Leio HI.» štov. 48. V Celju, sobota due 23. aprtla 1921. Pav&alni franko. Stane celolctno 120 K, mcscCno 10 K. —: OglasI zai-'.vsak^mm vISInc stolpca 1 K 20 v. Reklamrf,"medstckstom, osiurtiilce (in sah vale IK 50 v. — Posamezua števllka staue 1 K. Izhaja vsak ioirek, celrtek in soboio. Uredntitvo Strossmajerjeva uK St. l.I.nadsfr. Telefon St53L. Üpravnizlvo Strossntnjcrjevn ul. St. 1. pritlicjc. Telefon ?t.65 Račun kr. poštnega čekovncga urada St. 10.066. Laško slepomišerije. Italiiani boeejo izigravati rapallsko pogodbo. — Njihov polkovnik Cai- letti, ki je bil poslan v Reko. da s preiS- stavmki nage vlade odredi lncjc med Ita- Mjo in Jugoslavijo tcr reško državo, hoče v sporazuniu z zastopniki Rckc proučitl, kako bi se našla najboljša rešitev v vpra- šanjn hike Baroš. Za nas je vprašanje la- ke rešeno z rapallsko pogodbo, ki nam luko brezpogojno priznava. Zato je smc- 5nO) če italijanska vlada hočc, da bi to vprašarje še yopet reševahi nosebna komisija. Ne naša in ne italijanska vlaUa nima pravice, da posega v določbc ra- pallske pogodbe. Mjdnarodtie pogodbe imajo sluŽiti zasiguranju dobrili mcdsebojnih odnoša- iev med posameznimi državami, da mo- rcio narodi mirno in neovirano posvetiti »voje sile dclu za kuituro in blagostanje. Služiti imajo torcj zivljcnskhu interesom narodov. Zato se moraio incdiiarodne pogodbe sPoStovatl. Diplomaciia, ki hoffe take pogodbe izigravati, je ncpoštcna. NaS narod inia dovoij razlogov, da jc ne- žadovoljen z rapallsko pogodbo, vendar jo pa hočc lojalno izvršiti, dasi pomein zanj režko žrtcv. Rapallska pogodba po- meni cdino možnost, da smo sc izognlli že sedaj konffiktu z Italijo. ki bi v danas- ujih razmcrah bi! za našo državo nsorte- polen- Ce uaj nasa tezko doprincšcna žrtva dobi moralno opravičbo, jc potrebno, da sc jö z obeh strani enako pošicno shva- ča. Italiiani pa padajo iz pogreške v po- gre&ko. Kažejo se tendcnce, da hočejo iz- Jgravati pogodbo. Z žalostio nioramo glc- iiati trpinčcnje našega naroda v Istn. Vedno bolj sc opaža namera našega so- soda, cfa liam skoči za vrat in nam nc da, kar se je pogodbeno zavezal- Hočc skle- niti z nami trgovsko po.^odbo, prcdrio nant vrnejo luko Baroš. Upravičcn Jc sum, da hoče izvleči iz nas'zasc garancf- Jc za gospodarskc ngodnosti, in ko bi jlli imel, nas na drupri strani izigrati. Kjer pa sc poiavlja sin«, ni več iskrcnih odnoSa- jev. Zatö je naloga naših državnikov, da üpozore Itali.iane, da je brez poštcne lz- vršitve rapaUskc pogodbe ncmogofa vsaka nova pogodba, ki naj zasi^ura mlr in prijateljstvo med obema narodoma. — Prvf) so Cisti rnčuni ^lede U sklcn.ieniTi po^odb. Prekmurje — Maribor. Vtlevažcn sklep jc storil tc dni — kakor smo že poročali — na predlog dr. Kukovca ministrski svet. Odobril je kre- dtte za takojšnjo izgradnjo železnic Ko- čcvje—Moravicc, Rogatec—Krapina hi Prekmurje—Maribor. Kakor je važna pr* va pro^a, ki bi vezala Slovenijo preko Hakra z morjem in ji tako odprla pot k svetovnemu prometn, kakor je važna driiRa Prosa, ki bo razbrcmenila progo Maribor—Zidanimost—Zagreb, tako jc iz narodnih, državnili in gospodarskih inte- resov za nas zlasti važna tretja proga, zveza Prekmurja z Mariborom. Prek- murje, po Muri ločeno od ostab sloven- ske pokrajine, odrczano od sveta, ker so iK.in Avstrijci zaprli proLo Radgona— SpiljeT bo s to novo železniško zvezo fft3- spodarsko in političiio neizmerno prido- bilo. Pa ne samo Prekmurje. Slovcnske gorice, bogati del naše domovine, posta- nejo važen činitelj v našem prometnem življcnju. Maribor sam, glavno Iržiščc ža Prekmurje in Slovenske gorice. bo isto- tako s to zvezo vcliko pridobil- Mursko Polje, naša zakladnica žita in živinoreje, Prekmurje, zemlia bo^atc živinorejc, ^ovenske gorice s svojim ncizmcrnlm ' '»JCastvom na vinih — vsc to dobi mo"- M'\st neposrednega in ccneišcga izvoza «vojili pridelkov v ostalo Slovenijo. Sklep vlade je dokaz, da scdajiia ' vladna večina dobro umeva svoje poll- tične in gospodarske nalogc. Prcbiva!- stvo Prekmurja in Slovenskih goric jc laliko livaležno demoluatskemu ministru dr. Kukovcu, ki je s svojo vztrajpostjo ta sklep izzval. Dogodki v Beogradu. Ustavna razprava. 13 c o g r a d 20. aprihi. Republikanec Lazarevič pravi, da sc inu zdi vladni «- stavni naert še bolj uazadnjaški, nego ustava iz I. 1888. Po nj^jovem ninciTiir nasprotuje monarhično nacclo pravi ttc- mokraciji. Prcpričan ie, da je Radič » svojo odsotuostjo najvee koristil vladni večini- Ce bi Radio priSel v konstitnanto, bi po njcgovcm ninenju zntiagala republl- kanska ideja. Je naspvotnik ccntralizma in za kompromis med ccntralizmoni i'i fedcTalizmom. Glasoval bo proti ustavl- Radikalec Ljuba Jovanovič, bližnji piisiaš Protičev, odkl an ja ustavne načrte dr. Kor-ošca in Narodnega kluba, ker bi «stvarila ruske razinere. §p najbližji mn je KorosCcv načft; ker pa je on (Jova- novie) nasprotiVik zgodoviuskih mej m avl.qnoniijc, je tudi ne more odobravati. Koroščcv načrt zahteva združitev Dal- macijc in Bosne samo zato. da bi imeli katojičani večino, dočim bi bili pravo- slavni na drugem, mitblimani na treijem mestu. Dasi vladni ustavni načrt ne mort vsakogar zadovoljiti, vendar je delo kompromisa. Tudi on potrjuje, da sta dr. Korošec in dr. Drinkovič lani podpisala sporazum, s katerim sta opu&tila zgodo- vinske in plemenske pokrajine. Uovor Ljube Jovaiwvica ie veliWC važnosti, ker dokazuje, da se cclo Proiič odreka programu klerikalcev in ga ob- soja. - • V popoklaiiaki seji jj ^ovoril klerika- Iec dr. šuiirak zclo nesrečno. Braiwl je avtonomistični program svojc stranke, doživel pa je splošni odpor in smeh. Na- padel je orožništvo, ceš da vrsi nasilje nad narodom. Ko izjavi, da ni kkrikalec, slcdi pet minut burnega smeha- Ves čas njegovega govora jc vladala živahiia vc- selost. Kakor je razvideti, bo generalna de- bata že ta teden kohCana in sc prične v torek načclno glasoyanje. Nato bo za-sc- danje skupščine preko pravoslavne Veli- ke noči prekinjeno. Due 5. maja se pričnc specijalna de- batn. B c o g r a d 21. aprila- V današnji dopoldanski seji je govoril poslanec Cijo- kič o razmerah v Bosni, dr. Yosnjak pn je v imenu kluba poslancev SKS povdar- jal potrebo, da se »istava čim prcj sprej- me. Ustava je taka, da bi z mirno vestjo glasovali zanjo vsi na^i veljki Ijudjc, tudi Strossmajer. V popoldanski seji je govoril posla- nec Narodnega kluba duhovnik ŠegvtC« Rabil je v svojem govoru tako prostaške izraze, da se je ccla zbornica zgražala. Trdil je, da je katoliška vera prcganjana. Pozvan, naj¦ pove dejstva, jih ni vedei. Oovoril je, da so nam Srbi prinesli kugo mesto svobode. Poslanci vseh strank so govor odločno obsojali in izrazili, da Je sramola za nas parlamcnt. Muslimani iz južne Srbijje. Beograd 21. aprila. KUib musll- manskih poslancev iz južne Srbijc jc iz- volil za predscdnika Mehmeda Alija. Klub jc sklenil, da bo načcloma glasoval za ustavo- Trgovinska pogajanja ? Italijo. Dne 20. aprila je bila prva oficijclna seja jug«- slovanske-italijanske kotnisije za trgo- vinska pogajanja z Italijo. Deiegati ubeli strank so bili poliioštevilno navzoči. Po jznieui pozdravov je izj-ivil predscUnik iugoslovanske dclegaciio dr. Ninčič, ¦ da razinere ne dopuscajo sklepanja defini- tivne trgovske i>ogodbe, ampak lc pro- vJzorno konvencijo, zlasti, ker se ni mo- gočc vczati glede earine- $ef italijanske dülegacije je to priznai v načclu in trUi, da nameravana pogodba