Katolisk cerkven list. Danica iasliaja I., 10. in 20. dne vsaeesa mesca na celi poli. in vt Ija po pošti za celo leto .1 e 1 «1.. za pol leta 1 J«l. Mikr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 ffld. b*U kr. in na pol leta I «ld. 30 kr.. ako uni .tne\i zadenejo v nedeljo ali praznik. i/.i.l.- l»ame.. .lan poprej Tečaj \8\. V Ljubljani 10. malega travna 1S(>(>. lAst 11. Cerkveno izobčenje pa osorfa ttozja. Na ugrabljenem cerkvenem premoženju je proklctje; to nam spričuje zgodovina. Sest sto in trideset rodbin je bilo na Angleškem obogatelo po naropanem samostanskem blagu, ali pred nekaj leti jih je bilo samo šc štirnajst v posestvu njegovem. V nekterih teh rodbinah je strašno razsajala nesreča, zdaj tako, zdaj tako, zlasti bleda smert se ni mogla ločiti njih hiš. Tudi se neki na Angleškem le enkrat ni zgodijo, da bi bili trije rodovi, to se pravi, oča, sin in vnuk vživali premoženje, ktero je bilo pred cerkveno. To je p rok le tje cerkvenega ropa! Enako prokletje tare tudi preganjavce apostolskega sedeža; da je to res tako, naj govori zgodovina. Mnogo jih je namreč, ki menijo, da je Bogu malo mar, da bi papeža, svojega namestnika varoval, ter da je le igrača izobčenje, s kterim kaznuje cerkev svoje sovražnike, in slaba pšica, ki ne rani nevarno. Takim utegne zgodovina čudo storiti. Ali je res izobčenje, kterega zadene, slaba pšica ali ne, sodili bomo, ko prevdarimo to-le. Cerkveno izobčenje, ali kazen, ki pahne koga iz družbe kristjanov ter ga oropa navadnih duhovnih dobrot, je meč v cerkveni roki; ni ga nam treba zagovarjati; pravica je, kakor vsaka druga, ki jo ima kaka gosposka, ker Bog sam je rekel: „Kdor sovraži vas (cerkvene služabnike), sovraži mene (tedaj Boga)," gotovo to tudi vidno z djanjem poterjuje. Pre-derzneže, ki taje neumerjočnost, nebesa in pekel, ostra-šile bodo vsaj časne kazni, in sicer njim v prid. Ako bi tedaj take hudobneže, ki se ne menijo za večnost, zadelo izobčenje in časno gorje, ktero ono rodi posebno izobčenim kraljem iu velikašem, — bodo li sami in drugi še govorili, da moč cerkvenega poglavarja je prazna reč, da Boga cerkev malo skerbi? Nesrečne nam popisuje zgodovina take vladarje, kteri so bili izobčeni; zavergel jih je Bog kakor Sa v 1 a; nesreča je terla njih rod in še celo ljudstva so morale hudo terpeti zavoljo njih. V izbi kralja Baltazarja je bila roka zapisala: Mane, Tekel, F are s, to se pravi: dnevi tvojega vladanja so sošteti, prelohak si bil spoznan na vagi Božje pravice, razdelilo se bo tvoje kraljestvo med tvoje sovražnike. Kaže se, da te besede niso še zbrisane; še utegnejo veljavo imeti, kajti še zmirom se očitno spolnujejo nad vsemi vladarji, kteri stegujejo pregrešno svojo roko po kakem maziljencu Gospodovem. Ob kratkem nam povedo zgodovino najhujših preganjavcev Kristusove cerkve. Cujmo o nekterih. Filip Lepi, francoski kralj, ni samo ropal cerkve, ravnal je tudi kaj zaničljivo s papežem Bonifacijem VIII; dal je na zadnje še celo umoriti starčeka. Bil je zato izobčen in glej, kmalo se je pokazala kaznovavna roka Gospodova. Priderlo je do Vsega mogoč nega izobčenje, ktero je bil izgovoril umirajoči Bonifaei, če ga je tudi sila zatirala: bilo je prcpravičtio, da ne bi bilo poklicalo jeze Božje nad pregrešnega kralja iu nad ves njegov rod. Umeri je Filip; nekteri pravijo, da je bil s konja padel in se ubil, drugi pa terdijo, da je hiral in hiral in da ga je na zadnje umorila huda vest, ki ga je pekla noč in dan; pred ko ne. je umeri brez cerkvene pomoči. Skusiti je moral tudi sramoto v svoji rodbini, da so bile njegove tri sinahe od svojih lastnih mož prešestva obdolžene in obsojene. Možitev njegove hčere Izabcle je napravila stoletno vojsko z angleško vlado. Njegovi trije sinovi so umcrli vsi brez sinov in tako je usahnil in zameri njegov rod. Pri vsem tem je bilo še vladovanje tega kralja francoski deželi korenina mnogega in dolgega terpljenja, cerkvi pa za-čc" k homatij in kratenja njenih pravic. Komu pač ni znana osoda izobčenega nemškega cc-sarja Henrika IV? Ta mož jc moral vse preterpeti, kar more preterpeti človek kot oče in kralj. \ vcdiicm prepiru s svojimi nasprotniki je moral doživeti žalost, da sta se lastna sina, Konrad in Henrik, proti njemu uperla. Primoran je bežal pred svojim sinom Henrikom, vlačil se je iz mesta do mesta, prišel je na zadnje v Litih, kjer je na nagloma uinerl iu sicer popolnoma zapušen, kajti dobri so se ga ogibali, ker je bil izobčen, hudobni so ga pa sovražili, ker je bil premagan. Pulili so se še za njegovo truplo: nekteri s,» jra hotli z vso Častjo kot cesarja pokopati, drugi so si pa prizadevali, da bi mu cerkveni pogreb ubranili. Njegov sin Henrik V jc bil zadnji njegovega rodu. I "meri je za neko rakasto oteklino, močno sovražen, slabo ljubljen, malo objokovan in čisto nič obžalovan. Bog je bil pahnil to rodbino s cesarkega prestola. Tudi cesar Oton IV je nekaj časa vladal nemško cesarstvo; ali ravnal je tako, tla je bil izobčen: kmalo potem so ga pregnali iu odstavili. Niso se več menili za nj ne njegovi tovarši ne njegovi nasprotniki: čisto zapušen je končal svoje življenje. Ž njim je ugasnila mogočnost njegovega rodu, ki je krepko a kratko svetila. Kaj pa je bilo s slavno rodbino Hohenstaufcn-sko, ki je prekosila vse drugo nemške carske rodove v moči in imenitnosti? Kden iz te rodbine je bil Friderik II. — Ta je živel skoro neprenehoma v prepiru s papežem. Večkrat jc bil izobčen : vse keršanstvo ga jc sovražilo zavolj njegovega hudobnega ravnanja. Ko mu je vsako početje spodletelo in ko je pol sveta ztne-del, popustiti je moral krono in življenje. Devetnajst let poznej je izmeri njegov rod; zadnjega iz te rodbine so deli ob glavo. sreča Cesarja Lu do vika Bavarskega ni izučila ne-č-a njegovih prednikov; posnemal je Henrika IV in Filipa Lepega: zato jo bil izobčen. Na nagloma ga je zam«Tt lia mk«-m sprehodu. Njegova smert je bila začot**k žalostne razpertije v Nomčii. K«idbina tega si oer junaškega vladarja bi bila utegnila boljše osode vredna biti, ali vendar j«» jo Bog zavergel ter izročil kraljev«, palico drugi zvcsteji. Tako je pravica Božja zatcrla na Nemškem tri mogočne rodbine zaporedoma, krepko pa jc čula na Habsburškem rodu, kteri je bil vedno zvest Kristusu in njegovi cerkvi. < »b varoval i so si prestol vladarji iz te rodbine, ki je bila s časom ena naj imenitniših rodbin cele Evrope in še danes vlada a v s t r i j a ji s k o e e s a r s t v o. — Enak nauk bi nam utegnili tudi drugi izobčenci dati; tako nekteri kralji Francoskega in družili dežel. Kaj pa Napoleon I, veliki premagovavec, kaj je bilo ž njim, potem ko se je lotil očeta keršanstva? Komu ni znati njegov žalostni konec? Iz dna atlan-škega morja, dve tisuč milj od tistih dežel, čez ktere je prej gospodaril, so vzdiguje skala, ki :.iu je bila ječa in grob. 1'merl je v pregnanstvu in tudi njegov sin je