodi državna, državna tudi v vprašanju vzdržavanja. Prosta bodi vsakega varuštva. Rešena bodi vpliva strank, a tudi vmešavanja cerkve. Samo država imej odločilno besedo pri nalogi šolstva, le ona odločaj o tem, kar je narodu v korist. Proč od dnevne politike, šola bodi izrazito naci-jonalna. Vzgoja bodi enotna. Mladi naraščaj, na katerem sloni naša bodočnost, mora biti vzgojen v duhu edinstva. Država ne more trpeti nadvlade ene vere nad drugo, enega dela naroda nad drugim. Mladina Srbov. Hrvatov in Slovencev naj se zaveda, da ima enake pravice in enake dolžnosti. Vzgojena bodi v duhu teh enakih pravic in dolžnosti. Vse delo za izvršitev te visoke naloge pada na učiteljstvo. Učiteljstvo je bilo nosilec prapora narodnega edinstva pred in med vojno, naj bo to tudi odslej. Minister se dotakne tudi gmotnega vprašanja učiteljstva, Učiteljstvo ni sicer predstavnik materijalnih dobrin naroda, a država bo vseeno imela pravico zahtevati od njega, da vrši svoje dolžnosti v zavesti, da ga država nagradi za to po zaslugah in mu omogoči materijalni obstoj. Omenja pri tem kongres češkoslovaškega učiteljstva in govora predsednika Masaryka (aplavz bratom Cehom), ki je rekel: „Šola ni učiteljeva, temveč je narodova." Kakršen učitelj, taJca šola. Glede ureditve uradniškega vprašanja je minister mnenja, da mora priti učiteljstvo v kategorijo uradništva s srednješolsko maturo. V prihodnosti potrebuje učiteljstvo akademsko izobrazbo. Za sedaj je to nemogoče, a v Beogradu naj sa ustanovi pedagoška visoka šola. Dalje govori o draginj-ski dokladi in o razlikah v plačah ozir. o dokladah v posameznih pokrajinah radi različne draginje, ki je vladala in še vlada v njih. (Klici: izenačenje, izenačenje5!) Stoječ na stališču enakih dolžnosti in pravic bo deloval, kolikor mu bo mogoče, na to izenačenje, da se uresničijo učiteljske želje. Pred ureditvijo materialnega položaja učiteljstva bo zaslišal mnenje učiteljskih organizacij. Iste poti se bo držal tudi pri uredbi novega šolskega zakona. Naposled je omenil minister, da se bodo učiteljskim kandidatom vštela vojna leta v službovanje. Zeleč kongresu obilo uspeha v delu za udruženje zaključuje minister svoja zanimiva izvajanja. Govor vzbudi med uči-teljstvom dolgotrajno viharno odobravanje. Pozdravi. Ministrovemu govoru je sledil pozdrav tov. Adolfa Obsta, predsednika češkega učiteljskega Udruženja. V svojem govoru poziva učiteljstvo na skupno delo s Čehi (viharno odobravanje). Primerja našo Istro (Primorje) s Tešinom. kar pa se nam ne zdi primerna in posrečena primera. Pozdravlja učiteljstvo, ki naj deluje za slovansko vzajemnost in mu želi obilo uspeha. Zanimiv je bil pismeni pozdrav prvaka hrvatskega učiteljstva tov. Davorina Trstenjaka iz Zagreba, ki želi, da se narodno edinstvo, priborjeno s krvjo, čim-bolje očuva. Pošilja kongresu prisrčne pozdrave. Istotako pozdravlja pismenim potom kongres tov. B a k i č. Zatem prehaja kongres na dnevni red. Besedo ima glavni poročevalec tov. Ivo R a d o v a n o v i č, ki prične citati pravila ujedinjenja. Tu je odbor napravil novo pogreško, ker se ni držal programa, da je pravila le čitati in jih vzeti na znanje, ker jih je že delegacija prejšnjega dne odobrila. Pričelo se je prerekanje, vpraševalo se je. ali naj se pravila odobre ali ne, skupno ali posamezno'. Debata je postala živahna, mestoma burna. Tov. Mihaj-lovič kritikuje pravilnik kot federativen, drugi zahtevajo sindikat, tretji razlagajo komunizem itd. Slednjč je pravilnik sprejet z ogromno večino navzočega učiteljstva in tako izvršeno ujedinjenje. Prečitane so bile tum resolucije, izmed katerih je prva mam- festacija narodnega edinstva, druga govori o osnovanju edinstvene organizacije, tretja predlaga zahteve celokupnega učiteljstva. (Glej resolucije spredaj!) Prvi glavni odbor Udruženja. Prvi kongres jugoslovanskega učiteljstva v Beogradu je izvolil v glavni odbor Udruženja sledeče tovariše in tovarišice: Ivo Radovanovič — Split. Josip Skavič, Joca Oreščanin in Jelisaveta Vavra — Zagreb, Dragiša Sirotanovič in Milivoj Bugarski — Vojvodina, Luka Jelene — Ljubljana (drugi slovenski delegat se določi pri deleg. zborovanju v Mariboru), Nedeljko Lazarevič in Savo Selik — Bosna in Hercegovina. Mico Bukčevič — Cetinje, Spasoje Hadži Popovič — Prilep. Živojin Krstič — Sabac, Mih. A. Steva-novič. Miljutin Stankovič, Savka Radice-vič, Milan Popovič, Gvozden Jovanovič, Anton Mladenovič, Vlada K. Petrovič, Jo v a Jovanovič — vsi iz Beograda. Milan Smiljanič — Zajčar; za namestnike so bili izbrani Marko Simonovič — Skoplje in Mija Mandič — Subotica. • Dnevni red je bil s tem izčrpan; kmalu po 12. uri se je pričela masa razhajati. Prva seja glavnega odbora in konstituiranje. Glavni odbor je imel dne 20. julija 1920 prvo sejo, na kateri se je konstituiral sledeče: za predsednika Čedomil M. To-dorovič; za podpredsednike Jelisaveta Vavra in Milan Popovič; za glavnega tajnika Vlada K. Petrovič; za blagajnika Gvozden Jovanovič: za urednika „Narodne Prosvete" Milutin Stankovič in za C urednika „Učitelja" Mih. Stanojevič. Banket Zvečer ob 9. uri je bil v „Kazini" banket za omejeno število povabljencev, katerega so se udeležili ministri Pribičevič, Križman, Kukovec in V. Jankovič, potem predsednik predstavništva g. Ribar, Bra-nimir Nušič. Jača Prodanovič, zastopnik časnikarstva in drugi. Sviiala je vojaška godba.Bilo je zopet govorov; govoril je prvi tov. Čeda Todopovič, slaveč zasluge Srbije za ujedinjenje. Orisal je zasluge dinastije Karadjordjevičev in je napil sivolasemu kralju Petru in regentu Aleksandru. Godba je pa zaigrala himno. Mihitin Stankovič nazdravlja ministru prosvete, odgovarja minister Pribičevič v daljšem govoru, v katerem je rekapituliral misli svojega dopoldanskega govora. Nadalje je izzvenel govor v krasno apoteozo Srbiji in njenemu narodu. Govorila je nadalje Slovenka tov. A h t i k o v a, ki je bila naravnost z entu-zijazmom pozdravljena .Njen govor se je glasil: Gospoda moja! Sanjali smo, da pride čas, ko bomo Srbi, Hrvati in Slovenci v bratskem objemu delali eden za vse, vsi za enega. Menili smo, da to srečo dožive naši otroci, vnuki ali pravnuki — toda motili smo se ; naše sanje so že danes čista, krasna istina. Porušeni so zidovi, ki so nas ločili; strti so sovragi, ki so nas držali v sponah suženjstva in danes sedimo združeni v iskreni ljubezni brat z bratom, zajedno z našimi ministri in poslanci. To so redki trenutki, ki ostanejo nepozabni. Slišali smo g. ministra prosvete in kaj naj mu odgovorimo na njegove besede, ki so prišle iz globine iskrenega srca in šle še globlje v naše duše. Mislim, da govorim iz srca nas vseh, ako Vam. gospod minister, sveto prisežem. da bodo vse naše fizične in moralne moči posvečene delu za procvit našega naroda, za blagor ljubljene domovine. Ako bomo imeli v vladi tako zaslombo in tako iskrenih prijateljev, bode nam delo lahko. Pod vodstvom takega zastopnika prosvete bomo postavili in zgradili dom, tako lep, veličasten in mogočen, da ga bo spoštoval in se mu odkrival ves svet. To Vam. gosp. minister, v imenu vsega učiteljstva ponovno prisegam ter kličem Iz vsega srca: Bog živi našega Pribičeviča! Oglasil se je k besedi še tov. Radovanovič iz Splita, nakar smo odhajali v temno beograjsko noč, duše Prepolne vtisov kongresnega dneva. V Topčideru. V ponedeljek 19. t. m. popoldne je bilo Povabljeno vse učiteljstvo v Topčider, kjer ga je mestna občina v parku topči-derskem pogostila z jančevino, sirom, kruhom, pivom in vinom. Godba je igrala, dobra volja nas je kmalu prevzela in v „kolu" okoli miz se ie vila vrsta tovarišev in tovarišic iz vseh delov domovine. Bili so to nepozabni trenutki! Pri mizah se je pa debatiralo, govorilo, pelo i. dr. Bilo je primitivno, pre- prosto, a prisrčno in lepo. Že pozno popoldne je bilo, ko Smo se vračali proti mestu peš, oziroma s tramvajem. Regent Aleksander je pa med tem sprejel deputacijo slovenskega učiteljstva, ki se mu je šla poklonit na Topčider-sko brdo. Nešteto učiteljstva se je zbralo zvečer na Teraziji, da pozdravi regenta na povratku iz Topčidera. da vidi njega, ki nam je simbol ujedinjenja. Zastopniki učiteljstva v avdljenci pri prestolonasledniku regentu Aleksandru. Poseben pomen in veljavo je zadobil impozanten kongres s tem, da je sprejel prestolonaslednik regent Aleksander zastopnike učiteljstva v avdienci. Učiteljstvo, ki se je udeleževalo kongresa, je z velikim zadovoljstvom in radostjo sprejelo to vest, ker je bilo uverjeno, da regent s tem svojim korakom odobruje stremljenje učiteljstva, ki je polagalo tiste dni temelj edinstveni in enotni svoji organizaciji, kakor naj bi bila tudi edinstvena in enotna vsa naša država. Avdienca se je vršila v ponedeljek 19. iul. ob 18. uri v vili na ToDČiderskem brdu. V deputaciji, ki je štela 36 članov, so bili zastopniki in zastopnice učiteljstva iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Dalmacije, Hrvatske, Slovenije. Stare Srbije, Prekmurja in Vojvodine; v deputaciji so bili tudi trije zastopniki učiteljstva Češkoslovaške republike. Na zastopnike učiteljstva v Sloveniji je prišlo šest članov. Člani deputacije so se zbrali v Topčideru ter odšli odtod po krasnih Topčider-skih nasadih na Topčklersko brdo, kjer stoji prijazna vila s krasnim razgledom na Beograd in dlvno bližnjo okolico. Tu je poletno bivališče prestolonaslednika regenta. Na veliki lepi verandi so se vstopili v polkrogu člani deputacije razvrščeni po pokrajinah. Vrata na verando so se odprla in s smehljajočim obrazom je vstopil regent. Deputacija ga je viharno pozdravila z navdušenimi živio-klici. Voditelj deputacije. Dimitrije Sokolovič je nagovoril Nj. Viso-čanstvo. V lepem svojem nagovoru je tolmačil pomen in zgodovinsko važnost učiteljskega kongresa in veliko važnost enotnega in edinstvenega udruženja vsega učiteljstva v lepem našem kraljestvu. Z navdušeno besedo je zagotavljal, da hoče udruženo učiteljstvo vcepljevati v nežnih srcih izročene mu mladine vdanost in zvestobo do prejasne hiše Karagjorgjevičev in ljubezen do lepe naše domovine. Poudarjal je govornik, da si učiteljstvo v teh zanj ve-lepomembnih dneh, ko polaga temelj edinstveni organizaciji, ni hotelo vzeti prilike, da bi se ne poklonilo Njeg. Visočanstvu in ne izreklo čuvstva vdanosti in zvestobe do Nj. Veličanstva kralja Petra I. Regent se je za pozdravni govor, zahvalil s prijaznimi besedamL Nato mu je bil predstavljen vsak član deputacije. Vsakemu je podal roko in se pogovarjal z njim o šolskih, društvenih in osebnih zadevah. S posebnim zanimanjem se je razgovarjal s slovenskimi članicami deputacije, ki so bile v narodni noši. Zanimal se je za našo Zavezo, vprašal predsednika, koliko let že obstoji, koliko ima članov in koliko let je že on predsednik. Nato se je z živim zanimanjem spominjal svojega obiska in bivanja v Sloveniji ter rekel: Dnevi, ki sem iih preživel v Sloveniji, so bili en sam veliki praznik, ki mi ne pride nikdar iz spomina. Z daljšim govorom je pozdravil regenta zastopnik učiteljstva Ceško-slovaške republike. Z njim se je razgovarjal regent o češkem šolstvu in veličastnem kongresu češko-slovaškega učiteljstva v