mora biti, kakor že rapailski dogovor predvideva, popol- lioma specijclnega znaeaja. Italijani bodo pscdložili načrt splošncga dela konvencl- jc in sicer toOke, ki sc tičcio pravice gi- tanja državljanov v drugi državi in ob- sega klavzule najvcčjc pogodnosti- Pri- hodnja soja dclcgacije k danc* popoldnc. Glcde bosanske vlade sc jc dosegei 20. tm. sporazum, da dobc musMmani 4, radikalci 3 in demokrati 2 povcrjcništvi. Rapallsko pogodbo je priznala An- glija. Tudi je anglcSka poslanska zborni- ca ratificirala mirovno pogodbo a Mad«- žctrsko. Kako sodl Ljeniii o del» komunistov. V govoru, ki ga je imel L jcnin na kornu- nističnem zborovanju v Mo.skvi, je m«l drugim izvajaj nastopno: /zprememba polhike napram kmctom pomeni, da se Je tudi položaj knictov spreinenil. Svoboda trgo^inc bo imela za ppslcdico razvoj dr- žavnega kapitalizma« V današnjcjn go- spodarskem življcnju Rusije razlikujemo pet različnih s-istcmov: 1. patriarhaličrti sistem, pri katerem dcla kmet samo ?a- se; 2. blagovno gospodarstvo v malen», kjcr se VTši prodaja neposiedno na trgu; 3. kapitalistivno gospodar^vo; 4. drž. ka- pitalizem in 5. socijalizem. Ti sistemi so v veljavi drug poleg drugega. Veleindu- strija, je nadaljeval Ljenin, se šc ni vz: postavila, ker dobivajo sociializiianc tvornice samo del onega, kar bi morale dobiti. Opustošejija dežele, ponianjkanje gorivH in sirovin ter skrajno slabe rar- mere v prometu iniajo za posledico, da obstojajo inaJa podjetja sc nadaJjc izven socijalizacije. V takih razmera hpomenja državni kapitalizem udruženje malih pod- jetij. Svobodna trgovina povzroCa sevc- da po'tnnozitev kapitalizma, kar pa se ne more p-repreciti. Amerika ne posredtijc za Nemčljo. Ameriška vlada je v odgovoru na prOv^njo Nemcijt za posredovanje, izvr- Šeno po rimski stolici, izjavila, da nc mo- re sprejeti posredovahie uVogc, ker men), da ncmske ponudbe niso zadostne. Fr. Mravljak: Le par dni nas Se loči od občinskih volitcv, ki tx)stariejo osobito za nas Ce- Ijaue zgodovinskega pomena. Prihodnjl torek bod'emo s kroglicami v rokah izra- zili svoje zaupanje strauki in možem, ki hocejo Celje gospodar.sko, nacijonalno in kulturno povzdigniti na ono vižino, ki inn gre po njegovi naravni legi. Do tovarišev uradnikov imam upravičeno zaupanje, da botlo tudi to pot v polni meri vršili svojo oVjlžnost, ki jo čutijb do jugoslovanskega naroda in katero jih vože s stranko. Saj je ravno celjsko uradništvo pokazalo pri volitvali v ustavotvorno skiipščino redko disciplino in samozavest, Zastonj si iskai omahljivca v vrsfcali najvišjega, a tudi najnižiega uradništva v strauki, s stvar- no agitacijo smo si pridobili še marsika- terega mlačncža izvcn stranke. To zve- stobo do JDS je treba lem višjc ccniti, ako pomislimo, da uradnik takrat ni živel ravno v zavidanjavrednili razmerah. Vsled nerazumevanja uradnikovih teženj od strani reakcijonanie vlade, a tudi vsled splošno neugodnih gospo/larskili raztner v državi in izvcn države se je ma'kontentstvo silno razpaslo. Ne čudl- mo sc'. da so imeli nasprotniki treznc in realne politike precej Jahko stali.^če. In vendar se uradništvo od toll ef-mernlfi pojavov po ogroinni večini ni dalo pre- niotiti, z zaupanjem je gledalo v bodoč- nost, ko se razinere v državi konsolidira- jo in premagajo najvcčjc težkoče. Od tc- ga Casa naprej se naš položaj žc izbolj- šuj;i, dasi smo šc daleč do zaželjenega ci- Ija- A zvestoba za zvestobo ie rodila ?c lepe sadove. Dasi je pcslala uaSa strank« iz Slovenije v Beograd !c par posianccw so (i niožje, ki so vrediii nasega zaupaiija. in ki delajo cast slovcnskemu delu tr(S imenskega naroda. Kdino od ich imanic» kaj pričakovati, ker nas tudi doslej niso pustili na cedilu- Frazerstvo drugih strank med voUluo agitaciio se je po vo- litvi razblinilo, a njihovi poslanci stojc ob .strani ali rujejo naravnost proti drža- vi, ko gre za to, da dobi država trajno. trdno podlago, svojo ustavo. Kako more danes uradnik prcd svojo vestjo opraft prisego, ki io je položil svoji državi, ako Klasuje za stranko, ki izpodkopava temell novi domovini? Veselim sj nekega poja-; va, ki ga je opažati mod uradnistvonr Vrača se v naše vrstc oni ponos in sn- mozavest, ki smo ju izgubili nicd vojnf>. Krcpimo r>a to samozavest s tern, ostranska styar, a vim glavno- Toda o pijači, s katero smo baje ciobili na.šu kandidate, naj gospodje raje kar molčijo in ne liodijo na soincc, da n^ pn- dcmo mi z gotovimi dejstvi na dan, ko so se razni NSS-arji klanjjaii molohu kapira- lizniu in kapitalistu — ubogemu clovelni — ki je igral imenitno ulogo bogatcga trgovca ter plačeval raznim »proletar- Cßm« kuhano vino v vclikanskih mno;:>- nah. Imajo sicer s svojega stališča tudi prav; »proletarec« naj skodujo ^capitali- stic, kier le more, magari tudi na ta na- čin, da pije na njegov vaeim vino. Pusüle nas »proletarci« lepo v mini in izvojujtc boj za občino dostojno, saj bode ljudski glas sam pokazal, kdo inia zaupanje. (5. , maj pn bode nokaznl. ;ili ie vaša metoda j prava. { Videm ob >avi. i\ai\or pm^ini, un\O j je tudi pri nas veliko zanimanjc za bo- ! doče občmskc volitve. Zanimali so se in bara/itali s kandidatnimi Usti Lolo taki, koji vsak čas barvo spreminjajo, najhuj'Si bfvši nemškiitarji se dancs pelinjo za klerlkalce. Iz kozjauskega okraia. >Slov. Oo- spodar« dela »štimiuitfo< v. dosodajnlin volilnim položajem v mariborskem okra- jt!. To je nam razumljivo, saj je bil bas" v teh krajih nekdaj »Štajerc« uajbolj raz- širicn in ti ljudje že vedo, da se mnrajo tudi sedai držati one stranke, ki za pora- ženimi komunisti najbolj moje na stebtih uaše ljubljene domovinc. Isto vclja dclo- ma za ptujski, posebno pa zu konjiškl okraj. Sotelska, Savska \n Savinjska do- lina pa upamo, da sc bodo dobro držalff. Iz Dramelj. Pri nas smo napravili kornpromisno listo z veliko napredno ve- čino, da sc izognemo bojem, kakor smo jih tmeli pod Ogrizekoni- Odkar njetja ni več tu, opažamo mnogo bolj mirno poli- tično življenie. Cujemo pa, da dobimo ba- je Ügrizeka vrednega naslednika, o kate- r:'in psavijo, da je se za eno stopnjo hujši. Mi bi najraje, da ostane sedajni provizor za župnika- Škofijski ordinarijat si naj dobro premisli, predno nam zopet naprti boj. ki ne bo veri v korist. Dobrna. Pri nas bomo imeli lind boj. S klerikalci gre tudi par komunistov in žal tudi nckai naše inteligence. Kopališko ravnateljstvo se je vprejclo v klerikalnf -voz. Kako dolgo bo v tem jarku vozilo, bomo vidcli. Morda ga mice usoda Roga- Ske Slatine?! Za danes dovoljl Žetale. Tu se skrbno pripravljajo vse stranke na volitve. Kakor se vidi, ho- Čejo imeti klerikalci zvonec; res smejo na svoje občinsko ^ospodarstvo, kjev ga jma'o, oziroma so ga imeli, ponosni b!fl >čtišili«. Ne glede na to, da nobena držnva ne bi smela trpeti takšnih barbarstev, sniatra- mo za smešno, da bi neniške oblasti, ki imajo dokaj dobro izvežbancga orožnl- štva na razpolago, ne mogle izslediti kriveev. Vzrok, da se to ne zgodi, je !a- sen ¦- one nočejo radi tega, ker bi prišel poteni v preiskavo neničur — folksvero- vec. Najboljši dokaz temu odkrita izjava neinškega orožnika, ki se je na vpraša- nje. zakaj nc dobijo kriveev, ki so zavrat- no napadli ¦dekana Limpiiia. izrazil: »Stranka je premočna«. Menil je uamreC ncni^ko-nacijonalna strauko. katerc ud je zlocinec. V Rožn namrec s prstom l;;r/e- jo na napadalce deknnn Limphta. Iz Prekmurja. Iz Prckniurja nam pišejo: V soboio in uedeljo (17. apr.) jj prekmurske ravnl- ne odela bela, snežna odeja. Bil je za nas to največji lotošnji sneg. V zimi smo vi- deli sneg samo dva dni o pustu, drugačc |)a smo bili popolnoma brez njega- Bil Je to veličasten polled! Vse belo po ravnl- ni, a vines pa žc košata zelenn drevesn, jablane v najlepAi rožnati odeji. Lepa bi bila ta naravna prrkazen in zanimanjein in vcseljem bi jo opazovali v naši enolič- nosti, čc bi sc nam pri tern ne krčilo sr- cc v zavesti, da nam bo tn naravna kra- sota uničila tudi vse sadne pridelke. Ze dolgo nismo imcli Utko obilno cvetia sad- uih droves k:ikor letošnjo pomlad.