umeri v pregnanstvu. Nekega dno so ga opomnili, da ga bo papež izobčil, če ne bo jenjal tako gerdo ravnati z njim. Napoleon jim pa reče na to: „Bo li c e r k v c n o i z o b č e n j e storilo, da bo moji m v o-j ako m orožje padlo iz rok?" Pa glej . posmehovanje jc postalo resnično. Na Kuskcni je njegovim nesrečnim, izstradanim in premra-ženiiii vojakom v resnici orožje popadalo iz rok. To pa je bil še le začetek njegovega pada in konca. Premagan je večkrat zaporedoma: obiskovala ga jo nesreča za nesrečo, dokler ni bil rešen, kakor je znano. Sam je spoznal vzrok svoje osode: močno jc zato iskal in si prizadel, da hi so spravil s papežem, s kterim je tako gerdo ravnal. In zdaj se zmodrite in bodite previdni vi kralji, ki sodite zemljo! Pregovor pravi: „A k o kralji neumno ravnajo, mora ljudstvo torpeti." Ker so očetje manj ali več t idi sami krivi zmot svojih vladarjev, jo tedaj pravično, da se tudi kazni dele. Ko jc zamerla rodbina llohenstau-h nska. zgubila je cesarska krona vso ime in vso slavo. V i 1 j e m II o| a n d s k i ji ni mogel več spoštovanja pridobiti: zapustiti je moral mesto Ftreht, ker s kamenjem s.» ga mehčanje pognali od ondot: ubili so ga nazadnje kiiiotj« na begu. Krono nemškega cesarstva so ptujcu za denar prodali: Nemčija pa je prišla popolnoma v sram« to ii, razkosali so jo. Nemško cesarstvo se jc tačas zvalo -»veto rimsko, in jo bilo vstanovljono po keršaiiskih postavali. i pripravlja -»-bi pogubo. |',o li kazen Laške deželo in njenih vitezov izostala? Nikakor ne! Gotovo ostanejo besedo s\-. pisma t Pridg. 'J. 11.,: ..Blagoslov očetov zida otrokom hiše. mat- rina kletev jih jim pa podira." Bla-goslov maten- sv. t Vrkvc donaša srečo in blagor vladarjem in n trodo.n. preganjanje in zaničevanje >v. t Vrkvc pa jim rodi nesrečo in pogubo, i Po Kath. Volk-blntt. i Moriveo pa spovetinih. (Ceski spisal Viics. Jitulc; poslovenil De/.elanov.) (Dalje.) Za žalostnim vclicim petkom je prišla velika sabota. Kdo neki se ne veseli njenega radostnega večera? Zvonovom, ki so v tihi žalosti molčali dva dni, razvežejo se zopet radostni jezici. „Slava Bogu na višinah!" To je glas. ki vabi verno množico v svetišče, naj pride obhajat sveti spomin, naj pride k molitvam, k slavnosti, v kteri okreva zemlja, posvečuje sc ljud in množi ne-beščanom radost. Vsako kristjansko serce prepeva ,,Aleluja," saj Kristus, naša nada, naš Odrešitelj je vstal od mertvih, iz groba, a odpori človeškemu rodu duri do večnega življenja v nebesih. Kadosti, hvaležnosti in ljubezni so polna verna serca, tako da sc nehote pridružijo zastavi, okoli ktere se o taki priliki zbira verno ljudstvo, da bi združeni slavili zmago, ktero je kralj vse slave v boji zoper trohljivost, smert in greh hudiču iztergal iz pesti. Zato so vse cerkve natlačene in radostno prepeva vsak jezik: Aleluja!" Sercc jc moralo veselja poskakovati temu , kdor je bil veliko saboto 1794. leta v Dublinski cerkvi Matere Božje in vidil sveto pobožnost na tisuče in tisuče zbranega ljudstva. Govornik je bil v tej cerkvi nam znani mladi duhoven Patrik. Izmed gospodov, ki so v dolgi versti šli po cerkvi, gledalo je vse na Patrika. Obličje um je bilo danes nenavadno bledo, iz oči pa mu je švigal čuden plamen. Ves dostojen jc Šol med svojimi brati; noga sc mu je sicer dotikala tal, ali duh in misli so mu vzplavalc nad zemljo. Vidilo se je na njem, da v svoji vroči molitvi bi tako rekoč rad prisilil Gospoda, naj bi mu dal, česar prosi. — Lchko je to uganil vsak, kdor ga je le vidil. Saj ni bilo čuda, da je po tolicih trudili obledelo lice duhovniku, ki je žalostna bratova ostala tako hudo ranila mu sercc. Kdo neki bi so. čudil , da je ravno zdaj gorečnejše molil, nogo druge krat« ? Saj jc imel za kaj hvaležen biti Gospodu. Sejal jc na lcci v postnih propovedih in te so rodil«' stoteren sad. Imel jc pa tudi za koga prositi Boga. Na sto in sto duš so jo priporočalo njegovi nnditvi. Na sto in sto dušam je bil spovednik; za nje je obljubil moliti. Imel je pa še pobito mater, ubozega brata v ječi. Kdo bi se teilaj čudil, ker jc s takovo gorečnostjo, kakor se je vidilo, dvigal sc nad zemljo in pošiljal svoje prošnje Bogu. Večernice so bile pri kraji; župnik in drugi duhovni so bili že odšli, duhoven Patrik pa je še ostal v cerkvi in molil šc skor četert ure v kapelici pri naj Svetcjšem. Ljiuljc so odšli iz cerkve in tiha noč se je združila sc svot«» tihoto v Gospodovem domu. Naposled vstane tudi duhoven Patrik in kakor navadno, zavije jo naravnost pr«iti domu. Toda komaj jc na ulici, kar stopi nesmelo k njemu nekak mož, ves zagernjen v plašč in poljubi mu roko, potlej pa ga jo spremil tlo farovža. Ta mož je bil tisti tujec, ki je včeraj tako dolgo časa molil v cerkvi pri križi in še lc takrat stopil k spovednici, ko ž«' nikogar ni več bilo v cerkvi. Nikomur ni bil znan, • i • donos ga pa celo cerkvencc ne bi več spoznal. Imel je drugo obleko, obraz pa mu je krila ponarejena brada. Pro«l larovžem so je kar ustavil, kakor bi se bil bal in premišljeval, ali bi šol vanj, ali ne. Pa duhoven Patrik ga jc pohlevno prijel za roko in njegova prijaznost jo pot«»!ažila ga. Tujec stopi v larovž. Nekako derzno in na širok«) jo šol po stopnicah. Duhoven Patrik je šel pro»l njim, tla mitje svetil. Stopivši v sobo, zaklene duhoven duri. potlej pa sta se začela pogovarjati in pogovor j«* trajal dolgo časa, do terde noči. Kaj sta imela? Zakaj sta tako živo bosedovala, in tako dolgo časa? To je ostalo večna skrivnost; za-njo ni vedil ni iče, le Bog in onadva. Gotovo so bili važni in pomenljivi pogovori. Duhoven Patrik bi bil moral še tisti večer iti k nečemu bolniku, ali poprosil je svojega tovarša naj bi mu prevzel to opravilo, ker mu ni mogoče odložiti začetega dela. Poslednjič pa, malo pred polnočjo, odpre se še le kaplanova izba, tujec se prikaže na pragu, za njim pa duhoven se svečo. Tiho sta šla po mostovži, po stopnicah doli in potlej do vrat. Čestiti duhoven odrine zapah, odpre in stopi na prag; roke je dvignil, pa odperl oči na tujca, kakor bi ga hotel prositi kaj. Ali ta buti z nogo ob tla; pobesil je oči; zavertil glavo, pa skočil na ulico in izginil v temni noči. Duhoven Patrik je Še nekoliko postal na pragu in gledal za njim. Šc le, ko potihne glas tujčevih stopinj, oberne se duhoven, zapahne zopet duri in počasi koraka v svojo sobico nazaj. To je bila že druga noč, kar ni bil stisnil očesa. Sercc mu ni dalo nikakoršnega miru. Ali je hodil po ozki izbiei, ali pa pal na kolena pred Božjim križem, vzdvignil roke in začel točiti vroče solze, goreče moliti in prositi usmiljenega Boga. Veliko nedeljo se odpre cerkev Matere Božje zgodaj zjutraj, še predno se je bilo razdanilo. Ljudje so ob-stopili spovednice in duhovni so pričeli sveto Božje opravilo. Pa kaj neki to? Patrikova spovednica je bila prazna! Ljudi se je vse terlo okoli nje, Patrika pa ni. Čakali so