Pragi. S tem je bila avdienca končana in regentov pobočnik je povabil člane deputacije na vrt ob strani vile, kjer so bile pripravljene mize. Služabniki so servirali čteuom limonado in sladoled ter postregli s cigaretami. Med tem se je regent ves čas prijazno pogovarjal s člani deputacije. Ko je vprašal, kaj je zvečer na programu in se mu je povedalo, da priredi slovenski učiteljski zbor ljubljanski koncert, so porabile to priliko slovenske članice deputacije ter ga povabile na koncert. Rekel je, da ima zvečer važno posvetovanje, da pa pride, četudi samo za kratek čas. Z veseljem so sprejeli vsi člani deputacije to zagotovilo. Kmalu nato se je poslovil od nas in se odpeljal v mesto. Viharni živio-klici so spremljali njegov odhod. Nato so zapustili tudi člani deputacije veselih obrazov in z zadovoljstvom v srcu kraj. kjer biva ljudomil vladar, ki mu je na srcu blaginja narodova in srečna bodočnost mogočne naše države. Koncert mešanega zbora ljubljanskega učiteljstva v prisotnosti Nj. Vis. regenta Aleksandra. Po topčiderskem „ručaku" se je bliskoma raznesla vest, da se udeleži koncema slovenskega učiteljstva regent Aleksander. Ko je stopil zbor ob 9. uri zvečer na oder, je bila dvorana „Kazine'1 (velika kot Unionska v Ljubljani) nabito polna. Zbor pod vodstvom tov. skladatelja Ferda Juvanca je proizvajal Adamičeve: „Dekletce. podaj mi roko", „V snegu". „Da sem jaz ptičica", „Fantu", „Na vrtu", Schwabovo „Moji devojčici", narodne pesmi: „Je pa davi slanca pala", „Luna sije", „Bratci veseli vsi", „Meglica", „Gor čez jezero", „Na Gorenjskem je fletno" in večno lepo Nedvčdovo „Nazaj v planinski raj!" Tovarišica Sadarjeva je podala štiri solospeve in sicer: Pavčičevo ..Uspavanko" I. in II., „Zenjioo" in Cajkovskega „Hrepenenje'. *Po tretji odpeti pesmi je vstopil regent Aleksander z ministrskim predsednikom Vesničem, ministrom prosvete S. Pri-bičevičem in številnim spremstvom v ložo. Po burnem vzklikanju je zapel zbor „Bože pravde". Med odmorom je pozval regent ves pevski zbor v stransko dvorano, kjer se je neprisiljeno razgovarjal z vsakim članom pevskega zbora, ki je bil postrežen z raznimi okrepčili. Viharno aklamiran je zapustil koncertno dvorano regent Aleksander, ki se je ponovno zelo laskavo izražal v proizvajanju pevskega zbora in solistinje Sa-darjeve. Rekel je. da bo vesel, ako jo bo v kratkem času zopet slišal. Kritika beograjskih listov o koncertu samem je biia nad vse ugodna. Slovensko učiteljstvo je doseglo s slovensko pesmijo v središču države triurni. Tovarišu Juvdncu in njegovemu zboru bodi večer 19. julija v izpodbudo za nadaljno gojitev pevske umetnosti med nami. Navzoči zastopnik Češkoslovaške tov. Obst pa je gotovo odnesel s seboj v domovino najlepše vtise o slovenskem delu kongresistov, ki so z molkom pri kongresu, a s krasno slovensko pesmijo pred beograjskim občinstvom dokazali, da so kulturni delavci ne samo v besedi, temveč tudi v dejanju. S triumfom slovenske narodne pesmi, z mogočnimi akordi naših himen in himne Adrije smo se razšli — konec je bilo beograjskih slavnostnih dni. V Novem Sadu, V torek 20. t. m. se je pričel razhod na vse strani. Nekaj Slovencev in drugih tovarišev se je odpeljalo v Novi Sad, kamor je odšlo ljubljansko učiteljstvo, da priredi tam drugi koncert. Vožnja po Donavi, ki je trajala dobrih šest ur, je bila nad vse krasna. Na levi strani sremski grički in Fruška gora, na desni neizmerne planjave rodovitne Bač-ke nudile so nam vsem neizbrisen vtis. Vsled močnega viharja na Donavi zakasneli smo se ter dospeli v Novi Sad, to znamenito kulturno središče prejšnjih ogrskih Srbov, še-le proti poldnevu. Novosadski tovariši in tovarišice priredili so nam v pristanišču nad vse lep sprejem .Pri prihodu nas je v pristanišču pozdravil zastopnik novosadskega učiteljstva. Hvala Ti, vrli srbski brat, na lepih pozdravnih besedah! Slovensko učiteljstvo je odšlo nato v spremstvu srbskih kolegov v mesto, kjer se je porazdelilo po raznih hotelih. Zvečer istega dne se je vršil koncert ljubljanskega učiteljstva v veliki dvorani hotela „Slobode" z istim vzporedom kakor v Beogradu. Obisk koncerta je bil nad vse veličasten. Novosadska „Zastava", organ radikalne stranke, je prinesla drugega dne tole sporočilo: „Pevačko društvo ljubljanskih učitelja i učiteljica priredilo je juče vrlo uspeli koncerat u N. Sadu. Jako još vrlo mlado pevačko društvo je precizno izvodilo umetničke i narodne kompozicije. Publika je u izvesnim momentima očarana lepotom i ljubinom osečaja slovena-čkih pesama. Naročitu pažnju privukla je na sebe učiteljica Jelica Sadarjeva, koju je pratila g. Albina Svetkova, a koja je svojim čistim, metalnim, neobično umil-nim glasom zadobila svestrano dopada-nje. Korovodji g. Ferdu Juvancu predat je venac, a gdjice Sadarjeva i Svetkova dobile su od raznih ustanova više puketa. Kako novosadski učiteljski zbor tako i gradjani novosadski su hčinili sve da se naši mili gosti, brača i sestre iz bele Ljubljane ugodno osečaju v našem krugu. Sa prijemom su brača Slovenci bili veoma zadovoljni. Iz N. Sada če poneti prijatne uspomene, a i mi upoznavši vredne i idealne prosvetne radnike grada Ljubljane upoznasmo kroz pesmu i lični dodir dušu slovenačkog naroda i još večma zavo-lesmo svoju braču Slovence i sestre Slo-venkinje." Po koncertu je bil prijateljski s nek z novosadskim učiteljstvom, katerega sestanka so se udeležile razne odlične osebnosti mesta novosadskega. Sestanek je počastil s svojim obiskom dr. Vladimir Dimitrijevič. vikar pravoslavne cerkve in namestnik biskupa v Novem Sadu. Vrsto napitnic je otvoril tovariš Gluro Petrovič, predsednik novosadskega uči- teljskega društva. Izrazil je svojo veliko radost nad posetom slovenskega učiteljstva v njihovi sredi. Za njim je govoril dr. Dimitrijevič, ki je povdarjal v svojem ognjevitem govoru vez, ki spaja Slovence in Srbe od časov Kopitarja in Vuka Karadžiča dalje. Napiva nerazrušni vezi obeh jugoslovanskih bratov. Na te prekrasne besede je odgovoril v imenu slovenskega učiteljstva tov. Engelbert Gang!. Med pevanjem divnih srbskih in slovenskih pesmi je prišla kmalu polnočna ura. Srbski tovariši so nam pred odhodom še obljubili, da nam razkažejo drugega dne znamenitosti novosadskega mesta, nakar smo se po večini razšli. Naslednje jutro so nas novosadski tovariši že ob ob 10. uri čakali pred hotelom „Sloboda", od koder so nas vodili po mestu okrog. Razkazali so nam celo vrsto svojih učiteljskih inštitucij. da se nismo mogli dovolj prečuditi delavnosti in podjetnosti svojih srbskih kolegov, o katerih nismo doslej — na svojo sramoto — še nikoli nič slišali. Videli smo krasno moderno poslopje — novosadski učiteljski konvikt; ogledali smo si tiskarno učiteljskega delniškega društva „Natoševič" z naravnost sijajno opremljeno učiteljsko knjigarno, kjer je prejel vsak izmed slovenskega učiteljstva za spomin nekaj knjig v dar. Peljali so nas srbski tovariši v poslopje Srbske Matice, ki je bila dolga desetletja kulturno ognjišče ogrskega Srb-stva in je morala baš radi tega svojega neprikritega nacionalizma trpeti pred in med vojno nečuvena preganjanja od strani nemško-madjarske vladajoče klike novo-sadske. Po tem ogledovanju se nam je pridružil ravnatelj srbske banke v Novem Sadu dr. Hadžič ter nas v družbi s srbskimi kolegi odpeljal ven iz mesta, kjer si je učiteljstvo ogledalo obsežno lesno industrijo, kateri je na čelu kot ravnatelj naš slov. rojak dr. Kobal. Nato nas je novosadska gostoljubna gospoda odpeljala v tvornico mesnih izdelkov (klobas, sala-mov), kjer je bilo slovenskemu učiteljstvu najgostoljubnejše postreženo z jedjo in pijačo. Tov. Skulj se je bratskim gostiteljem v imenu pogoščencev najiskrenejše zahvalil, nakar smo krenili v spremstvu srbske gospode zopet v mesto. Bodi vrlim Novosadčanom iskrena zahvala na trudu in gostoljubnosti, katere je bilo deležno v onih slavnostnih dneh pod njihovo streho slovensko učiteljstvo! Ne pozabimo jih nikdar. Hvaležni smo usodi, ki nas je privedla na to blagoslovljeno srbsko zemljo med zavedne tovariše, pri katerih smo videli marsikaj, česar mi nimamo. To spoznanje nam bo le v pouk in korist. Gojimo iskreno željo, da se med nami in njimi utrde čim močnejše vezi, saj so nam naši novosadski prijatelji in tovariši v kratkih dnevih našega bivanja dovolj jasno pokazali, kaj znajo in kaj zmorejo! Le prehitro je prišla ura slovesa. Uredili smo svojo prtljago ter odšli peš na četrt ure oddaljeno železniško postajo, kamor nas je spremilo vrlo novosadsko učiteljstvo. Po kratkem, a zato toliko pri" srčnejšem slovesu odpeljali smo se dne 21. t. m. okrog šeste ure zvečer v smeri proti Beogradu do postaje Indžije. cd tu preko Siska, Zagreba. Karlovca do Metlike, kamor smo dospeli po trideseturni vožnji v petek dne 23. julija ob 4. ur? zjutraj. V Metliki. Svojo koncertno turnejo po domovini je ljubljanski pevski zbor zaključil v prijazni Metliki. Tako metliški kakor novosadski in beograjski koncert so izpadli v gmotnem oziru nad vse povoljno. Cisti dobiček vseh treh prireditev se je namenilo srbski učiteljski vojni siročadi. O moralnem uspehu metliškega koncerta smo pa prejeli od tovariša-sotrudnika našega lista te-Ie vrstice: „V petek so se ustavili naši ljubljanski tovariši na povratku iz Beograda v Metliki. V soboto zvečer so priredili koncert, ki je izpadel navzlic dolgemu mučnemu potu naravnost sijajno. Metličani že dolgo niso slišali takega petja in tudi drugi, ki živimo na periferiji, ne. Tovaršica Sadarjeva je pevka po božji volji in tudi zbor je izvrsten. Ne motimo se, če trdimo, da je podlaga pevskemu zboru, ki ponese slavo naše krasne pesmi po svetu, postavljena. Zbor ne sme z delovanjem prenehati, ampak naj se poveča in potem lahko brez vseh skrbi nastopi turnejo po slovanskem svetu okrog. Upamo, da ostane tudi tovarišem Ljubljančanom gostoljubna Metlika v najlepšem spominu." Po enajstdnevnem potovanju vrnili so se v nedeljo 25. t. m. zadnji beograjski kongresisti srečno v Ljubljano. Slavnostno izdanje stanovskih listov v Beogradu. „Narodna Prosveta" je izšla v slav-' nostni številki v trobojnih barvah naše državne zastave. List nosi datum kongresa, 18. julija 1920. Na uvodnem mestu je članek tov. M. Joviča: Učiteljima Jugoslavije. Na tu slede pod naslovom „Prvaci jugoslovenskog učiteljstva" članki in ži-votopisi jugoslovanskih učiteljskih prvo-boriteljev, in sicer: Mihailo Jovič, učitelj i književnik (s sliko), Uroš Blagojevič, biv. predsednik Gl. Odbora Učit. Udruženja (s sliko), t Dimitrije J. Putnikovič, Mihailo Stanojevič, urednik „Učitelja" (s sliko), Dimitrije Sokolovič, predsednik Glav. Odbora Učit. Udruženja (s sliko), Jovan P. Jovanovič, učitelj urednik „Prosvete", Ivan Filipovič (s sliko), Davorin Trstenjak (s sliko), Stjepan Basariček (s sliko) ; o učiteljstvu in organizaciji v Sloveniji prinaša poseben članek „Jugoslavenski po-kret učiteljstva u Slovçniji i zaposjednu-tim krajevima". ki vsebuje tudi podatke o delovanju in slike Luke Jelenca. predsednika „Zaveze jugoslov. učit. v Ljubljani" in Engelberta Gangla, kot prvoboritelja slovenskega učiteljstva. Istotako je izšel „Učitelj" v povečani slavnostni izdaji, kot spomenica I. kongresa udruženja učit. SHS s sledečo vsebino : M. Stanojevič: Dobro došli! Dr. M. Sevič: U znaku ujedinjenja; nadalje slede raz-irave iz obče nedaeotnke. eksoerimen-talne ped., psihologije, etike, higijene, iz šolskega delovanja, prosvetne kronike, šola in učiteljstvo, književni pregled in beležke. Vse razprave tvorijo bogato vsebino pedagoško - znanstvenega značaja. Sklep. Za nami so dnevi slave in lepote, pred nami je leto zopetnega dela in truda! Ustanovljeno imamo Unijo jugoslovanskega učiteljstva. po kateri smo vsi toliko hrepeneli. Nobeno človeško delo ni popolno. Zato tudi ne trdimo, da bi bil popo-len temelj, na katerega smo postavili v Beogradu svoje Udruženje. Treba bode popravljati in izboljševati, da se čim bolj približamo temu svojemu učiteljskemu idealu. Z dobro in resno voljo in z združenimi silami dosežemo i to! Na svidenje čez leto dni v kraljevskem Zagrebu ali v beli Ljubljani! i—■■■«m....................................................... Gustav Šilih : Reforma ueit. izobrazbe.