- — V pondeljek je sneg polagoma izginil, osta- lo pa nam je liladno deževno v.vo:ne Do- sodaj Šc ni mraz napravii občutnc skocTe. Upamo. da sc brez nadaline uimc pressn^ jimo ic kritične dnave . • . l.jiidsko štetje v Preiunurju je po- pravljeno ter izkazuje slcdeči izid: vse- ga prcbivalstva je 92.415 (K 19!(): 91.240). Po narodnosti je Slovencev 74.4*17, Srbo- hrvatov 763, drugih Slovannv 67, Ncm- cev 2081, Madžarov 14.435. — Po vcri je 66.414 rim. katolikov, 24.754 protestan- tov in 642 Žklov. Lcta 1910 i,^ bilo ?Jdov 978. Mariborske novice. Zgradba pravoslavne ccrkvo v Ma- rlboru. Za zgradbo pravoslavne cerkve v Mariboru se je ustanovil poseben od- bor, ki je izdal javen poziv, v katcrcrn vabi na dan 2. maja k velikeinu koncertn v Narodnem dornn- Čisti dobiček koncer- ta je namenjen za gradbeni sklad. V Ma- riboru je že sedaj nnd 2000 članov pravo- slavne cerkve. V pozivu čitamo med dru- gim: Nimamo namena, kakor sc je z neke strani podtikalo, prinašati pravoslavja v te čisto katoliške kraje, sui iudi v Bcn- gradu ne preti pravoslavju nevarnost ka- tolicizma- Tudi tarn obstoji katoliška ccr- kev in po bcograjskih ulicah se easil oD ndeležbi vseh oblasti in dvora katoliSko Telovo in katoliSkr.. Velikanoč. Celjske novice. Stanovanjska komlsija v Celju. ?n- verjeništvo za socialno skrbstvc v Lvw)- ljani }e razrešllo Ivana Prekor^.- i:\ njjgovo lastno pro^njo dolžnosti^ pretT- sednika stanovanjske konilsijo v Celju in imenovalo na njegovo nuMo g- franco Voglarja, nčitelja v Celju. J:;točasno je bH hncnovan članom stan»vanjske komisije g. Ivan Bizjak, krojaski mojstcr v Celju. Koncert jugoslovanskega kootome- ga kvartcta, ki se ie moral vsled smrtl sorodnika enega izmed izvajajočlh prelo- žiti, s:- vr.si ncpreklicno v pciulcljek, dnc 25. a^rUa v veliki dvoranl Nnrodnegn. doma. Sporcd je slede^i: 1. Mozart: Kvartet B-dur (Allegro vivace assai — Mcnnetto — Adagio —- Allegro assai.7; 2. a) Hvofak: Vals^- b) Cuikovski: Jc- senska pescnv, c) Sin^ ^lia: Scherzo: ."?. Dvorak: Kvartet F-dur (Alleg.o nui non troppo — Lento Scherzo ¦— Molto vi- vace- Finale. Vivace ma non troppo.) — Vstopniee pri (ioricar & Leskoseku. Zadnja scja gerentskega sosveia celjskega se vrši nocoj 23. tin. ob 5. ur-i popoldnc. Triglavanska »iavnosi. (i.-arovi \n pr'^pevki.) Darovalo in pri.spevalo Jc mnogi; prijateljcv društva- Ker ni mogo- če iKivesti vseh darovalcev, navajamo Ie nabiratelje: Dr. Otmar Pi'kmajer, okraj- ni glavar v Ptiiju 4 sodčke yina (darovali Franc Osterberger, Murkovič Tohiaž, HiTiil Blas, Prva haložka Irgovina z vi- h'Jiu A-Korenjak i. dr.) hi 130 butelj (da- rovali Stajerska hranilnica, nemški vite- ški red, grof Herbertstein, Jakob Zadra- vec iii Franc Cuček), prof. Jakob Cimer- man in dr. Fr. Hrašovcc za starejšine v Mariboru in Beogradu vcčj3 svotc denar- ja, dr. Ljudcvit Stikcr, odvetnik v Bre- žicah 2 soda vina (darovali dntžba OHj- bus in graSčina' Brežice) in večjo svoto denarja: dr. Hrovat, zdravnik, Ortnož, zaboj butelj; ga'. Fina Kandušev, g. Oskai Ceriiclč v Celju, g. Julko Kovačič v Vdj- nik.i!. prva JužnoŠtajerska vinarska ^a- drugjLi v Celju zaboje buteij, Marko Ipa- vic, okrajni glavar in dr. \' Zeleznikai, primarij v Slovt-jujgradcu, dr- Fr. Mayer, odv. v Šoštanju, večje svote denarja, na- brai'V rued starejšinami; ga. Kukovčcvn, Deck ova, Laznikova, Baeblerjeva. Ccr- ncjeva, Požarjeva, Stciiwelserjevji, ?.ide- kovsl. Scliseko'va, Schwabova, Joštova v Celju, gdč. Požarjeva v ^t. Petni, gdC. Makx; Perger v Trbovljah, ga. Aneta t!is- baclicr, Laško, ga. Angeia Ooriear, Mo- y.irje, rOc. Minka Košenina, Cionijigrnd, >*. svetnik Potočnik. Rogaiec. ga. Mešiček. Sevnjca, denarja in biaga, gospa Lujza Kresnik, Vuzenica, denar. sodni svetnik Scrnec, Soštanj, denar itd. -— Od častnc- g:i odbora darovali so vecjo svotc mini- ster dr. Kukovec. dr. Juro Hrasovec, ge- neral Maister, dr- A. Schwab, predsednik dr. BalUc, dr. Žužek, dr. Jenko, admiral Kocli, dr- Bleiweis. Mnogi prijatelji in znanci poslali so l>o pošti vs-topnino in večjo podpornmo. ker se osebno niso mogli slavnosti udele?/iti. Vseiu prisrena hVcilal Triglavanska slavnosf, Sklcpčna Sc- i ja !)ripravljalnega odbora v soboro ob 6. tiri pop. v nideči sobi Nar. doma- Prosiin, da se takrat predložijo vsi se ncporaviin- ni racuni, ker se na poznejšc račuire ne movcm več ozirati. - Predseduik. Tedenski izkaz kužuili boleziii v cclj- skem političnera oki-aju. V tcdnu od 11. do 17. tm. je na novo nbolclo v politic- nem okraju Celje 1.6 oseb za kozami in sicer: v obcini: Trbovlje \ Ljubno 2, Ka- lobje 8, Loka I, JurkloSter 2 in Sv. Kn- siof 2. Vsega sknpaj se je naliajalo v cvt- denci 48 za kozami bolnih. Umrio ie osem oseb- — Za diftf-rlio ie nbnlrln I os^ba v Novištifti. Nokoj besed glcdc nove kujižnice. Prejeli smo: Prcd kratkim sem čital oklic nekega društva v Celju, da namerava r- stanoviti novo knjižnica. Zato hočem po- polnoma stvarno razmotrivati, je-li nova knjižnica res potrebna ali ne. Za svojo osebo nisern principijelen na&protnik to- mil, nasprotno, zagovarjal bi jo, ako bi bila potrebna- Pogk'jmo male ccljsk'e raznicrc. V Narodnem doma n-bstoja knjižnica Čitalnice. Res, da je Sc seda] malo slovenskih knjig ptipovedne vsebf- ne. toda temu so krive vojnc razmerc. — Knjige so bile dcloma izposojene, pa nc vrnjenc ali pa so zginile, ko je bilu v nje- nih prostorih nastanjena vojas'ka bolnica. Toda pomanjkanju knjig sc bode s časom odpomoglo. Sedaj se ie že nakupilo nckaj knjig, vendar jih ni tnogocc vsled dragi- nje veliko nabaviti. Namesto, da bi sc podpirala ta knjižnica. se hoče ustanovitl nova, takorekoč konkurenčna. Knjižnica v Čitalnici ima jako veliko število hrvÄ- š.kih, srbskih, deloma čcških in ruskth knjig- Ta del je ostal do dane.> skoro ne- dotaknjen. Začeli so sc srbohrvaški teča- ji, mladina se uči v šolah ta jczik tcr cirl- lico. V par lctih bo postala (a knjižnica živa potreba, ter bo postal« takorckoC n^ka^Sni duševni centrum mesta in oko- !ice, kakor je n. pr. v Uubljavi Sentja- kobska. Bila je prva ustanovljena, mut torai prva pravico, da živl. Novn bi la *o !e životarila, ker b! se. koHkor poznan celjsKv rr/;tnere, razviti nc :,-.)Kta. Vi..U bi pr. bil, če se me more (» nasproiiian pri'T "C-:\ tl. — I- K. Vprafeaaic mestnlh ubož^v v Celjn. V naSem r.vestu je krog 80 meslnih revtr- I 2cv. od te* Vn-g 20 v mcstni ubo?ni hiši. Dobivajo mesečno po 20 K ])odpore Med njimi so mnogi, ki niti hoditi ne niorejo. Kako naj reveži izhajajo z borimi 20 K na mesec, je res uganka, ki je mes.tna n- božna očeta kljub vsej svoji skrbnosti nc moreta razrešiti. Naloga novcga občin- skega odbora bu, da to rtvar pretrese In ustvart za niestne reveže razmerc, ki bo- do vsaj prilično odgovarjale načelom člo- vekoljubja. »Prijazcn« kapucin- Minnln nedeljo ste dve slov»nski dekleti prišli v kapu- cinsko cerkcv in se tarn pozdravili. Kar se v bližini odgrne zagrinjalo spovednlce in iiavduženi dusni pastir je izbnihal u, sehe psovke: «Pr ...... k . . . ., mars veil, ve slišite v k . .