ga, ali ker ga le ni bilo, šel je stari cer-kvenec na njegov dom; hotel je vediti, zakaj ga ni. Ali kako seje prestrašil, ko je stopil v izbieo! Trikrat je poterkal, pa nihče se mu ni oglasil, odterznil je tedaj duri nekoliko — odperl jih na stežaj, pa glejte: duhoven Patrik jc klečal pred križem, v nezavesti. Cer-kvenec je kar planil k njemu, pa precej spoznal, da duhoven še živi, ali ranil ga je bil inertvoud. Dobro je bil izveden v takovi nesreči, zato urno plane po vode, ter začne močiti gospoda, da bi ga prebudil iz omedleviee. Obneslo se mu je. Duhoven Patrik je toliko okreval, da gaje mogel ccrkvenec položiti na posteljo. Odgovarjati vprašanju, kaj in kako mu je, tega zdaj ni bilo časa. Verli starček je naročil staremu slugu, naj ostane pri gospodu, sam pa je netegoma hitel k zdravniku, od ondot pa k bogaboječi kaplanovi materi. Predno je bilo četert ure, že sta bila oba, zdravnik in mati pri bolniku. Zdravnik je precej spoznal, da je to huda merzlica. Mati se je hudo vstrašila, pa vendar je skrivala svojo bolest in priporočala sina Bogu ter težko čakala, kaj bo naročil zdravnik, da bi precej pripravila in preskerbela vse. Duhovnikom in svetu v cerkvi je oznanil cerkvenee, kaj se je pripetilo. Vse je jokalo, duhovni pa so prihiteli k bolnemu bratu. Skerbna mati je sedela pri postelji. Roke je imela vzdvignjene, kakor bi molila in pazila je na svojega ljubčeka tako, da se še genil ni, da ne bi bila vidila. Ravno je dremal. Duhovni so spoznali, da zarad bolezni ni mogoče govoriti se svojim duhovnim bratom, zato so skerbno in žalostno mater le tolažili se serčnimi besedami, pa odšli nazaj na svoja opravila. Vročina je hudo kuhala bolnika in kmali je začel blesti. Njegove besede so se tikale najbolj le brata. Pa da-si mil jih jc bolezen pokladala na jezik , vendar so bile besede važne; serčno se jc namreč bolnik ra-doval, ker mu je brat nedolžen, in, ako umerje, njegova nedolžna kri bode tožila hudodejnika, ki je oskrunil svoje roke v tuji kervi. Mater je to jako jako potolažilo, da-si je dobro vedila, da se ni dosti zanašati na besede, ki jih blede bolnik v hudi vročini. Saj te besede je vzel tako rekoč njej iz serca, v njenih persih so bile doma, in da so resnične, za to bi bila dala glavo. Molila je za svoja sina; molitev jej je lajšala bolest in z molitvijo je svoje gorje Bogu posvetila v dar. Die nego uro se je duhoven Patrik v nezavesti in hudi vročini ali veselil ali pa žaloval. Prinesli so 11111 zdravil, kakoršnih 11111 je bil zapisal zdravnik. Cez dolgo časa še le seje prebudil bolnik, spoznal je, kdo sedi pri njem in spomnil se, kdo je bil pervi pri njem. Divji obrazi so mu začeli plesati pred očmi in vnovič je tako rekoč ostermel. Pa skerbna mati ga je ljubeznjivo potolažila in podala mu zdravil, ki so mu kmali vsaj nekoliko ohladila kri. Tudi ozir na mater ga je upokojil in okrepčal. Prosil je za križ in serčno ga je poljubil, materi pa jc stisnil roko, potlej pa zaperl oči in zaspal. Dremal je nekoliko mirnejše, pa ne dolgo časa. Iz posameznih njegovih besed se je vidilo, da le na brata in na mater misli v svojih sanjali. Mater j«- tolažil, bratu pa obetal večno plačilo v nebesih pri Bogu, ki vidi njegovo nedolžnost iu bode gotovo poplačal jo. Ob sedmih je pozvonilo k sveti maši; služil bi jo bil duhoven Patrik, toda bral jo je namesti njega in zanj neki drug duhoven; Patrik pa seje bil ravno takrat prebudil in spametoval. To je mater jako potolažilo. Vidila je, da so se mu misli nekoliko razjasnile. Precej je začela ž njim pogovor, kajti bile so jej na sercu njegove besede v nezavesti, ker so se tikale bratove nedolžnosti. Reva bi se bila rada prepričala, zato ga j«.' spomnila na nektere posamezne besede: vprašala ga je in prosila, naj bi jej povedal, ali je res brat nedolžen in od kod to ve? To vprašanje 11111 je bilo strela iz jasnega; skoro bi ga bilo trešilo v obup. Ves prestrašen je na vso moč začel izbijati materi sanje, ki mu jih je bila vdala merzlica. I'boga mati je začela jokati: tudi sin je jokal ž njo. Na enkrat se jej je skalil sladki up, premogla jo je ljubezen do revnega sina v ječi: čisto se je bila spozabila, da je pri bolniku, da se je treba varno obnašati pri njem. Silila je va nj se solzami, prošnjami in zdihovanjeni, saj je vendar moral kaj vediti o bratovi nedolžnosti. Ni mogoče popisati, kakova bolest jej je tergala serce, ki je bilo že tako čisto on* -moglo od same žalosti. Gotovo bi bilo počilo od pr« velike bolečine, da ne pošlje Bog še o pravni ča>u pomoči in v tolažbo vidnega angelja varha. Ta je bil vladika sam. Po bliskovo je Šlo po vsem mestu, da je zbolel propovednik v šent-Peterski cerkvi. Izvedilo se je tudi na vladikovem domu. Tajnik je dobro vedil. kako vladika čisla duhovna Patrika, zato je kar nevtegoma oznanil njegovo bolezen višemu pastirju. Blagi vladika je bil svojim duhovnom pravi oče. Geslo so mu bile besede sv. Pavla: „Kdo iz vas oslabi iu bi jaz ne oslabel? Kdo se pohujša, in bi mene ne peklo?4* Sent-Peterska župa ni bila daleč od vladikovoga sedeža. Kar plaSč je vzel in hitel k svojemu bolnemu izbornemu duhovnemu sinu. Prišel je bil ravno o pravem času. Njegov prihod iz nenada je potolažil sina, potolažil mater in ustavil začeti boj. Sloveči vladika je izvedil, kaj je bilo krivo bolestnemu prikazku. Nekoliko serčnih besed iz njegovih milih ust je upokojil«! sina in mater. Obljubil je, da hoče po zdaj sam skerbeti za bolnika. „Vi mila mati!" tako je rek«-| bogaboječi ženi, vi sami terpite dosti. Kakor vidim, gospod Bog noče, da bi v tej bolezni vi sami stregli bolniku. Vaša žalost bi mu bila Škodljiva. Dovolite mi — iu za to imam pravo— da vas nadomestim, hočem mu biti oče; vaš Patrik je moj sin. Dam ga prenesti na svoj doiu in sam bom cul pri njegovi postelji." Mati se je vergla vladiku pred noge in serčno se mu je zahvaljevala za toliko ljubezen. Vladika jo je blagoslovil in odšel. Predno je bila ura, že jc bil duhoven Patrik na vladikovem domu. (Dalje nasl.j |m» Sforeitsii pmi in ti opisi. Is Ljubljane. 20. u. m. smo dobili iz Amerike |Cpi\v Wing in Minesota 1. sušca» prijazno pismo, v kterem nas častitljivi starček, g. misijonar Fr. P i re, polni hvale do svojih nepozabljivih prijatlov in radodarnih rojakov poterdili, da so po g. tergovcu Majerju resnično prejeli dobrotno darilo fmenjico za 174 dolar. cent s. . ktero se je po Danici bilo nabralo za njihov misijon. Kavno potreboval sem pomoči, pravijo, iu vse hočem, kar se da, dobro oberniti v svojih indijanskih misijonih. Dan na dan bom goreče prosil, da bi Oče luči časno in večno povernil ljubim mojim dobrotnikom, in ne dvomim, da bote tudi vi vsi moji dobri domorodci od zgorej sprosili veliko blagoslova mojim indijanskim misijonom, o kterih upam v kratkem kaj veselega sporočiti. T<» zimo sta prišla, razun več indijanskih, tudi dva divjaka, poganska glavarja, k ineni s prošnjo, naj pridem k njim, kamor še noben katoliški duhoven ni prišel. 