Št. 61.          *                           V siorici, v snliolo dm« 2. av#isiR 1902.                             Letnik IV.
l/h:ij:i vs.ik   toH'k   in   soltolo  v
li'llmi    (ill     I I .   HI I    |)|Cil|M)l(llM'    /,;i,     liiivslo
I'V nl, 'A. uri |m)|k)|i|iii' /;i d'/.clo. ,.\|<o
|i;iilcii;ilii liiit'Vii pni/.nik i/.itlc il;in prej oh
(i./.vcčit. Sl.;uii' p<» pošli prcjciiuiii ;iii v
(i(iii(i n.'i iIiiiii pušiljfin crloli'liio K K.,
pdllcliio   i   K.  in  ('i'!i Ili'liio 2 K.
l'rod;ij,i sc v 'iurici v Ioli:ik:ir-n;ili
S c h w ;i i" /. v Šolskih iiliciili i" •I«1'-
1 <• rs i t /  v  A'unskili  ulicah  pi> N   ''"•
^^H                  ^B              SS                ^^B                 ^Hf              I^H                       ^^1              ^^B                  ^1                       ^P^^K
(ZJiid'niijr iz<lnnj<\)
I r»*<liiict\o in ujtravimUo s«
uahajatn   v   <N aroilni   tiskarni»,
ulii-ji  Yelluriiu  li. St. y.
I>opisf* j<- naslovili na uredniStvo,
ojrlasf in naročiiiiiO pa na upravni-Mvo
«(ioriff». Of»lasi sc radunijo po pctit-
vrstali in sictT ako s*- liskajo 1-krat po
12 vin . 2-krat po 1U vin., 3-krat po
8 viii. Ako hi- vcdkrat tiskajo, raču-
nijo sc po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tisk.-t   „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušiči.
Polo/;ij nil   Hailkmm.
I'ovscm razsula Turčija ni voč
zmo/.na vzdržati normalnili razmer tia
Balkanu ali ko hi jih tuiii inogla, ninia
voljc   za   to,          kitjti   na   Balkanu   ima
svojn    roko    vines    velevlasl,   ka torej   jo
innogo  na Inn da sc  zalrc  tamosnji  pod
Im -kiin jisrtnoin zdihujoci   sluvanski  rod.
All  >voje posebno  k I'vo/, 'Ijo ima Tnr-
eija   proti   istemii    rudu,   ki   ,,:'   zajedno
kršOanski, torej že od nekdaj odbran /a  [
klavno   žrlev   krvolocnemu   nioharnedan-  !
skemu   inesarju.                                            |
I'olcniliikeni Iti se laliko reklo, da j
izvr.šuje Turcija po jedni strani poliličen
nalog imenovane, slovanskim narodom
sovražne evropske velevlasti, po drugi
pa da pase svojo prirojeno krvoloenost.
Da utegne biti jedno ko drugo rosnicno,
v to služijo Kot dokaz neprestano iioina-
li.jc na Balkanu, ki so ravnokar zopet
dospelo do nokoga jako nevarnega vr-
hunca.
Iz Macedonije in Stare Srhije pri-
hajajo vesti o strašnem položaju. v ka-
terem se nahaja tarnošnje prebivalstvo.
Vet: vasi v onih knijih so Turki popol-
nonia opustošili in oropali a prebivalstvo
poinorili. Turska oblast pa ne le inirno j
gleda vse to, marvec celo podpira in
v o d i klanja in požiganja.
V očigled tern odnošajern, ki zopet
v obili meri obračajo na se pozornost
evropske diplomacije, sta Busija in naša
monarhija opozorili turško vlado na nuj-
nost, da stori konec neredom, nasilnostim
in nevarnosti za mir v Albaniji in Ma- '
cedoniji, ker ne inoreta več ravnodu.šno j
gledati reči, ki se tain do^ajajo. Ako
vsled teh dogodkov nastane v kakeni
kraju ustaja, naj si TurOija sama pripiše
posledice, ki se zamorejo iz te^a  razviti.
Ako bode Turcija uvaževala la na-
sovet, je drugo vprasunje; vsakako je ver- >
jelno, da sta jej Avstrija in Husija pred-  j
lozili   rtMorme, ki bi se iniele  izves'i na
Balkanu v svrho pomirjenja   tainošnjetfa
prebivalslva.
Znano je, da sc je Turčiji veOkrat t
svetovalo, naj pazi, komu zaupa upravo <
svojih evropskih pokrajin; šlo je tndi za j
tern, da turška vlada. prizna, da vlasti,
podpisane na beroliuski po^odbi, iinajo i
izbirati upraviteije evropskc turskiin po-
krajinarn.   Turcija ni  botela   nikdar pri-
voliti v to in tudi   nikoli  ne privoli.   I'o
svoji f,'lavi izdaja ukaze,  nasltivlja v ome-
njenib   pokrajinah   svojo   ljudi,   kaleri v
početku    kažejo    kol   bi    bili    mo/.je   na
svojem  inestii.  ki pa se kmalu   prelcviJM v
take, kakoršne turska  vlada  ravno hoče.
Tako   ostaja   vedno   jjri    slarem.    l):uies
s[dob nikdo veO ne veruje v kake i-eioraie
, od   strani   Turčije   a   najmanj   veruje   v
,  kake rel'orme Turcija saina. Pof.'cusnje z
j  rel'ormami   le   knneč-no   dokažejo.  da  je
j Turcija   v   vsakem   oziru    nezmožna   jib
¦  izvesti.   !)a se zares   izvršc   retornie  ob
j mejab, bi trebaio jib   najprej   izvesti pri \
porti sami. v sredisču.
Poroeila iz Cari^'rada so vsaki dan
vznemirljiveja. Sultan so trese pred za-
roto Mladoturkov: vse v Stambulu je
trhlo, ynjilo. Poiožaj Turčijc je torej tak.
da bodo velevlasti. ki so v prvi vr«ti
interesirane na Malkanu. morale same
misliti na to. da pokrajine v evropski
Turc'iji nehajo biti nevarnost za mir v
Kvropi. Prva ki se boče resno lotiti dela.
pa je Rusijfl.                                                 :
Diplomacija naše monarhije in ruska
vedno povdarjata, da jima ni do gospo-
dovanja na   Balkanu   marveč da hneeta,
da se za sedaj  ne menja  status quo t. j.
sedanji položaj ter da narodi balkanskih
držav sami odločujejo o svoji usodi.  Ali
vse   te   namene   križa   Turčija s svojim j
nastopanjem. Danes zaresno nijeden bal- j
kanski   narod   ne   balkanska   država ne
razpolaga s svojo u?odo : njih toliko na- '
, zivana   samostalnosl je iraza.   Ali ravno
z ozirom na to frazo bi bilo težko   raz-
! umeti' teLenje ruske in  avstrijske diplo-
macije po   tern,   da   se   o b d r ž i   status
quo na Balkanu.   Samo  po  sebi umevno
bo torej. da tako Husija ko  naša monar- '
I  hija stnatrata tak status tjuo za potreben  .
j  le tako dol^o. dokler se ne najde prilika.
da se odpravi.
I                                                                       !
j           Glavna zapreka k zboljšanju stanja |
v evropski Turciji je uprav to, da vsaka ,
interesiranib velikib in tnalih vlasti za- |
sleduje svoj poseben  oilj   in ima svoj po- '
i seben    program    *:iede    te«ja    zboljšanja.
j Tudi to ie velika krivda, ker ra/.ni na- |
i'odi na Balkanu -- seveda v svoji ne- '
vednosti   zapeljani   po   vnanjih   sebičnih
i hujslcacib -- streme za nemogočimi cilji, i
Tako n. pr. je z Macedonijo. Tu se sre- i
čavajo bol<,'arske, srbske, ^r.ške in ru-
munske težnje. pri tem pa se težnje raznih
drugib elementov. ki mislijo pri tem na
svojo korist. Bolgarija n. pr. bi želela, da
bi bil vecji del Macedonije priklopl;eri k
B'doariji, ki bi naj potem postala kra-
Ijestvo; a maeedonski odbor gre za tern,
da Macedonia dobi svojo avtonomijo. A
tudi v tej avtonomiji je raznih pro^ramov:
inej drugfMii naj bi Macedonia postala
pokrajina, v kateri naj bi bilo glavno
mesto Solun in bi bila razdeljena v tn
vilajete: skopljanski. monastirski in so-
lunsK'i. Glavarjem Macedonije in po-
sameznih vilajetov naj bi bili možje od-
brani iz naroda a potrjeni po turski
vladi. Ali v tem leži velika težava. Ka-
teri narod v Macedoniji je opravičen da-
jati glavarje vilajetom? Vsled tolikovrstnih
narodnosti bi \ tem vprašanju bile vedne
zmešnjave in spori. Srbski lipti že danes
svare pred avtonomijo Macedonije v taki
obliki In tako zares ni upanja. da bi
skoro pri.-lo do boljših odnožajev in do
boljšib dni krščanske raje v evropski
Turčiji. Predpogoji za ugodno resitev
balkanskega vprašanja pa baje že ni>o
dozoreli. Ali se hoče diplomacija po-
truditi. da ti ..predpo^oji" čim prej do-
zorijo? V interesu človečanstva
bilo  bi to želeti.
D o p i s i.
Iz iK'iteljskili krojfov. — Ravno
tisto ..Soro*'. ki je pred nekaj lets, ko se
je učiteljstvo bcrilo za zboljšanje svojega
gmotnega stan;a, tako žalostno ulogo
igrala ipisala je, da hočejo učitelji jesti
kruh. ki je namočen v krvi kmetov, da
še nobeden ucitelj ni lakote umrl\ sedaj
silno jezi, ker sem v ..Gorici" opozoril.
kako so „delovali*' v dež. zboru za uči-
teljstvo in ga slepili nekateri poslanci,
ki hočejo veljati za učiteljske prijatelje.
,.Soco" je zbodla moja opazka: „Soča>l
piše: načrt pride baje že v jesenskem
zasedanju v razgovor, mesto da bi rekla,
kakor prijateljica učiteljstva: načrt pride,
ž a 1. se-le v jesenskem zasedanju na
vrsto. Ta čisto nedolžna opazka je torej
spravila „Soco" v tako jezo, da zopet
nori po stari navadi in siplje „duhteče
cvetke naprednjaske omike'1 iz svojega
zloglasnega šimpfleksikona. Mož je boian
in edina resitev bi ^e bila. da bi za prvo
kroglico požrl Ze zadnji dve: da bi dal
časnikarstvu slovo.
Zdaj pa nekoliko odgovora. „Soča"'
naj bo prepričana, da noben učitelj, naj
si bo ,.SIomskar" ali „Jelenčar';, ne da
nič-esar za prazne besede, četudi priha-
jajo iz Tumovib ust. Tako „delovanje"
more zagovarjati le kako brezznačajno
časnikarče*!, ki iz dobičkarije pis>, kar
kdo boče. danes to. jutri ravno nasprotno.
Kar se pa tiče katol. nar. listov in katol.
nar. poslancev. ki se niso sirokoustili,
kakor ..napredni" in kakor se še imenu-
jejo, mu pritrjujem, ker oni del a jo, in
ne slepijo s praznimi besedami.
Poslanec Berbuč je n. pr. podal
znano resolucijo v prid učiteljstva. naj
bi vlada naklonila deželi za ljudsko sol-
stvo ino.ooo K letnega prispevka. Katol.
nar. pos'anci so hoteli v prid nčiteljstva
sprejeti užitnino v dež. področje. da bi
z dobičkorn mogli povišati učiteljstvu
place, toda ..naprednjaki" s Tumo na
čelu so to prepr^čili. Ako zna in hoče
Tuma bolje in hitreje pomagati. zakaj
tega ne stori že iz hvaležnosti do uči-
teljstva. k; mu je prepustilo mandat! Na-
sprotno pa, kako morete zahtevati od
katol. nar. poslancev delovanja za uči-
tHjstvo, ko v jednomer trdite. da so uči-
teljstvu nenaklonjeni in da edino ,,na-
predni': poslanci so za učitelje! In po-
zabili tudi še najbrž ni«te, kako «o se
učitelji o volitvah vedli glede teh in onih
kandidatov!
Prepričan sem, da bi noben ,.na-
preden" poslanec niti z rnezincem ne
ganil za učiteljstvo, ako bi bilo to tako
nastopalo proti njim, kakor je proti ka-
toliško narodnim.
Tudi kar se tiče načrta o regulaciji
plač. ostajam pri svoji trditvi. in ako se
sprejme tak, pokaže najboljo prihodnjost,
kdo ima prav.
Le kdor se zanaša na protekcijo in
klečeplaztvo. more zagovarjati tako za-
starelo uredbo. Po drugib deželah in pri
drugih stanovih so place določene po
službenih letih, ker je najbolj pravično,
le pri nas se najdejo nazadnjaški časni-
karji, ki morejo zagovarjati tako zasta-
relo uredbo in kar je ž njo v zvezi. Zato
bi svetoval   dotičniku, naj le ostane   pri
*) po «SoC:i».
LISTKK.
Sobotno pismo.
(l'isc  lloinunciiliis.)
Ahasver se baje kesä svoje smrti,
g. urednik! Kajti že se je jel zopet oživ-
Ijati ria način, kakor je bilo takrat po tisti
afori s „Priinorskini Listoni'1, kojei,acel
„meh" puščati. ...
No, pa to ni glavno, kar sem Vam
hotel razodeti. Povedati sem Vam hotel,
da se dobro pocuti tu v Kobaridu. Ven-
dar baje niso neskaljene njegove zlate
urice „in procul negotiis". Medavro je
prav plaštio IVlbtal po trgu gori in
doli z nekaterimi „svojci"' in povpraše-
val : ,,kaj bo, kaj bo-li to"? Bilo je ka-
kor kadar udari jastreb v gnezdo —
gavranov. vse je zbegano, vse brez glave
in — perul! In kaj je bilo? Kateri
„jastreb" je udaril v „napredno"' kobariško
gnezdo? No, bilo je nekaj „klerikalcev",
ki so mipravili v „gore" izlet. Že pri po-
gledu   na   te   preklicane.......   bil   je
Drejc-Abasver ves iz sebe in njegovemu
vzgledu so sledili nekateri „ožjiu v iz-
vansebnosti.
Cludno ! Zares cud no !
Kako more „ta elovek"   biti   izven
sebe ob pogledu   na   narodnjake   v   du-
bovski „unil'ormi", ko je bil še   nedavno
najboljši prijatelj „erne suknje"?  Ali ni
j  to  tako kakor ono s stričnikom. ki obre-
kuje svojega   dobrega   strijca,   ki   ga  je
redil in mu vse pripravil?   Nehvaleznost
i je plačilo sveta,   a   te   nehva'.eznosti   se
prvi sramuje nehvaleznik sam.
|            Toda ta sram je vedno dobro zna-
menje in pomeni, da   bi se   striCnik   ob
dani priliki   s   strijcem   zopet   rad   spri-
jaznil, — ko bi le  strijc   „zopet   hotel".
j            A Iz tega bo težko  kaj !
I            Koliko pa ima   Drejc- Ahasver   za-
! hvaliti lemu ,.strijcu v črni suknji"'. to
I sam priznava v „Soči" od 26. m. ni. ko
I pravi, da bi bil celo deželni in državni
i poslanec — čeprav „klerikalni", nič ne
j d6 ! — ako bi bil 3e dalje držal s strij-
j cem. llu, to ni kar si bodi — državni
i poslanec! „Lep" je slričnik sicer zadosti
I — pa kvalilikacija? Zlobni llomunculus,
1 molči, to se že vse najde, le s strijcem
1 bi bilo treba držati. Ali ni torej „kru-
- hopijanost",   ako    si    človek   tako   za-
igra —- strijčevo prijaznost!? In kaj
še pravi? Tudi kardinal Missia „hi bil
na njegovi strani" — skoro se to vse
tako čita kakor basen o ,.Pepeluški%'.
lludimanca! Stavim kaj. da bi jo bil pri-
jadral se do tajnika pri kaki n u n c-
ijaturi, če ne celo vise. . . .
Pa ostanimo pri državnem ali vsaj
deželnem poslancu, g. urednik !
Tu  inorate   priznati,   da   Slovenci,
zlasti pa goriškil.ne znamoceniti svojih
J ..nenadomestljivih mocij". Drugače bi ne
J bili prezirali   Gabrsčeka  Andreja   pri
I volitvah v državni zbor tako kakor pre-
zira slepa kura  zrno.   To se   pravi   za-
! kopavati svoje talente   mesto   da  jih
! odkopavamo,   s   tisto   skrbnostjo    kakor
iskalci biserov v   južni Al'riki dijamante.
Je-li C'udo, da se nam Slovencem v oči-
gled toliki zapravljivosti tako slabo godi?
j Priporočal bi torej da, ko   poteče   doba
: Oskar    Gabrsčekovemu    mandatu,    se
j spomnite Andreja   Gabrščeka,   —   pa
I ne vi „klerikalci"   marveč   vi   „liberalci,
kar bi bili že zadnjič lahko storili  in bi
v svoji slepoti ne bili zamenjali Andreja
z Oskarjem....
Vprašanje je seveda, ali pa bode
Andrej še čakal? Kakor vsa zna-
menja kažejo, bode težko kaj — razun,
ako bi se vresničile želje nekoga, ki bi
bil rad spremenil prostore „Narodne
tiskarna" v „Sokolovo" telovadnico ali
kaj tacega. Ker je pa to baje nemogoča
stvar in ker je začela „Soča" teči „na-
zaj", ,.narodni škrat" pa jo v takem teka
noče ovirati, — se utegne zgoditi, da
bode obrnil hrbet politiki in žel med
staro šaro, kamor baje „tiče" s tisto
pravico, kakor znani „kobariški žrebec".
Jedino „cekinovič" bi bil zdaj še hitra
pomoč v sili, ako bi nekdo, pri komur
se vresničuje nemški rek „Hochmut kommt
vor dem Fall" mogel pri tem (Judodel-
niku provzroOiti kak zlatonosen „Durch-
fall". V teh vročih časih, ko je vse „za-
sušeno" pa tudi to nebomogoče in tako
ni upa ni nade.. ..
Zakaj se pečam zopet le ž „njim"
bodete vprašali g. urednik !
No, moja krivda ni, ako ostaja mož
„nenadomestljiv" vsežive dni... po svoji
„smrti" pa še le prav!
svojem poslu, a uciiteljske zadeve naj
ppepu^ča učiteljstvu !