> Prijazen dečko -- kaj. zelo vnet za zveličanje ver- nili duš?! Za Jugoslovaiisko Matico ie podarila Kospa Prančiška Kovac, trafikantka v Aleksandrovi ulici, 370 K. t. j. znesok, ki ji je bil kot zbirka zanjo ob priliki. ko Jc bila lani okradena, nedavno izrocen- Ker ni dobila nabiralne poL in ne ve, konm se naj osebno zahvali, stori to tem potoni vsem neziianim darovalcem. V Ljubečiii je 19. im. umri v 7-1. IcIh starosti g. Anton Vengust, velcposeststlk in gostilničar, oče viš. poštnega oifcijala g- Jerneja Vengusta v Oor. Radgoni. Po- greb je bil v eetrtck 21. tm. na pokopal:- šče v Vojniku. N. v m. p-! Spcdicijsko podjeUe Feile. PrejeTi sir.o; Kadarholi se ozrem na spediciiskt voz podjetja g. Pelle -¦¦ vidiš ga sedaj tU, sedaj tain v rncstu — se mi stiskajo pesti. Trctje leto po razpadu bivše monarhlj^ --¦ pa še vedno bereš na tcm vozu: Cilli itd. napisano z vclikimi trkanii. Zakaj se iif) odpelje podjetje g. Pelle s svojim špe- dicijskirn vožoin, da poi.^če ^CILLI«, ki ga v naši državi ni? Imamo pač v Jugo- slaviji mcsto Celjc, in vriva se mi misel, da jc podjetje g. Pellc s svojitn vozom zaslo in da ga bo na vsak način nioralo dati prebarvati, ako hoče se kaj dolgo vozariti z njim po našem lepem Celju. — Dobrovoljec- V lepo družbo so niiiuiio sredo zašll nasi narodni socijalisti na skupuem svo- jem shodu s soc. demokrati. Odkupovat'l so moral! ..... kakor clruRl zbornvalci — listke. s katcrimi se ie i.obirr.lu za žilvc lanskega komunističnega pnea v Ljublju- ni. Mi fospodom »narodnim« nismo te druzbc prav nic ncvožčliivi. Samo jih prosimo, da zopet ne smatraiu te sulre kcMištatacije za — »napad'<. Na telcionu človeUii večkrat udari ua ulio, kako razni zagrizcui nemškutarj/, zhsti razni židi in židinje iz Zagreba, kl(- c'jjo nase Celje za Cilli. Upamo, da take ljudi naši poštni uslužbenci prim cm o pn- učo, da Cilli ne eksistira voč. Dijaška kuhiiija v Celj» je prejela po ¦g. dr- Šandorju HraSovcu, odvetniku v Kozjem 585 K, ki jih .ie nabral namesto venca na grob umrlega notarja Mill. Pln- tarja. Darovali so: po 50 K: odvetnik cr. Žandor Hrašoveč, oskrbnik r!d. Levstik, tigovec Anton Pletcrski, sodni svetnik dr. Andrei Novak; po 40 K: kaplan Ivan Hanžič, davčni upraviteli Jožci Šprah, dr. Ujčič, kanclist Fr. Robar, sodnik Zörei; po 30 K: dekan Marko Tomažič; po 20 kron: nadučitelj Robert Ivanuš; po 10 K: Ladisl. in Marija Voiicina, trgovka Anika Vahčič, župan Fr. Guček, usnjar Vinko Hofier, trgovec Jožef DruSkovič, kanclist Iv. Drame, kauclist Fr. Fercučak, davčni prakt. Rudolf Lotrič, davčni pristav Dra- goliri Qrah, davönl npravitcli Dobravc; po 5 K: Virtko BerstovSck; po 4 K: brf- vec Anton Stojsin, gostilničar Iv. Kuželj; nabrano šc 22 K- G. Anton Baumgartner, tapetar v Celju, daruje svo.i zaslužck o priliki triglavanskega plesa dne V. aprila tl S0 K. Namesto venca na krsto umrlc- ga g. Iv. Kramerja, trgovca v Trbovljatt, darujc g. Peter Majdič. veletrgovee v Celiu 200 K. SokoJstvo. Vojnik- Pretoklo nedeljo je pono\»ii »Sokol« v Vojniku narodno igro »Divji lovec«. Vkljub temu, da jc bila vslecl skrajno slabega vremena udelcžba manj- Sa, so se igralci potrtidili kakor prvič, Ti so prav izborne moČi in bi delali cast tti- I di vcčjcmu odru. Režiser K- Vlado Bre- 1 /ovnik je vodil igro prav dobro. Tine (jf. '; Burdjan, učitelj v Novi cerkvlK (lašiio-r . (»;'• Viktor Špes), kovač in gostilničar (g. i Kolar), Jcž (g. Vinko Požar. u6itclj> ter ^ ostali igralci so svoje uloge prav dobrn refcili. Tudi oba zbora sta bila dobro iz- vežbana. Ako bodo igralci složni, boda Sfov 4Š »NOVA DOB A« Slrtn 9. iip'rizariali lahko še prav lepe igre." Ne- tjstraSeulm Ljubečariorii I'ajtskrenejsa za- hvala i\\ obilno udeležbo! RogaŠka Slatfna. To nedel'jo smo imeii v zdrav. glediščni dvorurii ¦••prav eedno prireditev slatin.skega »Sokola« z zc\o obsežnim sporedom. VcseloigTa >V Ljubljano je dajmo«jebiia razmerno do- bro uprizorjena m zaslužijo vsi igralci za svoj trud najlepšo pohvalo. Pod voJ- st\oin pevovouje g. Lebana k nastopil mcsani pevski zbor, Cegur prvi nastop nam daje upanje, da se no zbor kar naj- boljše razvil- Pevski matc-rijai je dober; rnozki zbor nekoliko preslab, posebno v višjili legali, pri tern, ko je sopraii zelo moean in so alti s svojimi lepimi glasovi vibuj;\ii vseobeo pözomoüt. (i. teban je wlad, z.eloambicijozen peyuvodja, ki je s svojim sinipatičnim nastopom in dirigira- ujem prkiobil mahoma vse simpatije pu- blike sebi in zboru. Vihania pohvala pu- b'ike naj mu bo v zadoščenje Za ves uje- goy trud. V splošnem je bil spored odloC- 110 predolg, pavze dolge in inucne, kai bi) treba pri prihodnjih prireditvah od- praviti- Prireditev je hnela velik moralcn in lipamo tudi gmoten uspeh ter je lc že- L'ti, da se kaj slicnega pogostcje uprizori. • Laško. (NaS Soko4za ob^inske revc- že.) NaS vrii Sokol se od cine do dne lej> So ruzvija. Drainatični odšck {vodja biat Slavec) v zvezi z godbeiimi (pod vod- stvorn brata Kopača) in pcvskim (br. Ce- tiiia) iiairi daje redno vsak mesec po eno aii dve pred-stavi, ki -daleko preso^ajo pčdoželno dilctantstvo. Kdor p.\ je slišal Koncert sokolskega orkostra, $e je čudil, di so inogoči tollki uspehi y našetn ihn- »tm-trgu. Cast br'. Kopaču! — V nedüljo W.-tm. popoldiie je čiainatiCni odsek po- novil MeÄkov itfiokaz »Mali*. Dvoraiia it- blla polna, Sokol pa je SkJcnil Cisti üo- liöüek prireditve podariti trškim občin- sliim revežem.-Izrodlo se jc obCiuskemu jSere-ntstvu v t:i namon 100D K tcr bo rc- reulstvo ta dar po svojein preudarku pb- ra/delilo m'ed reveže. Živel Sokol! i'r- Žaiii, oklenite se-ga in-podpifajtc ga! Na Pragei-skem so jo v'•¦četrte-k 21. tin. ustanovil odsek raariborskcKa Soko- la. Predaval je br. dr. Fivko. Sokol v Slov. Bistrici si hoče posia- viti Sokolski dom, da dobi s'vojo telüvau- nico. Ker pa jc društvo mlado hi brez premoženja, se obrača do vseh nrijafe- ijev sokolsk^e misll, da u'a podprejo r. ginotnlini prispevki. Ne dvomimo, da-se bodo prijatelji sokolstva prošnji" Casino odzvall ' ' . a • ¦" " GL ö p i s tt» V KasazaU pri Potrovčah je umrl 19. tin.' ugledui posestnik in odboruik pe- trov&ke občine g. Ivan Hol:)bar, zaveüen pristaš napredne Slnije. Pogrcb sc je vr- šjl 21. tm. na pokopališče v urižah. lz Vlianja- Vitanje, morda najzagn- z'enejSe ncinCursko giiez-do, ležcče ob- cncm v uajbolj nemčurskem, narouno nujl>plj nezavedncm okraju koiijiSkL-m, začenja poiagoma dobivaii slovoiisko li- w. Imauio že 2 narodni tr^bvini, klobu- .vlarja, 2 krojača, l čcvljarja, 2 trgavca i Usom, mizarja, kovača. brivca. sedlärja, peka in rnenda tudi mesarja. Minuli me- scc pa je odprl naš gereut g- Vester . na .»ickdanjeni Jankovičevcm gostilno in Jo- t>il v osebi g. PotoCuika ?,antsljivo na- f'Odnega najemnika. Podjetju želimo obi- lo srcče! Naj bi postaio — seveda pri vse^transko prvovrstni postrežbi v pija- t\ in jedi ~~ pravi /'Narodni dom«, shaja- Jišce posebno tudi gosp. uradnikov ot> njih uradnih potovanjih in vobče vseh ria- .rodno zavcdnih tuicey'ia letovišcarjcv. Prijatelji ^lovewci! Podpirajmo svoje Iju- di! Graven pa bodinio tudi mulo ideal«!, .akoravno morda dobimo pri nasprotniku Isto blago za par