1'ojdcin sicer, da si peša moja telesna moč, in je malo vredna tudi moja duhovska pomoč; z Gospodom pomočnikom. Marijo priprošnjico in angeljom tovaršem (Domino adjuvante, Maria interprecante ct angelo co-mitante pojdem ter hočem pridigovati in zmagati. — Svoje serce povzdignimo k Bogu, pravi verli starček na zadnje, da nam previdnost Božja mnogovrednega domoljuba gosp. .Icrana iz sv. dežele zdravega pripelje spet domu in da po tem novo izdaja svojo ljubo Danico ,,v p r a ž n j c m p o j u t r o v s k o s v a t o v s k e m oblačilu!" — Kavno tisti dan nam je došlo z Dunaja 25. sušca do g. .le ran a visoko pisanje, v kterein so pa prevzvišeni veliki škol'Atenski in Poročnik apostolski poterdili. da so tudi po g. Majerju prejeli pen cz sv. Petra (11*5 frank. cent.), ki so ga po Danici darovali verniki ljubljanske škofije v pomoč sv. Očetu. „Prav rad sem poskerbel, pišejo, da se berž ko berž sv. Očetu poklonijo te dobrotne darila s p riti j a ni m spiskom pobožnih v oš i I. Nikakor ne dvomim, da bodo iz tega dokaza sinovske poštljivosti in vdanosti, ktero verni tiste škofije do sv. apostolskega Prestola i 11 svojega n a j v i š j e ga d u h o v n e ga Pas t i r j a go j i j o, s v. Oče d ob iii |i o s c b 11 o t o 1 a ž i 1 o v b ri t k os t i h, ktere ji h stiskajo, Ccrtus sum, rpiod Dominatio Vestra Adm. IJevercnda, »pia direetor Kphenieridum ccclesiasticaruin Zgodnja Danica" multum ad incitandum populi tidelis studium et caritatem erga Augustissimum Caput Ecclesia«- contulit, ipia cx causa mm possum, rpiin, arrepta liac oceasione. pro meritis extollam laudihus magnum Suiiin zeluiii et gratiarum nicarum aetiones rependo, dum a Patre t hnnipotcntc coelestem benedictionein super Ipsam toto ex eorde adprccor." — Iz Tuhinja na praznični torek. — Med Tuhinjci je še velik.» dobrega in zdravega katoliškega jedra in njih dušni pa-tirji verlo skerbijo, da se lepo ohrani in razvija. Kakor >•» v Spitaliču, kjer imajo skorej vso prenovljeno čedno cerkev, in kjer so dobili velikonočni ponedeljek čisto nov križev pot, lani mesca novembra sko/.i 11 «lni obhajali ljudski misijon, kterega so vodili čast. 00. Lacaristi od sv. Jožefa pri Celji in kterega se je vdelt zv;do od blizo in deleč silo veliko ljudi; tako se pričn« letos Belo nedeljo enak ljudski misijon v zgornjem Tuhinju. Vodili ga h-jdo spet čast. 00. Laearisti in iiaprošeiiih je mnogo spovednikov, da se ga bodo verni lahko vdeležili v svoj dušni prid. Bog daj obilo blagoslova! Danica prinese o tem kaj več o svojem času. Iz Maribora. Za stolnega fajmoštra je izbran v. č. gospod J u r i M a t i aš i č, dosedanji dekan Jareninski. S to službo jc vsled papeževe vstanove združena tudi čast korarstva, ktero biškop sami podeliti pravico imajo. — Umeri jc čast. gospod Miklavž Blažič, fajmošter pri sv. Marjeti pod Ptujem. Sporočil je pokojni vse svoje lej)o premoženje semenišču dijaškemu Vik-torino - Maksiniilijanskemu v Celji s to samo pogodbo, da se iz celega imetka izplačajo sporočki (legati). Zdatna pomoč bo semenišču došla, ker utegne po storjenih plačilih šc precej veliko premoženja po blagem namenu blagega darovavca semenišču ostati. Naj toraj ,,Danica" pokojnega častito ime v vedni spomin ohrani! R. I. P. Praga 5. mai. travna. —n. Pisal sem zadnjič o veselem sklepu deželnega zbora zastran ravnopravnosti na visokih šolah Praškilu Omeniti moram še, da Cehi ne dosežejo s tem nikakoršnih posebnih privilegij, ampak samo to, kar jim po vsi pravici gre. Praško vseučilišče je vstanovil, kakor je znano, Karel IV na Češkem slavnega spomina. V vstanovnem pismu njegovem 7. aprila 1348 pa stoji po besedi tole: ,,V posebno skerb nam je bilo, da bi se to kraljestvo z veliciin številom modrih mož pomnožilo in ozaljšalo, da bi zvesti prebivavci tega kraljestva, ki so sadja lepih umetnosti zmiraj lačni, ne bili prisiljeni prositi tuje milošnje , ampak da bi imeli pripravljen stol v kraljestvu svojem." Do leta 17*4 se je podučevalo vse v latinskem jeziku; v tem letu pa je cesar Jožef II. kakor povsod, tudi tukaj ukazal nemščino za naučni jezik; zdaj še le po malem tudi slovanski jezik dobiva te pravice. Za drugo polletje jc napovedano vseh vkup 175 lekcij, 9 v latinskem in 27 v češkem jeziku. Izmed teh 27 čeških jih je na modroslovnem oddelku enajst. Prof. Kvičala bode primerjal skladbo latinskega in češkega jezika — 5 ur na teden. Slavni slovanski jezikoslovec M. llattala bo poleg druzega pretresal tolikanj zanimivo in važno praŠanje „0 začetku pisma slovanskega." Prof. Voeel bo razlagal slovansko starinstvo itd. To so gotovo za vsacega Slovana silno važne reči, ki se ne obdelujejo povsod. Naj bi slovenski mladenči, ki se hočejo podati na visoke šole, mislili tudi na to! Zavolj nemira po deželi, ki sem ga zadnjič omenil, je oklieana po 4 okrajih nagla sodba. Ali dozdaj še ni bilo slišati, da bi bilo treba kje soditi na mestu. Osnovalo so se različne družbe , ki imajo namen pomagati ubogim revežem in zdatni darovi se stekajo iz vseh strani. Revščina jc pa tudi v resnici tolika, da veči ne more biti. Dr. Škrejsovskv, znan po svojem časniku ,,Politik," je berž, ko je slišal o prekucijah, sam obhodil ene kraje in se prepričal z lastnimi očmi, kako da je. V stanovanji marsikterega žcbljarja ni našel druzega, kakor otep slame za postelj, eno žlico in en pisker, vse drugo je bilo že prodano ali pa zastavljeno. Prišel je k ženi, ki je ravno kuhala obed. Praša jo, kaj da kuha. Žena 11111 odgovori: Ako ne morem dobiti nič krompirja segrejem samo vodo in jo nekoliko osolim. Ako preštejemo žebljarjev zaslužek, se temu tudi ne moremo posebno čuditi. Navadno dobi žebljar od juda 25 liber železa, iz kterega ima prinesti gospodarju l»i liber žebljev. Da to naredi, potrebuje delavec, ako mu žena pomaga 5 četertink dne in zaslužek znaša ---2o kr. Pri delu pa sožge za 10 kr. oglja, ostanejo inu tedaj celi 4 kr. Dajmo, da prihrani pri teh 25 funtih 4 funte železa, dobo zanj 30 kr. Z osmimi groši mora toraj žebljar preživiti sebe in družino pol drugi dan. Toda, delavce dobo denar malokdaj v roko, navadno 11111 da kupec zato živeža in ta, zlasti čc je jud, tudi pri tem išče dobička. Pa naj bo dosti o tem, saj tudi na Kranjskem revščine ne manjka. Veliki teden in o velikonočnih praznikih so bile tudi tukaj cerkve zelo obiskovane. Nikoli, kar sem tu, še nisem vidil tako polnih cerkva pri službi Božji in pri pridigah. (Dalje.) Iz Ameriki' piše g. mis. Jak. Trobec do vis. čast. g. fajmoštra pograjskega: Večkrat se sprehajam v duhu po Gradcu , posebno okoli lepe cerkve po pokopališči, kjer več mojih dragih počiva; stopim tudi v cerkev in se z veseljem in žalo-stijo spominjam zlatega časa, ko sem vsako nedeljo z očetom tam sveto mašo iu pridigo slišal. Zdaj pa imam sam cerkev tu, pa je majhna, lesena, vendar