Usojam si torej na tem mestu opom-
niti, da bi bilo najbolje, da bi dotieni s.
odsek saodelovanjem invspo-
r a z u im Ijenju z u e i t e 1 j s t v o m
i z d e I a I drug n a č r t, ki bi bil v
vsestransko zadovoljnost.
Tako so delali tudi v drugih deželah
in  še celo v Istri !
Iz Sebrelj. — Da so v ^Zumorcu,,
z dne 25. julija t. I. štv. 30 neki dopisnik
spodtika kaj napredno oh osebo pod-
pisanetia, o/.iroma da lepša v javnosti
izjavo Janoza Kobala razglašeno po J. K.
občinslvu  pred   corkvijo   dnc 13. julija.
V   tej izjavi je Jan. Kobal javno preklieal
svojo   trditev   da   se   podpisani kot obc.
tajnik v minulem   letu   občino   osleparil
za 700 Kr
Dopisnik dvomljivo nadaljuje . ,.Ne
vonio koliko jo res   na tem resnice . ..."
V   odgovor le toliko : Razprava n tej sle-
pariji se je imela   vrAiti   pri   c.   kr. okr.
sodisi-u v Cerknem dne 7. julija tza kar
je pa šo časl Vprašam, ako jo bil Jane/,
Kobal o istinosti sleparijo popolncma pre-
pričan, čemu me je  prosil  odpušcanji v
pričo mo/,   zagotovljaje   da   prekliče na
omonjeni način vse   neresničnc besede;
kar jo po usmiljenju tudi dosegel. Gospod
dopisnik,  ker  tudi  Vi  dvomite, koliko je
na torn rc-nice.  le   na   d;iu   z   dokazi o
moji slepariji, potem  povrnem  škodo do
vinarjrt. Toraj potrudite se, saj bo v korist
občine.
Vprašam nadalje g. dopisnika je
li priše! g Klavžar semkaj, radi raeunov
zadnjih desetih mesocev pod vodstvom
podžupana Lapanja. in ali je to res stalo
obOino 40 K radi moje krivde? Odgovorite
s. dopisnik, aJi sem jaz zahteval g. Klav-
žarja, da reši racun za deset mesecev,
ako je pregledova! račune prejšnjih let,
čemu meni to podtikate.
Gospod dopisnik, da mi konečno
kličote „na svidenje*' pa brez podpisa,
to pa vendar ni naprodno. Podpišite se
javno kakor jaz
Janez Lapanja
organist.
Politični pregled.
Vsenemška siavnost v Gradcu.
Od minule sobote do pretekle srede
zvei'er se je vršila v Gradcu velika
nemška pevska siavnost, katere značaj
in narnen je bil izrazito vsenemško pro-
vokatorične naravi. Na to siavnost je
prišlo ngromno število nemškega ljudstva
in samih pevcev okoli 12 tisoč iz nem-
ških krajev Avstrije, naj več pa iz Prus-
kega. Prirejali so se posebni vlaki. V
soboto zvečer je bila bakljada, katere se
je vdeležilo 150000 oseb. Vojakov pa
ni bilo nikjer. Vojaški poveljnik Succo-
vaty je strogo prepovedal vojaštvu vsako
udeležbo na tej slavnosti. Vojaška godba
ni sodelovaln, ker se slavnostni odbor
ni pokoril stuvljenim pogojem, da mora
tudi godba bosanskega polka sodelovati
ter da se ne smejo izobešati pruske  za-
Iz države nebeškega soJnca.
IV.
0 veri pri Kitajcih.
0 kaki pravi veri v državi nebeš-
kega solnca ni govora. — Poleg še dokaj
razširjenega islamizma t. j. mahomedanske
vere nabajamo celo zmes raznih verskih
izpovedanj, od Konfucija, Menziusa in
Lootse-ja pa do Budhizma, ki je zanešen
iz Indije našel mej Kitajci mnogo pri-
stašev.
Skoro vsi Kitajci od kraja se uda-
jajo blazni veri v duhove. Po vsi Kitajski
kar „mrgoli" raznih dobrih in hudobnih
duhov. Proti poslednjirn pa rabijo naj-
različneja sredstva, mirakelne. Da bi jih
potolažili, jirn darujejo razne nezmiseine
stvari (poslikane papirčke itd.), ali pa
jih skušajo pregnati z divjo godbo, s pri-
žiganjem umetalnih ognjev ali z groznimi
karikaturami. Tudi z „zagovarjanjem"
ekušajo storiti neškodljive te zle pošasti.
Duhovniki — ako bi to besedo smeli
rabiti v pravem pomenu — so pri Ki-
tajcih le zakletniki duhov, v tem obatoji
veg njih „duhovski"   poklic.  Tudi i pro-
stave. Na to se je naročila bavarska vo-
jažka godba in Monakovega. Znacilno je,
da je ta godba pri županovem pozdravu
igrala najprej prusko in potem avstrijsko
cesarsko himno. Na koncertu pa, katerega
se je udeležil namestnik C'ary, se je pre-
pevala po ttapevu avst. bimno vsenemska
pesem ..Deutschland über alles". Kaj tii-
cega je mogoee v avstrijskem mestu pod
okriljem   - trozve/.e !
Razmere v Galiciji.
Stavka poljskih delaveev v Galiciji
zavzema čedalje nevarnejso obliko. V
Slobotku je bilo aretiranib f>000 poljskih
stavkujoOili ilelaveev. V Zlatcm Potoku
so delavci vbili dva orožnika. V Oleksincu
so obkolili delavv.i g raj ska poslopja. V
Kuselnu je naval ilomacinov odgnal tuje
delavce. Povsodi nastopajo doiuacini proti
tujoem in jim no puste prijoti za dclo.
Vlada grozi z obs e d n im s t a nj em.
Italijanski kralj v Berolinu.
Kakor se poroi-a. odpotuje 24 t. in.
kralj Viktor Kmanuel v Borolin na obisk
nem";kega eesarja; v Berolin dojele 26. t.
in. Govorilo se jo tudi da gre v jeseni
tiidi v Pariz. a pozneje se je ta vest
ovrgla. ker kralj za obiskoin v Berolinu
ne pojde lotos nikamor več.
Nemški cesar oblšče ruskega carja.
Glasom porooil, namerava neniskt
cesar Viljem obiskaliruskega carja v He-
velu. kjer se bodo vršile ruske vojaške
vaje na moiju in sicer 6. in 8. t. in.
Položaj v Franciji.
Francozka vlada je bajo izjavila da
bodo kongregaeije smele svoje zaprle
sole spromen'ti v dobrotlelne zavode in
da se redovniki in redovnice povrnejo
nazaj. Z raznih krajev, zlasti iz Bre-
tagne se poroea o silnem razburjenju
ljudstva proti r:izpustu kongrogacij in o
naraščajočem ogorčenju proti vladi. Na
več krajih je bilo razburjenje toliko, da
je moralo posredovati vojaštvo.
Po vojnl v južni Afrlki.
Angleži so začeli uvidevati, da vendar
ne gre na vrat na nos oslepariti Bure
za njih svobodo in pravico, ker si znajo
s tem nakopati novo vojno, v kateri go-
tovo izgube. Izmisli'i so si torej iim-o-
ljubnejšo taktiko. Razglašati so začeli po
svojih listih, da ne gre postopati pre-
strogo proti onim Burom ki se se bra-
nijo priseči udanost angležkemu kralju,
ker je troba upoštevati njih žalost nad
izgubo samostojnosti jednuko kakor pri
v^eh takih narodnostih. Bolje je, da se
Bure pridobi z dobrohotnostio in da se
Anglija ne pokaže nasproti Burom tako,
kakor Nerncija proti Poljakorn. V zbor-
nici je te dni celo Chamberlain imel dolg
govor v prilog Burom. Mej drugein je
posebno svaril vlado, da naj ne skuša z
angležkim naseljenjem iztisniti Burov iz
južne Afrike marveč da jirn da tako de-
želno upravo, da st; bodo mogli po|>ol-
norna svobodno gibati kot narod. — Kdo |
ve, ali bodo Buri verjeli tem medenim
besedam v Londonu ?
Politični drobiž.
Nizozemska in dvozveza. Ni-
zozeinski minister dr. Kuyper je prišel
na Dunaj, da po naročilu kraljice izvede
približanje Nizozemske k trozvezi. —
Anglija in Turčija. Čuje se, da je
Anglija ponudila Turčiji vojaško pomoc,
ako bi italija hotela zasesti Tripolis. —
Srbska kriza rešena. Ker je zbor-
niSki predsednik Stanojevič odstopil od
svoje časti, uvidevši da se parlamentarna
kriza ne da odpraviti drugače, je Vuičev
kabinet takoj umaknil demisijo   in   tako
rokovanjem se peča kitajski „duhovnik",
ki v svojem interesn skrbi za to, da
ostanejo vraže med ljudstvom ohranjene.
To je tudi vzrok, da so has ti kitajski
duhovniki poleg Mandarinov v največjih
skrbeh, da bi se ne zanesla zapadna
evropska kultura na Kitajsko ter ne uni-
čila tega za nje tako dragocenega ljud-
skega zaklada. Ako dostavimo da je bilo
mej hujskači proti Evropejcem ob zadnjih
homatijah največ teh kitajskih duhov-
nikov, si čitatelj to prav  lahko   tolmači.
Mej raznimi kitajskimi bogovi stoji
v prvi vrsti „bog ognja". Ta zažiga hiše
in poslopja ter je po svoji naravi za-
kleti sovražnik — ognjegascev. Z žrtvami
pa se da omečiti v toliko, da počaka z
nameravanimi tiožigi vsaj do konec lela
— z drugimi be:»edaini se pravi to tako-
le: ničvredni trgovci, katerih je v državi
nebeškega solnca več nego v kateri drugi
državi, radi vidijo, ako jim pred zaključ-
kom leta — zgore k n j i g e, od tod
prihaja, da „bog ognja", ki se poterntakem
gotovo da „podkupiti" od takih trgovcev,
požiga precej pogosto baš h koncu leta.
Drugo važno kitajsko  božanstvo je
je stvar poravnana. — H e v o I u v i j a v
K o I u in I) i j i. Kakor so iisje, hoče ko-
lumbiška vlada stopiti v dugovor z re-
volucijonarnini komitejem v Nevv-Yorku
glerle zaključka bojev.
Domače in razne novice.
f AndiTJ Drasc'ck. — V eoltiok
ie mnrl v Vrlojbi upokojeni naduOitelj
Rosp Andrej Drašcek v 74. letu svo-
joga življenja. Naj na torn mestu spre-
govorimo nekoliko besed o bl.-iuoui po
kojniku, ki jo bil cislan in sposlovan v
sirjem roiloljubnem krogu, a n:td vse
ljubljen od  svojeev.
Pokojnik se jo porodil I. 182S v
Solkanu. I'Oiteljsko izobi-aževalisče je do-
vrsil I. 18oi tor .jo bil isto l<>l.o imon"-
van /ačasnim uCitoljoin za V i s k, kjer
je sluzboval do I. l8;Vt, ko je bil pro
meščen na novo organizovano ljudsko
solo v So Ik a nu. L 1872 j» bil pre-
mešeen kot delinitivni uiiteij v V r-
t o i b o. kjer je sluzboval do svojega
vpokojenja I. 1891.
Kjerkoli pa ie pokojnik sluzboval,
povsodi jo zapu-til dobre sporn ine. Zbog
svojo neumorne rtelavn^sti, Ijudomilosti
ter vestnega izpolnovanja svojih dolžnosti
jo bil  povsodi   spoštovan   in    priljubljen.
Prod no jo nastopil delinitivno službo
kot ucitelj. imel se je mnogo boriti z
niaterijalnimi skrbmi, ker ga rnditolji
niso mogli izdatno podpirati. Ali že kot
učiteljski kandidat je bi! nastavljou kot
orglavec v domači župni cerkvi. A sroe
za narodno stvar mu jo že goreče plam-
telo kot mladenic'ii, ker ob pičli nagradi
za orglanje si je naroeil Bleiweis-ovo
,.Novice"'. katere po bile v istem času
skoro jedini politični časnik na Sloven-
skem. Priljubljen vsakomur, užival je še
posebno naklonjenos1. soobčana odlir-
nega rodoljuba majorja Komela pi. So-
čebrana.
Naš Andrej pa je bil tudi skrben
gospndar in vzgleden soprog in oče.
Vzgojil je vrlega sina Teodora, sedaj vo-
jaškega uradnika v Trstu, in ljubko h^erko
Riarijo. /daj omožrno z g. Brumalom.
c. kr. poštnim uradnikom.
V toku 40-letnoga službovanja pri-
hranil si je toliko. da si je ustanovil
svoj laslni dom v Vrtojbi. Bil je skrben
j;ospodar. a ko je slo za narodno stvar,
je rad sogel globoko v žop in j<» mej
dru'.jim kot ustanovnik „Šolskoga Dnimi1'
položil za ta nnS zavod 200 K t<-r „Sol-
ski Dom'1 tudi drugače podpiral. I'oltoj-
nik je bi! odlikovan s srebrnim križcem
za zaslugf in s častno kolajno za 40-
letno zvesto službovanje.
Bodi mu torej blagspomin in lahka
domača zeniljica!
Pogreb bo danos ob 5. in pol uii
pop. na pokopališče v Vrtojbi.
Snirtna kosa. — Dne 31. t. m. je
urnrla v Gorici gospa Katarina Obidič
rojena SirDčič v 7i). lotu svoje starosti
previdena s svetotajstvi za uinirajoce.
Pogreb je bil včeraj ob 6. uri zvečer iz
liiše žalosti v ulici Nicolö F'acassi $t. 5.
N. p. v in.!
Iinenovanjn. — Asistentom pri
tuk. c. kr. okrož. sodisču so imenovani
sledeči gospodje: Budau Henrik, BolLar
Alojz, Klemenčič Milan, pi. Golombani
Alojz. Kozmina Franc, Dolenc Avgust,
Magnacco Avgust. Mis-jicek Leo p. ml. in
st., Mliner Konstantin, Mosettig Artur,
Pellizzon Ivan, pi. P reg el Artur, Po Ijsa k
Franc in Zottig Franc.
„bog zdravilstva". 0 njem pa gre vera,
da — slabo sliši. Zaradi tega ga morajo
prosilci t. j. bolniki in rnazači, šegačkati
za všesi ter mu hudo kričati na uhai
Tudi je baje dobro, da se oni del bogo-
vega trupla drgne, na katerem delu kdo
trpi bolečine.
„Bog j e d i 1" ima dolg jezik ter
rad blebeče. Na konci leta gre v nebesa
poročat. kaj je vse videl na Kitajskem,
posebno kako se Kitajcem — dobro godi.
Zaradi tega .iu prej namažejo usta s te-
kočim kandisem (sladorjem) da ga s tem
pridobo k molčanju.
Ali gozen je pa „bog b o j a" ali
„bog vojske". Ker je la „bog" zajedno
tudi ,,poslanik nebes", mora tudi skrbeti
za dež. Ako tega ne stori, ga nesejo
Kitajci iz hladnoga svetišča na ptikoce
solnce, da na lastnem truplu izkusi, kaj
je huda susa in vročina.
K sklepu še jedno vpraaanje. Zuano
je, da so bili Kitajci za stolelja pred
nami kar se ttče raznih znanosti, v ka-
terih so pravi mojstri n. pr. v izdelovanju
porcelana, svile, bombaževine, v stav-
barstvu,   tiskarstvu  da   celo   brzojav  in
Zn „^olski D«m" je došlo nai^omu
upravnistvu : Josip Vidrnar, deknn v
Bovcu 10 K; Josip. Vrlovec v Vel. Zab-
Ijah 1 K; Valentin Kragolj,/upnik v Po.l-
brdu  10  K. — Srena bvala !
Potrjeiil   /akoni.            .,Triester
Zeitung'- pnroča, da je Nj. Velič. cesar
potrdil zakon o uravnavi Grajšooka.
Tudi jo potrdil zakon glode odprave dr-
/avnib miliiic. Nj. Vol. cesar je po-
trdil tudi dež. zak. o vodnih zgradbab v
Istri in o uravnavi vodavdolini roko Mirno.
Novo m.'iso bodaroval jutri.'M.m.
pri soslrah Uršulinkah č. gosp. Amlrej
S t r e k <• I j.
Bla^oslovljcnjc novc kapclc.
V torok zjutraj ob S. uri jo* ob asisl<;nci
šlirih oo. kapucinov blagoslovil slolni
zupnik preč. monsgr dr. Kr. Sodoj
kapelico  v  novi jiistični palači.
Kdo bo tr/.aski nainesinik? —
0 nasledniku Ir/a^kc^a namostuika grol'a
Goe.ssa. ki baj(4 v kratkein odstopi, pri-
našajo razni listi pomi:il,i, da pride za
novega namestnika kranjski deželni prod
seclnik baron I loin, dru.iii pa da pritlo
pod predsednik nižoavslrijskoga namesl.-
ništva  na  Dunajn Giovanefli.
Iz kobariskc okotku' nam pišejo
dne 2f). julija: Bilo jo turn okrog Bužii-a,
ko so bili napravili naši Kobaridci casino
muziko g. dr. Tumi ; ali na žalost je bii
zagreni| to veseljo hnalu pot(>m JVlata-
jurski Šijak, ki jo hil podrl most O.v/,
Idrijco ter napravil zopet jezero v oko-
lici, kakor je bilo to pred davnim ra-
som. Kaj pa zdajV smo vprašali. Ali po-
tola/il nas jo Kobaridec: 0. Tunm žo ve
to ! No. zdaj pa smo dobri. čudež ni ;<>č
daloč. Ali varali smo se Ko je prUla ta
stvar na vrsto v dežclnem zboru, j(» bil
dr. Tuma sprva zoper podporo za urav-
navo voda brez načrtov, poznejeje sicer
predlagal noko svoto za iztrebljenje Id-
rijee. ali nasvet ni bil SDrejet, dasi se je
zvezal prej očitno ¦/, Lahi; pae pa je bil
sprejet predlog dr. Gregorčiea, to je ti-
sterra poslanca, ki ni Ijub neknterim Ko-
baridcern, kar so pokazali (v vočno no-
cast sebi) na dan knbariškoga shoda „Slo-
ginoga*' društva. In čudoža ni, skoda. da
ne ; da bi se pa vsaj „jezero" odstranilo,
če tudi  brez čudeža
Z  ts,ov nam pišejo:   Knj je   to.   da
„Soči" primanjkiije vodoV Ali je že vse
motno splavila do kraja? A G. vendar
ni še pozabil na geslo: „Ako naša ne
velja, naj pa vse budič vzmne !" Lej, lej!