yinarjev' ccneje. il konjiškoKa okraju. (Zagrizona ncmcurka.) Pretečeni teden je šetala že- na trgovca z lcsom, gospa tla Jonke \z Oplotniccna peronu niariborskega kolo- civora z nekim gospodom. Kat nacnkrat rcče ta milostljiva: »Diese serbisclie Ba- gagc. Marburg" ist schon ein ganzes sei- bisches Nest-« Dva gospoda sü^ala sta ta Ubruh njene nemCurske dulz, stopila k njej in zahtevala legitimacijo. Nasledki -teg.i izra^a nam Se niso znani. Ali sc inorda zanašate na to, da ste, kakor veü- no povdarjatc, s politieno oblastjo v Ko- fijicah na jako prijaznem staušču? Vain 2-iia spodjeteti! In dalje Vas vprašamo, zakaj pa ne optirate? — ldite. kainor Vas sree vleče. Vase'milijone pa, če jih imale, ste zaslužili pri slaveuskih kinctih. Ce Vam vse, kar je slovausko, tako mrzi, /a- kiij se pa Vas mož vedno v Zagreb in üeoxrad vozi, da tainkaj svoj les pontt- ja? Pošuite ga v Avstrijo! Sploh i>a so Oi.'lotnica, Konjice in Loče -taka nemeur- ska gnezda, kakor jih ccla Slovenija ni- ma. Üudno pa je, da vlada se to neinsku- tarijo podpira, ker nasiavlja tu'zagrize- ne nemeurje za zdravnike, kakor bi SJo- vencev za ta posel ne biio. (irobelno. üiril-Mctodova podružni- ca za (irobelno in okolieo priredi svoj obeni zbor i\nc 1- maja ob 3. nri popoldne nn (jrobelnem. K obiini udcjtržbi vabi ou- bor. Sevu'tcfl. (Dopisnikn »Straže« za tihü!) Na brezplodne izbrulie jeze sevni- ških »zmnorcev in zamorčkov< ngotav- Ijaniosledcce: Knjižnica bralnega dru- štva v Sevnici je v resnici prcšla v roke »Sokola« v svrho ustanovitve javne Ijud- ske knjižnicc, to pa zato. ker itna »So- kol« smiscl in dolžnost zu napredek in povzdigo kulture vsakega posameznika, da bode vsak človek prišel v lastnem razinišljanju do prepričanja, da je tudi on jediniea, s katero se mora računati v elo- veški družbi. To je pa ljudeni, ki ljubijo toino, »zainorcem«, trn v peti, ker jim ravr.o s te strani grozi pogin. I^adi bi Se nudalje v kalncm ribarili, zato nasprotu- jejo cvoltieiji dulia šir^ih rn:ts in zato tudi vse rovarenje proii »Sokoht«;. (jIoüc kujižnice bodi tudi omenjeno .da jy «nek- d(v pred izvanredniin občnim zboroiu bralnega druitva ponudil predsecintku kar 60 glasov, da prepreči izročitev knjižnice »Sokolu«, toda možakar so je uračunal, ker ui vedel, da imajo v odboru tiiui drugi odborniki pravico gUi^ovanja. Kar se dee »starih devi'j«, kot jili dopis- nik irnennje, izgleda, da so te vrste Žen- ske pri njem v veliki časti, saj si U ven- dar takSno tudi izbral za sopopotinco •>vojc«:a, slabe politikc polnega zivlJv'Jija- Na ostale in nadaljne napadc ne odgo- \ ar.iamo vcč, ker jih smatramo xa izroü- ke, ki so plod morganatieneKa zakoiia kl:rikalne zlobiiosti in /jbrskanili možjran d-opisnikovih- V Mcžl ob Dravi je 20. tm. murla go- spa Ljudmiki Pernat. stara 6(> iot. Muta- Ker bo letos I. niaja nedelja, se vrši običajen živinski in kramarskl se- menj na Muti naniesto 1. maja žc v sobo- to 30. aprila. Onevna k$*& a/ Slovcnsko žcustvo v No vein Sadu. V pe- tek zvecer se je odpeljalo na seslanck jugosiovenskega žcnstva iz Ljubljane m Maribora 8 Slovcnk. V Novem Sadu so na kolodvoru v soboto popoldue ob 2- uri jjozdravile dospele Slovenke -uovosaJjilvc SrbKinje tcr yh / vozovi odpcljale na zi»- sebna stanovanja. V neddjo, ponedeljek in torek dopoldne so se vršilc seje zaraai programa kongresa jugosiovenskega ženstva v Ljubljani. V nedeljo opokhie se je vršila v Srpski Matici svečana seja Dobrodelne zadruge novosadskih Srp- kinj ob udcležbi delogatk iz Sloveni/e, Hrvatske in Srbije; popoldne so napr'iv»- le izlet v Karlovcj. V po:iedeljek popol- dne je bilo razgledovanje podimavsfcc flotiJje in nato na ladji izlet v Kanienico. V tore.k zvecerje bila sveCanostna precl- stava v Srpskem nacodnem gledališeu. »Koroški Slovcnec«. Na Duuaju jc pod najtežjimi neprilikanii prie^l izhajati »Koroski Slovenec«, ki je koroškim Slo- veneem tako potreben, da bi ga inorali ustanoviti, če že tega ne bi storili neka- teri koroški rodoljubi- »KoroSki Slove- nec« je danes cdin glasuik naši.h v Av- striji preganjanih bratov in ja zato dolž- nost vsega slovenskega naroda, da pod- pre idealno delo »Koroškega1 Slovenca«, v kolikor je le v njegovi moči. ^KoroškJ Slovenec« se naroča na Duuaju V-, Mar- garetenplatz 7, Lidova knihtiskarna. Ncmčija naj nam da nicsto konj po- Uedelske stroje. Due 20. aprila je odpo- toval v Pariz dr. Djoka Mitrovič, načel- "ik iniiiistrstva za poljedelstvo z misijo, da poroča o sedanjem staiiju živinc v Srbiji; zahteval bo, da narn Nernčija dolžno živino čimpreje izroči. Dr. Milro- vič ima tudi nalogo, informirati tiašega delegata v reparacijski komisiji v t^m smislu, da nam Ncmčija mesto nain dolo- čenih koi.j izroči poljedelske stroje v istl vrednosti. Nov načrt zakona o neposrednih davkih je v vojnern ministrstvu izdelan. V Slovcniji odpade vojni davek, osebna dohodnina sc ne zviša, eksistencni mini- mum se zvi^a na 10.000 K, kömisije lzn osebne davke s« v^postavijo, Jugoslovanski gasilec. DVEM TOVAKIŠEM — IVANU KRA- MARJU IN ANTONU HAI U:RJU — V SPOMIN. Slovensko gasilstvo je v encm tcdnu zgubiio dva stebra, katera sta, osobito v Posavju, držala mogočuo stavbo gasilskd organizacije. Po daljšeru boJt.'hanju nas Je zapustil dne 11. aprila Ivan Krainar v Trbovljali. Kdo tovariSev sa ni poznal? Kdc ni poznal markautnoga, vsakcniu ga- sileu vedno prijaznega obraza? Mislim, da jih je mcd gasilei prav malo, kateri nl- so poznali Kramarja osebuo ali pa vsaj po inicnu. Izguba gasilstva je veltka, kajti K.ramar je bi] z dušo iu tdosoin pri delu za i.Ttditev te organizacijc. Dokler je. Iiil še bolj zdrav, je bil povsodi, k\ier je šlo za gasilstvo, t>i bilo zbonivanja, na kato- rem ne bi bil, a v domacem kniju rcdko- kdaj kaka vaja, kak požar ali kaka dru- ga nesroča, zoper katero ni Scl, svojeinn druŠtvu na čelu, v boj: Z vso vnemo Je svoje društvo, kateremu jc načclova! prcko 30 let, vežbal in vadil. dobro se za^ vtdajoč, da le izurjeni iu riobro izvežbam gasilec more z iispehoin zaeeii boj proti ognju in v(xli. Tako je prišlo, da sl jc u-itvaril drušlvo, katero naj služi malo- dant! vsem društvom za vzsfiecL Ker pa je bil tako dclaven, je užival tudi povsoa zaiipanje in bil je poslan v predsedstvo jugoslovciiske gasilske zvczc »Ljubla- na*- in v odbor gasilsku ži»p-j žalske. Ka- ko sü je v vseh teli organi.saoijnli ^nnimai za sWnr, ka-ko je lr.Uauko zasledoval ves ra/.voj, s kako premišljenimi predlogi .ie satn sodeloval pri z^radbi or^anizacij-.v to ve preeeniti le oni, kateri je bil pvi y.borovaiijih navzoč. Ni se zbal napora in .(rudü, ne stroäkov; lie, gas:lstv;j ga .ie klicalo, šel je, da se moU tovaiiši poiueni {> i'.ovili ukrepih, s kaieriini bi se uaj oj- ganizacija uvignila, gasikstvo samo pa napredovalö. 13il jc s tako Jjubcunijo pri stvari, da trdijo, da rfa jc saino gasjistvo razvedriio in Jo le J;ak pogovor o tei m- jjaui^iiciji pregnal lijegovo snic./iio ilabo voljo. Kako vuet je bil za üasiLstvo, naj iium dokažeta dva slučaja, Ko jc gas- zu- Pu žitiska ieiu ijiv in.cla svoj izredui obcni zbor v Ši. Peuu v S. d-, mso na jiižni železnici vozili vlaki, a on jc hotel bid pri zborovanju; prišel k - oU-lctnik — erez lirioe pieko St. Pa via pei, same, il'i je bil pri zborovanju navzoe. Giuljivo in za Kramarja znaCilno jit je, Ja JC kake 3 tedne pred sinrtjo potoiu svojtga diTfi- Stvenega tajnika poročal gas. župi žalski, ilu ga vkljub težki bolezni razvoj gasll- stva šc vednü zaiiima in da se mu .ia*j posljejo prepisi zapiskov pr^dsedstvenili iti odborovih sej, samo, da octane po- uOi.