prav prijazno narejena. Bila je popred čisto zanemarjena in skoraj razderta, pa g. Buli jo je prav čedno popravil. Imamo tu kakih 40 družin, vsi Kanadci, nekteri imajo indijanke za žene, zraven imava tudi misijonsko stojišče ,,Two-river," 14 angl. milj od tod. Se ve samo zavoljo tih družin bi ne bil noben duhoven tukaj, pa vsta-novili smo jih, da saj nekoliko dobimo za naj potreb-nejši reči; eden tako lahko tukaj ostane, drugi pa k indijanom gredo, in tako sc to lahko spremeni vsakega pol leta. Zdaj ostanem jaz tukaj čez spomlad in poletje, ako škof kaj ne spremene; kako bo pa potlej v jeseni, se ne ve, bomo vidili, ali se bo dalo kaj prida z indijani opraviti. — Danes je šel g. Buli v št. Pavi, dal bo novo indij, knjižico v tisk; sostavil jo je posebno za pervi poduk. Ako bo čakal, da se natisne, bo komaj v kakih 3 tednih nazaj prišel. On bi bil celo zimo med indijani, pa je bil nekaj bolehen in mil. škof so mu odsvetovali. — Te dni sein bil v št. Klavdu, sem pomagal spovedovati, ker je bila 4(> urna pobožnost z izpostavljenim sv. K. T., pri tej priložnosti sem tam tudi Štirikrat pridigoval v nemškem jeziku. 18. svečana sem bil v št. Jožetu, 8 milj od št. Klavda: bila je namreč nova maša nekega benediktina (Ant. Kapser), ki sva se v št. Vincencu skupaj bogoslovja učila. Kaj prelepo prav po evropejski navadi se je obhajala ta slovesnost. Vsa cerkev je bila lepo kinčana s stnerekami in drugimi rečmi. V procesiji so ga spremili v cerkev. Pri slovesni maši so stregli v. č. gosp. Benedikt Ilaindl, prior tukajnih benediktinov; č. g. \Volfgang, misijonar v št. Jožefu; č. g. Mainulph Stuckenkcmper, misijonar v št. Klavdu (diaconusj, jaz sem bil „subdiaconus" in neki bogoslovec je bil „ccremoniarius." Pri tej priložnosti sem pridigoval svojim rojakom tudi v slovenskem jeziku, in jim velikonočno spoved napovedal, ker bila je ravno priložnost. V nedeljo in ponedeljek sino se gostovali pri očetu novega mašnika, okoli 100 gostov je bilo povabljenih. Tudi v št. Jožefu sem pomagal tri dni spovedovati, ker je bila ravno tudi 40 urna molitev; vse jc vrelo k spovednicam, posebno neinci, ki so tu res kaj pobožni, večji del vsaki mesec k spovedi hodijo, veliko vsaki teden, ker vsako nedeljo, ki sem bil doli, sem jih vidil okoli 40 oseb k Gospodnji mizi pristopiti. Pač lepi zgledi za Slovence, ki so sc tu naselili, da bi jih lo posnemali! — Čudil sem se, da so tu v prosti Ameriki ljudje vender tako vbogljivi; v več krajih so hotli ples napraviti pustne dni, pa duhovni so zoper to pridigovali in vse poderli, celo v lepem precej velikem mestu št. Klavd. Vse je bilo že pripravljeno, v torek velikanski ,,BaIl" se je bralo po vsili zidovih. Ali kaj naredi ojstra pridiga v nedeljo. Samo tri dekline so prišle na ples, neka odpadenka in dve merzli katoličanki , in še te so jo sramote potegnile. Tako v prosti Ameriki katoličani vbogajo. Nazaj grede sem katoličane v „T\vo-river" obiskal in dvakrat tam v revni hiši ma-ševal. — G. Buli Vam pošlje lep pozdrav, on sc pač trudi za zapušcnc duše. Pri tej priložnosti naj opomnim, kako dobro bi bilo, ako bi ljudje bolj kupovali njegove knjige. Založil je namreč pri Ničinanu dve knjižici, posebno lepa je ,,Jezus v sercu." Ako bi ji pridno kupovali, bi tako tudi misijonu pomagali. — Pri nas je strašili mraz, veliko jih je že zmerznilo v Minesoti to zimo. Na pustni torek tudi eden naših farmanov, ki je šel z volmi po seno na travnik, ker tu namreč seno na travnikih v kupili puste in ga po zimi proti domu vozijo. Zdaj jc mraz nekoliko pojenjal, danes je prav prijazno, sneg dobro kopni, pa zna sc že do jutri zasukati, in tak mraz vstati, da ni skoraj moč i/, hiše. posebno kadar mode. Ne derži pa tak mraz nikoli čez dva dni in tedaj je sploh vendar prav lepa zima tu, ker je lepo suho. Pota so sploh prav dobre za seni, ali včasi jih zainedc: na železnicah nanosi v nekterih krajih 12 čevljev visoko snega. Misisipi je še terdno odet, tako sc brez skerbi vozimo čez, kakor čez naj boljši most. BiaJ Je kej norega po širokem #rein? (Nada katoliško ccrkvc v letu IS0f».) Vse znamnja kažejo, da bo leto važno v zgodovini, da se bo prištevalo dobam, ktere ostanejo v spominu narodom zapisane z neizbrisljivimi čerkami, kajti dobro in hudo, ktero se v njih godi, donaša jim blagor ali gorje. Tudi sovražniki Kristusovi in sveto cerkve pričakujejo kaj cnacega sc ve da iz vseh drugačnih namenov: upajo namreč, da l»o cerkev Kristusova na zemlji razpadla, česar že tako dolgo, tako željno in težko pričakujejo. „0 Lutrovcin času, tako mislijo, jc cerkev zgubila tretjino deržav: te so se odpovedalo Sinu Božjemu: nejevera je pri tistih, ki so še zvesti ostali, vse podkopala in spodrila: steber za stebrom se podira, dokler se poslednji podere. To se mora zgoditi, vera v Kristusa bo ostala le v sercu nekterih posameznih; zunanjih pomočkov ne bo imela : svobodni ti-k jo bo po spačenih bukvah predori in novi matcrializem i prizadevanje za i"asno srečo) jo ho podkopal, da ne bo cerkve druzega kakor razvaline in še te bodo kmalo zginile." Tako upajo, tako prerokujejo naši neprijatelji in, kakor sedaj *toji vera in cerkev, ni izmišljeno njih pričakovanje, ('udno pa je, da cerkvi toliko večji nevarnosti proti* in žugajo. kolikor raji mislimo, da bo kmalo konec stisk in ko se je že v nekterih daljnih krajih na bolje obernilo. 1. Poglejmo iiajpervo na daljno Jutro; tam vidimo, da se cerkev razširja. Neizmerno kitajsko cesarstvo obeta obilo žetve; delavcev je sicer malo pa pervenee že pobirajo. V kratkem so v poglavitnem mestu njegovem, v Pekingu, postavili vkladui kamen novi katoliški cerkvi. — Slišali smo od japonskega misijona: zvedili smo, da so tamkaj kristjanje zmiraj bili. Naj novejši .sporočila tudi to povedo, in terdno upamo, da bomo vsaj že nekoliko spoznali namene, ktere ima Božja previdnost s to deželo. 