* Stoiimo v znameniu neprestanega bo-ievarw'a. Še vedno ni docela končan naš boi. ki smo ga bili dozdai mi. ored nami pa nepreštete učiteliske generacije. Se vedno ni odmerjena čista in neprikrajša-na pravica onim. k; iih pošilia zmagonosni oohod kulture v prve vrste, da pripravljajo zla za riieno setev, da zrahliaio pretrde grude. Kier ere boi za obstanek, za naiori-mitivneiše človeške potrebe, za vsakdanji kos kruha, tam za enkrat ni mesta za kak drug boi: boi na nož se mora vršiti tako dolgo, dokler ni zmaga na tej ali oni strani. — Boi še ni dobotevan docela, ali naj-okrutneiša faza meaoveea trdega gosoo-dovania ie končana, in pameten, daleko-viden voiskovodia dela že med Drvo bitko priprave za drueo. snuie načrte, zbiira material in rezerve. Ln na nas ie. da smo si v enem popolnoma na iasnem: naivažneiša in najodlo-čilneisa bitka našega stanu še ni doboie-vana. ko se z malimi iziemami drznih oa-trtdieriev niti začela ni ker iî more šele boi za kruh ustvariti Dotrebne oredoogoie. Mislim boi za reformo učiteliske izobrazbe. Popolna enakopravnost z drugimi državnimi uradniki, uvrstitev v kategorijo * O priliki zadnjega zborovanja učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico sem predaval o reformi učiteljske izobrazbe pod nadpisom „Cilji učit. izobrazbe". Naprošen sem bil, da priobčim predavanje v „Uč. Tov.", kar pa iz več razlogov opuščam. Predvsem je za tednik referat preobširen; razen tega nameravam izdelati tekom prihodnjega šolskega leta obširnejšo študijo, ki bo poizkušala pokazati razvoj višje učiteljske izobrazbe v inozemstvu, zlasti v Ameriki ter bo obenem podajala naše detailirane zahteve, prilagodene razmeram. Danes objavljam samo uvodne besede in v kratkih potezah načrt prehodne ter končne reforme izobrazbe jugoslovanskega učiteljstva. Kot vir sta mi služili zlasti reviji „Lehrerfort-bildung" 1. 1919. in „Le Paedologium (Bulletin trimestriel de la Faculté Internationale de Pédologie de Bruxelles)" 1. 1913., program pedagoške visoke šole „Teachers College (School of Education)" v New Yorku ter program pedagoške akademije „Institut J. J. Rousseau (Ecole des Sciences de l'Education)" v Ženevi. Pred očmi sem imel seveda v prvi vrsti slovenske razmere. Želeti bi bilo, da razpravljajo vsa učiteljska društva o reformi učiteljske izobrazbe kar najtemeljiteje in stavijo slične resolucije s primernimi izpreminje- valnimi predlogi. | B ie zaenkrat naš naibližii čili. ki ga mo I ramo doseči in ga bomo tudi dosegli, če ! se bo izražala naša volia v mogočno str-I nieni falangi organiziranega učiteljstva. če bomo stali za našimi zahtevami, kakor nenremična stena, ki ie ne more razrahljati. še mani pa razrušiti noben naskok strankarskih strasti. Kje je sila, ki bi se usoešno zonerstavliala tako mogočni volii tisočev inteligentnih in zmožnih glav v narodu. Seveda ie predvsem potrebno, da do-kažemo svetu, da smo nekai in da znamo nekai in da nas ni volia ostati za večne čase v mlakuži, kamor nas je porinil stari sistem in nas neprestano riieta strankarska strast ter le orečesto lastna nevednost in brezbrižnost. Delo posameznih delavcev ne more uspevati, če ni z njimi vsa množica, kj pomaga in izvršuje ona dela, katerih neza bi bila za ooedine rame pretežka. V vseh srcih mora zagoreti vodilna ideia našega stanu, ki se glasi: Napreti. na-szgor. kvišku! Slovenskeea učitelia imenuieio radi idealista, še raišLse pa z neke vrste trpKo naslado sam naziva tako. Meni se zdi to povsem neopravičeno' ali razumevam po-tem idealizma napačno iaz. ali pa ga zlo-rabliaio tisti, ki ?a imaio v ustih ob vsaki potrebni in nepotrebni priliki. Zakai v tem ne morem videti idealizma, vrednega učiteljstva.. če čakamo in mirno trpimo, kakor pač naneseta usoda in slučai. Vzgo-iiteli ie bojevnik! Niegovo delo ie boi dobrega s slabim, luč Drinaša tia. kier vlada tema. Sam mora biti močan in čil, če hoče vzbuditi moč drugod, poznati mora vsa nota in steze, ki vodito no ovinkih ali pa tud; naravnost do cilia. Moderne vzgojne znanosti mu kažejo neštevilno ooti. dozdai skritih in nepoznanih. v skrivnostioolno kraljestvo človeške duše. Toda spoznavati iih mora. ali se vsa i truditi, da iih spozna. S težkim srcem moram reči. da ie naša naivečia nanaka naša indolenca v vprašanjih, ki so že pred des'et in več leti začela pretresati ves Dedaeoški svet in ga še oretresaio. Naši naibližii sosedje Dišeio in eovoriio o tem. niihovo časooisie ie nolno tozadevnih oolemik. ori nas oa groben molk Spominiam se še tistega časa. ko ie eden naših naiintelieentmeiših tovarišev v našem pedagoškem glasilu seznama! učitelistvo z raznimi zastopniki modernih vzgojnih stremljenj: kai ga niso nahrulili. da goni vedno eno in isto. da samo prepisuje in kai vem. kal še vse ... Take stvari lahko vzameio človeku vese-lie. no hvalabogu njemu ga niso. Ali to so samo o^amlieni klicarii na neobliudeni cesti... Tuoatam omeni še kak drug strokovni list nrav boieče stremlienie in zahteve no višii učiteljski izobrazbi, po pedagoškem delu tam zunai v širokem svetu, notem Da soet vse utihne in učitelistvo spi krai Matiaževo soanie in čaka. da pride iunak. ki ga osvobodi. In kdo ve. če ne bi bil velik del te speče armade nevoljen ln razžaljen, češ, dobro nam je bilo tako, kaj nas budiš? Te besede so trpke, toda hotel sem biti odkritosrčen in oovedati enkrat, kar že dali časa opazuiem. kar me muči in po-b;ia in z menoi vred veliko množino ena-komislečih. Pob ha me. ali pobiti me ne more. ker veruiem v moč našega stanu, ker trdno oričakuiem. da Dride Drei ali slei moeočen razmah, ki osvobodi in razklene zanrte sile. Poglejmo kamorkoli. vseD0vs0d iz-vanredno živahno živlienie in eibanie na pedagoškem in šolskem Doliu. V Nemški Avstriji preosnavliaio dunaisko »Lehrerakademie « Dod vodstvom eksDerimentel-neea psiholoea dr. Kammel-a v »Lehrerhochschule«. na Češkem zahteva učitelistvo isto. Poliaki že imajo v Varšavi tako-zvano višie učiteljišče, da ne eovorim o razvoiu šolstva in učiteliske izobrazbe v , drugih evropskih državah. In pri vsem i tem tudi v teh državah učiteljstvo gmot-j no še ni doseglo vsega, kar ie zahtevalo, i Toda v niem živi iasna zavest: boi za ma-I icrielno izboljšanje mora biti tesno zdru-| žen z boiem za višio učiteljsko izobrazbo in mora kulminirati v zahtevi: učiteljem univerzo! Marsikomu se seveda zdi ta zahteva docela neopravičena in vseea pobiiania vredna: sai se baie celo v naših vrstah najdeto iiudie. ki govore, da učiteli ne sme biii »preveč študiran.« Za take — sai so le s .sistemom prišli v naš stan. ki ni in ne more biti niihov stan — niso naše zahteve niti moie. besede. Le tistim veliaio. ki hrepenijo za tem. da se dvigne ves stan na tisto višino, ki mu gre kot učečemu stanu. In to ie dosegiiivo le. če nam ie dana možnost aikademične izobrazbe. »Človeštvo gleda kvišku. Od tam si iemlie svoie ideale: le to. kar pride oo :/goran. se mu zdi posnemania vredno. Kdor hoče vzgaiati. ne sme samo stati na višini, nego drugi ga moraio na višini tudi videti. Najboljši in naipridneiši delavec, ki mu manika avtoritete ie Sisvohus. Učiteljski stan. ki dobiva svoio izobrazbo v posebnih, kot slabše označenih zavodih, oa nai bodo še tako dobri, ne more priti med izobraženci nikdar do Drave veljave.«*) Druge, enako tehtne besede, mnenja in nazore naiodličneiših pedagogov in filozofov sveta za enkrat opuščam ter prehajam k stvari sami. Prehodni načrt. 4 1. "i Osnovna (ljudska) šola. Štirirazredna meščanska ali nižja srednja šola. 6 1. Višja strokovna šola za izobrazbo učiteljev: t Nižje učiteljišče (4 leta). Poglobljena in razširjena splošna izobrazba. En modern jezik obligaten. Godba, petje in poljedelstvo neobligatni predmeti. 2. Višje učiteljišče (2 leti). Pedagogika ter njene osnovne in pomožne znanosti, sloneč na povsem moderni podlagi. Delo v psihološkem laboratoriju. Šolska higi-jena. Splošna in špecielna didaktika. Praktično uvajanje v šolo.*) Drugi izpit odpade. 2 i. Vseučilišče: Študij mešeanskosolskih učiteljev izključno na vseučilišču v posebnih seminarjih, odgovarjajočim posameznim strokam. Izpiti učne usposobljenosti za meščanske se polagajo na vseučilišču. Sicer pa je vstop na vseučilišče učiteljem kot rednim slušateljem dovoljen tudi v vseh drugih strokah. Po možnosti se naj osnujejo na vseučiliščih pedagoški seminerji, ki služijo zlasti nadaljni izobrazbi učiteljstva. Med raznimi tipi reformirane učiteljske izobrazbe se kaže ored vsemi tip posebne pedagoške fakultete, ki se tudi dru-H5ule svoj sta". Tako so tudi vrtnarjce poslale nred tremi meseci ootom „Učiteliske Zaveze" nra^io. da na' se um vendar zholjša s+anie. toda o odgovoru ti; ue duha ue sluha. Dragica narašča dnevno in H niti temu, da vsi časonit;? že ueVai časa bobnaV». da cene oadaio, podi na^ni-ntno Vrfnarice naneto čakalo rešitve ker «■.e r^s ue da. več živeti sai ie vs^Va služ-Hr>ta. če se računa. boliSe nlačaun kot vrtmrica IWioI|«Vo Tavvn" nrocii^o, k? trn? 5p t vlo^ofn nr^^ifo Vrfnariou. Umetnost in vzgoja. Piše prof. Fr. S u h e r. (Dalje.) Razvijajmo Uomačo umetno obrt! Z vso svojo osebnostjo nastopa ta apostel umetnosti in socijalizma proti bedi svojega časa in s „plamtečo" navdušenostjo in proroško energijo kliče po lepoti. naravi in nravnosti*. J. Ruskin je oznanjevalec evangelija lepote in oseb- «osti. Lepota mu ie nravnost in ve;'a. in | vera i« višek človeške lepote. Apostol je , umetnosti in svetnik, ki človeštvu kaže | nova pota do miru. V naravi išče lepoto in uči, kako io ie najti. Iz nje izvira umetnost in prava umetnost naj bode rešiteljica moderne družbe. — Samo pobožno mišljenje more ustvarjati pristne umotvore. Zato govori o arhitekturi „zbrane pobožnosti in spomina" in le ta nam more prinesti blagoslova. . Vsaka umetnost naj nas veseli in vsak okrasek. Zato govori o lepoti cerkva. Pravi, da bi v vsakem mestu Angleške mogla stati mramornata cerkev, če bi se le desetina tega, kar se da letno za hišno opravo, porabilo v ta namen. „Ne zahtevam za vas mramornate cerkve, sploh nobene iz mramorja zaradi mramorja, ampak zaradi mišljenja, ki jo da staviti. — Ni nam treba cerkve, ampak požrtvovalne vdanosti, ne daru ampak podarie-vanja". Dalje govori o resnici in poštenosti v umetnosti, zlasti v stavbarstvu. Če je tudi stavba revna in neznatna, ni treba, da bi sramotila umetnost in varala z nepristno snovjo ali nepošteno konstrukcijo. Zato naj bode pravo delo ročno delo. Neresnica in lažnjiv blesk sta nastala na tleh strojnega dela. „Element, ki daje delu dostojanstvo in moč in ki dviga človeško dušo, je umetniški. Element, ki delo sramoti in delavca sramoti in ponižuje, je mehanični". Vsako delo naj ima na sebi pečat osebnosti, znamenje človeškega dela. Tako bode delo umetnost. „Življenje brez dela ie zločin, delo brez umetnosti pa je poživinjenje". Ves kulturni svet vpošteva ta Ru-skinova načela. Meni se zdi, da še nismo preveč od njih oddaljeni. — Pa ko bi ne bila prišla svetovna vojna, gotovo bi nas bila zamorila šapa velike industrije našega soseda, ki nam je gospodoval. Na našem trgu že vlada židovska samopašnost in velikcindustrijska nepoštenost. Ribni-čan in Kropar se umikata s trga. Idrija še vztraja, pa še komaj tekmuje v invaziji s tujim blagom. Pristno zlato imamo doma, pa čestokrat jemljemo tuje, mačje zlato. Z navdušenjem, plamtečim rodoljubjem stopa naš učenjaški svet na plan ob prerodu ne.