-u o delovanju župel 7u ta vzor-tovü- riš nas je zapustij na vekc! Kako priljuu- •vljou je bil, je pokazal veličusteu pogrjb. Vrnivši se od tega pogrena pa je smrtno ponesrcčil tov. Anton'haller v Drežicah. Kako delaven je bil tudi ta to- varj.^! lakoj po prevratu se je postavH na eelo narodn-ega dela v sasilstvu in Mailer je bii prvi tovari^. katen je puro- eal, da je v njegovein kraju vsü v reJu, da v Hrežicah ne obstoja vee Feuerwehr, arupak gavilno društvo in že meseca marca 1919 je bilo drustvo včlanjeno v nekdajno stajcrsko slov. zvezo. Spoml- njam se zadnjega občnega zbora te zv^- ze. S kako živalmostjo se jc zanim.il za podrobnosti v naši organizaciji — saj je do takrat ni poznal. A od iadaj pa do se- daj je delal ncumorno, postal je župni nn- eehiik. posavske gas- župc in tarn taVo 'deloval, da j2 bil eden najboljših župnlh naetlnikov v JQZ. Slava Varna, draga tovarisa, poci- vajta mirno, slovensko gasilstvo vain ob- divi v hvaležnem in najlepScm spominn. Dr. l>ert;:naiit). Jngoslovanska gasilskn zveza. V Za- grebu so se prctečeno soboto zbrali de- legati Hrvatsko-slovenskc vatrogasne zajednice in Zveze sloveuskih gasileev, da sestavijo pravila za Jitgoslovaiisko gasilsko zvezo, Delcgati so sestavili pra- vila v naprednem, strokovticm in naeijo- naluem duhu tako, da bo Zveza mogfa pospeševati gasilstvo celc dr/.ave. V pra- vila jc bilo med drugim sprcjüto določilo, da Zveza podeljuje shižbeue kolajne zr. 10- in 20-letno pohvaluo službo in preci- louk je prcdvidevan en ravnatclj, dva strokovna učitelja tw en uCiielj za dclni i>ouk splošno izobrazo- valnih predmctov, kateremu pripada tudi »unkcija prefekta v iritcrnatii. Za ostale splošne predmere pa se pritegnc moči \r drugift zavodov. Zemaljska viada podpira razvoj knK'tijske^a Šolstva z vsemi sredstvi ter je posebno radodarna glede podelifvc proslih mest. (Po »Kmetovatcu«-.) POZ1V ZA PRIJAVO ZAU)Q LESA V SVRIIO DODEUTVE VAGONOY. Vladni komisar pri Odseku za lesno industriio Zveze industrijeev za Sloveni- jo v Ljubljani. Selenbursova ulica ?-tev. 7/II. pozivlja vse lesiie industrijou, Irgav- ce in producente brez ozlra na to, alt so Clani Odsbka za bsno industrijo all ne, da prijavijo na zgoraj navedeui naslov zadnji čas do 30- a pri la tl.: 1. količino rezanega in tesanega lesa, kateiega ima stranka v zaloid; 2. kraj, kjer se les nahitja; 3. nakladalno postaio. Prijavijo naj se sumo one zalojce, ki se nahajajo la v skladiščih ali na Žagah {torej one v gozdih ne) in od zalog ie oni del, ki se namerava izvoziti v I tali jo aft prcko italljanskega ozemlja v inoze?n- stvo v času od 10. maja 1921 do 10. avg. 1921. Na podlagi teh prijav se bodo po- ttm razdcllli od ždkznišldh uprav Odse- ku za izvoz lesa na razpolajjo dani va- goni. K-dor zalog nc bi prljavil, se nui za prej omenjeno dobo 3 mesecev ne bo dodelil nikak vagon. Istotako pa bi se od dodelitve vagonov crtal oni, ki bi zaloge. karere sc bodo od slučaia do slučaja no posebni komisiji pregleJale, napa&iio prl- javil. Za prij.avo pride scvQda v poSicv samo oni les, ki se nahaja v Sloveniji. Stranke, katere imuio sedanje certs. lUate v roki, se Le pozivljaio, da ])h za gotovo LzrabUo zadnji Las do 10. inaja 1921, ker bodo Ü certltlkatl po tem dalu- rau brez veljavo. Za uvozjoike tiemskejta blaga yui.no naredbo je izdalu iiwuicno mijiisirstvo pod-9. apr. J921. Qlasom tc naredbc sc jma cdslej pri uvozu blaga vsake vrste, če jc popoluoraa ali z nadpoloviunim ue- lorn matcrije izdelauo v Nemčiji, pri carl- narnici plačati 50?^ faktunuj vrednosti- Potrdilo naše carinarnice o tern plaCilu velia kot odplačilo poiovice nabavne cc- ne naprain ncmsk&mu prodajulcu, Ak.o bl düvSlo blago iz katerekoli drugc drZavc, preko katere bi sc mo^lo uvozitl neniSko blugo, mora uvoznlk cavinaniici iainčiii za to, da blago ni ncmSkega izvora, ako se hočc oprostiti vjjdačila pri carinarnici, rosi pa vse neugothie posledice. ako bi sc pozneje Izkazalo, dct je blap;o z več kakor 50 odstotki inaterijc In dela «eniSkega lz- vorn. Naredba k stopib v moč s 16. apr. in ne velja za dižavne nabave in za o-no blago, ki je bilo kupljcno iu plučano 2e prod objavo naredbc. Pinančni minister smc v posanieznih slučajUi dovoljevati izj^nie. Vellk žlvlnskl Iti krainarski se]em v St.Jurju ob j. ž- se vrii v pondeljtk, dne 25. aprila- Prlglasltev torlatev latendaucl za Sloveuijo v llkvidadii. V smislu odloka deželne vlade za Slüveniio St. 5629 z dne 1. aprila 1921 pozivljajo se vsi, ki imajo Se kuko terjatev do vojaške intendance za Slovenijo za vojaüu dobave, najemni ¦ ne ltd- za can od preobrata do v-kljiično 31. avg. 1919, da prijavijo te (orjatve Vo- ja$ki inteudanci za Slovenijo v likvidaciji v Ljubiiani najkasneje do 31. maja 1921. Na prijave ipo navedeuem roku sc raJi zaključka likvidacijc nc ho več oziralo. Odškodnine glede zaplenjeue prlljage itu. Oiicirjev ne pridejo tu v i>i.>§t.*v4 ker /a- deva Se ni konono rešena. Potrdila o earhie proytem uvozu. Mmistrstvo trgovine in industrije. odde- lek za industrijo in obrt v Beogradn je iz- da!o dne 6. aprila 1921 pod štev. 1254 oü- lok, glasoin katerega je edinole ono pn- stojno za izdajanje potrdtl, da so gotove vrsle piedmeti ne izdelujejo v naši držii- vi ali pa v nezadostni kolicini. Le taka potrdila morajo upoštevati carinarnlce pri oproščajiju caritie. Interescnti se opo- zai'jajo, da se v bodoče Zq vnaprej obr- nejo na ministrsivo trgovine in industrije, ,ot!delek za iiKlusirijo in obrt v Bt-ogranu z r.c'vedbo vseh predmetov, ki jih bodo v kratktm času importirali. ProSnio je kol- kovati z 2 dinarjema in priložiti za vsa- ko zaprošeno potrdilo kolek za 5 dinar- jcv. Vse predmetnc pro^nje sc rtšujejo kot nnjne it isti dan, ko jih prcjvne mini- strstvo, in izdana potrdila veliuio za dalj- šo dobo- Uvažanfc miucralnib olf Iz Inozem- siva« Qfiasom razpisa ministrstva za prchrano iri-obnovo dežel z dne 5. aprlia 1921 so dovolitve za uvoz mineralnih olj iz inozemstva ukir.jena. Od.stej sine vsa'c- do, ki ^o izkaže, da ima protokolirano firmo ter da je plačal predpisaui davtk, uvažati mineralna olja brez privolilvc hnsnovanega ministrstva, oziro^ma njc- govili odsekov. Cllskl 80liter. Dotičnikom, ki so se mi svoj čas prijavili, Javljain, dascm xaCel ryzpcSiljati čilsJd soiiter za poizkusno gnojenje po nalogu «Dclejsacijc proizva- jakev čilskega solitra«. Za vsak poizkus se je določlla ninožina solitra. ki odgo- varja za površino 100 kvadratnih mr- trov. Opozaijam, da je bil rok za prigla- sitvj skoro v vseh listih določen ua dan 15. februarja tl. Vsi, ki so se dotlej prija- vili, prejmejo soliter. V »Kmetovalcu-« pa je bil rok brez moje vednosti doiočen na dan 25. februarja. Tudi te prigiašencc Siim up-ošteval toliko, kolikor je bilo Se inogoče. Upoštevati pa nisem mogel več onili prighiScncev, ki .sc se zglasili im mojo »Slovenskcniu Nanxtu-< že meseca januarja poslauo notico, ki pa io Je obja- vil ta list še le dne 19. marc.) Ü- 'lukrat Ie bilo za zglasitve pač že prepoziio. Ne- upoštevanl priglašencl naj uii tedaj nc Stejejo v zlo, ker se nisem mogel lakrat vcč czirati nanje. Soliter razpo511jam za- stonj in poStnine prosio- — Vse prejemnl- ke čilskega solitra pa Se posobo opozar- jam, da ga morejo (doiočeuim) use vom tudi po vrhu potrositi. Kako je s solitrom ravnatl, je razvidno h navodil, ki so pri- lcžene pošiljkam. —-Dlpl. agr. A. Jamnlk. »Sloveuskl Sadlar», prepotreben strokovni list, ki je radi vojnih raznier moral prenehati, je zopet ožive1 kot gla- silo novo uslanovljenegu vSadjarbkega društva za Slovenijo«. Ravuokar jo do- šla 1. številka s krašno barvano prilogo (breskev Amseten) ter raznovrstno w prav r>r.ikladno vscbino iz pere-s naSih priznanih veščakov v sadjarstvu. 