1/. Indije nam prihajajo kaj vesele novice. Misijonarji enoglasno pri p ovc dajejo, da ljudstva pristopajo v katoliško cerkev, kakor še nikoli popred, tako sicer, da ni nihče mislil, da bo to kedaj tako mogoče. Tudi po krivoverskih zlasti nemških deželah vidimo marsiktero veselo znamnje; dasiravno tam naj huje divja naj večji zopornik katoliške cerkve - krivo m o d r i j a u s t v o, iu je iz množili sere zginila ker-anska vera. Znani preklicani dr. Strauss namerjava izdati Še veliko bolj hudobne bukve kakor so njegovo ..pervo življenje Jezusovo, — ali morda zavida slavo U en a u u. kteri je svoje bukve od njega prepisal. — Na Angleškem napadajo njegovi učenci prav zvito in prekanjeno razodenje Božje in trosijo svoje krive nauke celo na vseučilišču v Oxfordu. Angleška duhovščina jim je hotla orožje iz rok iztergati, pa zmagali so povsod pri duhovnih soduijah. Vlada deli njenim voditeljem naj boljši službe. Dr. Stan lej gospoduje v \Vcstmiiistru. dr. Irvctt jc naj bolj priljubljeni učenik v Oxfordu. Na daleč okoli razširjujejo svojo vero po spisih, iu pred ali potlej bodo zasedli škofove sedeže, in racionalizem (vera brez božjega razodenja) se bo košatil na častitljivem mest«. r Zmaga nejevere je zbudila nasprotno stranko v an-gličanski cerkvi. I)r. Puzej, kteri je po prestopu svojih prijatlov v katoliško eerkev zgubil svojo veljavo, je na cukrat tako zaslovel, kakor še nikoli poprej in še ta čas ne, ko se jc njegovo učenje naj lepše razcvitalo. Vse je hotlo poslušati njegove govore o preroku Daniela, ter so jih po vrednosti močno hvalili; njih veliko, ko g i je za izdajavca preklinjevalo, ga pozdravlja sedaj za rešitelja. On sam pa je tudi očitno rekel, da ni ga bistvenega razločka nn-d čistim naukom angličanske iu naukom katoliške cerkve, kakor ga je določil tridentinski zbor: tako je pisal v očitnem listu do M. Keble-ja iu tako je to resnico vnovič branil kakor pred 20 leti Dr. Neiunan, kar je ta čas silni vihar zbudilo. Dr. Puzej velja dan danes kakor zastopnik angličanske cerkve, ktera je naj bolj verna; pogovarja se z našimi Škoti in kleče prejema njih blagoslov; njegove bukve povsod hvalijo in resnobno mu nihče ne nasprotuje; to vse je kaj veselo znamnje. Vse se vendar le ui še zgodilo: ne Pusoj ne n jegovi posnemovavci ne spoznajo oblasti, ktera hrani edinost cerkveno; pot pa, ktero so ž«- prehodili, nam daje upanje, da se bodo vendar enkrat odločili. Naj naša goreča molitev sprosi, da se to kmalo zgodi. Na N e m š k e m so se tudi verniki racionalizmu terdo v bran postavili. Stranka ne sicer številna pa vendar prav marljiva, ktera se zove .,novi luteranci/' jc zavergla ž*; pred nekoliko časom poglavitne nauke krivoverstva iu od cerkve, od sv. zakramentov, od ker-šanskega djanj a vse drugače veruje. Kakor Puzej na Angleškem je segla p> bukvah svojih očetov. Želijo si svečenikov ali duhovnov s svečeniško oblastjo in nauka na podlagi božjega razodenja, ktcivinu se ima človeška pamet podvreči. Obžalujejo, da so protestantje mašne bukve in iluhovske molitve odpravili. Od češenju svet nikov in posebno matere Božje prav spoštljivo govor«*; deviški stan jim je sveti stan. Kakor vidimo, so ti ljudje pred vratmi katoliške cerkve. Ali bodo pa vanjo stopili, kakor Puzejevi učenci V Bog daj! \ eselo je tudi, da se katoliška cerkev naraša in raz-irjuje po deželah, kjer se je prej komej pri življenji ohranila. l»«»g ima p«ivso«l svoje namene, tako tudi pri kratki pa iuuli v«.j>ki I. v Šles vik-Holštaj nu. Koliko katoliških junakov je tam smert storilo, iu Bog ve, ali n«- bo tudi njih kri. ktera je napojila to čisto kri-vovcrsk«» zemljo, seme za goreče katoličane. To nam tudi poterjuje, da so nekteri vidili že tam nevarnost za protestautizeiu. Veliko njih, ko s«> vidili mlade čverste in katoliške junak«* iu njih življenje po veri, ko so vidili serčimst njih duhovnov, posebno pa, ko so gledali, kak o usmiljene sestre b«»luikoui strežejo. se je znebilo svojih pr«'so«lk'»v do katoliške cerkve in vse drugače sedaj misli o«l katoličanov. V severni Ameriki bojujete sc p« > končani domači vojaki resnica in zmota neprestano. Metodistovi pridigarji. naj večji kvakači zmagujoče stranke, hočejo se poprijeti te zmage zoper katoličanstvo, ker se togote, da s«» katoliški duhovni v tej vojski veliko bili spoštovani. \ deržavi Missouri jim je obveljalo; mašnike silijo k prisegi, ktera na>protujc njih vesti. Ce kongres (deržavni shodi ne odpravi tega, nastane preganjanje. Kakor verjetne novice povedo, jih je bilo veliko k simrti obsojenih, ker so bili zvesti katoliški cerkvi, in z uaineii«>m katoličane žaliti. Vendar to ne bo ubranilo, da b«» cerkev močnejši in b«»lj spoštovana, ko minejo ti hudi časi. Tako nam tudi tukaj 1. 18«i«5 veselje obeta. 2. Kaj tacega vendar ne moremo povedati od dežel, ktere so tako rekoč lastnina sv. cerkve. Že poli- tične in deržavne zadeve so takošne, da se nam je bati naj hujšega; ljudstva, ktere so bile nekdaj naj zvestejše cerkvi, so zabredle v razuzdanost ter cerkev sovražijo, kakor še nikdar poprej! Hudobija že sedaj več ne zakriva svojih naklepov. Kar so nekdaj po temnih bez-nieah ali ložah skrivaj govorili, to oznanujejo sedaj očitno pri belem dnevu z besedo in s pismom. — Na shodu dijakov v Luttich-u so razglasili nejevero za podlago vseh naukov iu izpeljevali so iz tega modro vaje, kar se ima v djanji zgoditi. Ne dajmo se motiti in poglejmo, kam pripelja odgoja brez vere. — Govorniki tara-kej so sc ustili kar naravnost, da je cerkev s tem, da je odpravila paganstvo, svet zaderžala v njegovi omiki, in tedaj so sklepali, na korist omike se mora cerkev zatreti. Materializem t. j. učenje, da je le to verovati, kar se vidi ali čuti s telesnimi počutki, in da je človeku sreče iskati le v vnanjih, pozemeljskih rečeh), tako so besedovali, ta je edino prava sreča, ta je umetnost, ta je nrava in razun njega ni je resnice, ne umetnosti, ne nrave; duševnost se mora tedaj zatreti s tem, da se odpravi vera in cerkev. Kakor so le vedili in znali, tako so godernjali ti bogokletni nejeverci; v prihodnje naj si vsakdo zbere med B«»goin in človekom. Dvoje bandero je na svetu: pod eno bandero se zbirajo bo-goverci, pod drugo pa bogotajci. Veljava Božja kakor vsaka veljava naj se odpravi in sirova moč naj še ostane, češ, da se zatirajo ti, ki še verujejo v Boga. Vemo tedaj, kaj ti ljudje hočejo, in kaj nas čaka, ko bi nam kedaj gospodovali! Se ve da so se nekteri enako misleči zavzeli o tem sklcpovanju, ali kaj pomaga; kamen kadar se prevaga sam dere po bregu v dolino. Da, res je, voliti se mora med Bogom in človekom: med materializmom in ker-šanstvom , med resnico in sirovo oblastjo. Kje bode zmaga ? — Na vi«lez zmaguje materializem ; učenost si prizadeva izbrisati ali utajiti v vstvarjenih rečeh Božjo vlado, na svetu pa, v človeški vladi, prevaguje sila in prekanjenost. — Odločiti se mora tedaj vsak za stran, kteri hoče pristopiti; kdor se ne odloči, pade zmoti v pest. 3. Ce tedaj te reči s človeškim očesom pregledujemo, se nam je bati za cerkev in za resnic««, ktero nam cerkev hrani. Vendar pa mislimo, da je v pobožnih keršun-kih dušah upanje veči od strahu. Poglejte Pija IX, svečenika Oosp«>dovega brez orožja, kteremu kljubuje toliko sovraštva in hudobijanstva, vendar njegovo serce ni nemirno ni prestrašeno. In pravoverni kat. pastirji ali škofje? Kolikor večji so nevarnosti, ktere žugajo njihovemu poglavarju, s toliko večjo ljubeznijo se zbirajo okoli njegovega prestola. S l' i j em IX pričakujemo tedaj zmage katoliški cerkvi ne le v večnosti, temuč tudi na tem svetu, sej je njen Božji začetnik zapustil ne bo. Ne pričakujmo pa zmage p«j navadnem potu, od tega sveta. Ko bi tega pričakovali, bi sedanjega sveta ne poznali, in bi tudi pozabili, kar nas zgodovina uči, in kakor je Bog vsaki čas svoji cerkvi pomagal. Kedar ni bilo nikjer nobene pomoči, takrat je