Sodaj se pa zna vresničiti. da mu „hu-
dičil vzarne šo „Sočo". Nekaj tistih okrog-
lih kronic, ki jih mora A. G. plačati za
.,načela liberalno-naprednoga" programa,
kütera je zastopal prod sodnijo, so morda
provzrocile to sušo. Ubogi mož! Ali ni
mogoče da bi se našel zopet kak meccn,
ki bi mu sogel pod - ramo. A oemu V
Saj A G dobi denar.ja, kolikor hočo pri
svojih odjemnikih prečislega lista „Soča';
doklor jih tako lopo farba brez čopiea
— slope miši! Kdor ima talent pride
povsod skozi — luknjo. Le pri eni ne
more ven. Ah, Skoda da ni zopet kaka
afera ä la prof. Babsch. Kaj ne, to bi
bilo dobro — mašilo ! Pa saj si bo lahko
pomagal sedaj h zagate. List naj ustavi
naročnikom da bo izhajal vsak tedf^n le
po onkrat; izgovor bi bil: „osrednji od-
bor napredno'1 je tako določil ! Bouia lo-
cuta — ne, ne! Saj G—k je proč od
Rima — na Bicmanje prišel ! Daleč. . .,
daleč. ... ?! — Na tihern se huduje, za-
kaj je preveč tipal po... bisagi, katera
bi mu sedaj zopet   pomagala ...   za   go-
smodnik so imeli že pred nami. Kaj jo
torej krivo, da so v stvareh splošno pro-
svete pa toliko za nami? Na to vprašanje
je le jeden odgovor. Vsled tisočletnega
izločenja oil ostalih narodov te zemlje,
obzidani in ne brižoči se za kulturni na-
predek teh narodov ostali so to kar so
in kar hočejo ostati ker smatrajo svojo
kulturo za boljšo od evropejske. V svoji
samozavesti se smalrajo prvim narodom
te zemlje in svoje naprave za najboljše
od vseh.
Ker se smatrajo nezrnotljivim, od-
klanjajo sploh vsaki vpliv moderne ev-
ropsko kulture na njih odnošaje in ta
nepreinična konservativnost je tudi krivu
da skušajo odbili od sobe vsaki poskus
Evrope, da se odpre v Kitajsko tudi
promet iz drugih krajev sveta. Ker je
Kitajec srečen lo v svojih šegah in na-
vadah, pomenila bi prememba v evrop-
skem smislu ne le konec njegovi moči
rnarveč tudi konec njegovega obstanka.
— Tedaj se bode ludi reklo : države ne-
bežkega solnca ni vec. Ali pride ta čas,
ali ne pride, o skriva v sebi bodočnost,
(Konec.)
tovo ako hi lemogla! —Drejčo, Drejce!!
Električna rnoč tvojih gonilnih psov —
pardon — strojev, je pognala  --   krone
skoz   —   „očale".  .....    Vsaka   slvar   ima
svoje meje.
Xavod /i\ poslovnnjc slovriiskih
raiHeiseiiskili posojilnir. Tako je
naslov 245 slrani obsegajoči knjigi,
ki je te dni izšlii v ,.Nar. tiskurni1'
in kalero je spisal in založil g. Svetoslav
P r e m r o u, uradni vodja „Ontralne
posojilnico" v (Jorici. Knji^a, o kateri
so so izrazili žo razni slovenski iisli
jako laskavo, inia namen, sja uvode vsa-
kogar ki se peča s posojilništvom, v te-
meijne nauko posojilniAkega poslovanja.
Knjiga jo na podlagi slovečih vzgledov
ra/.nih narodov seslavljena tako stro-
kovno lomoljitü in jo prošinjena s t;iko
zdravimi pojrni ° namdnom gospodarslvu
tor s tolikirn žarei-im euloni in skrbjo za
blagor Ijiidslva, da nioramo le čHstitali
Slovencem na lej slrokovno književni
pi-idobilvi. Ako so poniisli d;i jc pisatelj
š<> i-jizinorno jako nilad in žo tako dnbro
podkovan v teoriji in praksi rm.šega po-
sojilni.štv.i, smomo mi nalojnti. <la bodo
šo tnno^o podal narodu slovoiiskomu iz
svnjega zruinja. I'odpirnjmo lorej vse-
slranski lako izborne moči na strnkovnem
polju, ker s lciii jiiu vsaj nokoliko po-
vrnonio trud.
Ustailovni občni /bor akal> inic-
noga lerijalnoga diuštva ,.A <1 r i.ja" Im v
Gorici dno 9. avgusla t. 1. oh S. nr-i in
pol dopoludne v dvorani ,.Goriške cital-
nice'  s sledečim dnovnitn  roduin :
I. Pozdrav prodsodnika pripravljal-
nrga odbora. 2. Poročilo pr'pravljalnega
odbora. 3 Vpisovanjo clenov. 4. \'olitiiv.
a) prosodnika, h) odbornikov in naiuesl-
nikov, r) 2. preglednikov. ö. Slučajnosti.
— Gostje dobro došli!
Za ustanovni občni /bor for. društva
,.Adrija>l uslanovil so je posobon odsek,
ki ima nalogo preskrbeli stunovanja g.n.
visokošolcem-udeložencem. Oni gg. vi-
sokošolci, ki pridejo že S t. m. zvecor v
Gorico, blagovolijo naj obvostiti o torn g.
Karla Podgoinika, cand. iur. v pisarni g.
Dp. D. Treota v Gorici.
Nedeljski poeitek. V nodeljo
je dolalo več čevljarjev v ulici Cipressi.
Trieste in Bertoliiii. Zaradi lega pn1-
stopka proti nedeljskemu poeitku sledilo
so proti njiin ovadbe.
Zgubljena krava. — Pretekli te-
den je neki Josip Komavli iz ulice Le-
oni. gredoč na polje vidol kravo, ki je
letala okrog brez izospodarja. Odpcljaljo
je v svoj hlov, karnor pravi njen lastnik
lahko pride ponjo.
0^'C'iij. — V torok je na.slal niali
požar na slanovanju nekega Battiga v
ulici Morelli. Zgorelo jo vse dolavsko
orodje in so se zadušili vsi j)tiči. ka-
narčki in papige, nabajajoc-i so v prostoru.
Opokol se je tudi brat Hattigov ki je
bolol gasiti. Škode jc   približno   i-UÜ   K.
Slama z^orcla. —• Včoraj opoludne
jo zgorela jodna kopa slamo na dvorištu
nekega posostnika v poljski ulici. Ognje-
j-asci so prihiteli in ogenj omejili.
1'roti koleri. — Tuk. mestni ma-
gistral naznanja: Kor so je pojavila v
Kgiptu buda kolera, morajo oddajalci sla
novanj vso one osebe ki pribajajo iz
Kgipta in se pri njih nastanijo, priglasili
niagistratu v teku prvib 12 ur in to pod
strogo kaznijo.
Svilodi. ¦— Danes prinasarno sla-
tistiko lotošnjega svilodno^u somnja. Ta
sernenj je pričel 22. junija in jo končal
13. julija. Vsoga pridolka na tuk. trgu jo
bilo lotos f)707i- kilogramov v skupni
vrednosti K 148.240.89. Cone so bilo razne
in sieer od K 2- — do K 2 30 oziroma
od K 2 70 do K ;i K). Srodnja cena je
biia K 2 51 do K 273. Povpreena cena
pa K 2-59 /1(,
Primerjajosemenj 1. 1901 kijepnčol 17.
jun. in koneal 6. jul. in je spečal
pridelka 71.8a2 kilg. v vrednosti 189.366 66
K, vidimo da je bilo lotos rnanj prometa
s svilodi za celih 14.748 klg. v vrednosti
K 41.125-77. Lani je bila povprecna cena
K 2-Ö4V
Zaplemba. — Tuk. okrožno so-
dišče je zaplenilo neko italijansko knjigo,
ki je izšla pod naslovom: „Trieste i
i'atti di sebbrajo" t. j. „Trst in l'ebru-
varski dogodki" — in ki opisuje po
svoje dogodke, ki so se vršili v Trstu
meseca februvarja t. 1. — lsto sodiäce
je zaplenilo tudi neko knjigo grola Tol-
stega.
Tudi zaplcmbn. — Mestni tržni
komisar Resen je zaplenil te dni 2 kvin-
tala gorske s a I a t e, ker ni bila za pro-
dajo. Tudi je zaplenil dva kouja nekemu
Josipu Stecher, s katerima je vozil iz
Gorice v Trst in nazaj. Zaplenjona konja
nista bila več za rabo.
Odziavelje in zapustil v sredo tuk.
bolnišnico za umobolne Andrej Prezel,
mizar iz Solkana.
(«roziiu iii'srcra so jo zgodila v
Kamnjah na Vipavskom. V pondeljck dne
28. t. m. popoludne je začelo grometi in
tlo/iti. Ljudjo, ki so na planini pod (\av-
norn S[>ravljali snio, so iskali zavetje.
')ru/l)U sosfili j« sla pod visoko steno,
pod katero je preoej Kl°hs^a vollina.
Uslavili so s<i pred votlino ravno pod
stono. Nesreča j<^ hotola, da jo Ircščilo
v stono in zadelo vsoh sost. Trijc so
ostali mrtvi, ti so 4(>-lotni gospodar Krane
Vodopivec, 23-lelno deklo .Jozel'H Hajc
oba iz Kamenj in 17-lotua Kranca Z.uo-
nik iz Skrilj. l)va možka in 14-U*tn«'ga
dockn pa jo strola po[)olriorn;i nmamila.
l'rvi s(^ jo zavedel hanij«'l OM'inclj, ki
začotkorna niti ni vodol, kaj so jezgodilo.
Šelo ko jo videl vse po tleh, se je sporn-
nil. kaj bi znnlo biti. Začel jo vsc tresti.
pa le dva jeobudil. Oba rnoža sta z nezn-
vostnirn dočkorn z vrliko težHvo prisla
do ljudi.j. Žalosten prizor jo bil na vasi.
ko so /c v tPini pripeljali vs'1 tri irirliOfiii
jib porazdolili na dorn. Tre^ka in hu-
ilc^a  vromena reši nas o  Gospod !
Nfsn'C'.i. -- Na Toiminskem stf
šli dne 24. ui. in. dvc il«'kli<-i, jcdim S,
druga H> lot star« z ovoanii na piiso.
Na pa.ši sta si pro^anjali öas s torn, da
sla plozali na neko visoko gromado ka-
monja. Jodna sploza prav <lo vrba, druga
lcz(f za njo : li kratu so »dero kamenjo
pod onn na vrliu in doklica so udere ž
.. njini. Tri tern <c sproži kak pol kvin-
lala tolitajoe kamen in pado na dokletee.
Soslrica to vidovsa pri.skoči in boče od-
valiti karnon, a ni mogla. 'l'cco dornu in
na lie1 mi'-ta pridc or<* ki jo odvalil
kaiiH-n. - ali doklo je bilo /,o mrtvo.
Toz«*k kariit-n jü jo ubil. No^rečno dekle
so zovo  Torezija Kavčič.
NCsF'ora. — V Cez-Soci povozil je
rninuli toden neki bovški voziiik 4-letnoga
otroka tar.iosnjp.ga župana. Kolo je «trlo
gl.HVo otroku. ki je bil takoj rnrtov. Sta-
risi, pazite na otroko!
Od Sv. liUcijc mim pišejo: Došel
jo semkaj za vec easa slavnoznani uče-
njak dr. Marchesetti iz Trsta, nadaljeval
bo odkrivanje prcdzgodovinske^a poko-
pali^ea. V kratki'in izido v Trstu njegovo
najnovoj>o do!o o g r a <1 i s t'- i h n a P r i-
m o r s k o m.
V nodcljo je bil tu kaj navadni se-
nionj. ljudstva se je trlo. V pondeljek o
poldne pa je nevihta kozolco prevračala
in  vines  toča klestila.
Ciolob - pisinonoscc. — Yihar
rninolPKa todna zanesel jo v golobnjak
libusenjskega župnišča tuje^a goloba, ki
jo ves preniočen in onemogel obležal na
tleh. Ubogo /ivalico so »pravili na suho
tor ji dali živeža. Pri preglodovanju so
opazili, da irna na nogi gumijev ovitek
s štovilko 335 in črko V. Pod perutmi
pa je imel natisnjono: E. Vanderernys-
son Grand Hötol, Gand tBelgique), toroj
jo bil iz Žanda v Bolgiji. in: Apres ni
avoir soigno, render-rnoi ma liberte it. j.
primi in prehrani mo, tor potern me
spustij. Ko se je živalica odpoeila. spu-
stili  so jo, da jo nadaljevala    svojo   pot.
\a Lo^u  prl   Sv.    Liu'i.ji  so  pri
Fratniku colo noö od nodeljo tlo pon-
doljka plosali. Piu-akujomo od Kratnika,
da kaj takega v svoji hiši nikdarveč iw
dovoli. Takoga naprodka si Lo/.ani čisto
nie no zolirno. kerdobi'O vomo, da je to
napredek  v n a š o g o t o v o   š k o d o.
Oijt'nj. — \r sredo dn-1 30. m. in.
je v Kobljeglavi zgorol posostniku Avgu-
žtinu Jerieu hiev s sonom vred. Živina
liila jo, ko je nastal ogenj, na pasi, kajti
gorolo je od 9.-10. ure predpoludno.
lllev je zažgal 6-letni Jeričev sin. Igral
se je L žveplenkami. Vedno stara pesein.
Otrok bi kmalu sarn zgorel v hlevu in
ga je le z veliko silo v nevarnosti za
svojo življenje rešil noki  Ostronska.
Xesrc<v'c v Sesljaiiu. — V Sosljanu
pri Devinu se kar zaporeiloina porajajo
nesreče. Komaj so odnoga ponosrocenca
pogrebili, uže se je 31. in. ni. drugi ubil.
Plezal je po vrvi po istih navpiiMiih
skalali hoteč iti v duplino sredi skalovja,
40 in nad vznožjem skalo visečemu oma-
gajo roke in revež pade na tla ves razme-
sarjen. — V 8 meseeih jih je tam uže
5 naslo tako žalostno smrt! ! Premali
previdnosti delavcev in še bolj preveliki
malomarnosti podjetnikov se uze lahko
pripisuje toliko nesroe!
Nesreče so vsaj sparnetile delavce,
da ne delajo več ob nedeljah!
Skoda vsk'd ncvihte in tore v
Furlaniji. — Zadnja nevihta je pokon-
čala vse vinograde okoli Pierisa v Fur-
laniji. Jeden posestnik ki je pridelal sicer
na leto .140 hekt. vina, ga letos ne bo
imel 10 hekt. Škoda znaša okoli 200.000
krön. — Toča pa je hudo potolkla tudi
v Beljanu, Škoejanu, okoli Tržiča in
Turjaka. V poslednjern kraju jo. pobila
toča vse polje da je kakor po zimi. Pa-
dala je celičetrture. Ista usoda je
zadela tudi Fiuraicello.
Slovene! zma^ali   v   Italiji.   —
„Slovenec" od minuloga pondeljka 2H.
jul. t. 1. irna sledeci brzojav iz laskoga :
..Pri provineijalnib volitvah v Vidmu so
S I o v o n c i p r o d r I i z d v o rn a h v o-
j i rn a k a n d i d a t o rn a. IJrol". T r i n k o
in notar Kukovoc sta nova slovenska
bo.ne.ska poslanca v Vidmu. Naprej ! No
udajrno se !'' — To je znamenita /rnaga
in porneni, da se v BonoOiji nokaj giblje.
(indna paralela : Stolp sv. Marka v He-
nelkah se je podrl, a Slovenci v Bone-
öiji          vstajajo.   rKdinost>;   dostavlja   o
t(^,j zrnagi : ,,1'a no da bi avstrijski rnosti
Tr.-t in (iorica skušali posnomati izgled,
ki sla ga dobili i/. italijansko Bonecijo!'1
Prav !
,.<ioreii,jski SlavcH'k" Opera v
t r c h o d d e I k i h, z a I o ž i I Anton
F o e r s t e r.    1 z d a I a    i n z a I o ž i I a
(i lasbena Matica v L j u b 1 j a n i.
Tako jp, naslovljena ».-leyantna po Gro-
harju z naslovno sliko opremljena knjiga,
katero jo pcavkar pricola razpo.vljati
..Gla^bona Matica' >vojim clanoni kot
. drustveno darüo za leti 1900 01 in
1901/02. ,.Gorenjski Slavcek"' je najob-
soznej.se in najilragoconej.se glasbeno dolo
kar jih je dosedaj izdala ,.Glasbena Ma-
tioa*'. Obsega 212 strani na veliki oetrti
in stano njegovo izdanjo štirikrat toliko.
nogo so povprečno stala dosedanja letna
darila imenovanega društva. Hazpošiljanje
se je uredilo tako, da dobe ^Goronjski
Slavček" v ruke najprvo castni Olaii,
usta.iovniki in oni člani. ki so užo plačali
drustvenino za leti 1900 <>1 in 19ul 02
in za terni drugi člani. Onirn ki «o plaeali
(]rušt\enino le za eno ten let. bo do-
plaöati 4 K; če bi pa ne hoteli doplačati,
si lahko izberejo narnesto ..Gorenj^koga
Slavcka" katoro koli drugo drustveno
dari'o iz prejšnjih let. Od teh in od
onih ljubljanskih članov, ki niso plačali
društve.M.io pploh za nobeno nave-
denih dveh let, «»e bo pobiralo doplaüilo
4 K oziroma druslvenina za obo leti 18
Ki ob vročevanju družtvenega darila;
zunanji člani naj pa blagovole dru^tvenine
plačati -A'\ poverjeniku ali jih poslati na-
ravuost ..Glasbeni Mat:ci.'' — D i *a raz-
delitev muzikalij čim bolj povspe>i. pride
lahko vsak clan tudi «am po svoje da-
rilo v drustveno pisarno v Vegovih uiicah
st. 5 dopoludne med drugo in tretjo
uro Poverjeniki se naprosijo. da čim
preje sestavijo zaznarnke članov in jih1
vpošljejo z drustvenino vred. Za ne-
elane in v knjigarnah stane ..Gorenjski
Slavček" 12 K. ..Glasbeni Matici" sine
pristopiti vsaka svojepravna oseba in
znaša društvenina na leto 4 K. — Pri-
glasi C-lanov. naročila na ..Gorenjski
Slavček"' in denarji naj se pošiljajo na
„Glasbeno Matico" v Ljubljani.