2t ta Števillta nairi je porok. da bode list pod sprc-tnim in preizkušenlm vodstvom vi5- jega sa-djarskega nadzornika g. M. llu- mek-a uspeval prav dobro, seveda le te- daj, če bode dobil Iz obiluega ätevlla slo- veiisklh sadjarjev tudi dovolj naročnikov. Naj bi vzbudilo novo ustanovljeno dru- Štvo, čegar pravila vscbuie tudi ta prva številka njegovega glasila, prav mnogo odziva pri naših sadjarjih, posebno pu se pri naših javtiih korporacijah, kakor ob- činskih in Solskih zastopih, denarnih za- vodili i. dr. Z društvenlno po 40 K ie po- ravnana titcii naroöiüu z.\ list. DruStvu, kakor tudi listu želirno otikrltosrčno prav krepek razvoj v prilog slovwiskeinu sad- jarstvu. liredltev soliiie ua Kroki. Na seji mi- i nistrskega svela se je razpravljalo o so- ! lijii na Kroki pri Tuzli. Minister Kriznini» je poročal, da bi ta solina tnogla, čt» sc irrimeruo preuredi, proizvajati tollk-j soli, da bi naši državi si'>loh n^ bilo troba uva- iati soli. Ministrski svet Je ministra KrTz- inana pooblastil, da izdela projekt za prc- uredilev soliuc na Kreki ua uacin, da bi zadošeala potrebani ocle chv.ave- Državul Uohodkl iz (roSariue. Po statističnih podatkih generalne direkcije posrednih poreza so doliodki od državne troSarUie' v marcu tega L'ta za celi teri- iorij naše države iznasali 21,713244 di- narjev. V isti dobi so zuašali ti dohodki lansko leto 8,713.244 dinarjev. Od 21. ju- ;iija 1920 do konca marca 192! je nesla trošariua skupno 125,471.26,3 dinarjev. V državnein proračunu je za to dobo biTo predvideno le 112,827-108 dinarjev, torej je prebitek tega doliodka znaten. Praški velesejcm In Jugoslavia. S tega velescjnia se je prodalo največ bla- ga. v JugoslavÜQ in sicer za 49,480.000 č". krön- Na driigem mestu ic Bolgarska, v katero se je prodalo za 30,66,3.000 č. K, peteni Ruimmija z 13.553.000 L• K. Italija z 6,657.000 č. K in Avstrlja z 6,302.560 č. kron. CeSka trgovlna z Rusljo. Zustopniki rtiskih zadrug so že delj časa v Siiku s ccntralnim vedstvom čeAkih gospodar- skih zadrng v Pragi ter snujejo slovan- f>ko zadružno bauko i akcijskini kapita- lorn v znci>ku 3 mllijonov kron. Dva rnili- jona delnic podpišcjo zadružniki, en milj- ion pri zase-bniki. Barika namerava orga- nizirati in lzpeljati redno izineujavanje blaga med Rusijo in CeŽUoslovaSko, Siri- ii mule CeSke izdeike tev prodajati rusK'e sirovine. V srodi meseca maja se bo vi'Zil vsesiovansJd zadružni kongres, ki bo oJ- \včil, ČC stopijo v zadružno zbornico tmii balkanskl zadružniki. Prva Jugoslovanska tovania lelitnic v CeU« je scdaj oprwnljena z vsemi pu- irebnimi stroji, tako da more ustrczati tudi najvcčjim zahtevam. Z izdelovanjem tehtnic se v ozemlju naše države do s«š daj v vcčji meri ni nihče bavll, anipak sr je moral do danes ves !n izdelel: impoi- tirati, najvec iz Avstrije-Poscbao tcžav- no se jc pa tudi takega speeializinincKa dcla poprijeti, ker potrebu.ie ta stroka , o- sehio dobrejja tehniCno in praktično iz- vežbanega osobja; toda v;. Rebek jo sc- daj premagal vse te težkoče, kar doka/H» je že to, da mu je poverjono ctelo te stro- ke po vseh železnicah naže države, do čitn se ie to delo oprav'julo preje td!no !e na Dunaju a Li v BudimpoSti. Tro^arina v letu 1921-/1922. «Jutro« poroča iz Beoffrada: Vlada .»e izdelala načrt zakona o tru&irinah, ki se imajo pobiraü v finančnem letu 1921'22> Velikih prememb ni. Napredek je, da k fuiančnr. tiprava uvafcvala kritiko glede troSarlne na ralneralne in soda-vodc. na ol.le !;i kvas, kl odpade odsle! popotnonm. Daij- ni vclik uaprodek je v teni, da bo troSa- rina določena v srebru, kar sicer nepo- sredno v ceuah konsumentu hipno ni<5 uc hasne, vendar mu zagotovi, da l>? ne mn- re trošarina čez noč vsled poviška zlate- ga a?-ia dvigniti. Tariiue posltivk? ost^- nejo večinoma nesprcmenjene in sc sanio transpanirajo iz zlata na r,rebro. Povi- 5kov ni nobenih, pnč" pa nckal manjSih olajšav. Iz nepoznanja raznicv se jc sku- 5alo za fina vina proglasiti vsa v'ma nad 15% alkohola ali nad S% slndkorja. - Vsled takojšnje intervencije»dcniokrat- skih poslancev se bo ta oroccnt nekoliko zvlšaL, da se izvzatnejo ljutomürska vina. Načrt trošarinskega zakona pride prcd finančni svet 25. tm., kjer s^-* bo razprav- Ijalo o tem, ali je opravičeno znatno viSje obdačenjc vlna v steklenicah, dalje ali sc ne da premeniti trošarina na žarnice v trošarino na tok, ki bi sc plačal žo pri elektrarnah. Razpravljalo se bo tudi o olaJSavah, ki jih zahtcvajo nekaterl v prid Žganiekuhi, če.š da so doslej kmetom za lastno rabo osvobojene ninožine žgn- nju preiiizke in da naj se ne poftira .u tro- sariua pri produceiitu, arnpak .se le pri prehodu zgauja v pramet. Temu siaiistu' xe upiru finančna tiprava, ösjä da bi blio to nazadovanje, poleg nje i>a se upirajö tc-mu tudi v-se protialkoholne ortcarti/'ueije ¦v državi. Cijjjli: Berlin 8.85, Nrwyork . r/7, London 22.71, Pariz 42.35, Milan 27.W, Praga 7.8>, BudimpcSta 2.W/3, Zagreb 4.07Vi,ÜU- karešta 9.U71,',, Dunaj 1.55, avstrij. ž*g. krone 0.99. Zagreb: Berlin 218— 220, Budim- peSta 51-53.50, Italija 672-675, London 350—561, Newyork kabel 141 - 0, Celt 139.50 -140.50, Pariz 1025-1050, Praga m&O -193, Svica 0-2460, Dunaj 21.65-22. V.v lute: doiarji 138.75-139, avstr. krone 23-24, carski rubljl 70—75, franc, franki 990-0, nemäke marke 218—221, rom. leji 2v5—218», itul. lire 650- 0, bolg. levilSOr-O, fe&ke krone 190—0. Razne vests.- Vellka uesreča v ruduiku se k zgo- dila 11. tin. v rovu Konstantin Veliki v liochumu na Westfalskem vsled-eksplo- zije plinov. Do 12. tm. so naSli 14 mrlvilr, 5 težko in 4 lahko ranjene. 'Aretaclja dvefa veieRoljuiov. Pri m~ drugi javnih in /asebnili namciC-cneev »Stuaopomoči« v Ljubljani je bil do kon- ca liinskega leta zaposbn neki Karel do Cjrcgorio. 2e dolg-o se jc sumilo, da so v ajcgovem podovanju nere-dnosti, ki #ro- /e zadrugo spravi.ti v nevarnost velikiit izicnb. Nct zadnjem občnem zboru. §kle- njenu re viz ij a zadružneg.i poslovanja Y± spravila na dan malverzacij^, ki jih je izr \ rail de Qregorio v družbi s syoii-m kom- priiijoiiom, «ekim 'I'rzaOauoni Ivanoin Kavčičein. Izkazalo se je> da sta'iroemv vaua uporabljala za zadru^o.prejtti de- nar za svoje zxtsebne nattiene in da ga zlorabljala v ta nanie-n tudi štanipilijo za- druge. Pri državnem pravdaiŽ-tvu je bila podana s strani zadružaih ninkcijonurj»-y proti obetna ovadba, ua podlugi koja s^ je odredila njuna takojsnj.i aretacija. Žalosten iüi slovenskcga janicar|a v Trstu. s-EdinosU poroč:i: V nedeljo zvc- Cer sta trčila v neki rojanski gostilrü skUr paj ac-ki karabinijer sloveuske. narodno- sti v civllUii abltitki.in veo v italijanskem jcziku in je na pripwnbo Lc- ii'use, zakaj ne govori slov-enski, odvrnii z molkom. L^iia ga je nato zbodel * opazko: 'Ceprav riosi.4 karabinijersko o- pravo, si vendarle ščavo kot idil.