šega trojedinega naroda. Krasna, zdrava, nezasmetena ie nliva. ki io bo oral. Važna pa je tudi naloga, ki jo je prevzel, da se nam ne vtihotapi na naše kulturno torišče tuj sovražnik in nam ne naseje ljulke v našo zdravo, šele komaj vzklilo pšenico. William Morris in Walter Crane sta izvršila Ruskinov evangelij. Morris misli: Delavec mora biti zopet umetnik kakor nekdaj. Ta načela so vladala v starih časih. „Okrasek ima dva velika smotra: naj vlije ljudem veselje do reči, ki jih moramo rabiti in naj jim vlije veselje do reči. ki tih moraio na vsak način narediti" Naša naloga naj bode, zemlji lepoto varovati in delujočemu človeku toliko brezdelnega časa priznati, da more svojemu prirojenemu hrepenenju po lepoti ustreči. Kruta vojska nas je oropala najlepših biserov upodabljajoče umetnosti. Srce nam krvavi po njih. Naš je bil Trst, „največje slovensko mesto" in ž njim bazilika sv. Justa, krasen zgodovinski spomenik. J^aša sta bila Poreč in Pulj z rimskimi tempeljni, loki. z znamenito areno in baziliko. Naša je bila Qorica z Quregli-jevimi freskami v stolnici. Mnogo umetnin hranijo druge cerkve v zasedenem ozemlju. Ne pozabim med drugimi n. pr. cerkve v Moščenicah. Bog nam bo dal v bodočnosti, kar je našega. Več nam ni treba! Naj govori naše Gosnosvetsko polje o 'naši slavi ! V vsaki cerkvi širne domovine so umotvori vredni, da jih ščitimo. Koliko fresk je uničil kist neveščega zidarja! V mestih imamo velike zaklade že pod varstvom veščih rok. male in večje muzeje v Ljubljani. Mariboru. Ptuiu. Celju. Duhovništvo nam je ohranilo v cerkvah mnogo umetnin. Vse to moramo hvaležno vpoštevati. Ne pozabimo lepih, velikih cerkva v Gornjem Gradu, na Ptujski Gori in še mnogo drugih malih na skritih krajih, na latere je treba opozoriti. Torej gradiva dosti, da se nam širijo Prša, divi oko in nam plameni srce. Le spoznanja nam je treba; ponosni moramo biti, da so naši zakladi Ljubljana seveda Prednjači in je tudi v umetniškem oziru vsled obilosti lepih umotvorov srce Slovenije. Sovražna roka nam je odtrgala najlepši kos zemlje, tiste zemlje, kjer je tekla naša najboljša kri in nas oropala naše umetniške lasti. Vzela nam je pristni slovenski rod v Zilski dolini, kjer še žive stare šege, se še nosi narodni kroj kot priča narodnega ponosa in pristnega narodnega okusa. Tudi to, Bog daj, naj bi nam vrnila bodočnost! Še pa stoje naše snežne in zelene |ore, še Surné naše reke, naši slapovi še skropé mavrične svode, še pljuskajo bistri valovi jezer ob slikovito bregovje; še nosi naše brhko dekle avbo in ošpetelj; še stoje ob potih, na vaseh in v mestih zgodovinski spomeniki. Glejmo, da nam te bisere naše domovine ne pokvari tuja roka, tuj vpliv, kakor nas je oropaj najza-vednejših in najlepših delov našega naroda in njegove umetniške lasti! Gotovo se bodo dale spraviti v sklad potrebe naroda po ir.dustrijalnih napravah s potrebami umetniške vzgoje, estetskega čuta in čuvanja naravnih in umetniških krasot in zanimivosti. (Dalje prih.) aannanDcnannnnnnnraacDoaannDDnaa Pristopite k „Jugoslovanski Matici!" ananacDöEcnnannrinnanai^aniannaDDao Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Delegate za delegacijsko zborovanje Udru-ženja jugoslovanskega učiteljstva, poverjeništva Ljubljana dne 28. avgusta v Mariboru ie nadalje prijavilo: III. Učiteljsko društvo za Kočevski okraj: 6. Štefančič Fran —Vel. Lašče. 7. Šiška Ana — Ribnica. 8. Vrbič Mihael — Sodražica. Namestnika: 5. Lovšinova tva — Ribnica. 6. Jaklič Jože — Dolenja vas. IV. Učiteljsko društvo za litijski okraj: 9. Bezeljak Ivan — Žalna. 10. Levstik Janko — Zagorje ob Savi. 11. Pelko Matija — Toplice pri Zagorju. Namestnika: 7. Lilija Vekoslav — Polšnik. 8. Levstikova Mirni — Zagorje ob Savi. V. Ljubljansko učiteljsko društvo. 12. Skulj Fran — Ljubljana. 13. Blaganje Janko — LJubljana. 14. Dimnik Ivan — Ljubljana. 15. Fegic Bogomir — Ljubljana. 16. Waschtetova lika — Ljubljana. Namestniki: 9. Zupančičeva Vita — Ljubljana. 10. Plesničar Pavel.— Ljubljana. 11. Skulj Andrej — Ljubljana. 12. Grum Rado — LJubljana. 13. Sodnikova Marija — Ljubljana. VI. Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico. 17. Humek Dragotin — Maribor. 18. Štupca Antonija — Maribor. 19. Tomažič Ivan — Maribor. 20. Grčar Viktor — Maribor. Namestniki: 14. Levstikova Jela — Maribor. 15. Šilih Gustav — Maribor. 16. Škof Fran — Maribor. VII. Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj: 21. Godčeva Marija — Limbuš. 22. Knaflič Radoslav — Radvanje. 23. Košutnik J. — Št Dj. Namestnici: 17. Konečnikova Frančiška — Selnica ob Dravi. 18. Lebenova Rozina — Selnica ob Dravi. Vni. Učiteljsko društvo za pliberškl okraj: 24. Močnik Peter — Pliberk. 25. Okorn Vinko — Tolski vrh. 26. Macarol Jožef — Dravograd. Namestniki: ,, 19. Doberšek Drago — Suha. 20. Pišekova Fani — Šmihel. 21. Štihova Josipina — Guštanj. IX. Učiteljsko društvo za radovljiški okraj: 27. Baraga Janko — Koroška Bela. 28. Weit Franc — Jesenice. 29. Baeblerjeva Alojzija — Bled. Namestnika: 22. Šemerl Ivan — Lesce. 23. Majcenova Ruža — Boh. Bistrica. X. Učiteljsko društvo za slov.-bistrlškl okraj: 30. Sabati Josip — Gor. Polskava. 31. Brglez Franc — Slov. Bistrica. Namestnika: 24. Karbaš Franc — Slov. Bistrica. 25. Rainer Josip — Gor. Polskava. XI. Učiteljsko društvo za siov.-graški okraj: 32. Schechel Alojzij — Slov. Gradec. 33. Grum Franjo — Sv. Florjan - Dollč. Namestnica: 26. Vaupotova Antonija — Slov. Gradec. XD. Učiteljsko društvo za šoštanjskl okraj: 34. Stopar Vinko — Velenje. 35. Skala Anton — Topolšica. Namestnika: 27. Vrečko Martin — Šoštanj. 28. Trobejeva Cilka —■ Šoštanj. Xin. Učiteljsko društvo za Preknrarie: 36. Požegar Avgust — GederovcI. 37. Gnusova Amalija — Lipa. Namestnik: 29. Jurko R. — Murska Sobota. XIV. Učiteljsko društvo za celjski okraj. 38. Sivka Anton — Št. Jurij ob iuž. žel. 39. Černej Ivan — Celje. 40. Schreinerjeva Ljudmila—št. Jurij ob j. ž. 41. Voglar Franjo — Celje. Namestniki: 30. Žagar Franjo — Celje. 31. Rismal Melhijor — Žalec. 32. Knezova Roza — Celje. 33. Gobec Vekoslav — Celje. XV. Učit. društvo za kamniški okraj: 42. Petrove Tomo — Jarše pri Domžalah. 43. Praprotnik Mirko — Homec. Namestnik: 34. Šmajdek Ivan — Krtina. XVI. Učit društvo za kranjski okraj: 44. Luznar Franc — Primskovo. 45. Lajovic Albin — Tržič. 46. Zahrastnik Vinko — Škofja Loka. Namestnica: 35. Zalokarjeva Julka — Kokra. XVII. Pedagoško društvo v Krškem: 47. Hočevar Maks — Krško. 48. Dr. Romih Tomaž — Krško. 49. Golob Janko — Raka. 50. Bercetova Ana — št. Janž. Namestniki: 36. Bercé Vinko — št. Janž. 37. Levstik Leopold — Krško. 38. Trošt Karol — Št. Jernej. XVm. Učit. društvo za laški okraj: 51. Gnus Anton — Dol (Hrastnik). 52. Cetina Ivo — Laško. 53. Pukmeister Jakob — Sv. Jedert. Namestniki: 39. Jurko Vitko -- Dol (Hrastnik). 40. Stegenšekova Josipina — Laško. 41. Drobničeva Nina — Laško. XIX. Učit društvo za ptujski okraj: 54. Klemenčič Ivan — Ptuj. 55. Fleré Nike — Ptuj. 56. Kveder Drago — Ptuj. 57. Šeligova Irma — Ptuj. Namestniki : 42. Zolnir Ivan — Ptuj. 43. Ziherjeva Anica — Cirkovci. 44. Voršičeva Marica — Ptuj. XX. Savinjsko učit. društvo. 58. Jakše Ivo — Vransko. 59. Petrak Ivo — Braslovče. Namestnika: 45. Brišnikova Jana — Orla vas. 46. Zotter Ivan — Gomilsko. XXL Učit. društvo za šentlenartski okraj: 60. Kranjc Franjo — Sv. Barbara. 61. Kopič Jakob — Sv. Lenart. Namestnika: 47. Perger Matej — Sv. JuriJ. 48. Vobič Ciril — Sv. Trojica. XXD. Učit. društvo za šmarsko-rogaškl okraj: 62. Verk Miloš — Sv. Križ-Slatina. 63. VošnJakova Franja — Ponikva. Namestnika: 49. Stritar Josip — Št. Vid 50. šumer Hinko — Šmarje pri Jelšah. Društva, ki še niso prijavila delegatov, naj store to nemudoma, kajti do delegacijskega zborovanja je samo še mesec dni. Volite pravilno delegate! Vsak delegat mora imeti namestnika. Vodstvo poverjenlštva: Ljubljana. Društvene v^sti. + Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 1. avgusta t. 1. ob polu 11. uri dopoldne v Rogaški Slatini po pri zadnjem r l < r< \ tnju določenem vsporedu. Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj zboruje v Mariboru v četrtek 5. avgusta ob 10. predpoldne v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo o prvem kongresu jugo-slov. učiteljstva v Beogradu. 2. Predavanje. 3. Okrajno učiteljsko razsodišče. 4. Javna kvalifikacija. 5. Slučajnosti. Pridite vsi, ker se bodo razpravljale važne reči. Posamezna vabila na šol. vodstva se vsled poštnih visokih pristojbin ne bodo poslala. Naj zadostuje to vabilo. Mar. Godec predsednica. + Slovenjeblstriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne 5. avgusta t. 1. točno ob 10 uri dopoldne v dekliški šoli v Slov. Bistrici. Med običajnimi točkami vzporeda bo petje, poročilo o učit. kongresu v Beogradu, stanovske zadeve in pobiranje članarine. Številne udeležbe se nadeja odbor. + Svetolenarško učit društvo zboruje v sredo 11. avgusta t. 1. ob 10. uri pri Sv. Barbari Slov. Goric in praznuje svojo 50 letnico društvenega obstanka s tem sporedom: 1. Pozdrav in dopisi, 2. poročilo o kongresu v Beogradu po ravnatelju tov. Jak. Koplču; 3. slavnostni govor tov. Mat. Pergerja naše 50 letnice; 4. zgodovina šole in kraja Sv. Barbare SI. g. niže Maribora poda tov. F. Kranjc; 5. nasveti, predlogi. Društvo prisrčno vabi sosednja društva na to slavnost polstoletnice, ki smo Jo dokončali z velikim naporom šoli in narodu v korist. K tej slovesnosti vabimo tudi tov. Zavezinega predsednika! Vse potrebno se bo oskrbelo, da bo vsak udeleženec zadovoljen; pridite! Odbor. + Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje dne 12. avgusta t. 1. ob pol 11. url v Mladiki v Ptuju po sledečem sporedu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Dopisi. 3. Smernice za podrobni učni načrt. Poroča g. okr. šol. nadzornik. 4. Poročilo o »Učiteljskem kongresu« v Beogradu. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev v razsodišče. 7. Slučajnosti. Pevska vaja ob 10. uri. Ivan KlemenCIC, t. C. predsednik. -f Učiteljsko društvo za ormoški okra) zboruje v četrtek, dne 5. avgusta, ob pol 10. url predpoldne v šolskem poslopju pri Svetinjah po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene vesti. 3. O učiteljskem kongresu v Beogradu. Poročata okr. Šol. nadzornik tov. Pavel Flerč In tovarišica Angela Porekarjeva. 4. O spanju in sanjah. Psihološka razprava. Podava tov. ravnatelj Anton Kosi. 5. O smernicah za sestavo podrobnega učnega načrta. Podava okr. šol. nadzornik Pavel Flere. 6. Slučajnosti. Ker se povodom tejja zborovanja poslovimo od društvenega podpredsednika tovariša Lu-dovika Šijanca in njegove soproge Antonije Ši-jančeve, ki odideta v mariborski šolski okraj, se nadeja polnoštevilne udeležbe — odbor. + Vabilo. V četrtek 5. avgusta t. I. zborujejo v šoli v Dravogradu (pričetek ob 9. uri dopoldne) skupno učiteljsko društvo Pliberk, Ma-renberk, Slovengradec Spored: 1. Smernice naše bodoče stanovske politike. Hren. 2. Učiteljski kongres v Beogradu. Močnik. 3. Razno. Popoldne prosta zabava; igra pliberški salonski orkester. Tovariši pridite vsi! Učiteljsko društvo pliberškega okraja. Močnik. + Okrajno učit. društvo za cerkniški in loški sodni okraj je zborovalo dne 3. julija t. 1. v Cerknici takoj po končani učit. konferenci. Ustanovilo se je v zmislu sklepa deleg. zborovanja učit. razsodišče. Izvoljeni so: Tov. Matej Jug, nadučitelj na Blokah, predsednik, Mirče Kosin, nadučitelj v Igavasi, nam., Iva Zw61fova, učiteljica v Cerknici, Franjo Zalar, učitelj pri Sv. Trojici, prisednika, Marica Modt-čeva, učiteljica v Cerknici, Marija Sirnikova, učiteljica v Grahovem, namestnici. Resolucije maribor. učit. društva so se sprejele skoro soglasno. 5. točka se je po živahni razpravi sprejela z dostavkom tov. Juga, ki se glasi: »V Tovariša naj se sprejmejo le taki članki osebnega in polemičnega značaja, ki so za obrambo stanovske časti neobhodno potrebni» Samostojen predlog tov. Kobala, tičoč se okr. šol. nadzornika, Je bil sprejet soglasno. Ko se je z živahno debato rešila še notranja zadeva, je predsednik zaključil zborovanje. + Učiteljsko društvo za ormoški okraj Je zborovalo dne 10. junija 1920 pri Sv. Bolfenku. Vkljub nestalnemu vremenu se je na prijaznem griču tik medžimurske meje sredi vinorodnih goric zbralo 35 udov — 70%. Kot gostie so se udeležili zborovanja ga. Porekarjeva, gdč. Si-menič in naš bivši tovariš Robert Košar. Tov. predsednik Josip Rajšp pozdravi goste, na novo pristopivšega uda tov. Ivana Goloba, učitelja v Ormožu, častnega člana Ivana Ko-šarja, domačo učiteljsko četvorico, ki je nam zborovalno sobo okusno okinčala ter sledniič vse ostalo mnogoštevilno članstvo. V vznešenih besedah se potem spominja vel-moža na pedagoškem polju, umrlega ravnatelja Henrika Schreiner. Zborovale! so stoje poslušali njegova izvajanja ter zaklicali zasluženemu pedagogu trikratni »Slava!« Ker se okrajni šolski nadzornik tov. Pavel Flere radi nestalnega vremena ni mogel udeležiti zborovanja, Je odpadlo njegovo predavanje »O smernicah za sestavo podrobnega učnega načrta.« Kot nadomestilo je podaval bivši tovariš Robert Košar o vinogradstvu v Jugoslaviji. Podal nam je Jako zanimive statistične podatke o stanju vinogradništva, o konzumiranju pridelkov in o izvozu. Posnetek predavanja Je bil sledeči: 1. Sedanja visoka carina Je našemu vinogradništvu na veliko škodo. 2. Pri ljudstvu je treba vzbuditi zanimanje za državno vinarsko društvo, ki bi se naj ustanovilo. 3. Agitiratl Je med ljudstvom za samostojni vinarski list, kakor hitro bo začel izhajati. 4. Vplivati Je na ljudstvo, da zahteva pri vseh zborovanjih, da se pred Izdajo gospodarskih postav vedno vprašajo mero-dajne korporacije. Nato je šolski ravnatelj tov. Anton Kosi podal podrobnosti iz sadjarske ankete, ki se je vršila dne 4. in 5. februarja t. 1. pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo na anketi dobro zastopano učiteljstvo, ki je s svojimi stvarnimi in temeljitimi elaborati pokazalo, da razume tudi to panogo našega narodnega gospodarstva. Poročevalec nam je navedel pri anketi določeni sadni izbor vseh vrst sadja za naše kraje. Naglašal je, da se že v ljudski šoli naj prične s poukom o sadjarstvu, ki pa se naj na kmetijskih šolah nadaljuje. Na koncu poročila se je vnel živahen razgovor o gojenju sadnih divjakov. Oba poročevalca sta za svoje podavanje žela obilo zahvalo, vidi pa se tudi, da se naše društvo ne peča samo s stanovskimi vprašanji, ampak razmotriva pri svojih zborovanjih tudi tista gospodarska vprašanja, ki segajo globoko v naše ljudstvo, med katerim delujemo. Na učiteljskem kongresu v Beogradu bo zastopala naše društvo tovarišica Angela Porekar-jeva. Delegatom za delegacijsko zborovanje Zaveze v Celju je Izvoljena tov. Zofija Okornova, namestnikom pa tov. Drago Pinterič. Namestnik društvenega predsednika je tov. Ljudvik Musek. Na dnevnem redu je bilo tudi pobiranje ud-nine. Blagajnik tov. Šalamun pa poroča, da so vsi navzoči poravnali svojo udnlno, nekateri celoletno, od nenavzočlh se samo še dva člana nista odzvala svojim dolžnostim napram društvu. Končno je bil še sprejet predlog, naj Zaveza posreduje pri obratnem ravnateljstvu južne železnice, da bode izdajalo vozne legitimacije vsemu učiteljstvu brez izjeme in ne le tistemu, ki službuje v krajih ob progah južne železnice. Po obedu je bivši tovariš Robert Košar povabil izletnike na svoj dom, kjer je postregel z tovrstno kapljico, tovarišice pa razveselil z lepimi črešnjami. Hvala mu za izkazano gostoljubnosti V prijetni družbi je hitro minul čas in treba je bilo misliti na' odhod s prijaznega griča. Pri zborovanju pa smo sklenili, da se vrši prihodnje zborovanje dne 5. avgusta 1920. pri Svetinjah. Takrat pa pridemo vsi, saj se hočemo pri tej priliki posloviti od dragih nam tovarišev Ljudevlka in Tončke Šijanec, ki se s prihodnjim šolskim letom preselita v mariborski okraj. —ič. + Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo duc 27. junija t. 1. v mestni osnovni šoli v Celju. Predsednik tov. Sivka o tvori zborovanje ter omeni, da se je radi regentovega prihoda preložilo zborovanje na današnji dan. Nadalje omenja veliko Izgubo, ki je zadela slov. učiteljstvo s smrtjo izvrstnega pedagoga in pisatelja ter vzgojitelja učiteljskega naraščaja ravnatelja Scbreinerja. Navzoči vstanejo ter zakličejo trikrat: Slava njegovemu spominu! Pregledovale! računov poročajo, da so računi v redu ter se da blvSemu blagajničarlu absolutorij. Povodom 50 letnice se je sklenilo, da pristopi društvo k Jugosl. Matici. Vsled tega se bode članarina plačevala v poluletnih obrokih potom na šolska vodstva poslanih poštnih jtoložnlc. Nato poroča tov. predsednik o delegacijskem zborovanju Zveze v Celju. (Po poznejšem sklepu vodstva »Zaveze« se vrši to zborovanje v Mariboru. Prlp. ured.) Učiteljsko društvo je pristopilo kot član k Učiteljski tiskarni ter se je pri tem Izrazila želja, da bi tudi druga bratska društva temu vzgledu sledila. Učiteljstvo se pridruži sklepu Zaveze glede zvišanja članarine na 120 K letno. Ker je naše društvo poslalo 200 K za Uč. konvikt ter vsled tega postalo pokrovitelj za zgradbo Uč. konvikta, sme poslati v odbor svojega zastopnika, ki ima iste pravice kakor voljeni odborniki. Naše društvo zastopa v tem odboru tov. Sivka. Prečitajo se resolucije, poslane od »Uč. dr. za Maribor in bližnjo okolico«. Po živahnih debatah se sprejme predlog tov. Brinarja: Poslane resolucije naj pridejo v pogovor in sklepanje pri prihodnjem delegacijskem zborovanju Zaveze. V to svrho naj se predložijo posameznim šolskim vodstvom v pretres. Tuokrajno učiteljstvo naj potem svoje stališče napram tem predlogom v svrho direktive naznani danes izvoljenim delegatom našega društva. O javni kvalifikacij! poroča zanimivo in temeljito tov. ravnatelj Bernot. Navzoči izrazijo željo, da naj tov. predavatelj objavi svoj referat v stanovskem glasilu. V društveno razsodišče so bili izvoljeni: Bernot, Sivka, Zupančičeva; namestniki: Voglar, Wudler Rudolf, Schreinerjeva. Kot delegati za Zavezino zborovanje so se določili: Sivka, Černej Ivan, Schreinerjeva, Schmidt, Voglar; namestniki: Gobec, Knezova, Požar Vinko, Rismal in Žagar. Ker je to zadnje zborovanje v tekočem šolskem letu, želi tov. predsednik vsem društveni-kom prav prijetne počitnice in veselo svidenje / novem šolskem letu. 4- Učiteljsko društvo za Prekmurje je imelo svoje izredno zborovanje 15. junija v Murski Soboti, to pa raditega, ker se je čulo, da ima biti odstavljen g. nadzornik Jurko, na njegovo mesto pa naj bi prišel profesor dr. Pavel, ki živi še sedaj v Madžarski. Ker je učiteljstvo že na prejšnjem zborovanju sklenilo resolucijo, da naj se ne sprejemajo na novo učitelji iz Madžarske in, ker je že znana in po vsi Sloveniji tudi izvajana želja učiteljstva, da se nastavljajo na nadzorniška mesta le Ijudskošolski praktiki, zato je učiteljsko društvo protestiralo proti imenovanju dr. Pavla oz. odstavljen ju g. Jurka. V tem smislu se je poslala brzojavka vlš. šol. svetu In pismena vloga, ter brzojavka ministru prosvete g. Pribičevidu v Beograd. Višji šol. svet pa v svojem dopisu na predsednika našega društva odklanja take In slič-ne izjave in zahteva, češ, da podrejeno učiteljstvo v urejeni državi nima nobene pravice do takih zahtev. Na svojem zborovanju dne 1. julija t. 1. je sklenilo učiteljstvo z ozirom na dopis Viš. šol. sveta, ki nas najbrže smatra za kakšne revo-lucijonarje in, da mu hočemo jemati mogoče njegovo avtoriteto, sledeče: Učiteljstvo je proti Imenovanju dr. Pavla nadzornikom, ker je sklenilo že pri prejšnjem zborovanju, da naj se ne nastavljajo nanovo učitelji iz Madžarske in drugič, ker je splošna in tudi že priznana želja učiteljstva, da se nastavljajo na nadzorniška mesta le Ijudskošolski praktiki, kar se je že izvajalo d.o-sedaj po vsi Sloveniji. Pri zborovanju se je obravnavalo glede šolske zemlje, ki so jo nekateri šolski stolci odvzeli učiteljstvu in dali drugim v najem. Sprejeta je bila resolucija, naj se zemlja zopet odda šolam in to že z jesenjo. Prekmurcl-učitelji dobivajo še vedno svoje plače v predujmih, ki so pa za današnje razmere premali, da bi se moglo izhajati, zato se je naprosilo clv. komisarijat, naj se že tudi tovarišem Prekmurcem nakažejo prejemki kot drugemu učiteljstvu. Ker verski pouk na naših šolah še ni urejen, se je tudi glede tega naprosil clv. komisarijat, da bi se pospešila ureditev te zadeve. Nekateri učitelji niso poučevali verouka, ker pač za to niso bili pooblaščeni in razbobnalo se jih je za brezverce, na nekem shodu je celo tovariš-učitelj sam očrnjeval učiteljstvo, češ, da Hh je med temi, ki so prišli v Prekmurje, dosti brez vere. Zborovanje je bilo zelo živahno udeležba prav lepa. Posebno so pokazali učitelji Prekmurci zanimanje za stvar. Vedno več jih pristopa k našemu društvu. Marsikdo pa ni vedel za zborovanje, ker se niso pošiljala vabila, temveč je bilo sklenjeno na zborovanju v Beltincih, da se snidemo 1. julija v Murski Soboti. Med zborovanjem je prišel tudi g. nadzornik