„Dom in Svet", ätev. 8, 1902 ima
sledečo vsebino: 1. Nesrečno zlatn! Po-
vest. Spisal Bogdan Vened. (Dalje.); 2.
Mir božji. Spisal ^Ksaver Meško; 3. V
zraOnih visinah. Črtice o zrakoplovstvu.
Spisal 1. Z. (KoneeO; 4. Novomasni Ave.
Zložil Silvin Sardenko: 5. Mladostni glas
Zložil Ivo Danič: o". Moj up! Zložila Mira;
7. Od Save do Bospora. Potopisni spo-
rnini. Napisal Ivan Knilic (Dalje.V. 8.
„Nedeljsko jutro". Spisal Ivan Martin; 9.
Pesein za zapusčene. Zložil Cvetko Sla-
vin; 10. Divji lovec. Narodni igrokaz s
petj«^in v stirih dejanjih. Spisal F. S.
Fin/.L,rar; 11. Iz Kranjske na GoriAko —
pod zeniljo! Tehnicna dela pri bohinjskem
predoru! Popisuje Livški; 12. Slovenščina
v semenisčih. Povestne črtice. Sestavil
Andrej Fökonja. i^Konec): 13. Vladimir
Galaktionovič Korolenko. Literarna slika.
Spisal F. Ks. G.; 14. Trtje in povrtje.
Zložil Anton Medved; 15. Med travo.
Zloz.il Cvetko Slavin;  16. Marija Nazaret.
Priobčil P. K.; 17. Književnost; 18. To
in ono; 19. Slike.
Wiik po'/ar na ^tajer*ikein.   —
V eetrtek popoludne je nastal v Zatvori
pri Mariboru velikansk požar, ki je vpe-
pelih 21 hid in več gospodarskih poslopij.
Zgorela sla tudi dva otroka.
Itopljen vojak. V bližini po-
rnorskega streližča v F'ulju so naSli utop-
Ijonega   podčastnika    Ilinka   A d n e r j a.
l'\(»/ ital. vina v naso nionir-
liijo. — Iz Bari in okolice v Italiji se je
uvozilo k narri mospca j'^nija letos H7O744
klg. rnirno 339 210 klg. lanskoga leta.
Cvozilo se jo 715 878 klg. belega in
154.868 klg. rudeoe^a vina. V prvih Aestih
mesecih t. 1. je znaSal uvoz ital vin v
Avstro-Ogersko 69 306 kvint. in sicer
59 246 kvint. belegn in 10.060 kvin. ru-
dečfcgu vina.
Diamantni doktorski jubilcj
skot'a Strossnia\erja. — Dne   5.  t. rn.
obbajal bode na Slatini prevzv. skof Dja-
kovarki dr. Josip Juraj Strossmayor svoj
dijarnantni doktorski jubilej. V to svrho
se mu pride poklonit deputacija dunaj-
skega vseučilišča, ki mu izroči obnov-
Ijeno doktorsko diplomo. Tudi bode pri
njem vorja deputacija llrvatov.
/upnjk — Starilia imeuovan
škufum. — Slovenski župnik 0. g. Sta-
r i ha v Ameriki je imenovan skofom v
Loadu v Južni  Dakoti  v Ameriki.
I)e/ hro><iev. — V Mödlingu pri
Dunaju je v nodeljo zvečer h kratu za-
čelo „deževatr — hpošče. Po 15 milim.
dolgi ČTni hrosči so padali v ogromnem
^tevilu na zem'jo. Ljudje na cesti so bili
neprijetno iznenadeni po tern prirodnem
pojavu. katerega so imeli pozneje tudi
na Dunaju.
Velikost toee. — V nasih krajih
pade navadno toča. ki ne presega l'/o
do 13,4 prsta. A drugače je v drugih od-
daljenih krajih. Tako je padala nedavno
v Spverni Ameriki toča, katere obseg je
meril 13—15 prstov. sestavljena je bila
iz več malih zrn. Vendar v Ameriki taka
toOa ni nič kaj nenavadnega. V mestu
Olmstadt iSeverna Amerika) pade vsako
lpto toča. ki ni nič manj^a kakor kokošje
jajcp. Da. iz Južnp Amerike se je že po-
ročalo. da je v Pampas padala toča, ki
je pobila veliko število jelenov, nojev
i. t. d. Velika je bila, kakor kakšno ja-
bolko Dne 10. aprila 90 videli v Benzalu
točo. ki je bila tako velika. kakor melone
in ki je tudi veliko živine pobila. Baje
je leta 1802 padel na Ogrskem sredi
meseca maja eel kos ledu z neba, ki je
meril na dolgost in širokost 3 metre in
na visokost 2 metra. Težak je bil tako,
da so- ga trije možaki le z največjo te-
žavo vzdignili. Kakor poroča misijonar
Hue. pada v Mongoliji prav pogosto toča,
ki tehta večkrat nad 12 funtov!
Turin in pod^ane. — Mesto Turin
na Laškem mora posebno veliko trpeti
pred — podganami. Ta žival se je ondi
tako zaredila in pomnožila, da vsa na-
vadna sredstva nič ne pomagajo. Ako se
jim da strup, ga niti ne pokusijo; mačk
se ne boje. ampak jih zložno zapode v
beg. in še vesele smejo biti, da kje svoje
dlake ne puste. Ako jih hočeš podušiti
z dimom. se ti rogajo. Najvee trpi pred
temi roparji poštno poslopje. Nobena reč
ni varna pred njimi. Tudi pred pisme-
nimi skrivnostmi nimaio že prav nobe-
nega respekta. Vsa pisma so pred njiho-
vimi zobmi v nevarnosti. Poštna uprava
že resno premišljuje, ali ne bi kazalo
postaviti novo masivno poslopje, kjer bi
bili morebiti varni pred temi sovražniki.
Carjeve sanjo. — Ruski car Ni-
kolaj je imel pred kratkim sanje. Videl
(Dalje na zadnji strani)
Zahvala.
0 priliki  lienadomestne izgube naše preljubljene malere
j<atariue Obidič,
izrokaino lem polom vsoin sorudnikuni, prijateljein in znancein,
kaleri so so udeložili tako polnošteviliio pogreba, svojo najiskre-
ncjÄo zahvalo.
Hog slolovo povrni!
Anton in Kristiim Ob id it*.
Gorica 2. avgusta 1902.
je Irojp krav, lepo debelo, druga je bila
suha mršava, ki je debelo kravo molzla,
in trot ja, slepa krava ju je — gledahi.
Car je postal po razlagalca sanj. Tu priiie
k carju in mu sledece razloži: Otac, de-
bela krava je vrlika Ruska, sühn, mräava
krava, ki inolze debelo. je tinančni mi-
nister Witte, in tretja slepa krava. ki ju
pleda, je — Vaše Velieanstvo. Kuski ou-
seni nikakor vznevoljil radi hudoinusno^a
razlayalca. ainpak mu je povsem pritrdil.
Ministra  Witte si je pa vendar leobdržal.
Kara — Ahmed. — Pred nekaj
dnevi ?e je loeil * sveta znani rokoboree
Kara Ahmed, ki je v Parizu dobil prvo
darilo v rokoborstvu. V Evropi se je pro-
dueiral trikrat. 37 nasprotnikov je po-
metal na tla. Nje^ova prsa je dieiio ne-
broj kolaj 11. Zadnji eas je pohajkoval po
carigrajskih ulicah, okrašen s svojimi
težko priborenimi kolajnami. Ko je bil
še v Evropi, doživel je nmrsikatero ro-
niMntiino dotjodbo. Ko je namreo nastopal
v Parizu, zagledala se je v velikanskepi
lini^la tudi neka Parizanka. Sledila mu
je v SUunbul, kjer je raili nje^a postala
niosleminka. Kara Ahmed ji« bil star 35 let.
Si1«»«1 ii a Amerika. — Rumunski
židje se dan na dan preseijnjejo iz Hu-
mnnije. Tako poroeajo rumunski uradni
listi. da je HV t. m. prekoračilo državno
me jo 2Si> židovskih rodbin. Na. Plo-
je?tirskein l.olodvoru prihaja vsak dan
do 100 zidov, ki odlazijo na to v nnvi
svet. pnsebno v Kanado. Iz Galaca je to
dni nad 100 židovskih rndovin na^topilo
potovanje vArsentinijo ..Sreena'Amerika'
Žrtve v St. Pierre. — Kakor se
poroča, je katastrofa v St. Pierru bli-
skoma nastopila. Tako najdojo v mestu
Ijudi. ki so še popolnoma v istern polo-
ž.iju. kakor jih je dohitela smrt. Tako so
tki§I: že vec trupel, ki so obrnena proti
vulkanu in ja>no izražajo strah. Nekega
moža so dobili na cesti. čegar noge in
roke so kazale na to, da ga je smrlna
kosa pokosila sredi teka. Drugi so biM
so pri mizi. ko je začel vulkan bljuvati.
Xokateri so v takem položaju. kakor da
bi so poslavljali. Z jedno besedo, mesto
St. Pierre je novodoben Pompej.
Listnica uredniStva. Gg. dopis-
nikom v St. A. Doposlani dopis je ne-
jasen. Blagovolite nam stvar bolje po-
jasniti ali pridite osebno v naše ured-
uištvo, da nam razložite zadevo.                i
Tržne cene.
Za 100 kg.
Kava: Santos. . .    K 190—   do  210 —
Sandomingo      ,.   270—     ,.   290 —
„  Java* ......   260—     „    280 —
Portorico .   .   „  270—    „   290 —
,.     Ceylon .   .   .   „  360—    „   380 —
Slakdor.....    „    86 50    „     90 —
Špeh......    ,.   120—    „    150-
Petrolij v sodu   .   .    ,,    34-—    „     —•—
zaboju .    „    11-60    „      12 -
Maslo surovo .   .   .    „   150—    „    160 —
kuhano     .   .    „  200—    „   220
Otrobi debele     .   .   „     10 60    „      12 20
drobne    .   .    ..    10—    „      1120
Turšica nova .   .   .   ,.    12 80    .,      1440
za hrano    .    „     1240    „     13 —
Oves......   „    17—    „     18 —
M o k a ogerska:
St. 0 K 30 20 St. 1  K 29 60 St. 2 K 29 20
„  3  „   28-60.  .. 4 ., 28.-,  „ 5 „   27-60
at. 6 K 27-.
Po ziiMTiii eeiii jc na prodaj
lep, visec
svetilnik (kloca)
ki je posebno pripraven za male cerkve
na deželi. — Več se izve pri našem
upravništvu.
Anton Kuštrin
Grosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiši)
priporoča častiti duhovščini in slavnemu
občinstvu v mestu in na deželi avojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü
ißtersko in dulmatinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor rn/.ne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3
4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po V« kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdovačini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojckih
nüjinanje po 6 Kg. na vse kraje.
I  Jakob Miklus,
I trgovec z lesorn in opeko, zaloga
" vsakovrstnega trdega in inehkega
| koroškega in kranjskega lesa tor
I pohistva, rakev itrug), vinskib po-
sod, stiskalnice za vino in sadje
I vsake velikosti,  kakor  tudi  krat-
koOasnih iger slovenskih ..iMari-
J janit1" t. j. licnih in trpežnih
' miz iz trdega lesu, ki iniajo
I znotraj tro- ali stiridelno keg-
| ljišče L vrtenci   in   kegljavnično
blagajno po najnovejši sestavi. za
I krC'inarje, zasebnike ltd.
,         v Pevmi,
za Soškim tnostom. p. Gorica.
i priporot'a p. n. ohčinstvu svojo
boizato zalogo, zagotavlja naj-
hitrejšo postrežbo  in  jako   nizke
cene.                                i
! Ivan Bednarik
priporoc-a svojo
knjigoveznico
v (Jorici
ulica Vetturini št. 3.
Podpisani priporoča slavnemu   ob-
J činstvu    v   Gorici   in   na   deželi    svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi  ima    kave vseh   vrst, raz-
lične moke iz Majdieevega mlina v Kranju,
nadalje ima  tudi   raznovrstne pijace   na
primer:   franc oski    Cognac,    pristni
kranjski    brinjevec,   domači   tropinovec,
fini   rum,   različna vina.   goršice   (SonI.)
| Ciril-Metodovo   kavo   in   Ciril-Metodove I
užigalice. — V zalogi se   dohe   tudi   te- '
j stenine tvrdke   Žnideršič   &  Valenčič   v
j Ilirski  Bistrici,   ter    drugo   v   to   stroko
; spadajoče blago. — Postrežba točna   in
po zmernih  cenah.
Z odličnim spožtovanjem
Josi]> Kutin,
trgovt*«1 v S«'im'iiiški ulici h. stv.   1
¦    (v lastni hiši.)
I Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma".
Anton   Pečenko
;  Vrtna   ulica S  <<OHI( A Via  Gianlino 8
I                                                                      I v».|l\l>l'l l("'!l                                                                        i
:    pristna    bela
'     in črna   vina
i         iz   vipavskih,
furlanskih.
briskih,   dal-
matinskili   i'o   i
isterskih   v i     <
nugradov.  i
l>ost:ivlj;i na   ilitin  in   r;i/[)ošilj;i   ju.   /eh'/,-   j
iiici   na   vsc   kr;ijt>    avstro-fgcrsko    ni»u;irhijc   V   '
*">lili «nl   r>ii   ülrov    iiapi-fj".   Na   /alilcvo    poSilja
tiitli  u/.om».
Cene zmerne. Postroiba  postena,.
GostiJna
.Vinankeca in sadjarskesa Arnstva za Brdas
j      v Gorici, ulica sv. Klare št. 15
loi-i prislna bela in črna vina i/, dinsl-
vene klcli. in punti^arnsko pivo. I'oslreze
z okiisnimi jcilili. — Na iaz|>o!a,<jo so
hlevi za živino in dvorisce za kro^hanje.
Za obilen obisk se toplo priporuöa
svojiiii rojakoni
Anton (Jorbec,
Lostiliii«'ni'.
Blag1, gosp.
^ahrijel Pircoli.
lekar,
ilvorni /alit/nik Xj.svcl. |i;i|ir/,:i
v   rjiibljani.
I'nh'jiijeni siu'cjcm sic
kleiiie  Vast» sinksure s-
____              zi'lotit'C,   kaltM'o   inorarn
^                         n:ijl<)plej(> vsakomur pri-
S |)(>rn('ati.  kajti   nibiin jo /,(> od   liHa
1S7S. in  zinii-aj   mi jc   kol   izborno
' i inknlijitee zdravilo služila pri /elo-
driiili in  ci'i'vcstiih  bolc/.nih.
,                 Kiinin.   \'.\. maja.  ISH7.
,                                                          Mirosliiv lii'ihK'r
r.   ki1. ilavi'iii lil;i.!r;ijnik.
Z uporabo V;išc 'w.Uww^ tin/ditrr
sä  seloffrc   simu    rcscn   skui-o   dvc
1 It'li   UajajoiV   /rliidi'-iu»   lioli'/ni  let'
• sen) popolnoma nzdravH, kai- /, laklio
; v(»sljo potrjujiMii   in  to   linklnro   z;j
/,clod('c  lc  prif)Oroc:am  vsci.i. ki Irpc
na   zeloili'-ni  liol«izni.
Slrasolilo n'riiin n-skul (i.  in:irc;i IS!IS.
Ka rol ^I'ol" Slc'isolilo.
Se prodaja v Ickanmh v Gorici. Tolminu.
Trstu. Istri in Daimaciji po 30 vin. steklenica.
Največja trgovina krojnega blaga
„Krqjaska zadruga"
iiiorica — (^osnoska ulica štev. 7        <iioi'ica
Priporo«a. s«' v to stroko spadajocc kakovosti bln^a /a lili/a.joro sr
letno doln), kakor: volno. jierkal, satin, hatjst. zcplitr s\ il<\ svilc in prat',
Voillo <l<' Ii.'inio, Toimis, Oksford, piqut* luku.jasti. i>Io/ka sukna po vsaki
<*eui v vcliki i/.beri. Nadaijc ima ho^ato /aloyn pivpro«. piM'tTiinjal, zavvs,
blavra /a mohilje, platiia. ('liiHona, ruskcy;a platiia, Knei-ppfivt'^a plahia,
111.-u"'«*vine,  vohieuih o<U'j, kovtrov, wrajc, iMnnlia/fviii, y.opnih rut itil.
Gospode opozarja na izborno pcrilo, katoro bo ru.zproda.ja 16 "/„
pod ceno, dokler je se zaloge.
Pod perilo spada sledeče: bele srajcez barvanimi oprsniki, ovratniki,
zapestniee, nogaviee, srajce za. hribohtzeo ltd.
Vse po najnižjih in sfalnih cenah!
Na   željo   se  razpošiljajo   uzorci   poštnine   prosti.
if^~   TISKA:
brosure : .. .:.:.
. >: ..... '¦ diplome
trgovske račune
cenike x ;.;. y :.:. :'
vabila na karton
. •¦• ,. in na papir
sprejemnice ' ;.:.
¦ ,. " za društva
pisma in zavitke
s flrmo x v. >; v. >:
>: ,:. "• * etikete
za vsakoršno ¦ ;.:.
' • >: ••• * porabo
plakate :f: * .x. x .x.
v raznih barvah
* * * in velikosti
i. t. d.
.  „JNfaFodna Jiskanxa"
(      © s m » v Gorici, ulica Vetturini St. 9 ® © © $      i
,      je  preskrbljena z  povsem novimi  črkami,      |
okraski  in finim  papirjem, ter more pre-      >
vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela
z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr-
šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih
cenah, da se ne boji  iiikake konkurcnce
©    ©   ©   ©
V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in
drug-e urade na močnem papirju, ter na prodaj ima
knjig-e: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino
® «i 6Et t*t i*t 8 8 ©   tolminske sole   «t $ s © i*i © <B '+:>
TISKA:    ~m^                   ^
a», GO RICO'
ki izhaja dvakrat na teden         ^
v ilveh izdajah, ter stane
na Icto 8 K, pol leta 4 K       v
četrt leta 2 K        \
jm-   TISKA:
,PR. LISf'
ki izhaja vsak četrtek ter
stane na leto 4 X, pol leta
2 K, za manj premožne
«:elo leto 3 K
TISKA;     ^sy
t * M * pobotnice
raounske sklepe
... iiciie tiskovine
za industrijo
v. :';' .;. '¦'¦' trgovino
in obrt  * ^ * + '
*  * * * posetnice
razne velikosti *
*¦ :,: * +  in oblike
z zavitki    * *. * *
+ * + * zaročniee
in poročniee  * *
*  *    v elegantnih
skatljah ¦•-****
ter   osmrtnice v
*  raznih oblikah
i. t. d.