pomagal Bog, in preden je Božja naprava zmagala, so bile hude prekucije na tem svetu. Človeški rod se je bil popolnoma spridil, preden je Bog Noeta izvolil; po vsem svetu so malikovali, ko je Bog Abrahama poklical; prehod skozi rudeče morje, čudeži Božji v pušavi so se godili po britki sužnosti v Egiptu; za babilonsko sužuostjo je prišel Cir, in ko je na svetu zmota, hudobija in sirova oblast vse zmagovala, je prišel Sin Božji na svet; tri dni po zasramovanju na Kalvariji je prišlo častitljivo vstajenje; za Dioklecijanom je prišel Konštantin; veliki cerkveni učeniki za velikimi krivoverci; Karol Veliki po hudih časih 8., ss. Frančišek asiški in Dominik po samopašnosti 11. stoletja; sv. Ig- naci in pravo katoliško poboljšanje v tridentinskem zboru po Lutru in krivi protestantovski prenaredbi. Tudi v drugih rečeh bi lahko pokazali, da takrat poiuaga Bog, kedar nihče pomagati ne more. Serce naj nam tedaj ne upade, ko vidimo toliko hudega na svetu. Da, ravno za to, ker je hudobija do verha prikipela, smemo upati, da bo zmagala pravična reč. Ko bi jo človeška pomoč še bolj od do-sihmal popustila, sme se zanašati na Božjo pomoč: cerkvi bo pripomogla v zmago resnica in laž. Ilesniea in laž ste si nasproti; perva potolaži človeku sercc in ga pokoji, druga pa podira vse zaupanje, kterega človek vanjo stavi; resnica vabi k sebi vse, kteri so dobrega serca, laž pa poslednjič sama sebe ogoljufa in tako pripelje oslepljene na pravo pot. Resnica je enaka luči, — njeni mili žarki nam dopadajo; če pa zgine, nastopi tema in mi hrepenimo zopet po luči. Število tel:, ki prevdarjeno in premišljeno resnico sovražijo, ni ravno veliko; veliko več pa je takih, kteri zapeljani zmotam verjamejo, ker se jim kaže nekaj resnice vmes. Ako se tedaj resnica loči od zmote, in zmota ostane gola, verjeli ji bodo le čisto spačeni ljudje, in resnice se bodo deržali vsi, kteri so le količkaj pošteni in odkritoserčni. Pričakovati smemo, da bo katoliška resnica tako zmagala, ker zmota si ni še nikoli toliko prizadevala, da odkrije svojo praznoto in neveljavnost. Povemo med drugim le to, koliko danes brezverni učenjaki govore in pisarijo, da bi dokazali, da so opičjega rodu, da sv. pismo basnuje , ko pripoveduje od stvar-jenja sveta, od Kristusovih čudežev, od prihodnjega življenja itd. — Prosimo Boga, da bi kmalo čas prišel, ko bodo vsi ljudje, kteri so svete volje, spoznali laž. Prosimo Boga, da zbudi svoji sveti cerkvi mož, kteri bodo polni ljubezni in serčnosti branili sveto reč; mož, kteri bodo v ljubezni iskali zmotene si pridobiti, kteri bodo pa polni gorečnosti in serčnosti svitlo razkazali zmoto terdovratnih in odkrili zvijače , s kterimi slepijo nevedne ljudi. Cerkev bi tako dobila modrih in nepre-strašenih boriveev. Molimo za take pogumne vojšake, in sprosimo jim od Boga edinosti, ktera je pri vsaki reči tolikanj potrebna, posebno pa tukaj, ko se brani edinost svete cerkve s tem, da se slehern v otročji pokoršini pod-verže temu, kterega je Jezus Kristus za svojega namestnika tukaj na zemlji postavil. Tega priserčno želijo tudi sedanji poglavar sv. cerkve, Pij IX, kar so v kratkem razodeli pri naslednji priliki. — Leto na leto dohaja velika množica ptujcev v Rim ob velikonočnem času, da so pričujoči pri cerkvenih opravilih tihega tedna, kteri se v večnem mestu tako ginljivo pa slovesno obhaja, da nikjer tako. Letos se je nad sto teh ptujcev iz naj višjih stanov poklonilo sv. Očetu ter jih zagotovilo svoje vdanosti do Kristusovega namestnika. Prav ginjeni so jim odgovorili sv. Oče: „Že več let prihaja k meni ob tem času mnogo katoličanov iz vsih krajev sveta, tako da se mi zdi, kakor bi mi hotlo katoličanstvo iz celega sveta poslati svoje namestnike. Predragi moji sinovi! Vi vsi obžalujete dogodke preteklih let; tudi jaz jih obžalujem z vami vred in kakor sem kot namestnik Jezusa Kristusa že zavergel in obsodil ravnanje in počenjanje cerkvenih sovražnikov pa čedalje veče zmotnjave in hudobije ter napadanja zoper vero in cerkev, tako še danes slovesno zaveržem in obsodim vse tako. Dvojni so sovražniki sv. cerkve. Pervi so tisti, kteri se imenujejo sicer katoličane, kteri pravijo da ljubijo in spoštujejo cerkev, vendar pa obrekujejo vse kar jc cerkvenega, kteri grajajo in se posmehujejo vsem njenim napravam. Taki so sicer po imenu katoličanje ali pozabili so, kaj so dolžni svoji materi, in če ne pazijo , bojim se celo, da sc večno pogube. Druga versta naših sovražnikov je še prederzniša in strašnejša — to so učenjaki novega kopita, to so tiste modre glave, ktere s s a 111 o človeško pametjo skušajo priti do prave resnice in pravice. Enaki se mi zdijo onem, od kterih pravi sv. Pavel: „Scmpcr discentes et nun (piani a d c o g-nitionem veri tat i s pervenientes" t. j. vedno se uče in modrujejo pa nikdar ne pridejo k spoznanju resnice. Vi pa predragi, ki se ne vdeležvate njih krivili naukov, vi za take molite, da jih Bog pripelje na pravo pot. Vas in vaše družine in vaše narode naj pa blagoslovi vsegamogočni Oče nebeški in sv. Duh naj vas obvaruje vse nevarnosti pa vodi na potu prave iu večne resnice." — Združeni toraj z namestnikom Kristusovim na zemlji molimo tudi mi , da se zedinijo vsi duhovi v resnici in pravici in vnamejo vse serca v pravi ljubezni. Ce tukaj ne dosežemo tega, kar prosimo: toliko obilnejše bo naše plačilo v nebesih. Pričakovati vsaj smemo, da nas Gospod ne bo pustil dolgo čakati, da bo uslišal naše prošnje, kakor nam jih sam ukazuje , in da se bo s polnilo, kar čutijo njegovi zvesti služabniki. Ali se bo pa to zgodilo že 1. lSftti? To ve Bog s a 111. Kar pa vemo tudi 111 i in kar more v gorečo molitev spodbujati tudi nas, je to, da ser611 a in stanovitna molitev veliko pripomore, da se to poprej spolni, in da tudi nas blagoslovi večni Gospod. M. M. Vcf. Scndbote.» JMiut 9 hrhtom. (Očenaš in Napoleon III.) Dcguerrv, kterega si je francoski cesar izvolil za učenika svojemu sinu. je imel letos v kapelici Napoleonove palače postne pridige, k kterim je hodil tudi cesar sam s svojimi velikani. Razlagal se je letos v teh postnih pridigah ,,OčcnaŠ." ,.1'nita catt." pravi, da sicer nc ve, kako si je častiti duhovnik razredi 1 svojo tvanno, ona pa da bi Napoleonu tako le razlagala očenaš: „Oče naš, kteri si v nebesih" — to je prava edinost, prava enakost; ako jc nebeški oče nam vsem usmiljeni, dobroti ji vi oče, smo si vsi enaki ter bratje. Lepo je nadalje slišati Napoleona III, ko moli: Posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo.4* Kaj neki premorejo posvetne vlade za blagor svojih podložnih? Pravi red, pravo prostost, pravi mir — le samo Božje kraljestvo nam ga daje — Božje kraljestvo, v kterem ni ne goljufije, ne laži. ..Naj se zgodi tvoja volja!" moli cesar. Kaj če volja ljudstva, kaj zbornične tirjatve — le tvoja volja naj se zgodi, tvoja volja o kralj nebes in zemlje. Edini namen vsih postav in na redeb naj bo le ta, da sc spolni volja Božja. Kaj neki poreče Napoleon III na to V Se je li vedno ravnal po volji Božji? Je Ii posvečeval njegovo ime? Mu je veljala Božja čast nad vse? In res, če bi ne imeli druzih dokazov, da je Jezus res Božji sin, pričal bi nam to že sam ,,Očenaš." Le samo Bog sam zamore v tako malo besedah razodeti toliko modroslovske vednosti, toliko postav nravnosti. Se nekaj, vse glavne pravila prave, zdrave iu dobre deržavljansko modrosti ima v sebi očenaš Cesar francoski prosi v ocena.