Jurko, ki je bil živahno aplavdiran, kar je pač znak njegove priljubljenosti v društvu. Posebno zanimiva je bila debata glede šolske zemlje, ki naj se po mnenju nekaterih razdeli med vse učiteljstvo na šoli, drugi pa zopet so mnenja, da naj bi uživali le oženjenci to dobroto. Vprašanje se pa ni rešilo, ker je pač še zemlja v drugih rokah. Ker si nekateri šolski stolci lastijo nekake predpravlce, ki jih učiteljstvo ne more trpeti, se je tudi proti temu protestiralo. Nekaterim učiteljem so šolski stolci že obljubili, da ne bodo smeli več priti z novim letom na svoje službe, ker niso potrjeni od šolskih stolcev. Mislili smo, da so šolski stolci zato tu, da pomagajo učiteljstvu v vsakem oziru, a sedaj vidimo, da je ravno nasprotno in da so ravno oni, ki nam hočejo jemati naš ugled med narodom. Ne vemo, kako bi si to razlagali, grdo je le to, da se rovari proti učiteljstvu tako zahrbtno, k temu pa še brez vzroka. Vendar ni to nič slabega, če je kdo »Sokol« oziroma hoče ustanoviti to društvo, saj Višji šol. svet sam v okrožnici priporoča, naj se ublažujejo nasprotstva med Orlom in Sokolom. Tega pa nekateri še celo učitelji nočejo vedeti in razglašajo sokolsko društvo kot brezversko in kaj še vse, ter tako med nerazsodnim ljudstvom delajo zmedo, učitelju pa jemljejo ugled. Učiteljstvo se seveda ne bo oziralo na take napade, ampak bo šlo svojo pot, ki je prava, naprej. Prilodnje učiteljsko zborovanje bode v Murski Soboti dne 16. septembra ob 10. uri. Vabljeni ste vsi, da se udeležite polnoštevilno prvega zborovanja v novem šol. letu. + Kozjansko učiteljsko društvo je zborovalo 17. junija t 1. v Podčetrtku. Tov. Lovrec presrčno pozdravi v obilnem številu navzoče člane in goste. Z radostjo sprejme v našo sredino novega sobojevnika tov. Stegovca, šol. vodjo iz Koprivnice. Spomni se tudi 14. aprila t. 1. umrlega Henrika Schreinerja. ravnatelja drž. učiteljišča v Mariboru in največjega šolnika sedanjega časa. Pokojnik, idealist in zvesta slovenska duša, je daroval šolstvu vse svoje moči, ter si pridobil na tem polju nedogledno število zaslug. Zato slava njegovemu spominu! Temu sledi predavanje tov. Firma. Ta nam je podal tri krasne učne slike iz prirodopisja, s ko-jiml je pokazal najboljšo stezo za prirodopisni pouk, kajti s tem vzbuja zanimanje za naravo, njeno lepoto ter blaži srce. O priliki kongresa v Beogradu zastopa naše društvo tov. Potočnik. Sklene se enoglasno, da je dolžan vsak ud prispevati 20 K za potne stroške zastopnika. Delegati za zborovanje se volijo: Tovariš in tovarišica Volavšek ter tov. Hedka Lovrečeva. Vsak ud še doplača 50 K udnine. Za Učiteljsko razsodišče se volijo: tov. Volavšek in Firm kot prisednika, Jerin in Ivanuš kot namestnika. Sledeči predlog tov. Volavšeka je enoglasno sprejet: »Šolski voditelj postane sokvalifikator učiteljstva, če sam hoče. Pač pa mora predložiti kvalifikacijo v izvirniku prizadetemu učiteljstvu, predno jo vpošlje. Kjer je na šoli učiteljski par ali eden, preide kvalifikacija šol. delovanja na nadzornika, izven šol. delovanja na zastopnika učiteljstva. Prizivna komisija mora ugovornika nadzorovati in sicer višji šol. nadzornik v navzočnosti in v neomejenem sodelovanju dveh učiteljev iste kategorije, kakor predvideva odlok.« Tov. Jerin predlaga, da se nam bržkobrž odpre okrajna učiteljska knjižnica, ki nam je vsestransko prepotrebna. Prihodnje zborovanje se vrši v avgustu. Kraj se določi pozneje. + Sioveiisko učiteljsko društvo kočevskega okraja je imelo dne 3. julija 1920 svoj redni občni zbor v Velikih Laščah. 24 let že obstoja društvo, a še nikdar ni zborovalo na klasičnih tleh, kjer so bili rojeni Trubar, Levstik in Stritar. Sedaj prvič! Zbralo se nas je lepo število 43 — izmed 55 članov. Prišli so vsi, iz Loškega potoka in Drage, iz škrilja in Strug. Predsednik se v nagovoru spominja regentovega prihoda v Ljubljano, ki bo vsakemu udeležencu ostal v trajnem spominu, da bo s tem večjim ognjem zbujal ljubezen do nove svobodne domovine v srcih svojih učencev in spoštovanje do narodnega vladarja Aleksandra in junaškega rodu Karadžordževičev. Prva točka dnevnega reda je: Uč, razsodišče. Izvoljeni so: predsednik Verbič, nadučitelj iz So-dražice, njegov namestnik Matej Zitko iz Sodra-žice, prisednika: France Jaklič iz Dolenje vasi in Ant. Betrianijeva iz Ribnice; namestnika: Ferdo Wigele, nadučitelj iz Loškega potoka in Lavri-čeva iz Loškega potoka. S predloženim načrtom šolskega zakona, ki ga je izdelal šol. odsek »Zaveze«, se učiteljstvo popolnoma strinja in le želi, da bi bil čimpreje sprejet. Naprošeni predavatelj iz Ljubljane je bil žal zadržan, zato je prečital predsednik Štefančič svoj referat: »Kako si učitelj ustvari in ohrani svoj ugled.« — Bil je sestavljen ravno pred 13 leti, pa je še vedno aktualen in ga je zato poslušalo učiteljstvo z največjim zanimanjem. Koliko lepih misli, koliko idealizma in koliko pametnih nasvetov je nanizanih v tem poročilu! Še danes Imajo svojo vrednost. Tako so govorili in delali stari idealisti — mladini posnemajte jih! Saj se razgrinja nad učiteljstvom vnovič podlo strau-karstvo, ki hoče sužnjev, saj delujejo brezvest-neži, ki poznajo le sebe, tudi med nami po geslu: divide et impera, ne zavedajoč se, da smešijo sebe in ves stan pred celokupno javnostjo. Zato najde tudi najradikalnejši med nami v reteratu vsaj nekaj navodil, ki jih lahko vpošteva v dnevih korupcije in gnilobe. Nato so bile sprejete med slučajnostmi naslednje resolucije: 1. Zbrano učiteljstvo se soglasno pridružuje resolucijam Ljubljanskega učiteljskega društva, ki zavračajo neumestne in podle napade na vlš. šol. nadzornika Gangla, našega tovariša in bojevnika za ugled učiteljskega stanu. 2. Tudi naše društvo se pridružuj« maribor-sko-velikovškim resolucijam, ki streme po čisto stanovski organizaciji celokupnega učiteljstva v Jugoslaviji. 3. Društvo protestira proti taki javni kvalifikaciji, kakršna nam je bila podana z odlokom viš. šoL sveta. Smo odkriti pristaši javne kvalifikacije, ne moremo pa se ogrevati za kvalifikacijo, ki pozna redovanje kot v ljudski šoli s fa-moznim »vedenjem v šoli in zunaj šole.« Ne kratimo pravice šol. voditeljev, prost jim je vstop v učilnice; toda v predloženi obliki javne kvalifikacije nI izražen demokratizem, v njej tiči le šablona. Kvalifikacije izvršuj le nadzornik s sodelovanjem šol. vodstev in učiteljskega zbora, sicer se v danih razmerah izclmita iz nje gola koruptnost in klečeplastvo. 4. Učiteljsko društvo zahteva, naj se takoj vpokliče v okr. šol. svet namestnik zastopnika učiteljstva, ker je dosedanji zastopnik imenovan začasnim nadzornikom. Dokler učiteljstvo nima svojega zastopnika v okr. šolskem svetu, smatra vse sklepe istega neveljavnim. 5. Kot demokratje in državljani svobodne domovine ne poznamo nikaklh privilegijev, pa ?e tudi ne pustimo zapostavljati. Zato zahtevamo tudi za učiteljstvo vse kraljevine aktivno in pasivno volilno pravico. 6. Tretjeletnikom, ki so bili vojaki in zato niso mogli pravočasno končati študij, naj viš. šol. svet s posebnim tečajem omogoči, da pridejo čimpreje do kruha. (Glej tozadevne notice v »U. T.*) 7. Za tovariše, ki so morali takoj po maturi k vojakom, ne da bi biii preje kje nastavljeni, in vsled odloka vlš. šol. sveta ne morejo k 2. izpitu, naj višji šolski svet dovoli iste ugodnosti do 1. 1921. Zadostuje naj tu desetmesečno službovanje brez ozira na to, če je prošnjik pred odhodom na bojišče odslužil kak dan ali teden aH ne, da ne prične dlakocepstvo z naredbo, ki diši preveč po sv. Birokraciju iz polpreteklosti in upravičeno razburja prizadete, ki jih je bojna vihra odtrgala od šole. 8. Učiteljsko društvo pristopi kot član k Tvornici učil in šol. potrebščin. Občni zbor. Društvo je imelo v tekočem letu 3 dobro obiskana zborovanja. Blagajniško poročilo izkazuje 7.142 K 20 vin. dohodkov, 5.369 K 54 vin. stroškov in 1.972 K 66 vin. blagajniške gotovine. 34 članov je plačalo celoletni prispevek, ostaii polletnega. Ker dosedanji predsednik odločno odklanja zopetno izvolitev, si izbere društvo nov odbor: predsednik Anton Mervič, ravnatelj mešč. šole v Ribnici, podpredsednik Miroslav Trost, nadučitelj v Dolenji vasi, tajnica Ana Šiška iz Ribnice, bla-gajničarka Ana Sedejeva iz Ribnice, pevovodja Kovač iz Sodražice. Po končanem zborovanju se tov. Verbič zahvali dolgoletnemu predsedniku Štefančiču za vestno, varno in požrtvovalno krmarjenje stanovskega čolniča skozi vse zapreke in težave nekdanje hude dobe. V priznanje zaslug imenuje društvo svojega dosedanjega predsednika Šte-fančiča častnim članom. + Učiteljsko društvo kranjskega okraja je drugič zborovalo 2. maja 1920 v Kranju. Po pozdravu omeni predsednik Luznar, da je na naše povabilo v Unijo sklenila podružnica Slom. Zv. udeležiti se skupnega sestanka le pod pogejem, če se povabita še 2 člana osrednjega odbora SI. Zv. Odbor želji ni mogel ustreči, ker se društvo peča le z internimi zadevami, dovolil pa je, da lahko pripeljejo s seboj kogar hočejo. Danes ni ne enih ne drugih, zato preidemo preko njih k dnevnemu redu. — Iz poročila tajnika V. Rusa je bilo doznati, da je bilo odborovo in društveno delovanje zelo živahno. Zamudili nismo nobenega trenotka, ki bi nas našel nepripravljene. Nadzorniško vprašanje, zakonski načrti, Unija, sporazum, gmotno stanje, Učit. konvikt, pevski zbori so temu živi dokazi. Tov. Leop. Kernc je predaval o temi »Misel in človek«. Njegovo vseskozi zanimivo poročilo je zbor glasno odobrujc vzel na znanje. Društvo je dalo 500 K državnega posojila. V odbor Učit. konvikta smo odposlali tov. los. Lapajneja, Antona Mahkoto, Jakoba Slaparja in Lajovica Alb. Tajnik se nato spomtnia naših vrlih jubilantov. Janko Leban praznuje 50 letnico slovenskega delovanja, preds. Fraiiv. Luznar je z včerajšnjim dnem slavil 30 letno delovanje kot odbornik našega društva, katerega 30 letna člana sta tudi starina Ivan Jezeršek lu Karol Završnik. Za bogato njihovo delovanje se izreka iskrena zahvala. Ne hrupno, ne s pompom pa naj naši pevski glasovi v koncertnih dvoranah proslave 30 letnico našega učit. društva z živo željo, da procvita tudi v bodoče v čast našega imena. — Neumorna naša čebelica je v osebt blagajnika Ant. Sepaherja javila, da društvo danes premore 6818 K 44 vin. premoženja. — Kot delegatje se odpošljejo v Maribor Albin Lajevic In Zahrastnik, namest gdč. Zalokarjeva Jul. in g. Luka Albrecht. — Radi pomlajenja odborovega članstva predlaga g. predsednik, naj se volitve izvrše po listkih. Po skrutinijH in konštituiranju je bil odbor sestavljen sledeče: Predsednik Franc Luznar, tajnik Josip Lapajne, blagajnik Ant. Sepaher, odborniki Miklavčič Franja, Anton Mahkota, Albin Lajovic, Vilko Rus. — L., tajnik. + Učiteljsko društvo litijskega okraja je zborovalo v Ljubljani dne 13. julija 1920 v prostorih I. mestne deške ljudske šole. Predsednik zborovaice prav iskreno pozdravi in preide na dnevni red. Najprej prečita dopis glede skupnosti s »Slomškovo zvezo, nato pa oriše pomen našega »konvikta« s posebnim ozirom na današnje razmere. Priporoča nam ga tako prisrčno, da se ga hočemo spominjati ob vsaki priliki. Dalje poda resolucije mariborskega učiteljskega društva, katere smo kratko odklonili, kajti za nas je in bo merodajna edino Zaveza! — Načrt šolskega zakona In načrt pravil U. J. U. ter pravila učit društev se sprejmejo v dosedanjem okviru. Nato referirá tovarišica Natalija Ahčinova o temi: »Učiteljstvo in Sokolstvo«. S posebnim zanimanjem smo sledili temu Izbornemu referatu, za katerega se na tem mestu prav iskreno zahvaljujemo tovarišici predavateljici 1 Želimo samo, da bi lepa navodila Tyrševega sistema našla prav mnogo posnemovalcev pri naših mladih in čilih tovarišicah in tovariših 1 — Za tem predavanjem so bile s posebnim navdušenjem soglasno sprejete naslednje resolucije: 1. Litijsko učiteljsko društvo zbrano v Ljubljani dne 13. julija 1920 2 največjim ogorčenjem in vso odločnostjo obsoja podle napade na višjega šolskega nadzornika tovariša E. Gangla. Učiteljstvo mu Izreka popolno zaupanje ter bo tudi znalo z vso resnostjo braniti njegovo čast! Po njegovi poii neumornega dela in pravičnosti je ogromna večina učiteljstva šla, gre in bo šla z njim In zanj! 2. Prav tako se obsoja nesramne napade na vzorna tovariša Jelenca in Dimnika ter se jima izreka popolno zaupanje! 