Št. 61.                                        V Gorici, v soboto dm 2. avgnsta 1902.                             Letnik IV.
l/.liaja  vsak   lorck   in   soholo  v
li'llnil (ill II. Ul'i pi's1) 11) i > 111111' /,,| liicslo
rr   <)L   X.   Hl'i    |iii|ii)|iImi<    /;i   de/Ho.    Ako
ii.iilr nala dncvji praznik i/.iilc dan pri'.j oh
(i./.vi.'cer. Slam' po pošli picjoinan -''li v
(iorir.i na dom pi>sil|;in rcloleliio K K-<
|)olli'liio   i K. in (¦•rlilli'liiD 2  K.
I'roiJ.ij.i si- v (iorici v tohukamah
Schwär/, v Šolskih iilicali i" ¦'(l I-
Icrsi tz  v A'unskili ulicah p<> H  vin.
(YenTiio i/<lanj<'.)
l retliiištvo in upraviiiätvo •*.•
iiahajata v «Narmliii liskari, i»,
ulica Vr-tturini  h. ät. y.
l)opisc jf nasloviti na uredniStiro,
oplase in narooiiiho pa na upravniStvo
«Gorici-». Oglasi se računijo po petit-
vrstah iri sicer ako hc tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 10 vm., 3-krat po
8 vin Ako 8f vt-čkrat hskajo, raču-
nijo 3c po pijguiibi.
Izdajatelj in odgovorni  urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSicj.
Polo/uj na Jfcilkuiiu.
Povsern razsula Turčija ni več
/inožna vzdržati normalnili razmer na
Halkanu ali ko hi jih tudi mogla, nima
voljc   za   to,          kajti   na   Balkanu   irna
svojo rokn vines velevlasl, katerej je
innogo na tern da sc zatre tamo.šnji pod
liirškim jartnoni zdihujoči slovanski rod.
Ali svoje posebno krvozelje ima Tur-
čija proli islernu rodu, ki je zajedno
kršcan.ski, torej že od nekdaj odbran za
klavno žrtev krvoločnemu mohamedan-
skemu mesarju.
Polemtakem bi se lahko reklo, da
izvr.šuje Turčija po jedni strani političen
nalog imenovane, slovanskim narodom
sovražne evropske velevlasti, po drugi
pa da pase svojo prirojeno krvoločnost.
Da ulegne biti jedno ko drugo resnično,
v to služijo hol dokaz neprestane homa-
tije na Balkanu, ki so ravnokar zopet
dospele do nekega jako nevarnega vr-
hunca.
Iz Macedonije in Stare Srbije pri-
hajajo vesti o strašnem položaju, v ka-
terem se nahaja tamošnje prebivnlstvo.
Več vasi v onih krajih so Turki popol-
norna opustošili in oropali a prebivalstvo
pomorili. Turška oblast pa ne le mirno
gleda vse to, marveČ celo podpira in
v o d i klanja in požiganja.
V očigled tem odnošajem, ki zopet
v obili meri obračajo na se pozornost
evropske diplomacije, sta Rusija in naša
monarbija opozorili turško vlado na nuj-
nost, da stori konec neredom, nasilnostim
in nevarnosti za mir v Albaniji in Ma-
cedoniji, ker ne moreta več ravnodušno
gledati reči, ki se tarn dogajajo. Ako
vsled teh dogodkov nastane v kakem
kraju ustaja, naj si Turčija sama pripiše
posledice, ki se zamorejo iz tega razviti.
Ako bode Turčija uvaževala ta na-
sovet, je drugo vprašanje; vsakako je ver-
jetno, da sta jej Avstrija in Rusija pred-
ložili reforme, ki bi se imele izvesti na
Balkanu v svrho pomirjenja tamošnjega
prebivalstva.
Znano je, da se je Turčiji veckrat
svetovalo, naj pazi, koinu zaupa upravo
svojih evropskih pokrajin; šio je tudi za
tem, da turška vlada prizna, da vlasti,
podpisane na berolinski pogodbi, imajo
izbirati upravitelje evropsko-turškim po-
krajinarn.   Turčija ni  hotrla   nikdar pri-
voliti v to in  tudi  nikoli ne privoli.   Po
svoji glavijzdaja'ukaze, nastavlja v orne-   '
njenih   pokrajinah   svoje   ljudi,   kateri v
početkn    kažejo   kot   bi   bili   možje   na !
: svojern mestu, ki pa se kmalu prelevijo v
take, kakoršr.o tur.ška vlada ravno hoče.
Tako ostaja vodno pri starern. Danes
sploh nikdo več ne veruje v kake reforme
i od strani Turčije a najmanj veruje v
kake reforme Turčija sama. Poskušnje z
reformami le konečno dokažejo. da je
Tursiija v vsakem oziru nezmožna jih !
izvesti. Da se zares izvršr reforme ob
mejah, bi trebalo jih najprej izvesti pri
porti sarni, v središču.                                 i
Poročila iz Garigrada so vsaki dan   !
vznemirljiveja.  Sultan   se trese pred za- '
roto   Mladoturkov;   vse   v   Stambulu   je
trblo, gnjilo. Položaj Turčije je torej tak, ',
¦ da bodo velevlasti, ki so v prvi vrsti
interesirane na Balkanu. morale same
misliti na to, da pokrajine v evropski
Turčiji nehajo biti nevarnost za mir v
Evropi. Prva ki se hoče resno lotiti dela,
pa je Rusija.                                                 ,
Diplomacija naše monarhije in ruska
vedno povdarjata, da jima ni do  gospo-
f dovanja na   Balkanu   marveč da hočeta,
| da se za sedaj ne menja status quo t. j.
sedanji pok)žaj ter da narodi balkanskih
držav sami odločujejo o svoji usodi. Ali
vse te namene križa Turčija s svojim J
nastopanjem. Danes zaresno nijeden bal-
kanski   narod   ne  balkanska   država ne
. razpolaga s svojo usodo; njih toliko na- '
zivana   samostalnost je fraza.   Ali ravno
i                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           i
z ozirom na to frazo bi bilo težko   raz-
umeti' teženje ruske in avstrijske diplo-
! macije po   tem,  da  se   o b d r ž i   status
; quo na Balkanu.  Samo po sebi umevno
I bo torei, da tako Rusija ko naša monar- '
I                     -'                                      J                                                    i
I hija smatrata tak status quo za potreben  ,
i le tako dolgo, dokler se ne najde prilika, '
da se odpravi.
j           Glavna zapreka k zboljšanju stanja
I v evropski Turčiji je uprav to, da vsaka
interesiranih  velikih in malih   vlasti   za- ;
sleduje svoj poseben cilj in ima svoj po- '
i seben    program   glede   tega   /,boljsanja.
i Tudi to je velika krivda,  ker  razni   na- j
rodi na Balkanu — seveda v  svoji   ne- '
' vednosti   zapeljani   po   vnanjih   sebičnih
! hujskačih   —   streme za nemogocimi cilji. I
j Tako n. pr. je z Macedonijo. Tu se sre-
čavajo bolgarske, srbske, gr.ške in iu-
munske težnje. pri tem pa šf težnje raznih
drugih elementov. ki mislijo pri tern na
svojo korist. Holgarija n. pr. hi želela, da
bi bil vec'ji del Macedonije priklopljen k
Bolgariji, ki bi naj potern postala kra-
Ijestvo; a macedonski odbor gre -/a tem,
da Macedonija dobi svojo avtonomijo. A
tudi v tej avtonomiji je raznih programov:
mej drugem naj bi Macedonija pontala
pokrajina, v kateri naj bi bilo glavno
mesto Solun in bi bila razdeljena v tri
vilajete: skopljanski. monastirski in so-
lunski. Glavarjem Macedonije in po-
sarneznih vilajetov naj bi bili možje od-
brani iz naroda a potrjeni po turški
vladi. Ali v tem leži velika težava. Ka-
teri narod v Macedoniji je opravičen da-
jati glavarje viiajetom ? Vsled tolikovrstnih
narodnosti bi v tern vprašanju bilevedne
zmesnjave in spori. Srbski listi že.danes
svare pred avtonomijo Macedonije v taki
obliki. In tako zares ni upanja. da bi
skoro prislo do boljših odnošajev in do
boljših dni krščanske raje v evropski
Turčiji. Predpogoji za ugodno rešitev
balkanskega vprašanja pa baje še niso
dozoreli. Ali se hoče diplomacija po-
truditi, da ti „predpogoji" čim prej do-
zorijo? V interesu človeČanstva
bilo bi to želeti.
D o p i s i.
Iz unteljskih krog:ov. — Ravno
tisto „Sočo", ki je pred nekaj leti, ko se
je učiteljstvo borilo za zboljšanje svojega
gmotnega stanja, tako žalostno ulogo
igrala (pisala je, da hočejo učitelji jesti
kruh, ki je namočen v krvi kmetov, da
še nobeden učitelj ni lakote umrl), sedaj
silno jezi, ker sem v „Gorier' opozoril,
kako so „delovali*' v dež. zboru za uči-
teljstvo in ga slepili nekateri poslanci,
ki hočejo veljati za učiteljske prijatelje.
„Sočo" je zbodla moja opazka: ,.Soča'1
piše: načrt pride baje že v jesenskem
zasedanju v razgovor, mesto da bi rekla,
kakor prijateljica učiteljstva: načrt pride,
ž a 1. še-le v jesenskem zasedanju na
vrsto. Ta čisto nedolžna opazka je torej
spravila ,.Sočo'1 v tako jezo, da zopet
nori po stari navadi in siplje „duhtece
cvetke naprednjaške omike'' iz svojega
zloglasnega žimptleksikona. Mož je bolan
in edina rešitev bi se bila. da bi za prvo
kroijlico požrl Ae zadnji dve : da bi dal
časnikarstvu slovo.
Zdaj pa nekoliko odgovora. „Soča*1
naj bo prepričana, da noben učitelj, naj
si bo „Slomškar" ali „Jelenčar"', ne da
ničosar za prazne besede, četudi priha-
jajo iz Tumovib ust. Tako ,.delovanie"
more zagovarjati le kako brezznacajno
časnikarče*!, ki iz dobičkarije pi^e, kar
kdo hoče, dane.s to. jutri ravno nasprotno.
Kar se pa lice katol. nar. listov in katol.
nar. poslancev. ki se niso sirokoustili,
kakor „napredni" in kakor se s> imenu-
jejo. mu pritrjujem, ker oni del a jo, in
ne slepijo s praznimi  besedami.
Poslanec Berbuc je n. pr. podal
znano resolucijo v prid učiteljstva, naj
bi vlada naklonila deželi za ljudsko 5ol-
stvo ino.ooo K letnega prispevka. Katol.
nar. pos'anci so hoteli v prid učitesjstva
sprejeti užitnino v dež. področje. da bi
z dobičkom mogli povišati učiteljstvu
place, toda ..naprednjaki1' s Tumo na
čelu so to preprečili. Ako zna in hoče
Tuma bolje in bitreje pomagati. zakaj
tega ne stori že iz hvaležnosti do uči-
teljstva, k; mu je prepustilo mandat! Na-
sprotno pa, kako morete zahtevati od
katol. nar. poslancev delovanja za uči-
teljstvo, ko v jednomer trdite. da so uči-
teljstvu nenaklonjeni in da edino ..na-
predni'' poslanci so za ucitelje! In po-
zabili tudi še najbrž ni"te, kako so se
učitelji o volitvah vedli glede teh in onih
kandidatov!
Prepričan sem. da bi noben ..na-
preden" poslanec niti z mezincem ne
ganil za učiteljstvo, ako bi bilo to tako
nastopalo proti njim. kakor je proti ka-
toliško narodnim.
Tudi kar se tiče načrta o regulaciji
plač, ostajam pn svoji trditvi. in ako se
sprejme tak, pokaže najbolje prihodnjost,
kdo ima prav.
Le kdor se zanaša na protekcijo in
klečeplaztvo. more zagovarjati tako za-
starelo uredbo. Fo drugib deželah in pri
drugih stanovih so place določene po
službenih letih, ker je najbolj pravično,
le pri nas se najdejo nazadnjaški časni-
karji, ki morejo zagovarjati tako zasta-
relo uredbo in kar je I njo v zvezi. Zato
bi svetoval   dotičniku, naj le ostane   pri
*) po <Soči>.
LISTKK.
Sobotno pismo.
(IMSfi   IloillUlKMlluS.)
Ahasver se baje kesä   svoje   smrti, \
g. urednik ! Kajti že se je jel zopet oživ-
Ijati na način, kakor je bilo takrat po tisti
aieri s „Primorskim Listonr', ko je začel j
„nrieh" puščati. ...
No, pa to ni glavno, kar bem Vam
hotel razodeti. Povedati sem Vam hotel,
d.a se dobro počuti tu v Kobaridu. Ven-
dar baje niso neskaljene njegove zlate
urice „in procul negotiis". Nedavno je
prav plašno frfotal po trgu gori in
doli z nekaterimi „svojci" in povpraše-
val: ,,kaj bo, kaj bo-li to" ? Bilo je ka-
kor kadar udari jastreb v gnezdo — i
gavranov, vse je zbegano, vse brez glave
in — perut! In kaj je bilo? Kateri
Jastreb" je udaril v,,napredno" kobariško !
gnezdo? No, bilo je nekaj „klerikalcev",
ki so napravili v „gore" izlet. Že pri po-
gledu   na   te   preklicane.......   bil   je
Drejc-Ahasver ves iz sebe in njegovemu
vzclpslii   sr»   «IpHili   nßlratori       A*ii"     \,-    \^-
Cudno! Zares čudno!
Kako more ,.ta človek"   biti   izven j
sebe ob pogledu   na   narodnjake   v   du- \
hovski .-,unil'ormi", ko je bil se  nedavno j
1 najboljži prijatelj „erne suknje"? Ali ni
to tako kakor ono s stricnikom, ki obre-
kuje svojega   dobrega   strijea,   ki   ga  je
j redil in mu vse pripravil? Nehvaležnost
je plačilo sveta, a te nehvaležnosti se
prvi sramuje nehvaležnik sam.
Toda ta sram je vedno dobro zna-
menje in pomeni, da   bi se   stričnik   ob
dani priliki  s   strijeem   zopet   rad   spri-
jaznil, — ko bi le  slrijc   „zopet   hotel".
A Iz tega bo težko kaj !
Koliko pa ima   Drejc-Ahasver   za-
hvaliti temu ,.strijcu   v črni   suknji'*,   to
I sam priznava v ,.Soči" od 20. in. in. ko
pravi, da bi bil celo deželni in državni
poslanec —- čeprav „klerikalni",   nič ne
! de ! — ako bi bil še dalje držal s sirij-
cem. Hu, to ni kar si bodi — državni
poslanec! „Lep" je stričnik sicer zadosti
— pa kvalilikacija? Zlobni llomunculus,
molči, to se že vse najde,   le s strijeem
ivJ   k;i^  (»aU   j»ä„i;     ai:    «:    *—.~:      i-----
igra —- strijeevo prijaznost!'? In kaj
še pravi? Tudi kardinal Missia „bi bil
na njegovi strani" — skoro se to vse
tako čita kakor basen o „Pepeluški".
lludimanca! Stavim kaj, da bi jo bil pri-
jadral Se do tajnika pri kaki n u n c-
ijaturi, če ne celo vise. . . .
Pa ostanimo pri državnem ali vsaj
deželnem poslancu, g. urednik!
Tu niorate priznati, da Slovenci,
zlasti pa goriški! ne znamoceniti svojih
„nenadomestljivih močij". Drugače bi ne
bili prezirali Gabrsceka Andreja pri
volitvah v državni zbor tako kakor pre-
zira slepa kura zrno. To se pravi za-
kopavati svoje talente mesto Ja jih
odkopavamo, s tisto skrbnostjo kakor
iskalci biserov v južni Afriki dijaniante.
Je-li čudo, da se nam Slovencem v oci-
gled toliki zapravljivosti tako slabo godi?
Priporočal bi torej da, ko poteče doba
Oskar Gabrsčekovemu mandatu, se
spomnite An d rej a Gabrščeka, — pa
ne vi „klerikalci"' marveč vi „liberalci,
kar bi bili že zadnjič lahko storili in bi
.,   o,..^;j   ^i^._„»:   _„   u:i:----------:-ii   a_j_„:_
Vprasanje je seveda, ali pa bode
Andrej še čakal? Kakor vsa zna-
menja kažejo, bode težko kaj — razun,
ako bi se vresničile želje nekoga, ki bi
bil rad spremenil prostore „Narodne
tiskarne" v „Sokolovo" telovadnico ali
kaj tacega. Ker je pa to baje nemogoča
stvar in ker je začela „Sočei" teči „na-
zaj", ,.narodni škrat" pa jo v takem teku
noče ovirati, — se utegne zgoditi, da
bode obrnil hrbet politiki in šel med
staro šaro, kamor baje „tiöe'' s tisto
pravico, kakor znani „kobariški žrebec".
Jedino „cekinovič" bi bil zdaj še hitra
pomoč v sili, ako bi nekdo, pri komur
se vresničuje nemški rek „Hochmut kommt
vor dem Fall'' mogel pri tem čudodel-
niku provzrociti kak zlatonosen „Durch-
fall". V teh vročih časih, ko je vse „za-
sušeno" pa tudi to ne bo mogoče in tako
ri upa ni nade.. ..
Zakaj se pečam zopet le ž „njim"
bodete vprašali g. urednik !
No, moja krivda ni, ako ostaja mož
„nenadomestljiv" vsežive dni... po svoji
svojem poshi, a ueiteljslce zadeve naj
prepusoa učiteljstvu!
Usojam si torej na tern inestu opom-
niti, da hi bilo najbolje, da bi dotični š.
odsek s s o d e I o v a n j e m in v spo-
r a z u in I j e n j u z u č i t o 1 j s t v o m
i z d e I a I drug n a ö r t, ki bi bil v
vsestransko zadovoljnost.
