34
Šota kot nastelja.
Suhe letine spravijo včasih kmetovalca v sitne zadrege zavoljo pomanjkanja krme in stelje, kar se več let potem pozna, ker je premalo gnoja se naredilo. Tudi zdravje in rast pri živini peša, ker jej ni mogoče tako obilno polagati, kakor bi kmetovalci želeli. To velja zastran krme, pa tudi zastran nastelje.
V  listu „Milchzeitung" opozarja nekov Mendel-01-denburg na novo nasteljo, katera se noveji čas pogosto rabi v Oldenburškem in Braunšviku. To je šota, za nastiljanje posebno pripravljena. Trgovci z njo tržijo. Sicer uže davno rabi šotina prst kot nastelj , zlasti konjem, ker ona mokroto hitro popije in živalim in njihovim kopitom ugaja. Šotina prst je namreč suha in tudi dovolj prožna.
Omenjena šota kot nastelja priporočena pa ni prirejena iz navadne šote, ki rabi kot kunvo, ampak iz tiste plasti, katera v šotiščih nad kurivno šoto leži. Pravijo jej: majha ali bela šota. Videti je, kakor bi klobučini podobna bila, spletena iz samih korenin in drugih rastlinskih delov. Ovo belo šoto sušijo najprvo, zatem raztrgajo in naposled v stiskalnici stisnejo kakor seno. Storijo to tako dobro, da na železnici ni treba najemati zaprtih vagonov, ampak se daje naložiti po vsem vagonu.
V  Bremenu nahaja se poskušinjska štacija za šoto. Ondi so dokazali, da 100 delov na zraku posušene šotine nastelji popije 895 delov vode. Na 1 col dolgo narezane ržene slame 100 delov popije le 389 delov vode. Zatorej popije šotina nastelj 2 72krat več mokrote, kakor v to svrho najbolje pripravljena ržena slama. Da šotino nastelj praktično poskusijo, zaprli so v Gottingenu dva ovna v en hlev, kjer so to nasteljo nastlali 1 centimeter debelo. Ko je čez nekaj časa  ova plast postala  mokra,  nastlali   so  vrh  nje
35
novo plast in s prvo pomešali. Na ta način nastiljali so 54 dni. V tem času porabili so polagoma 11*71 kilogr. šotine nastelje ter ob konci dobili 132*50 kilo svežega gnoja. Ves čas ostala je stelja primerno suha. Tekočinaste in trde izločke živalske je stelja vse vspre-jela in po araonijaku ni nič vonjalo v hlevu. Sedaj se rabi nova nastelja v Oldenburgu čedalje več v vojašnicah, pri javnih voznih podjetjih in pri zasebnikih ter so posestniki konj prav zadovoljni. Vsi hvalijo čisteji zrak v hlevih, suha ležišča in manjše delo, ki je pri tej nastelji. Šota popije hitro in veliko tekočine in veže amonijak. Zato je zrak ondi tako čist in zdrav. Da pljuča in oči po amonijaku trpijo, to je obče znano in zahteva našo pozornost. V okom prihajamo temu z gipsom, kajnitom itd. Rabijo šoto za konje tako, da najprvo napravijo ležišče živali pri-merco. V to treba 8"/o kilo šote. Zatem seje naj vsaki dan nekaj dolaga, ker se je zahteva za enega konja iy2-2 kilo na dan. Tekočinske izločke šota popije, trdi na njej ostajajo, da se z njo dobro pomešajo, kar nareja izvrsten gnoj. Izkida se takrat, kedar je ves napit ali ga je preveč. Navadno ga puščajo pod konji 2—3 tedne. Nekateri dolagajo tudi nekaj slame. Dajejo jo nekaj in bolj debele pod šotino plast, nekaj pa vrh nje, a bolj drobno. Slamo vsak dan z novo nadomestijo, šoto pa kedar kidajo ali se je uže napila. Za svinjake priporočajo šoto še prav posebno, ker prežene znani svinjski smrad in živalim daje suho in snažno ležišče.
O vrednosti šotinfga gnoja pričajo nam izkušnje. Na lahki zemlji in za krompir, oves, travo ni slabšega, kakor je slamni. Jako čislajo šotini gnoj za zelnike, ker zelje ali kapus zatem čudovito veliko in lepo vzraste. Izkušnje v Oldenburškem kažejo, da 60 kilogr. šote konjem nastlane daje okolo 300 kilo gnoja. Tega je torej menj, kakor če s slamo nastiljajo. Umevno je to prav dobro, ker je slama debelejša in trdnejša ter jo je treba večkrat ponoviti, ker ne pije tekočin tako močno kakor šota. V Oldenburškem in Brunšviku nahaja se več fa-brik, kjer izdelujejo nastelj iz šote in prodavajo. Kdor naroči vsaj za dva vagona, ta dobi šotino nastelj 50 kilo po 75—84 kr., fabrikanta pa stane le 35—42 kr. Mnogo posestnikov, ki imajo doma šotišča, izdelujejo šotino nastelj sami.
Tudi pri nas na ljubljanskem barji, imamo veliko šote. Zato smo hoteli takošne posestnike opozoriti na zgorej navedeno poročilo. zlasti še z ozirom na drago slamo, katere je čedalje težavniše dobiti za nasteljo.