Šu za svoj vsakdanji kruh — on , kakor naj ubožniši njegov podložnik. Napoleon prosi v oče-našu, da mu Bog odpusti njegove pregrehe, kakor tudi on odpuša svojim razžalnikom. To je prava ljubezen, prava prizanesljivost. Naposled konča Napoleon s tem. da prosi nebeškega Očeta, naj bi ga varoval vse skušnjave, vsega zlega. Te besede iz ust vladarjevih so podložnikom naj svetejšo in naj terdnejše zagotovilo podeljenih jim pravic. Ko bi itneic ljudstva vladarje, kteri bi vsako jutro prav iz serca in resnično molili Gospodovo molitev, ne bilo bi jim treba ne odgovornih mi-nisterstev, ne vstavnih naprav. Vladarjem samim pa bi ne bilo treba ne toliko ječ, ne toliko policije, če bi njih podložniki dan na dan molili prav premišljeno oče-naš, in >«• po njem ravnali, kajti očenaš ima naj terdniše in naj boljše postave, postave, kakoršnih si ni še noben človeški postavodajavee zinislil. Mesto pulile in rovarske modrosti sedanjih dni naj bi po vseučiliščih raji razlagali Gospodovo molitev, tako sklene 1'nita svoj sostav«*k, in veliko bolje in srečnejše bi živeli na svetu, im«*li bi več prostosti pa manj tatov, več ljubezni pa manj zatiranja. Sovražniki nase sv. Cerkve imajo vedno polne usta zabavljic zoper posvetno vladanje sv. Očeta, in vendar se ravno v Kimu toliko stori za zanemarjeno in ubo-žano ljudstvo, da v primeri zares maiokje toliko. Število reveže v po ubožnieah znaša okoli 2"12, toraj štejejo na 1'>2 enega ubožca, v Parizu pa na 19 ljudi enega in v tako hvalisanein Londonu celo na 17 prebiva vec v enega reveža!! Po bolnišnicah na pr. imajo v Kimu vse skupaj pripravljenih 4:V>0 postelj. Če se primeri število probivavccv v Kimu z unim v Parizu in Londonu, morali bi Parižanje v primeri z Kimoni imeti rjs.iMm postelj, iu vendar jih ima Pariz samo KoOO, — London pa, kteri bi jih moral imeti ima jih celo komaj nekaj nad »'»tumi'. — Kar se pa stori zastran železnic, telegrafov itd. temu se je kar čuditi, če se pomisli , kako pičli da so dohodki po roparsko zmanjšani deržavi. Sv. Oče pomagajo veliko in store iz svojih lastnih denarjev: kakor najskerhnejši oče vidijo vsako potrebo svojih podložnih in vedno so pripravljeni pomagati. Tako med drugim pripoveduje , Liberta catt." da >o zaukazali, naj se dvema revnima mestoma, v kt' rih časi silno vode pomanjkuje, od deleč po ceveh napelje merzle zdrave vode, iu vse to — na njihove lastne stroške. Recept ali zapis za novošegno mladostno oliko: Recipe ali vzemi dva kvinteljca tako imenovanega pre-mišljcvanega branja: en kvint«*ljc pravopisa in nemške gramatike (tako piše Nemec, ki slovenske ne pozn.it, ravno toliko basnoslovja ali mitologije, tehnologije, geografije, astronomije, geometrije, matematike, lizik«.*, zgodovine, več liber naravoslovstva: trikratno «l«»zo aritmetike, ma-ličk«» ri-anja, petja in dcklumirunja, «tti
  • l mernika greščin«*, nekaj francoščine, italijanščine in angločiue (z nalogami t. j. na«ll«»gaini vred — se ve): vse to dobro mešaj, večkrat čez dan precedi iu »lajaj po žlici mladosti od 7 do dopoldne in «»d 2 do 5 popoldne. Za pripitek «» prostih urah se sin«'- zapisati nektere lihre prostega «l«-la in g laso vira , na večer pa za boljšo fantazijo vselej nekoliko teatra ali koncerta; de klice naj se zraven tega pitajo z iieprcterganiin šivan jem, vezenjem, pletenjem itd. Ak«» s«» po teh predpisih na tanko »leržiš, b«»> imel ,,sati>fakcijoiida boš otroke izredil, ki ne bodo kostujuti, rudeči in cigansko rujavi, kakor nekteri, ki ves ljubi »lan po ulicah in časi za ci-pami letajo, ampak bledi, z vdertimi očmi in lici, zraven tega pa modrejši o«l staršev, ker od vsacega bodo ve-dili nekaj, od vsega na zadnje nič, pa bodo veliko govorili, drugim o nepravem času v besedo segali in v drušinah vse prevpili, če ne prepričali. Kakor d 4fi malih učencev iu poslal 1 gold. 50 kr., Kutar Lovro, vikar v Čepu-vanu 1 gold. 53 kr., Maton Božidar, /.upnik v Šempašvroviču t gold., Keber Anton, vikar v Rafali 1 gold., gospodičina Illadnikova v Gorici 2 gold., gospodje: Košar Franc, dekan v Kozjem 10 gold., Erjavec Peter, kaplan v Kozjem 3 gold., Be-seljak Pavel, c. k. okrajnik v Kozjem 5 gold., Ogoreve Jožefy trgovec v Kozjem 1 gold.. DvorŠak Anton, župan pri sv. Vidu pri Planini 10 gold. , Skvore Andrej , župnik v Uliinju 2 gold., Koren Matija, župnik v Bučah H gld., Zevnik Martin, župnik pri sv. Petru pri sv. Gorah 10 gold., Kores Matija, kaplan pri sv. Petru pri sv. Gorah t gold., Bratanič Jožef, župnik v Podzedi 5 g"ld., Lenarčič Andrej, župnik v Pilštajnu 7 gold., Cižek Jožef, učitelj v Pilstajnu 2 gold., farovši-a hišna v Pil-štajnu 1 gold., CerniČ Dragotin v Globosnieah 2 gold., Trau-man Kaiuer v Globosnieah 1 gold., Tajčman Lovro v Preh-persi 3 gold., Sluet Jožef pri sv. Kocijanu 2 gold., Brežau Andrej pri sv. Kocijanu 1 gold. , Lijavnik Janez v Doberlavcu 3 gold., Oinkovie Jožef v Doberlavcu 1 gold., Trampus Jožef pri sv. Lipšu 1 gl. 10 kr., Slovenija, društvo v Gradcu 10 gl., Ptujska dokanija prvo polovico 4s gold. (Imena posameznih da-rovnikov ini »e niso oznanila). Kinspieler Andrej , kateliet v Celovcu 5 gold., pl. Frauemlorf Jože , državni pravnik v Celovcu 1 gold., Bezjak Franc, tržni poniagač 1 gold., Kepič Fr., kaplan v Moščenici v Istrii 1 gold., goriški bogoslovci H gold., Lesjak Bal., župnik v Dvoru 1 križasti tolar, Mašera Jožef, vikar pri sv. Mauru 1 gold., Levičnik Bartol, dekan v Hermagori 2 gold. 10 kr., KandnčJože, župnik v Eggu 1 gld., Majer Matija, župnik v Gorjah 1 gol«!., Vavtižar Luka, župnik v Cačah 1 gold., Travn Juri, farni oskerbnik pri sv. Jurji 3 gold., Dužmik Andrej, kurat pri sv. Pavlu 50 kr., člani mariborske čitavnice 13 golil. 30 kr. (gospod Jedlička , inženir in član čitavnice mariborske je dal 3 gold., obljubil donesti vsega skupaj 12 gold.) — Sknpnina dohodkov 283 gold. 13 kr. in 1 eesarsk zlat in 1 križasti tolar. — Skupnimi vseh dohodkov S29 gold. 72 kr. in 2 cesarska zlata in 1 križasti tolar. — Za poštnino in n ke druge malenkosti se je potrosilo 5 gold. 5 kr. Tedaj še ostane čistili dohodkov 824 gold. 67 kr. , 2 cesarska zlata in 1 križasti tolar. V Mariboru 1. aprila 18«»C. Dr. Matija Prelog, denarničar. Za S1 o m 3 e k o v s p o m. Ljubljanski gg. bogoslovci 7 gld.; G. M. Ž. 40 kr. Za afrik. misijon. Jera Križuar 5 gold. Za gosp. mis. Pirca. Jera Križnar 5 gold.