Tako so delali tudi v drugih deželah
in   3e celo v Istri!
Iz Šebivlj. — Da se v „Zamorcu,,
z dne 25. jtilija t. I. Stv. 30 neki dopisnik
spodtika ka.j napredno ob osebo pod-
pisunotia, oziroma da lepša v javnosti
izjjivo Janeza Kobala razglašono po J. K.
obeinstvu   pred   corkvijo   dne  13.  julija.
V   tej izjavi je Jan. Kobal javno preklical
svojo   Irditev   da   se   podpisuni kot obc.
tajnik v minuleni   letu   obeino   osleparil
za 700 Kr.
Dopisnik dvomljivo nadaljuje: „No
vemo koliko jo res  na tern resnice . ..."
V   odgovor le toliko: Knzprava o tej sle-
pariji se je iinela   vršiti   pri   c.   kr. okr.
sodisču v Orknem dno 7. julija t^za kar
jo  pa so eas). Vprasam. ako jo bil Jamv
Kol>al o istinosli sleparijo popolnoma pro-
prican, cemu mo je prosil   oilpuščanj* v
prico mo/.   zagotovljaje   da   prekliče na
omonjeni  način vse   neresnične  Itesede;
kar jo  po u«iniljenju tudi dosegel. Gospod
dopisnik.   ker  tudi Vi dvomite, koliko je
na  torn ro<-nice. le   na   d:ui    z   dokazi o
moji slepariji, polem povrnom   škodo do
vinarja. Toraj potrudito ?e,   .ij bo v korist
obeino.
Vprašam nudaljo g. dopisnika je
li prisel g. Klavžar semkaj, radi računov
zadnjih dosotih mesceev pod vodstvoin
podžupana Lapanja. in ali je to res stalo
občino 40 K radi moje krivde? Odgovorite
n. dopisnik, ali sem jaz zahteval g. Klav-
/,;irja. da resi račun za deset mesecev,
ako je pregledoval račune prejšnjih let,
cemu meni to podtikate.
Gospod dopisnik, da mi konečno
kličote ,.na svidenje*' pa brez podpisa,
to pa vendar ni napredno. Podpišite se
javno kakor jaz
Janez Lapanja
organist.
Politični pregled.
Vsenemška siavnost v Gradcu.
Od minule sobote do pretekle srede
zveoer se je vršiia v Gradcu velika
neinška pevska siavnost, katere značaj
in namen je bil izrazito vsenemžko pro-
vokatorične naravi. Na to siavnost je
prišlo ngroinno število nemškega ljudstva
in samih pevcev okoli 12 tisoč iz nern-
ških krajev Avstrije, naj več pa iz Prus-
kega. Prirejaii so se posebni vlaki. V
soboto zvecer je bila bakljada, katere se
je vdeležilo 150000 oseb. Vojakov pa
ni !;ilo nikjer. Vojaški poveljnik Succo-
vaty je strogo prepovodal vojaštvu vsako
udrtležbo na tej slavnosti. Vojaška godba
ni sodelovah, ker se slavnostni odbor
ni pokoril stavljenim pogojem, da mora
tudi godba bosanskega polka sodelovati
ter da se ne smejo izobeSati pruske  za-
stave. Na to so je naročila bavarska vo-
jaSka godba in Monakovega. Znui'ilno jo,
da jo t:i godba pri županovotn pozdrnvu
igrala najproj prusko in polo in avstrijsko
eesarsko him no. Na koncerlu pa, kateroga
se je udele/.il namostnik Clary, so jo pre-
pevala po napevu avst. himno vsenemška
pesem „Deutschland über alles-. Kaj ta-
cega je mogoče v avstrijskem inestu pod
okriljem — trozveze!
Razmere v Galicijl.
Stavka poljskih delavcev v Galiciji
zavzema čedalje nevarnejšo obiiko. V
Slobotku je bilo aretiranih 5000 poljskih
stavkujočih delavcev. V Zlatom Potoku
so delavci vbili dva orožnika. V Oloksincu
so obkolili delavci grajska poslopja. V
Kuselnu je naval domacinov odgnal tuje
dolaveo. Povsodi nastopajo domacini proti
tujcein in jjm ne puste prijeti za dolo.
Vlada grozi /. o b s e d n i in st a n j em.
Italijanski kralj v Berolinu.
Kakor so poroča. odpotuje 24- t. in.
kralj Viktor Kmanuel v Borolin na obisk
nom^kega cesarja; v Berolin dojde 26. t.
in. Govorilo so je tudi da gre v jeseni
tudi v Pariz. a pozneje se je ta vest
ovrgla. kor kralj za obiskoni v Herolinu
ne pojde letos nikamor več.
Nemški cesar obišče ruskega carja.
Glasoin poročil. namerava nemški
cesar Viljein obiskatiruskega carja v He-
velu, kjer se bodo vršile ruske vojaško
vaje na inoiju  in sicer 6. in 8. t.  m.
Položaj v Franciji.
Krancozka vlada je baje izjavila da
bodo kongrecaeije smele svojo zaprte
sole sprcnieirli v dobrodelne zavode in
da se redovniki in redovnice povrnejo
nazaj. Z raznih krajev, zlasti iz Bre-
tagne se poroča o silnein razburjenju
ljudstva proti rnzpuslu kongregaeij in o
naraščtijočem ogorčenju proti vladi Na
več krajih je bllo razburj^nje toliko, da
je moralo posredovati vojaštvo.
Po vojni v južni Afriki.
Angleži so začeli uvidevati, da vendar
ne gie na vrat na nos oslepariti Bure
za njih svobodo in pravico, ker si znajo
s tem nakopati novo vojno, v kateri go-
tovo izgube. Izmisliü so si torej iniro-
ljubnejšo taktiko. Razglaäati so začeli po
svojih listih, da ne gre postopati pre-
strogo proti onim Burorn ki se še bra-
nijo priseči udanost angležkemu kralju.
ker je treba upoštcvati njih žalost nad
izgubo samostojnosti jednako kakor pri
v^eh takih narodnostih. Bolje je, da se
Bure pridobi z dobrohotnostio in du se
Anglija ne pokaže nasproti Buroni tako,
kakor Nemčija proti Poljakom. V zbor-
nici je te dni celo Chamberlain imel dolg
govor v prilog Burorn. Mej drugein je
posebno svaril vlado, da naj ne skuša z
angležkim naseljenjem iztisniti Burov iz
južne Afrike niarvec da jim da täko de-
želno upravo, da se bodo mogli popol-
noma svobodno gibati kot narod. — Kdo |
ve, ali bodo Buri verjeli tem medeniin
besedam v Londonu?
Politicni drobiž.
Nizozemska in dvozveza. Ni-
zozetnski minister dr. Kuyper je prižel
na Dunaj, da po naročilu kraljice izvede
približanje Nizozernske k trozvezi. —
Anglija in Turčija. Čuje se, da je
Anglija ponudila Turčiji vojaško pomoO,
ako bi Italija. hotela zasesti Tripolis. —
Srbska kriza rešena. Ker je zbor-
niSki predsednik Stanojevič odstopil od
svoje čdsti, uvidevši da se parlamentarna
kriza ne da odpraviti drugače, je Vuičev
kabinet takoj  umaknil demisijo   in   tako
je stvar poravnana. — K e v o In c ij a v
K o 1 u in b i j i. Kakor so ruje, hoco ko-
lumbi^ka vlada stopili v dugovor z ro-
vohu'ijonarnim korriitejtMii v New Yiirku
glede zakljucka bojev.
Domače in razne novice.
t AndiTJ Drascek. —   V coiriok
ie unirl v Vrtojbi upokojeni nnducitelj
gosp Andrej DraScek v 74. lotn svo-
joga živlienja. Naj na tem moslu spro-
govorimo nekoliko besed o blagoin po-
koiniku. ki je bil čislan in spostovan v
širjom rodoljubnom krogu, a nad vse
Ijubljen  od  svojeev.
Pokojnik se jo porodil I. 182S v
Solknnu. Učiteljsko izobraževališčo je do-
vršil I. 185' ter jo bil isto leto imen"-
van /ačasnim uOiteljern za Viš k, kjor
je služboval do I. 1851-, ko je bil pro
meščen na novo organizovano ljudsko
solo v Sol kann. L. 1872 j^ bil pre-
meščen kot dolinitivni učitclj v V r-
toibo, kjor je služboval do svojoga
vpokojenja 1. 1891
Kjerkoli pa io pojxojnik služboval,
povsodi je zapu-lil dobre spomine. Zbog
svoje noumorne ^elavnosti, Ijudomilosti
tfr vestnega izpolnovanja svojih dol/.nosti
je bil  povsodi   spoštovan   in    priljubljen.
Predno jo nastopil dotinitivno službo
kot ucitelj, inu^l se je mnogo borili z
materijalnimi skrbmi, ker ga rnditelji
niso mogli izdatno podpirati. Ali že kot
učiteljski kandidat je bil nastavljen kot
orglavec v domači župni cerkvi. A sree
za narodno stvar mu je že goreče plarn-
telo kot mladeniru, ker ob pičli nagradi
za orglanje si je naročil Bleivveis-ovo
..Novice"', katere so bile v istom času
skoro jedini politični časnik na Slovon-
s-kem. Priljubljen vsakomur, užival je še
posobno naklonjenos* soobeana odlir-
nega rodoljuba majorja Komela pl. So-
cebrana.
Naš Andrej pa je bil iudi skrben
gospodar in vzgleden soprog in oče.
Vzgojil je vrlega sina Teodora, sedaj vo-
iaškega uradnika v Trstu. in ljubko heerko
Marijo. /daj omoženo z g. Brumatom,
c. kr. poštnim nradnikom.
V t^ku 40-letnega službovanja pri-
hrani] si je toliko. da si je ustanovil
svoj lastn! dorn v Vrtojbi. Bil.je skrben
gospodar. a ko je šlo za narodno stvar,
je rad sogel globoko v žop in jo iTiikj
drucim kot ustanovnik „Šolskoga Do,nawl
položil za 1a naS zavod 200 K t'ir ,.Šol-
^ki Dom" tudi drugače podpiral. Pokoj-
nik je bil odlikovan s srebrnim knžcom
za zaslugo in s častno kolajno za 40-
letno zvesto službovanje.
Bodi mu torej blag spornin in lahka
domača zernljica !
Pogreb bo danrs ob 5. in pol uii
pop. na pokopališče v Vrtojbi.
I           Snirtna kosa. — Due 31. t. m. je
umrla v Gorici gospa Katarina O b i d i č
rojena Simčič v 75. letu svojo starosti
previdena s svetotajstvi za uinirajočo.
Pogreb je bil vceraj ob 6. uri zvečer iz
hiše žalosti v ulici Nicolö Pacassi st. 5.
N. p. v rn.!
imciiovanJM. — Asistentom pri
Ink. c. kr. okrož. sodišču so irnenovani
sledeči gospodje: Budau Henrik, Boltar
Alojz, Klemenčic Milan, pl. Colombani
Alojz, Kozrnina Krane, Dolenc Avgust,
Magnacco Avgu-st, Missicek Leop. ml. in
st., Ml in er Konstantin, Mosettig Artur,
Pellizzon Ivan, pl. Pregol Artur, Po I jša k
Franc in Zottig Franc.
/a „Solski Dom** je dosio našomu
upraviiišlvu : Josip Vidmar, dnkan v
Bovcu 10 K; Josip" Vrlovec v Vel. Žub-
Ijah 1 K; Valentin Kragolj, župnik v Pod-
brdu  10 K. — Srima hvala !
l'otrjcMii    /akoni.           „Triesler
Zeitung'1 poroča iiu je Nj. Velič. cesar
potrdil zakon o iiravnavi Grajščeka.
Tudi je potrdil zakon glede oilpravo dr-
/.avnib initiiic. - Nj. Vol. cesar jo po-
trdil tudi dcz. zak. o vodnih zgradbah v
Istri in o uravnavi voda v dolini reke Minie.
Novo maso bo ijaroval jutri,'{ t. rn.
pri seslrah Ursulinkali t\ gosp. Andrej
Š t r e k e I j.
IJla^oslovIjonjo nove kapelc. —
V torek zjnlraj ob S. uri je ob asistonci
slirib oo. kapucinov blagoslovil stolni
zupnil: preč. inonsgr dr. Fr. Sedcj
kapolico v novi  juslični  palači.
Kdo bo tr/aski namostnik? —
0 nasledniku Iržaškoga namoslnika grofa
Goessa ki bajo v kratkem odslopi, pri
našajo razni listi poročil.i, da pride za
novega namestnika kranjski doželni pred -
sodnik baron Iloin, drugi pa da prido
podpredsednik nižoavslrijskoga iiamosl-
nist^a na Dunajn  G i o v a n c 11 i.
Iz kohnri^kc okolico nain pišejo
dno 25. julija: Bilo jo tarn okrog B.ižič-a,
ko so bili napravili nasi Kobaridci Oaslno
muziko g. dr. Tumi ; ali na žalosl je hü
zagrenil to veseljo l.'inaln potem Muta-
jurski Sijak. ki je bil podrl most čez
Idrijco ter napravil zopet jezero v oko-
lici, kakor je bilo to proti davnim öa-
som. Kai pa zdaj? sinn vprašali. Ali po-
tola/.il nas jo Kobarid(»c: 0. Tinna zo ve
to ! No. zilaj pa smo dobri. čudež ni voč
daleč. Ali varali smo <-e Ko je prisla ta
stvar na vrsto v dežolnem zboru, j<i bil
dr. Tuma sprva zoper podpere za urav-
navo voda brez načrtov, poznejfije sicer
predlagal noko svoto za iztrobljenje Id-
rijco, hü nasvet ni bil sorejet, dasi se je
zvezal prej očitno z Lahi; pač pa jo bil
sprejet predlog dr. Gregorčiča, to je ti-
stoga poslanc«, ki ni ljub nekatoriin Ko-
barideem, kar so j.okazali (v vcčno ne-
oast sebi) na dan kobariškoga shoda ,.SIo-
giiifga'1 društva. In čudoža ni, ^koda, da
ne ; da bi se pa vsaj ,.jezero" odstranilo,
če tudi brez čudeža
Z jfor nam pišejo:   Kaj je   to,   da
,.Soöi11 primanjkujo vode? Ali je ie vse
motno splavila do kraja? A. G. vendar
ni še pozabil na geslo: ,.Ako naša ne
volja. naj pa vse hndic" vzume !" Lej, loj !
Soflaj se pa zna vresničiti. da mu ,hu-
dič"' vzame šo ,.Sočo". Nekaj tistih okrog-
lih kronic, ki jih mora A. G. plačati za
.,načela liberalno-naprednoga" programa,
kntora je zastopal prod sodnijo, so morda
provzročile to sušo. Ubogi mož! Ali ni
mogoče da bi se našel -zopet kak mecön.
ki bi mu sogel pod — ramo. A čemu ?
Saj A G. dobi denarja, kolikor hočo pri
svojih odjemnikih preoistega lista „Soea"
dokler jih tako lopo f'arba broz čopic-a
— slope miži! Kdor ima talont prith»
povsod skozi — luknjo. Le pri eni ne
more ven. Ah, Skoda da ni zopet kaka
afera a la prof. Habsch. Kaj ne, to bi
bilo dobro — mašilo ! Pa saj si bo lahko
pomagal sedaj iz zagate. List, naj ustavi
naroenikom da bo izhajal vsak todon le
po onkrat; izgovor bi bil: „osreilnji od-
l)or naprediK»'- je tako določil ! Koma lo-
outa —- ne, no! Saj G—k jo proc od
Rima -- na Hiemanje prišel ! Daleč. . .,
daleč. ...'?! — Na tihom se huduje, za-
kaj je preveč tipal po ... bisagi, katera
bi mu sedaj zopet   pomagala...   za   go-
Iz države nebeškega solnca.
IV.
0 veri pri Kitajcih.
0 kaki pravi veri v državi nebeš-
kega solnca ni govora. — Poleg še dokaj
razširjenega islamizrna t. j. mahomedanske
vere nahajam© celo zmes raznih verskih
izpovedanj, od Konfucija, Menziusa in
Lootse-ja pa do Budhizma, ki je zaneäen
iz Indije našel mej Kitajci mnogo pri-
stašev.
Skoro vsi Kitajci od kraja se uda-
jajo blazni veri v dubove. Po vsi Kitajski
kar „mrgoli" raznih dobrih in hudobnih
duhov. Proti poslednjim pa rabijo naj-
različneja sredstva, mirakelne. Da bi jih
potolažili, jim darujejo razne nezmiselne
stvari (poslikane papirčke itd.), ali pa
jih skušajo pregnati z divjo godbo, s pri-
žiganjem umetalnih ognjev ali z grozrinni
karikaturami. Tudi z „zagovarjanjem"
skušajo storiti neškodljive te zle pošasti.
Duhovniki — ako bi to besedo smeli
rabiti v pravem   pomenu —  so  pri  Ki-
rokovanjem se peča kitajski „duhovnik",
ki v svojern interesu skrb' za to, da
ostanejo vraže med ljudstvom ohranjene.
To je tudi vzrok, da so baš ti kitajski
duhovniki poleg Mandarinov v največjih
skrbeh, da bi se ne zanesla zapadna
evropska kultura na Kitajsko ter ne uni-
čila tega za^nje tako dragocenega ljud-
skega zaklada. Ako dostavimo da je bilo
mej hujskači proti Evropejcem ob zadnjih
homatijah največ teh kitajskih duhov-
nikov, si čitatelj to prav lahko tolmači.
Mej raznimi kitajskimi bogovi stoji
v prvi vrsti „bog ognja'. Ta zažiga hiše
in poslopja ter je po svoji naravi za-
kleti sovražnik — ognjegascev. Z žrtvami
pa se da omečiti v toliko, da poeaka z
nameravanimi požigi vsaj do konec leta
— z drugimi besedanii se pravi to tako-
le: ničvredni trgovci, katerih ,• v državi
nebeškoga solnca vec nego " '¦¦ ti drugi
državi, radi vidijo, ako jim i u zaključ-
kom leta — zgore k n j •„ o, od tod
prihaja, da „bog ognja", H se pof3mtakem
goto^o da „podkupiti" od takih trgovcev,
n*\Xlrta   nvnncki    nnonotn   hnä   h   konp.il   lf»t.a.