< Ta opa/ka je o-rožnlka razljutila. Zahteval je, du se mora dru2ba taköj oditraniti, kar Sv1 jc tiMii ztfodilo. Ko pa je LcRiSii. stop» i/ sostilne, ga je karubinijer napudel in ustrelll ^ samokresom- L.egis.i'jtf bil rru niCLiin mrkv. Karabinijc-rja so ar;:tira!l. Huiia kaznjtencev v Seogradu. Due 19. im. okoli 1(1 ure jc skupina kaznjen- cev v Bcogradu porabila priliko pn diievneni deln in hotela pobe^niti. Ed;;n od kazijicncev je skoči! proti stražnitu pri pk''.vnem vhodu in via vrffel na tla, niti vze! i>iLn- na5a več zanimivosti »te Iovskesa oprt- nika«. ' • Schicht Pravo ww «OK polt« »tojelo varttveno «namko. Paslte pri nakupoyanju n« ^'.J1 n* ^jj,, cenejllh pralalh »redstcv, kl so Schichl-ovemu milu semo n« vide« pooo»»af Jfo^^o «, Stovmiio to«, frrrfft. /. Qloboinik in drug v Ijubl^nl Schicht S:.fev. 48. »NOVA Ü 0 B A • StranS. Ustaiiovljsna 1SG1. Hranilnica mestne občine Celje 22 -16 OstanoDtiena 1864. V lastni ^aJLaiei *>x»i kolodvopu (prej Sparkasse der Stadtgemeinde Cilli). Stanje Itranilftih «leg K 22,000.0&0. ======== Vrednosf rezeivnega zskSada K 8,000,000. HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, nžiuajo najpopolncjso uemcst in ugodno obrestouonje. PoStne položnice sfrankam brez- plačno na razpolago. Renlnirco plnčuje zauod iz suofcgn. SPRFJEMA ludi u uarno shrambo od sfrank in sodišč razne urednoslne papirje, uložne knji- ?.ice i. t. d. Dsje u najem PUEDALE v svojih sasebla&ajnah, tako, da obdrii ključ slranka snmn. OSKRBUJE suojfm uložnikom prodajo in na- kup useh ursl urednoslnili papirjpu itd. Izur- «nje za nje tndi inkaso in druga denarnn opra- uila najkulantneje. IZPLAČ1LA u inozcmsluu izredno ugodno In promptno. Foscjila vseh vrsft pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in sirokounjaSki nasueli u useh denarnih prašanjtli. ZLATOROG Ne kupujte dragega inozemskega mila! kajti Zlatorog milo prekaša vse. Zastopstvo in zaloga za Spodnje Štajersko pri: Podružnici R. Bnnc in dru^ Celje, PreSernova ul. 12. 6—3 ZLATOROO Jtijfoslcvansko-itaH]anskji irgovskti poKajauja. B o o 'A i' a d 21. aprila. italijanska iiomisija za sklcpnnic trgovinske pogotl- Toe je predložila naši vlacli iiačrt dela. Po načrtii naj bi imeli državi \ trROviui naj- večjo svobodo glcdu izvnza in uvoza. Za novi proračun- . Ho u «radii, aprila. Due 27. tm. sc •sestane finančni svet, da podii mnenje o ])roračunu za 1. 1921 in razpravlja o no- vih virih dohodkov. zlasti o novih prl- stojbinah- Revizija sociialnopolltlčiiih liaptav. Bcograd 21. aprila. Minister za .socijalno politiko dr. Kukovec nanierava revidirati vse institucijc soc. politiko v Voiv<»dini in južni Srbiji. K volitvam v Italiji. Milan 21. aprila. »Conierc tlelli Sera« poroča, da so vesti, da sc socijnTi- sti ne udclcžc voiilncRa boja. nc hndo n- dejstyik1. ' • Videm: V osebne nnpade, kl nimajo ,pomena, sc ne spuščaitio. Zdravo! Lastnica in izdajateliica: Zvezna tiakarna v Cclju. Urednik: Vekoslav Spicdler, Tiska: 2\e7na tiskarna v Celju. e tfsahotfrstne tiskoujne izvr3uje v najmodernejäi izpeljavi"J At •>—..... „.,............J.....«ä.;. Hpzsii'jajte „Novo Qoiio"! 4—2 prave kavčuk-pete se dobijo povsod. (Herrenzimmer) skoraj nova, fino izde- lana \z trdega lesa, se radi pomniij- kanja prostorsi ugodno proda. Vprasa s^_v »pravnižtvi^ lista. 492 poliištvo za jedilno in spalno sobo \z belcga trdega lesa, kuhir.jskn opruv-i, že!ozn;i po- stelja, 2omari, otroškaopravaiz trslja, opra- va za puže, karnise, mizica za cvetlice in drugo. Jurčičeva ulica 5, 11. nadstropje vila Kirbisch. 493 2—1 za konje se odda v najem. VpraSa se v Benjamin Ipavč. ulici 10. 4(I2 1 Kuharica z vccictno prakso, zancsljiva, varčna, katera jc zmoZna kuh.iti za večjo družino in kate- ra je pripravljcna opravljati tudi druga liiSnn dela, se takoj sprejtno pri Jos. Kirbischu w Ce?ju. 494 1 Glasovir dobro ohranjen, je na prodaj v Gosp. ulici štev. 26. 496 2—1 Pohištvo za spalno sobo se proda, Glavni trg St. 16, 2 nadstropje. 497 V^em sorodnikom, znacem in prijateliem naznanjamo žalo- stno vest, da je naš stari oče, oče, tast itd. ANTON VENGUST vcleposcatnik, gostilničar itd. v LJwbcCnl pri Celju danes po kratki bolezni v 74. letu starosti v Oospodu znspal. Pogreb se vr5i 21. tm. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti v Lju- becni na pokopališče v Vojniku. L jubeČ n a, 19. aprila 1921. Jcrnei Veagust, Franc Vcngust, Tita Vengust vjS. post, oficijal, sin. sin. roj, Zettl, sinaha. ¦m^iHiiM_____-_______ Rupim 10 hroy dobrih, dojiik, v poStev pndejo samo take, katere bodo v mesecu maju te- Ii!e (povrgle). Posredovalce honoriram. Franjo Ozom, Št. Jur ob j. I. 495 i vrtom in njivo, v lepem trgu v Sav. dolini, se proda. Naslov v upravi. 2-2 Jetikal Specialist za pljučne bü- lezni Dr. Pečnik zdravi in ozdravi' pogosto jetiko. 20 let skuSnje iz z^dravilišča in iz praVrse. TaČas bentjur j. ž,.pozneje Celje. 50-9 Sfavbeno in galan* terffsKo Ikleparstvo Uni. JoSia nnsl. Celjo, Kralja Petra ccsla 8 «o prJporoSn 2* lzdolavo venkovratutli stavbenth In ffalautorysklh Aal. Kritja Stroh, zvonikov, popravllix intlh, na- I ri'lV»8!r'!:nv:.:!w . - -. T.- ¦¦.-¦ . y ... fL : .. ^ ;eae *r-i $lt ______________:-;^p1 § Anton P. Ai*zenšek % S obiastv. konc. posrcdovalnica ^a nakup O in prodajo 148 50-13 i his ter posestey O 1 ö Celje, Kralja Petra cesta št. 22. (SS©Ö'.'; O *' ©O©0©O©O©0 GOO 3 O4iOO©( Va|enc a pridneffa in poStenega, dobrih starišev vznme takoj v ttčenje parna pekama V. Bizjak in drug, Rog. Slatina. 3—2 1.3ix 8 sin, Ljubljana Dunajska cesta st. 15 priporoča svojo bogatö zalogo šivalnih sti'ojev Bis za rodbino in obrt. Fisalni stroji fldler ^ za rodbino In obrt. ^ --JC^^t^ StFflji zn plBfenie lOF' (Strickmaschinen) ^MHSBB 9ozna Mm ' IÜM Styrla, Dilrkopp. Waffenrad. ^'^V^ *- Ceniki zastonj In franko: NajboljSa crna, rdeLa in bela Samo na debelo! ^flBHi^^ ^HRSfl^^ '' **^rt- jitf \ 8^* ^9&&f^& Zahtevajte cenik! se dobijo pri dalmatifiski zalogi P. P. IHatkovič, mJSSfe,! Brez Iconku8*ence! "91 10-2 ^LLcLi?LLiXfskLL banka Stran 6. »NOVA I)OBA« Srev. 43. POSOJILNICA U CELJU guiaiiiHaBBiiiBaiBBiBi'aiiiiiiHBniiiiiiBaaBBHaBiaBDMBBBitRiiBiiBDnBiiBiiiiaiiiisiiiBiiiiiiBiiiBiaBiaaBaiiiiaBiiBiiia Ustanovljena v flastfli Bl M BCBfl|mH|B VftfUUB R«*«"'«ni fcndi in vrednosi l*ta 188O. p a I a 6 i IWillaUUiWl UU IWi !asft*ih hi$ č«z K 7,000.000. Eden najstarep slovenskih denarnih zavodov. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in tekoöi raöun ter jih obrestuje najugodneje. i « Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Financipa industrij- * OiQuOjiCho ska podjetja. Obavlja vse dename transakcije, daje vsakovrstne informaclje brezplačno. tOCbriQuOMCs ¦ .^RBnaBisiiRDaBUBieiiiisBnDBBaiicaBisDRBBBBaaaaBBBf^ .¦¦ Stanje hranilnih vlog čez K 37,000.000. V Regietrov. kreditna in atavbena aaw s*m Aära&gwB^YW wa^ ^F^ m, *w ^^ Sprejema hranilne vloge in jih *aa>ugazom.zav. w tf%ÄigBB **¦ U|M I 1^1 iBÄBlWl" obreatuje no g4OLiU°\J% Pre&ersiova ul. 15 * WeiJM ML*JB%>iLD A 1TCJÜ 3LW%MXwSL S«fi lii pol oil «to ^4* I* |o# Rexervni zakfad 128.000 K. Rcstnino in invaldski davck plaČa zadniRa, nc da bi ga viagateljem zaračunaia. 468-12 Hranilne vlogc: 2,000.030 K* Trgovina z manu« fakturnem blagom Gaberje 16, nasprofi vojašoice prestolonaslednika Aleksandra. 374 {50—12 Bogota zalog^ vsch ui*st ino- zejnskega manufakiupnegii bl 1575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd. 52—211 Najboljša bela in eroa žganje in spirit po najnižjih cenah vedno v zalogi pri pKuRJuncindPug Celje, Prešernova uS. 12.