3. Učiteljstvo imej tudi pasivno volilno pravico! 4. Glede javne kvalifikacije se pridružujemo resoluciji ljubljanskega učiteljskega društva. 5. Nadzornik za meščanske šole imej večletno prakso poučevanja na teh šolah I — Na učiteljski kongres v Beograd so se iz našega okraja prijavili: tov. Bezeljak in Lilija ter tovarišici Ažmanova in Kalinova. V učiteljsko razsodišče so bili izvoljeni: predsednik tov. Fr. Zaje, podpredsednica tovarišica Franja Janko-vičeva; prisednlkom Janko Levstik in tovarišica Ažmanova; namestnikom teh dvefi pa tov. Fr. Kozjak in tovarišica Iv. Dolinarjeva. — Tovariš J. Blaganje navdušuje za pristop k tvornici za učila. Omenjeno naj bo, da je naše društvo do-sedaj zastopano s 17 deleži. Prihodnje zborovanje, s katerim praznujemo 30 letnico obstoja našega društva, se vrši v prvi polovici meseca oktobra; dan, kraj in dnevni red zborovanja se pravočasno naznani. P. -I- Šmarsko- rc-caško učii. društvo je zborovalo dne 17. junija na dični Slatini. Predooldne smo prisostvovali umetniškemu koncertu kopališke godbe, a popoldne se je vršil sestanek v učilnici. Udeležba je bila skorai nolnoštevilna: Dar dt>ma ostalih se ie opravičilo. da iih zadržuie nuien posel. Vendar na ie v obeh okrajih še vedno tuintam kak kimavec, ki še ni organiziran. Predsednik pozdravi zbrane ter sporoča. da se ie to zborovanje oreložilo na današnii dan le radi 501etnice sosednega celiske^a učit. "društva. Te redke slavno-sti oriiateliskecra društva se ie udeležila tudi demtacjia našeea učit. društvi, io sicer «ov. predsednik s par tovariši in to-varišicami. Kot novovstooivši člani se prijavijo tov. Kit in Sotošek jun. ter tov. Ukovič. Pozdravi tudi eos^a slovenskega pisatelja dr. Ivana Laha in soproga tov. Pogačuika. "V imenu zborovalcev izreka prisrčni slovo tov. in večletni tainiei Dragi Zaičevi. ki se z iuliiem oreseli v toli zaže-liero Savinsko dolino - - v oriiazne Gotov- Štev. 28. lie. Nai K) spremita sreča, čilost In ljubav ¿o slovenske dece in crude! Nato se č!-taro razni dooisi: Tov. Druzovič nam piše radi koncerta učiteiiskih coiencev in co-jenk iz Maribora na 27. dan julija v Slatini. Isti se ie Dozneie tudi vršil ob^1 leoi udeležbi in splošni zadovoljnosti. Cita se dopis Zaveze, v koiem se naznania, da se bode v počitnicah vršil shod učiteiiskih društev radi orcanizaciie — nai se določno takoi delecati. Pismeno nas pozdrav-lia tov. in nadzornik Hinko Schell. ki se uradno zadržan ta dan ne more udeležiti našeca zborovania. Zaoisnik zadnieca uči-teliskeca zborovania se Drečita in neiz-oreinenien odobri. Prav živahna debata se ie vnela ori razcovoru o »Začetku šolskega leta ieseni ali Veliki noči.« Končno s? naše iskrene* čestitke! — Razpis nadučiteliske službe v Zgornji Šiški. Na trirazredni ljudski Šoli v Zgornji Šiški je razpisana nadučiteljska služba do 10. avgusta t. 1. Prošnje je vlagati pri okrajnem šolskem svetu v Ljubljani. — Učiteljska gospodarska in kreditna zadruea v Celiu. recistrovana zadruca z omeiejio zavezo ima svoi redni občni zbor v nedelio. dne 1. avcusta 1920 ob 8. uri ziutrai v okoliški šoli v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva o poslovaniu zadruce v letu 1919. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenie računskega zaključka za 1. 1919. 4. Volitve v načel-stvo in nadzorstvo. 5. Slučajnosti. — Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču se razširi s šol. letom 1920/21. v dvorazredno. V prva razreda se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili s povoljnim uspehom 5. šolsko leto. Po celem Gorenjskem se za meščansko šolo v Tržiču živo zanimajo in povprašujejo oo dijaških stanovaniih. ki se v Tržiču prav lahko dobe z dobro, domačo hrano in, kar je glavno, po primernih cenah. Vsem, ki nameravajo dati svoje sinove in hčere v Tržič, pa so radi stanovanja v zadreci. bo ravnatelistvo rado Domacalo. Osebno zapisovanje v I. in II. razred se vrši 14. septembra 1920 od 9.—12. Pismenemu priglasu pa naj se priloži izpričevalo in domovinski list. Pripomniti ie še, da se na šoli uči poleg obveznih predmetov neobvezno nemščina, gosli in klavir. Pouk v neobveznih predmetih je brezplačen. Ravnateljstvo. — Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani je podaljšala rok za predložitev proračunov za I. polletje 1920 za en mesec, ker je v pripravi sprememba zakona glede višine vračun-liivih delavskih zaslužkov. Proračuni se bodo razposlali strankam koncem julija in se morajo predložiti najkasneje do 14. avcusta 1920. Samo ob sebi umevno se bodo zamudne obresti predpisovale šele za čas od 15. avgusta 1920 naprei. — Maturanti mariborskega učiteljišča iz I. 1910! Letos obhajamo Ï0 letnico mature. Umestno bi bilo, da bi jo obhajali, in sicer o priliki zborovanja Za-vezine delegacije v Mariboru. Kdor se s tem predlogom strinja, mi naj blagovoli to po dopisnici naznaniti, da ukrenem potrebno! S prisrčnimi tovariškimi pozdravi Fran Golež, nadučitelj v Stranicah p. Konjice. — Konjiški okraj. Za potni sklad (Uč. kongres v Beogradu) so darovali: Po 20 K: Serajnik Lovro, Serajnik Božena, Koser Rudolf, Peterca Marija, Osana Marija, Lehrmann Marija, Pleško Mara, Bercé Katka, Bercé Alojzij; po 15 K: Skok Vilma, Skok Eia; po 10 K: Kržič Janko, Golež Roza, Sernčar Minka, Rav-bar Ivan, skupaj 250 K, zadnjič izkazanih 160, toraj skupno 410 K. Fran Golež. — Slovenska Šolska Matica. Publikacije za 1. 1919 so razposlane. Povzeto poštnino naj poverjeniki razdele na člane in jo tudi od njih iztirjajo. Zaradi visokih tiskarskih stroškov smo morali članarino za 1. 1920 zvišati na 20 K. To naj vzamejo gg. poverjeniki na znanje in v ravnanje. — Grobelno. Veselica, ki jo je priredila Cir. Metodova podružnica za Grobelno in okolico 4. julija, je uspela jako dobro. Ima 2900 K čistega dobička, ki se je odposlal glavni družbi. Vsem, ki so pripomogli k dobremu obisku, se najlepše zahvaljuje odbor. — V gospodinjski tečaj za ljudske učiteljice v Marjanišču, ki traja od 19. julija do 22. avgusta, so bile sprejete sledeče gg. učiteljice: Ahačič Josipina. Dragatuš, Kratnar Marija, Kamnik, Rogl Slavka, Bo-štanj, Vencajz Slavica, Ljubljana, Štrum-belj Pavla, Gor. Sušice, Dokler Marija, Trbovlje-Voda, Brišnik Ana, Orlavas p. Vransko, Klun Nežika, Kušelj ob Kolpi, Nadler Nežika, Ribnica, Sušnik Franja, Iškavas, Divjak Marija, Dob. Bukovec Ljudmila. Črnomelj,» Vardjan Amalija, Metlika. Pirkovič Roza, Kostanjevica, Seme Helena, Polica, S. Ignacija Kerin, Šmihel p. Novomesto. —■ Kmetijskega tečaja na Grmu, ki traja od 19. julija do 15. avgusta, se udeležujejo sledeči gg. učitelji: Kosin Miroslav, nadučitelj, Igavas pri Cerknici, Barle Konrad, nadučitelj, Metlika. Mikolič Lu-dovik. učitelj, Črnomelj, Peterlin Alojzij, nadučitelj, Kočevje, Rostohar Karel, nadučitelj. Cerklje, Grčar Tit, nadučitelj. Tržišče. Jevnikar Lovro, nadučitelj, Št. Vid pri Zatičini. Klanšek Vinko, nadučitelj, Trebelno, Dermelj Mirko, nadučitelj, Viš-njagora, Slapšak Julij, nadučitelj Moste pri Ljubljani, Primožič Ivan, nadučitelj, Mekinje pri Kamniku, Rupret Vinko, učitelj, Zalog pri Ljubljani, Kočevar Franc, nadučitelj, Birčna vas, Koželj Ludovik, nadučitelj, Št. Peter pri Novem mestu. Dognal Ciril, nadučitelj. Dvor p. Straža. Koželj Alojzij, učitelj, Bled. aBBranoiiniessMMgMMMMivM Neodrešena domovina. —r Anton Vo-vk t. V petek, dne 9. t. m. je umrl v tržaški bolnišnici tov. Anton Vovk. učitelj na slov. privatni šoli pri Sv. Jakobu v Trstu, v starosti komaj 27 let. Po maturi je služboval nekaj let pri slov. odvetniku dr. Pretnerju, nato je stopil v učiteljsko službo na Družb ini šoli pri Sv. Jakobu. Pozneje je bil imenovan za voditelja Ciril-Metodove šole v Krminu, po italijanski okupaciji pa je prišel ponovno v Trst, kjer je poučeval na gori omenjeni šoli do svoje prerane smrti. Pokojni A. Vovk je bil izboren učitelj, dobra slovenska duša, skromen in tih; hotel je izkoristiti svoje življenje, z veliko marljivostjo in vnemo se je poprijel ljubljenega predmeta: glasbe. Na konservatoriju Tar-tini, kjer se je učil na klavirju, je dovršil 4. letnik z odliko. V Vramovi šoli za gosli, katero je tudi posečal, dosegel je velike uspehe. — Bratoma tovarišema Ivanu in Karlu ter vsem preostalim iskreno sožalje. pokojnemu Antonu pa sladek pokoj! r Preganjanja učiteljstva. Italijanske šolske oblasti, zaslepljene od strasti nacionalističnega šovinizma, so začele segati po posameznikih v učiteljskih vrstah in jih biti s krivično roko nasilja menda zaradi vestnosti, s katero opravlja slov. učitelj-stvo v šoli svojo kulturno nalogo. V zadnjem času so začele prestavljati protizakonito razne učitelje, da se tako maščujejo za njihovo kremenito značajnost in da morda ugodijo ob enem željam posameznih fanatikov. Sedaj je padla njih nasilna roka na tov. A. Hreščaka, šoskega voditelja v Lokvi pri Divači, kateri je „iz službenih ozirov" prestavljen daleč med hribe, na Vojsko nad Idrijo. Vprašanje seveda je. ali se bo tov. Hreščak uklonil tej nasilni namestitvi ali ne. —r Zveza jugoslovensklh učiteljskih društev v Trstu zboruje v dneh 5. in 6. avgusta s sledečim vzporedom: Prvi dan. I.) Ob 8. uri seja upravnega odbora, 2.) Po seji posvetovanje odsekov. 3.) Ob 16. uri delegacijsko zborovanje. Drugi dan. Ob II. uri javno zborovanje vsega učitelstva Zveze po dnevnem redu, kakor ga določi delegacija. Dne 7. in 8. avgusta je določen izlet v Benetke, kjer si bo učiteljstvo ogledalo mednarodno umetniško razstavo. —r Za goriško in istrsko učiteljstvo. Delegati učit. društva „U. M. N." (oddelek za Primorje), zbrani v Trstu dne 20. junija t. 1. so sprejeli sledečo sklepe: 1) Prizadete deželne oblasti (istrska in goriška) naj v najkrajšem času urede ekonomsko stališče istrskega in goriškega upokojenega učiteljstva. 