„bog zdravilstva". 0 njem pa gre vera,
da — slabo sliši. Zaradi tega ga morajo
prosilei t. j. bolniki in mazači, šegačkati
za všesi ter mu hudo kričati na uha.
Tudi je baje dobro, da se oni del bogo-
vega trupla drgne, na katerem delu kdo
trpi bolečine.
„Bog j e d i 1" ima dolg jezik tor
rad blebeče. Na konci leta gre v nebesa
poročat kaj je vse videl na Kitajskem,
posebno kako se Kitajcem — dobro godi.
Zaradi tega mu prej namažejo usta s te-
kočim kandiscun (sladorjem) da ga s tem
pridobö k moičanju.
Aü frozen je pa „bog b o j a" ali
„bog vojske". Ker je ta „bog" zajedno
tudi .,poslanik nebes", mora tudi skrbeti
za dež. Ako tega ne stori, ga nesejo
Kitajci iz hladnoga svetišča na pokoče
solnce, da na lastnom truplu izkusi, kaj
je huda su^a in  vročina.
K sklepu še jedno vprašanje. Znano
je, da so bili Kitajci za stolotja pred
nami kar se tiče raznih znanosti, v ka-
terih so pravi mojstri n. pr. v izdelovanju
nnrnplan«     avilp     hnmKa'>oirinA     v    stav-
smodnik so inu^li že prod nami. Kaj je
torej krivo, da so v stvareh splošno pro-
sveio pa toliko za namiV Na to vprašanje
je le jeden odgovor. Vsled tisocletnega
izločenja od ostalih narodov te zemlje,
obzidani in ne brižoci se za kulturni na-
predek teh narodov ostali so to kar so
in kar hočejo ostati ker smatrajo svojo
kultaro za bolj^o od ovropcjske. V svoji
samozavesti se smatrajo prvim na.rodom
te zemlje in svoje naprave za najboljäe
od vseh.
Ker se smatrajo nezmotljivim, od-
klanjajo splob vsaki vpliv moderne ev-
ropsko kulture na njih odnošaje in ta,
nepremična konservativnost je tudi krivu *
da skušajo odbiti od sehe vsaki poskus
Evrope, da se odpre v Kitajsko tudi
promet iz drugih krajev svela. Ker je
Kitajec srečen le v svojih šegah in na-
vadah, pomenila !>i prememba v evrop-
skem smisiu ne le konec njegovi moči
marvoč tudi konec njegovega obstanka.
— Tedaj se bode tudi reklo: državo ne-
beškega solnca ni več. Ali pride la f'as,
ali  nft nridft.   n    »IcrivM v sphi  hndonnost.
tovo ako hi lernogla! — Drejče, Drejee!!
Klektrična moc tvojih gonilnih psov —
pardon     - strojev, je pognala          krone
skoz ~ „očale". Vsaka si vac iina
svoje ineje.
Xavod za poslovunjc slovcnskili
raiflVismskili posojilni«*. Tnko je
naslov 24i") strain obsegajoči knjigi,
ki jo te Ini izšla v ,j\'ar. tiskarnr
in k'atero je spisal in založil g. Svetoslav
Priitnro u, uradni vodja „Centralne
posojilnice" v Gorici. — Knjiga, o kaleri
so so izrazil« že razni slovenski li.sti
jako luskavo, ima namen, da uvede vsa-
kogar ki so peča s posojilništvom, v te-
meljno nauko posojilniškega poslovanja.
Knjiga je na podlagi sloveeih vzgledov
ra/nih narodov sestavljona tako stro-
kovno temeljilo in je pi'osinjena s tako
zdravimi pojmi <> narodnem gospodarslvu
lor s tolikim žarečim čulom in skrbjo za
hlagor Ijudstva, da mordino lo častilati
Sloveneem na toj slrokovno knjižovni
.,, jdobitvi. Ako so poiiii.sli da jo pisatolj
so razinerno jako mlaii in ze tako dohro
podkovan v teoriji in praksi nn.šega po-
sojilnislva, sineino so nalejali, «la bode
so mnogo podal narodu slovonskomii iz
svojog:i znanja. Podpirajmo torej vse-
stianski lako izhorne moci na strnkovnem
polju, kor s torn jim vsaj nokoliko po-
vrnomo Irud.
Usiaiiovni olttiii zbor aka<!< niiC-
nega I'erijalnega drustva ,.Adrija" bo v
Gorici dno '.'. avgusla t. I. oh 8 nri in
pol dopoludne v dvorani „Goriške čital-
nice '  s sledecun dnovnim rodorri :
1. Pozdrav predsednika pripravljal-
nega. odbora. 2. Poročilo prpravljalnoga
odbora. 3. Vpisovanje člonov. 4. Volitev:
a) presednika, l>) odbornikov in namest-
nikov, c) 2. preglednikov. 5. Slučajnosti.
—  Gostje dobro došli!
Za ustanovni obeni zhor for. društva
,.Adrija" ustanovil so jo posohen odsek,
ki ima nalogo preskrbeti atanovanja gg.
visokošolcem-udeleženeem. Oni gg. vi-
sokošolci, ki pridejo že 8 t. rn. zvečer v
Gorioo, blagovolijo naj ohvestiti o tern g.
Karla Podgornika, cand. iur. v pisarni g.
Dr. Ü. Treota v Gorici.
Nedeljski poeitek. — Vr nedeljo
je delalo vee čevljarjev v ulici Cipressi,
Trieste in Bertolini. Zaradi tega pre-
stopka proti nedeljskemu počitku sledile
so proti njim ovadbe.
Zgubljeiia krava. — Pretekli te-
den jc neki Josip Komavli iz ulico Le-
oni. gredoč na poljo videl kravo, ki je
lotala okrog hrez gospodarja. Odpeljaljo
je v svoj hlev, kamor pravi njen lastnik
lahko pride ponjo.
Og'cnj. — V torek je nastal mali
požar na stanovanju nekega Battiga v
ulici Morelli. Zgorelo je vse delavsko
orodje in so se zadušili vsi ptiči, ka-
üflr-ßki in papige, nahajajoči se v prostoru.
Opekel se jo tudi brat Battigov ki je
hoi el gasiti. Škode jo   priblizno   400   K.
Slania z^'orcla. — Vceraj opoludne
jo zgorela jedna kopa slame na dvorišeu
nekega pnsestnika v poljski ulioj. Ognje-
gasci so prihiteli in ogenj omejili.
Proti koleri. — Tuk. mestni ina-
gistrat naznanja: Ker se je pojavila v
Kgiptu huda kolera, morajo oddajaloi sta-
novanj vso one osebe ki prihajajo iz
Kgipta in se pri njib nastanijo, priglasiti
magistratu v teku prvih 12 ur in to pod
strogo  kaznijo.
Svilodi. -- Danes prinašamo sla-
tistiko lotosnjega svilodnega somnja. Ta
sernenj je pričel 22. junija in je končal
13. julija. Vsega prideika na luk. trgu je
bilo lotos 5707't kilogramov v skupni
vrednosti K 148.240 89. Cene so bile razne
in sicer od K 2- — do K 2 30 oziroma
od K 2 70 do K 310. Srodnja cena je
bila K 2 54 do K ITd. Povprečna cena
pa K 2-59 /v,.
Primerjajesemenj I. 1901 kijo pricol 17.
jun. in končal 6. jul. in je spečal
prideika 7t.822kilg. v vrednosti 189.366 66
K, vidirno da je bilo letos manj prometa
s svilodi za celih 14.748 klg. v vrednosti
K 41.12577. Lani je bila povprečna cena
Zaplemba. — Tuk. okrožno so-
dišče je zaplenilo neko italijansko knjigo,
ki je izsla pod naslovom: „Trieste i
latti di febbrajo" t. j. „Trst in febru-
varski dogodki" — in ki opisuje po
svoje dogodke, ki so se vräili v Trstu
meseca lebruvarja t. 1. — lsto sodišče
je zaplenilo tudi neko knjigo grofa Tol-
stega.
Tudi zaplemba. — Mestni tržni
komisar R6sen je zaplenil te dni 2 kvin-
tala gorske s a I a t e, ker ni bila za pro-
dajo. Tudi je zaplenil dva konja nekeiuu
Josipu Stecher, s katerima je vozil iz
Gorice v Trst in nazaj. Zaplenjona konja
nista bila vee za rabo.
Odzraveljc in zapustil v sredo tuk.
_________1. _ I____
(ii'ozna lK'srcra so je zgodila v
Kamnjah na Vipavskom. V pondolj»'k dno
28. t. m. popoludne je začelo grornoti in
dežiti. Ljudjo, ki so na planini pod (ln\-
noin spravljali seno, so iskali zavotjo.
Driižba šestib je žla pod visoko stono,
pod katero je precej glnhoka votlina.
Ustavili so so pred votlino ravno pod
steno. Nosroča jo hotola, da jo IreŠčilo
v stono in zadolo vseh šest. 'l'rije so
ostali mrtvi, ti so 4(5-letni gospodar Kranc
Vodopivec, 23-letno dekle Jožela Bajc
oba iz Karnenj in 17-letna Franca Zgo-
nik \a Skriij. l)va možka in 14-lolnoga
dečka pa jo strola po|)olnoma ornarnila.
Prvi so je zavedel iJanijol Cormolj, ki
zacetkorna niti ni vedol, kaj sejezgodilo.
Šele ko je vid(;l vse po tleh, se jo spotn-
nil. kaj hi znalo biti. ZacMil jo vso trosti.
pu lo dva jo ohudil. Oba nioža sta z noza-
vestnim dočkom /. voliko tcžnv(j prisla
du Ijudij. /alosten prizor je hil na vasi.
ko so žo v «temi pripeljali vso tri mrličein
jili porazdolili na dotn. Troskn in bu-
doga vroniona resi nas o Gospod !
Xrsrora. ¦¦- Na Toiminskorn -to
šli dno 'Ji. in. in. dvo doklioi, j<*(lna s.
•Jruga !<• lot slara z ovcarni na pa-o.
Na paši sta si proganjali čas s b'iii. da
sla plozali na noko visoko grrunado ka-
monja. Jediia sploza prav do vrba. drugn
lezo za njo : b kratu so udoro karrn-iijf
pod oim na vrbu in dekliru ><* udor»* /.
ž njim. Pri loin *<> sprn/.i kak pol kvin-
la!a tolitajDč kainon in pab' na »J^klotoo.
Sostrica to vidov.sa priskoei in boče od-
valiti kainon, a ni uiogla. 'I'cco doimi in
na lice inosta pride oče ki jo odvalil
kani(;n, — ali dekle jo lulu /.o mrtvo.
Težek katnon jo jo ubil. Nosrecno dokle
se zove Torezija KavciO.
Nt'sr«*ra. V Cez-Soči povozil je
minuli todon neki bovski voznik 4-lotnoga
otroka tarnošnjega /.upana. Kolo jo strlo
glavo otroku. ki je bil takoj mrt»*v. Sta-
riši, pazite  na otrokei
Od Sv. LiU'ijc iiarn pišoio: I)o>ol
jc seinkaj za voč časa slavnoznani uce-
njak dr. Marchesetti iz Trsta, nadaljt-val
bo odkrivanje pn-dzgodovinskoga poko-
pali^ca. V kratkom izido v Trstu njogovo
najnovojše dolo o g r a d i s C- i h n a P r i-
niorske rn.
V nedeljo je bil tukaj navadni so-
inenj, Ijudstva se ie trlu. V pondeljok o
poldne pa jo novihta kozolce prevracahi
in vmes toča klestila.
Golob piHinonosec. — Vihar
minolega t'-dna zancsel je v gnlohnjak
libušenjskega župnižca tujega goloba. ki
je ves premočen in oneinogel ohležal na
tleh. Ubogo živalico so spravili na suho
ter ji dali živeža. Pri pregledovanju so
opazili, da ima na nogi gumijev ovitek
s številko 335 in črko V. Pod perutmi
pa je imel natisnjeno: K. Vanderernys-
son Grand Hotel, Gand (Belgique). toroj
je bil iz Žanda v Mclgiji. in : Apros ni
avoir soigne, ronder-iimi ma liberte it. j.
jirimi in prohrani mo, ter potom me
spusti). Ko so je živalica odpocila. spu-
stili so jo,  da jo nadaljevala   svojo   pot.
Xa  LoiiU   pri   Sv.   Luriji   so   pri
Fratniku colo noč oil nodel|o do pon-
deljka plesali. Prieakiijonio od Kr.-tlnika.
da kaj takoga v svoji hiši nikdar voe n<'
dovoli. Takoga napredka si Lo/.ani i isto
nie no žolirno. kor dobro vemo. da jo to
napredek  v  n a š o g o t o v o   š k o d o.
Oiicnj. — V sredo dne 30. rn. m.
je v Kobljeglavi zgorel pososiniku Avgn-
stinu Jeriču hlev s senom vred. /ivina
bila jo. ko je nastal ogenj, na pasi, kajti
gorelo je od 9.-10. ure prrdpoludne.
Hlev je zažgal 6-letni Jeričev sin. Igral
se je z žveplenkami. Vedno stara pesem.
Otrok hi knialu sam zgorel v hlevu in
ga je le z veliko silo v nevarnosti za
svoje življenje rešil neki Ostronška.
Ncsreoe v Sesljanu. — V Sesljanu
pri Devinu se kar zuporedoma porajajo
nesreče. Koniaj so ednega pones roc erica
pogrebili, uže se je 31. m. m. drug! ubil.
Plezal je po vrvi po istib navpi^nih
skalah hoteč iti v duplino sredi skalovja,
40 in nad vznožjem bkale viseceniu oma-
gajo roke in revež pade na tla ves razme-
sarjen. — V 8 mesecih jih je tarn uže
5 nažlo tako žalostno snirt!! Premali
previdnosti delavcev in še bolj preveliki
malomarnosti podjetnikov se uže lahko
pripisuje toliko nesreč!
Nesreče so vsaj spametile delavce,
da ne delajo več ob nedeljah!
Škoda vsh'd nevihte in tort' v
Furlaniji. — Zadnja nevihta je pokon-
čala vse vinograde okoli Pierisa v Fur-
laniji. Jeden poseslnik ki je pridelal sicer
na leto 140 neki. vina, ga letos ne bo
imel lOhekt. Škoda znasa okoli 200.000
kron. — Toča pa je hudo potolkla tudi
v Beljanu, Skocjanu, okoli Tržiea in
Turjaka. V poslednjem kraju je pobila
toča vse polje da je kakor po zitni.  Pa^
Slovencl  zina^ali   v   italiji.   —
„Slovenec" od minuloga pondeljka 28.
jul. t. I. ima sledeči brzojav iz lask<-ga :
,.Pri provincijalnib volilvah v Vidinu so
S I o v e n c i p r o d r I i z d v o rn a svo-
ji in a kandidatom a. Prof. Tri nko
in no tar Kukovec sta nova slovenska
benoAka poslanca v Vidrnu. Naprej ' Ne
udajrno so !" To je znarnenita /maga
in porneni, da se v Beneci.ii n«'kaj giblie.
(judna paralela : Stolp sv. Marka v Be-
netkah so je podrl, a Slovenci v Bene-
čiji         vstajajo.   ,.Kdinost"    dostavlja   o
toj zmagi : „Pa ne da hi avstrijski mesti
Tr-t in Gorica sku.šali posnomati izgled,
ki sta ga dohili iz italijanske BoneOije!"
Prav !
,.(«oi'(*n,jski Slaw'ek" Opera v
t r e h o d d (* I k i h. l a I o ž i I Anton
K o e r s t e r. I z d a I a in z a I o ž i I a
(i 1 a s h e n a M a t i c a v L j u b I j a n i.
Tako je naslovljena elegantna po Gro-
barjii z naslovno >liko oproinljona knjiga.
katero j<- pravkar pričda ra/.povljali
„Gla^b'Mia Matica .-vojnu cianom kot
društvono darilo za leti I'J'XHJl in
I'.tOl ()2. ^Goronjski Slavček" j*' najoh-
M'/noj.^o in najdragocenej.se glasbono d«*Io
kar jib j<* do>odaj izdala ^<ila.sh»'n:i M«-
tica*'. Obsoga 212 strani na veliki cPt'ti
in stano njogovo izdanie stirikr.it toliko.
nogo so povpročno stala dosedanja letna
darila irnenovanega drustvy.. Hazpo^iljanjf
so jo urodilo tako. da dob^ ^Gor»-nj^ki
Slavrok" v roko najprvo č-astni čl-tni,
usta.iovniki in oni clani. ki so uže plačali
drii-tvenino za J#-ti 1 •«Mj <»1 in 1 ***»1 02
in /:t temi drugi clani. Onirn ki -o plačali
dni^tvenino lo za ono tob let. bo do-
plncati 4 K , če bi pa ne hoteli doplacati,
si lahko izborejo narne^to „(iftrnnhkotfa
Slavrka" katero koli drugo dru-tv^no
darilo iz projlniih let. (>d toll in od
(¦•nib ljublianskih clanov, ki ni-o plačali
dru:tvenino sploh za noben-» n.tv>'-
donih dvnh let. «o bo pobiralo doplačdo
4 K nzirorna dru^tveninti za oh»* !»'ti 8
K' oh vroč*'vanju dra-tveneg« darila;
zunanji clani naj pa blajovole dru*tvenine
plačati ali poverjeniku ali jih poslati na-
ravuost ..Gla«beni Matiei " — Dt «e raz-
dflitev rnuzikalij cim bolj pov«ppii. pride
lahko v?ak clan tudi ?am po svoje da-
rilo v drustvem» pisarno v Vegovih ulicah
>t. n dopoludne med drugo in tretjo
uro Poverjeniki se naprosijo. da čim
proje se-tavijo zaznamke članov in jih
vpoSljejo z druStvenino vred. Za ne-
clane in v kniigttrnah stano ..G'ir^njski
SlavOek" 12 K. ..Gla«heni Matiei" sine
pristopiti vsaka svojepravna o«eba in
zna^a družtvenina na leto 4 K. — Pri-
glasi članov. naročila na „Gorenjski
Slavček" in denarji naj se poiiljajo na
,Glftsbono Matico" v Ljubljani.
..Dom in Sv*»t", stov. S. 1902 ima
sledečo vsobino: 1. NosreCno zlat ¦>' Po-
vost. Spisal Bogdan Vened. . I>a.lje. . 2
Mir božji. Spisal Ksaver Mesko; 3. V
zracnih višinah Črtice o zrakoplovstvu.
Spisal 1 Z. (Konec.1: 4. Novomasni Ave.
Zložil Silvin Sardenko; ;>. Mlaiios.tni glas
Zložil Ivo hanič: •'». Moj up' Zložila Mira;
7. Od Save do Bospora. Potopisni spo-
mini. Napisal Ivan Knilic Ualje : S.
..Xedeljsko jutro". Spiral Ivan Martin. 9.
Pesem za zapusčene. Zložil (Ivotko Sla-
vin: 10 Divji lovoc Xarodni igrokaz s
petjom v štirih dejanjih. Spisal F. S.
Fin/.Liar: 11. Iz Kranjsko na Goriško —
pod zeniljo! Tehnicna dela pri bohinjskem
predoru! P »pisuje LivAki: 12. Slovenščina
v semeni-iOih. Povestru» crtice. Sestavil
Androj Fokonja. ^Konec.1: 13. Vladimir
Galakti^novič Korolenko. Literarna slika.
Spisal F. Ks. G.: 14. Trtje in povrtje.
Zlo/.il Anton Medved: t.">. Mod travo,
Zlo/.il Cvotko Slavin;   16. Mari ja Xazaret.
Priobčil P. R.;   17. Književnost;   18   To
in ono; 19. Slike.
Vellk po^ar na ^tAJerskfin. -*¦
V četrtek popoludne je nastal v Zatvori
pri Alarihoru velikansk požar, ki je vpe-
pelih 21 his in voč gospodarskih poalopij.
Zgorela sta tudi dva otroka.
I topljen vojak. V bližini po-
nioTi-.kega stieiisča v Pulju so na^li utop-
Ijenega   podčastnika   Ilinka   Adnerja
I'voz ital. vina \ naso monar-
liijo. — Iz Bari in okolice v ltaliii se jo
uvozilo k nam rnoseca j"nija letos M70 744
klg. mirno 33(.*'21O klg. Ianskega leta.
I'vozilo se jo 715 878 klg. helega in
154.868 klg rudečega vina. V prvih Sostih
moserih t. 1. je znasal uvoz ital. vin v
Av-tro Ugersko 6'.» .'»06 kvint. in sicer
.r)'.*2'fti kvint. belega in 1U.06O kvin. ru-
dočega vina.
Diainantni doktorski juhiloj
škofa Mrn>Mna\orja         l»nc   b   \. rn.
obhajal hodo na Sl.itini prevzv. .škot' Dja-
kovarki dr. .Jo^ip Juraj Strossmayer svoj
dijamantni doktorski jubilej. V to svrho
so mu prido poklonit doputacija dunaj-
skega vsoucilisca, ki mu izroci obnov-
Ijono doktorsko diplomo. Tudi bode pri
rjj#-rii vo< a doputacija  Hrvatov.
Žopni tatoxi v (fradrn. — Graški
li«ti prina-ajo [*• dm o pnhki slavnosti
dolga poroi ila o žopnih tatvinah vGradcu.
Tudi za žopne tatove se je torej v Gradcu
dobro ijbnfsla
Do/, hro-cov. — V Mödlingu pri
Dunaju jo v nedoijo zvecer h kratu za-
c'olo ..dežovati" — hrošče Po 15 milim.
dolgi črni hro^či so padali v ogromnem
štovilu na zem'jo I.jadje na cesti so hili
neprijetno iznpnadeni po tern prirodnem
pnjavu. katereja so imeli pozneje tudi
na Dunaju
Velikost toöo. — V nasih krajih
pad«» navadno toča, ki no prosega l1/^
č'< P 4 prsta. A drugače je v drugih od-
dahonih krajih Tako je padala nedavno
v Sov^mi Aaieriki toča. katere obseg je
in^ril 13 — 15 prstov. sestavljena je bila
iz več malih zrn Vendar v Ameriki taka
tot'a ni nič kaj n^navalnoga V mpstu
Olmstadt Severna Amerika pade vsako
Jpto tnča. ki ni nič manj^a kakor kokošje
jajc*». Da. iz Južn*1 Amerike se je že po-
rocalo. da je v Pampas padala toča. ki
je pobila veliko steviln jelenov. nojev
i. t. d. Velika je bila. kakor kaksno ja-
bolko Dne 10 aprüa so videli v Benzalu
toco, ki je bila tako velika kakor melone
in ki je tudi veliko živjne pohila. Baje
je leU 1S02 padel na Ogrskem sredi
meseca mala eel kos ledu z neba. ki je
meril na dolgost in širokost 3 metre in
na visokost 2 metra. Težak je bil tako,
da so ga trije možaki le z najvefyo te-
Žavo vzdignili. Kakor poroča misijonar
Hue. pada v Mongolia prav pogosto toča,
ki  tehta verkrat nad 12 funtov!
Turin in podsane. — Mesto Turin
na Laškem mora posebno voliko trpeti
pred — podganami. Ta žival se je ondi
tako zaredila in pornnožila. da vsa na-
radna sredstva nic ne pomagajo. Ako se
jim da strup, ga niti ne pokusijo; mack
se ne boje. ampak jih zložno zapode v
bog, in se vesele smejo biti, da kje svoje
dlake ne puste. Ako jih hočes podušiti
z dimom. se ti rogajo. Največ trpi pred
temi roparji postno poslopje. Xobena reč
ni varna prod njimi. Tudi pred pisme-
nimi skrivnostmi nimaio že prav nobe-
noga respekta. Vsa pisma so prod njiho-
vimi zobmi v nevarnosti. Postna uprava
žo resno premisljuje. ali ne bi kazalo
postaviti novo masivno poslopje, kjer bi
bili morebiti varni pred temi sovražniki.
rarjt'Vt» sai^je. ¦-- Ruski car Ni-
kolai je imel pred kratkini sanje. Videl
tDalje na zadnji strani)
Zahvala.
0 priliki neiiadoiik'slnt' izgube naše preljubljene  niatere
J<atarine öbidiö,
izivkamo torn polom vsom sorodnikom, prijiiteljein in znancem,
kaleri so so udoh^ili lako polnoštevilno pogrebu, svojo najiskre-
nojso zahvalo.
Bog ' lotoro povnii!
Anton in Kristina Obiriič.
Gorica 2. avgusta 1902.
je ti-oje krav, lepo debelo, druga je bila
suhsi inršava. ki je »Ipbelo kravo niol/la
in tretja, elepa kravu ju je - gleilahi
Car je postal po razlagalea sanj. Ta pride
k carju in mu sledeče nuloži: Otae, de-
bela krava je velika Kuska, suha, mržava
krava, ki molze debelo, je tinančni mi-
nister Witte, in tretja slepa krava, ki ju
gleda, je — Vaše Veličanstvo. Kuski cnv
seni nikakor vznevoljil radi huilomusnega
razlajjalca, anipak mu je povsein pritrdil.
Alinistra Witte si je pa vendar le obdržal.
Kara -- Ahmed. — Pred nekaj
dnevi se je loeil * sveta znani rokoborec
Kant Ahmed, ki je v Parizu dobil prvo
darilo v rokol>orstvu. V Evropi se je pro-
dueiral trikrat. 37 nasprotnikov je po-
metal na tla. Njegova prsa je dieilo ne-
broj kolajn. Zutlnji Oas je pohajkoval po
carijjrajskili ulu-ah, okrašen s svojimi
težko priborenimi kolajnami. Ko je bil
še v Evropi, doživel je niarsikatero ro-
mantično dogodbo. Koje namree nastopal
v Parizu. zagledala se je v velikanskega
linnla tudi neka Pari/.anka. Sledila mu
je v Stambul, kjer je ra.li njega postala
mosleminka. Kara Ahmed j<* bil star 35 let.
Srec'na Amerika. — Humunski
židje se dan na dan preseljujejo iz Ru-
mnnijo. Takn poroöajo rumunski uradni
listi. du je \\y t. m. prekoračilo državno
mejo i}Sit židovskih rodbin. Na Plo-
jeetirskem kolodvoru prihaja vsak dan
do 100 židov. ki odlazijo na to v novi
svet. pospbno v Kanado. Iz Galaca je te
dni nad 100 Jidovskih rodovin na^topilo
po to van je v Arsenlinijo ..Sreena*' Amerika!
Žrtve v St. Pierre. — Kakor se
porooa. je katastrofa v St Pierru bli-
skoma nastopila. Tako najtinjo v mestu
Ijudi. ki so š»1 popolnoma v istern polo-
ž.iju. kakor jih je dohitela smrt. Tako so
našli že več trupel, ki so obrnena proti
vulkanu in jasno izražajo strah. Nekega
moža so dobili na cesti. čegar noge in
roke so kazale na to, da ga je smrtna
k>tsa pokosüa sredi teka. Drugi so büi
se pri mizi, ko je zaee1 vnlkan bljuvati.
Nekateri so v takem t žnjn, kakor da
l»i se poslavljali. Z j " besedo. mesto
St. Pierre je novodobv.   r'ompej.
Listnica iiredništva. Gg. dopis-
nikom v St. A. Doposlani dopis je ne-
jasen. Blagovolite nam stvar bolje po-
jasniti ali pridite osebno v naše ured-
ništvo. da nam razložite zadevo.
Tržne cene.
Za  100 kg.
Kava: Santo?.   .   .    K 190—  do  210 —
„      Saudoriiingo      ..   270—    ,,   290' —
„      Java ....,,  260 -    .,   280 —
,.      Portorico .   .   ,,  270 -    .,   290 —
„      Ceylon.....  360—    ,',   380 —
Slakdor......,    8650    ,.     90 —
Špeh......,.   120-    „    150 —
Petrolij v sodu  .   .    „    34V—    „     —• —
zaboju .     „     11-60    „      12 -
Maslo surovo .   .   .    ,.   150—    „    160' —
kuhano    .   .    „  200—    „    220
Otrohi debele     .    .    „     10 60    „      12 20
dröhne   .   .    „    10'—    „      1120
Turšica nova .   .   .    ,.    12 80    „      14-40
„        za hrano    .    „    1240    „     13"—
Oves     ......„    17-—    „     18 —
Moka ogerska:
ŽI. 0 K 30-20 št. 1   K 29 60 st. 2 K 29 20
„   3   „   28 60, „ 4 „ 28.--   „ 5 „   2760
st. 6 K 27-.
Po znuTiii eeni je na prodaj
lep, visec
svetilnik (kloča)
ki je posebno pripraven za male cerkve
na deželi. — Več se izve pri našem
upravništvu.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici li. štev. 25,
(v lastni hiši)
priporoča častiti duhovščini in slavnema
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü
istersko in dalmatinsko. Petrols v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko ät. 0, 1, 2, 3
4, 5. Več vr8t riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po V» kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčic v II. Bistrici. Zveplenke družbe
Bv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kranju in   z  Jochmann-ovega v
I Jakob Miklus,
| trgovec z lesom in opeko, zaloga
' vsakovrstnega trdega in mehkega
i koroške^a in kranjskega lesa t(>r
| pohistva, rakev ^trugK vinskih po-
sod, stiskalnice za vino  in sadje
I vsake velikosti. kakor  tudi krat-
kočasnih iger slovenskih ...Mari-
| janic*'   t. j.   ličnih   in   trpežnib  i
' miz    iz   trdega   lesu,    ki   imajo
,  znotraj tro-   ali   stiridelno   keg-
I Ijišče z vrtenci   in   kegljavniono |
blagajno po najnovejši sestavi. za
J  krčmarje, zusebnike itd.                 j
v Pevmi,         ,
za Soškim mostom. p. Gorica. '
priporoča p.   n.   olu-inslvu svojo  J
bou'atti    zalogo.    zagotavlja   naj-  '
hitrejšo postrežbo   in jako   nizke   *
cene.                            |
^^m^        .^ma^m,         .^m^^^        m»         .^^^^         .^^^^        .^mm^*.
1------------------------------------------------------------------------------------------------------------—
Ivan Bednarik
|>ri[M>roC-a svojo
knjigoveznico
v ("Orici
ulica Vetturini št. 3.
i
I           Podpisani  priporoča slavnemu   ob-
činstvu    v   Gorici   in    na   deželi   svojo
| prodajalnico jestvin.
|           V zalogi  ima   kave vseh   vrst, mz-
lične mnke iz Majdičevega inlina v Kranju,
nadulje iina tudi raznovrstne pijaee na
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski    brinjevec,   domaei   tropinovec,
j fini   rum,   razliona vina.   goršice   (Senl.)
; Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi te-
stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v
Ilirski Bistrici,    ter   drugo   v   to   stmo
; spadajoče blago. — Postrežba točn» in
po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjern
Josip Kutiiu
trpovee v Semoniški ulioi h. stv.   I.
(v lastni hiši.)
: Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma".
Anton   Pečenko
Vrtna   ulii-a S (.OKK A   Via Giai-dino 8
priporoOa
prisina    oeia
in črna   wina
iz   vipavskih,
ffurlanskih.
urisKin,   aai-   ;
matinskih   iv>
isterskih  v i
nogradov.   ;
j              Dosl;ivlj;i  na ilom  in    r;t/.(H)šilj;i   po   /.chv,-
I   i'ii-i   n;i   vsc   ki-ijc   avsti-o-fgfrskf   uiouarliijo   v
s.ulih  oil   .")(!   litrov   naprcj.   Nu   znhtcvo   poSilja
tinli  u/.on't'.
Cene zmerne. Postreibn poštena.
j                   Gostilna
Jiiiarsiep in sadjarstep M\n n Bit1
v Gorici, ulica sv. Klare št. 15
loči prislnii bcla in črna vina i/. društ-
vt'iie kh>ti. in puuli^amsko pivo. Postreže
z okusnimi jedili. — Na razpolago so
hlevi za živino in dvorišee za krogljanje.
Za ohilen obisk se toplo priporoča
svdjini  rojakoin
Aiiton (Jorboc,
&;ostilnii'ar.
Blag-. gosp.
!  ^aibi-ijclPircoli,
1             lekar,
*W   ilvorni /alo/.nik Xj.svd. |ia|ic/:i
ij                    v Ljiihljiini.
3|         I'oli'jiijcin sprejem stc
¦,.1   kliMiic \'ase tinldurc z-
_____Ix  schulet*,    katero   moram
1                   najlopleje vsakomur pri-
poro^ali, kajli  rabim  jo /c od   leta
1878. in zmiraj ini je   kot   i/.liorno
i inknhjorie /.dravilo služila pri želo-
,l(-.iiih  in (Tcvcsnih   bole/nib.
Kiiniii. K'..  iniija   I.SD7.
Mii'oslav   Ijcilncr
i\  kr. ilavrni  blairajnik.
/ uporabo Vašc i/.borne thikiure
za ic/oilcr scm rcšcii skoro dvc
lcli trajajocM' /.clmlrne hi»l<v.ni lei-
sem popolnoma u/,dravel, karz lakho
vesljo [intrjujeni in to linkliii-o /a
/elodei' le priporočam vseiii. ki Irpe
na želodi':ni   holczni.
Slrasoliln ^I'riiimrski0 (i. inan-a KSi)8.
karol i;rol' Sti-asoldu.
Se prodaja v htknrnah v Gorici. Tolmimi.
Trstu, Istri in Dalmaciji po 30 vin. steklenica.
f Najvecja trgovina krojnega blaga
[        „Krojaška zadruga"
L     ^iiorica  — diosponka ulica štev. K        fiioi'ica
|             Priporo«;« st» v to sti'(»ko spadajočo  kakovosti lila^a zji  bli/.ajot-o so
" lt'tno <l(»l»o, kakor: voliie. ]ierkal, satin, l>atis(. /(»pliii- svilc, svilc za prati,
k Voilh' dc Lnnic, T»Minis. Oksford, piquö luknjasti. Mo/.ka sukna po vsaki
f ceiii v vcliki izberi. Nadaljc hna bojjato zalo^o prepro«, prt'^rinjal, zaves,
Maiia za moltil.j»1, platna, Chilloua, rusko^a platna, Kncippovctfa platna,
9   lilarcvinc, vohuMiih odcj, kovtrov, srajc,  bonibaževin, /.epnih rut it»i.
Goapode opozarja na izboruo porilo,  katoro  se   razprodaja  15%
pod ceno, dokler je öe zaloge.
Pod perilo spada siedete: bele srajee z barvanimi oprsniki, ovratniki,
zapestniee, uogaviee, srajce za hribolazee itd.
a             Vse po najnižjih in stalnih cenah!
.         Na željo  se  razpošiljajo  uzorci   poštnine  prosti.
a*-    TISKA:
brošure ' .
... - ,,. "" diplome
trgovske račune
cenikc v ... >: ,.;. '
vabila na karton
..... in na papir
sprejemnice v .
¦ .. x za društva
pisma in zavitke
s firmo >; ,,. "¦ ..... ¦
>;. * v. '¦'¦ + etikete
za vsakoršrio ¦ ..
*  .x. * v. x porabo
plakate :f. * .-,, * x.
v raznih barvah
*  * * in velikosti
i. t. d,
(
. „JVsarodna ^iskaraa"
{      $ $ $ $ v Gorici, ulica Vetturini ši. 9 © ® © s      f
I      je preskrbljena z povsem novimi črkami,      ^
j      okraski  in finim papirjem, ter more pre-      fg
vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela
z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr-
šitve v moderni in okusni obiiki po tako nizkih
cenah,  da se ne boji  nikake konkiirt'mre
©   ©   ©    ©
V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in
drug-e urade na močnem papirju, ter na prodaj ima
knjig-e: llijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino
« # © * *t i$t 1*1 $   tolminske šole   8 s 8 ® w c+j * *
TISKA:   -mi
^.GORICO
ki izhaja ilvakrat na teuen        \
v ilveh izdajah,  ter stane
na leto 8 K, pol leta 4 K
četrt letu 2 K        \
ißF-    TISKA:
,PR. LIST
(         ki izhaja vsak četrtek ter
staue na leto 4 K, pol leta
,        2 K,   za  manj   premožne
ii        oelo leto 3 K
TISKA:   -?JBQ
*  ' * :|: pobotnice
raeunske sklepe
.v. liöne tiskoviiie
za industrijo
.   '¦ v.  ;:   trgovino
in obi't   :|: * * + *
*  * * * posetniee
razne velikosti *
*  + * „..  in oblike
z zavitki   * * * t
+ * + * zaroeniee
in poročnice   + *
.j, *   v elegantnili
škatljah *****
tor  osmrtnice  v
*  raznih oblikali
i. t. d.