2) Upoštevajoč neznosne razmere v katere je zašlo učiteljstvo Istre in Goriške, ki ni bilo deležno od 1. maja 1919. sem nobenih poboljškov in sklicujoč se na konkordat, sklenjen v januarju 1920. zahteva, da se skliče nemudoma komisija, sestoječa iz odposlancev vlade in pa posameznih učit. organizacij, ki naj uredi prejemke v soglasju s splošnim podraže-njem vseh življenskih potrebščin, a obenem naj se nakažejo učiteljstvu mesečni predujmi v sledeči izmeri: a) 200 L za ne-oženjene (neomožene); b) 250 L za učitelje (ice )z 1 ali 2 družinskima članoma; c) 300 za one, ki imajo več ko 2 družinska člana. Toliko definitivna ureditev, kolikor tudi predujmi naj se nakažejo za ves čas od 1. januarja 1920. —r Učiteljstvo sežanskega okraia ie zborovalo dne 10. iunira t i. na Opčinah: predsedoval je tov. Albin btrekelj. Zboro-vania se ie udeležilo leno število tovarišev in tovarišic. To je vse hvale vredno, zakaj razen izjemoma zadržanih, kateri so se tudi oprostili so se vsi odzvali povabilu na tako yažno zborovanie. Nekdai obstoieče »Učitelisko društvo za sežanski okrai«, ie bilo ored šestnaistimi meseci potom oblasti razpuščeno: zato ie bilo treba poskrbeti. da se učitelistvo zooet združi. — Na zborovaniu smo si naiorei izvolili orovizo-rični odbor, kateri le spreiel nalogo, da sestavi. oziroma preuredi pravila nekdanjega društva v zmislu sedanjih razmer in jih čimprej predloži oblasti v potrdilo in odio-britev. — Taiko smo Dostavili društvu zo-petni temelj. Nato je predsednik omenil »Delavsko zbornico in vstop vaniio. Glede razpravljanja o tei stvari, ie predsednik dal besedo tov. Hreščaku. Tov. Hreščak i obširno poročal, kai ie pravzaprav »Del. zbornica« poročal o nalogah in dolžnostih „Delavske zbornice", katera zastopa interes vseh razredov, podpira delavsko maso moralno in fizično ter ii ie nekaka pred-straža k evoluciii na splošno, zakai »Del. zbornica« ščiti izkoriščane in zatirane, ne da bi se soodtikala ob narodnost. To ie tisti vzvišeni čin. katerega zmore edino »Delavska zbornica«. — »Res ie. — ie rekel tovariš — morda se nam bo v narodnem oziru godila krivica, ali od »Delavske zbornice« bomo -zahtevali in ona bo posredovala. da odpravi eveotuelne krivice in diference: ona nam bodi tisti pravičen sodnik, ki sodi vestno in DTavično!« Pri glasovanju se ie izjavilo vse učitelistvo enoglasno za pristop v »Delavsko zbornico«. —r Tržaško učitelisko društvo ie zborovalo v torek, dne 6t t. m. na Opčinah. Zborovanja so se udeležili kot gostje mnogi učitelii in učiteljice iz sežanskega okraia. Prva točka dnevnega reda ie bila izvolitev delegatov (ini) za delegacilsko zborovanje „Zveze", ki se bo vršilo v avgustu mesecu v Trstu. Predsednik tov. Daneu otvori zborovanie. pozdravi vse navzoče, posebno še tovariše-eoste in se snomni v toolih besedah ookoineea tovariša Josipa Korena, bivšega voditelia šole na Proseku. Prehajajoč na dnevni red ooozori navzoče, da ima društvo glasom »Zvezinih« oravil oravico. da izvoli 15 de-legatov(inj). K sledeči točki dnevnega reda povzame besedo tov. Germe'« predsednik »Zveze«, ki opozori učiteljstvo na razne slučaie težkih orevaniani posameznih tovarišev od strani šol. oblasti, ki pomenijo neko brezpravno razdobje, v katero je nenadoma zašel naš stan. Učiteljstvo, ki je izpostavljeno tem udarcem, mora protestirati in to še posebno zato, ker imajo ti ukrepi oblasti samo politično ozadje in trpe pri tern popolnoma nedolžni ljudje. — Predlaga tozadevno resolucijo, ki naj se predloži kompetentnim faktoriem. K besedi se osrlasi tov. Pahor, ki posebno temeljito osvetli zadnii slučai nezakonitega premeščenia tov. A. Hreščaika iz Lokve. Tovariš Hreščak ie žrtev nasil/ia. ki mu ga ie storila deželna oblast na podlagi neugodnih informacij, ki iih ie bila svoi čas izdala voiaška oblast. Predlaga k resoluciji. ki fo ie predlagal oredsrovornfK nekatere dodatke, kar vsi oričuioči odobriiio in se snreime končno enoglasno resoluciia na Gen. civ. komisariiat. —r Občni zbor »Učit društva za po. stoinski okra?«. Dne 2. iuliia 1.1. se te vršil v šoli v Postoini ob 10. uri dopoldne iako dobro uspeli občni zbor »Učit. društva za pcstofnski okrai«. Obisk ie bil kliub slabemu vremenu oolnoštevilen. Predsednik tov. J. Šrai ie v svojem pozdravnem govoru izrazil svoie veselje nad tako leoim številom udeležencev, predstavil ie vladnega zastopnika, okr. šol. nadz. g. Koci-iančfča ter ie izrazil svoie. kakor tudi vseh zborovalk in zborovalcev posebno veselje, da se ie občnega zbora udeležil tudi naš vrli boievnik tov. A. Germek, predsednik »Zveze«. Vsi udeleženci so ga burno pozdravili. Predsednik poudarja, da je le v organizaciji moč in zato bo tudi učitelistvo le tedai zmagalo, ako bo sleherni zastavil vse svoie moči za orocvit šole in izboljšanje svoiega stanu. Od zadniega občnega zboira ie društvo zelo napredovaio. kaiti društvo in organizaciia šteieta 98 aktivnih učiteliev in učteliic ter 6 upokoiencev. to-rei razun 2 ali 3 žalostnih iziein. celokupno učitelistvo našega okraia. Društvo samo pa šteje 87 aktivnih učiteljev in učiteljic in 3 upokojence. Društvo ie forei od svoiega početka sem sedai najmočnejše. Društvo oz. odbor ie po velikem trudu dosegel izenačenje 10 % voinodrag. doklade. Odbor ie tudi zaprosil skupno z logaškim okrai. učiteljskim društvom ori gen. civ. komi-sariiatu. da se učitelistvu z ozirom na to. da ie prevzel vsa dela bivšega dež. odbora kraniskga. Goriški dež. odbor, v čigar upravno oodročie s; adata zato sedai tudi šolska okraia Logatec in Postoma, nakažejo našemu učiteljstvu s 1. majem 1919. take opravilne doklade in stanarine, kot iih nreiema goriško učitelistvo. Rešitve še do danes ni. Glede pristopa učiteljstva postojnskega okraia k »Delavski zbornici« se ie vnela dališa debata, v ¡katero so posegali s krepko besedo zlasti tov predsednik. Požar in Lamoret. Tov. Kmet iz-iavi v imenu učitelistva vipavskega sodnega okraia. da ie to za pristop, ker vidi omenieno učitelistvo v »D. z.« veliko bo-riteliico za šolstvo, zlasti še za zatirano slovensko šolstvo. Tudi tov. Germek poudarja ponovno, da moramo pristopiti, ako hočemo veliati kot moč pred oblastjo. — Zlasti kremenito je poudarjal solidarnost delavstva z učitelistvom. Sledilo ie glasovanje po listkih. Izid glasovanja ie bil nepričakovan — 80 glasovnic z „Da" in le 2 z »Ne«. — V novi odbor so bili izvolteni: Šrai J^nkr. Požar VI., Lampret Foit,. Kenič. Kopač L.. Čenčič J. Kmet H. — Za namestnike na Horvat. Burni k ter Volk. Ker bo morda dež. učit. konferenca v Trstu meseca sept. prosi g. nadz. da bi občni zbor imenoval dva delegata. Izvoliena sta bila tovariša Šraj in Vadnal. Pri slučajnostih ie mnogo tovarišic in tovarišev izreklo svoia mnenia napram čudni razvrstitvi službenih Dreiemkov. Vladni zastopnik g okr. šol. nadzornik nove. da se službena leta šteieio od dneva prve nastanitve in ne od definitivosti. Vsako nepravilnost glede službenih Dreiemkov bo skušal uredit' ori oblastih odbor, do katerega nai se sleherni obrne. Udeleženci, zlasti tov. VI. Požar, so se spomnili žalostnega coložaia upokoiencev. Tudi za te se hoče društvo zavzeti. Glede predložitve novih učnih načrtov ie bila spreieta sledeča resoluciia' 1 Nemogoče ie sestaviti podrobni učni načrt v zmislu predlaganega učnega načrta v tako kratko odmerjenem času. 2. Potrebno ie za vsako kategorijo šol sestaviti posebei enotne načrte in ti nai se. na zato nalašč sklicani uradni konferenci, še enkrat oretreseto in odiobre od vsega učitelistva postojnskega okraia. 3. Dose-danie kr.iige naj ostanejo v rabi toliko časa dokler se ne sestavilo nove. Zato se predložili aosedanii predelani učni načrti. Ob pol 4. uri popoldne ie predsednik zakliučil zborovanje __ Šolske zvezke skarna zopet na razpolago in sicer L-1 do L-5, L-11 in L-12. Šolskim vodstvom priporočamo, da jih naročajo za novo šolsko leto ie sedaj, ker ni izključeno, da bodo cene radi velikega pomanjkanja papirja pozneje višje. USTNICA UREDNIŠTVA. Prof. F. B.: Predmetna debata se ie v „Nagem Glasu" že tako razvila, da je postal poslan članek brezpredmeten. — K. v Prekmurju: Vaš članek je bil namenjen za današnjo številko. Na Vašo željo ga sedaj odložimo. — Savinjsko učiteljsko društvo: Vabilo ie že prepozno za to številko. — Novo mesto, H. J.: Vaši želji ne moremo ustreči. — Tov. F. P.: Na Vaša vprašanja Vam ne moremo odgovoriti, ker se vesti od dne do dne lzpreminjajo. Ko dobimo točna poročila, jih objavimo v listu. Pozdrav! Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Marolt Last in založba »Zaveze jugoslovanskega učiteljstva*. Tiska „Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Razpisi učiteljskih služb. št. 1802. okr. šol. sv. Razois učiteljskih služb. V novomeškem okraiu se razpisuieto naslednia mesta v stalno popolnitev: 1. Nadučitelisko mesto na šestrazred^ ni deški liudski šoli v Novem mestu: 2. Na trirazredni ljudski šoli v Črmoš-n5icah 11. in III. učno mesto: 3. Učitelisko (voditeljsko) mesto na enorazredni ljudski šoli v Dolžu. Pravilno onrenlliene prošnje ie vlagati oo predpisani službeni poti do dne 4. avgusta 1920 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet v Novem mestu. dne 3. iuliia 1920. Predsednik: Dr. Vončina s. r. Št. 939. Razois nadučiteljske službe. Čadram. pošta Oplotnica. 6-razred-nica. službeno stanovanje, katol. verouk. Onremliene prošpie ie vposlati do 8. avgusta na tamkaišnii krami šolski svet. Okrajni šolski svet Konjice. dne 4. iultia 1920. Predsednik: Trsteniak s. r. Št. 87/1. Razpis služb učiteljic ženskih ročnih del. Služba stalne učiteljice ženskih ročnih del za šole v Lembergu. na Sladkirori in v Kostrivnici. Pravilno opremliene prošnie ie poslati službenim potom do 15. avgusta 1920 okrajnemu šolskemu svetu Šmarje v Celju. Okrajni šolski svet Šmarje v CeHu, dne iuliia 1920. Predsednik: Žužek s. r. Št. 158. Razpis mesta učiteljice. Slivnica pri Celiti, štirirazrednica. služba učiteljice. Postavno opremliene orošnie ie vposlati službenim potom na kraini šolski svet v Slivnici ori Celiu do 15. avgusta 1920. Okrajni šolski svet Šmarje v Cehu, dne 4. julija 1920. Predsednik: Žužek s. r. Štev. 1313. Razpis. Na dvorazredni ljudski šoli v Doleh se razpisuje v stalno nameščenje naduči-teljska služba. Pravilno opremljene prošnje je vlagati do dne 10. avgusta 1920 po predpi- [ sani službeni poti. Prosilci, še ne stalno nameščeni v javni ljudskošolski službi na bivšem Kranjskem morajo dokazati dr-žavno-zdravniškim izpričevalom, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. Okrajni šolski svet v Litiji, dne 11. VII. 1920. Predsednik: Podboj s. r. Štev. 1142. Razpis učiteljskih služb. Na dvorazredni ljudski šoli v Bušeči vasi se razpisuje v stalno namestitev nadučiteljska služba, razven tega tudi učiteljski službi na petrazredni ljudski šoli v Št. Jerneju in na dvorazredni ljudski šoli v Bušeči vasi. Pravilno opremljene prošnje je vlagati d(o dne 10. VIII. 1920. po predpisani službeni poti. Prosilci, še ne stalno nameščeni v javni ljudskošolski službi na bivšem Kranjskem, morajo dokazati z državno-zdravniškim izpričevalom, da so fizične popolnoma sposobni za šolsko službo. Okrajni šolski svet Krško. dne 11. VII. 1920. Kruta smrt nam je nenadoma ugrabila našega ljubljenega Romana, ki je v soboto, dne 24. t. m. mirno v Gospodu zaspal. V Ljubljani, 26. julija 1920. Žalujoča družina ANDREJ ŠKULJEVA.