Slovenski Informativni list v AustrplijK	Organ of the Slovenian	Registered at the G.P.O. Sydney for
Sydney/ Melbourne, Adelaide, Perth, Br.sbane, Hobart.	Community in Australia	transmission by post as a periodicgl.
Vol. IV. No. 4. APRIL, 1955	“ T H O U G H T S ”	MISLI,	G.P.O.	Box	553,	Sydney,	N.S.W.
ANZAC DAY
slovenski narod ni klonil, ni umrl . . . Ne damo se . . .
Danes razsajajo po lepi ,.deželi kranjski” rdeči razbojniki. Na vse načine si prizadevajo, da uničijo moralne vrednote našega ljudstva, da izrujejo iz slovenskih src katoliško vero. Toda Slovenci, pravi Slovenci, ki so zvesti izročilu svojih očetov „se ne dajo”. Bolj ko' jih peščica odpadnikov preganja, bolj hodijao v cerkev! -Temna noč vlada sedaj v naši domovini in slovenska srca krvave; toda nekega dne ob koncu težke preizkušnje se bo slovenski narod dvignil iz suženjstva in bo znova zaživel svoje pravo življenje ...
Pogled na našo zgodovino mora nam, ki trenutno prejemamo gren-
•"»•nnmnnnnmnmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnm
IZ UREDNIŠTVA
jim iii minil m mi mi im iiiii minimumi mn
111111111111111'.
IZ UREDNIŠTVA | Zaradi pomanjkanja stro- f I kovne delovne moči v tiskarni | redno izdajanje časopisa E i otežkočeno. Vljudno prosimo i i rojake oproščenja do ureditve | | trenutnih potežkoč.
I	Urednik. \
•»»mnnnnnnnnnmiinnnnninninnmnnnnnmmmmm:	imunimi
iiiiiiiiuiiiiimiiimiiimiiiiimmiiiimimimm:
Televizija v borbi s filmom
Vsa Avstralija proslavlja 25. april — ANZAC DAY. Na spomenike neznanih junakov polagajo vence v spomin vseh onih, ki so padli v vojni.
Kaj pravzaprav pomeni ANZAC?
V	prvi svetovni vojni so se avstralske in novozelandske edinice borile na skupnih bojiščih, ki so jih z kraticami imenovali ANZAC kar je skrajšano Australian New Žealand Army Corps.
. Prv«t bitka kjer so se Avstralci in Novo Zelandci skupaj borili je bila izkrcanje proti Turkom v Gal-lipoliju dne 25. aprila 1915. To izkrcanje je bilo eno izmed prvih pravih izkrcanj kjer so sodelovale
Pred kratkim sem prečital knjigo „Tito’s Yugoslavia”, ki jo je bil napisal agent angleške tajne policije in plodoviti pisatelj poučnih potopisov Mr. Bernard Newman. Ta mož je pred vojno in po vojni •večkrat obiskal našo domovino in se je zelo dobro seznanil s zgodovino, običaji in načinom življenja našega naroda.
„Titova Jugoslavija” ni površno napisano politično-propagandno delo v prid komunistom, marveč je knjiga, ki nudi bralcu kratek, objektiven pregled našega' bitja in žitja, naših radosti in bridkosti. V knjigi so zastopani z opisi vsi jugoslovanski narodi.
V	enem izmed poglavij svoje 500 strani obsegajoče knjige piše Mr. Newman zelo lepo in z razumevanjem o nas Slovencih. Z navdušenjem pripoveduje o krasotah naše dežele in pravi, da je Slovenija najlepša pokrajina v vsej Jugoslaviji. Z veliko iskrenostjo hvali pridnost, kulturo, gostoljubje in narodno zavest Slovencev. V posebnem odstavku pa izraža izredno občudovanje za našo trdoživost. Takole govori znani književnik: ,,Slovenci so majhen, siromašen narod toda njihova neuklonljivost in volja do življenja sta vsega občudovanja vredni. Veliki, močni sosedje slovenskega naroda so se dolgo časa trudili, da bi to miroljubno in delavno alpsko ljudstvo spravili na kolena in ga potujčili, tada v tem delu niso nikoli popolnoma uspeli. Mislili so, da bodo s peščico Slovencev hitro in na lahko opravili pa so se pošteno zmotili. Niti strogi protislovenski zakoni, niti zapori, niti strašna
pomorske in kopne edinice. Ta .bitka je prinesla hud poraz napadalcu in avstralske ter novozelandske trupe pa so doživele težke izgube. Mesto, na katerem so se ANZAC edinice izkrcale so imenovali ANZAC CA VE.
Anzac edinice so se kasneje uspešno borile v slavni bitki na Summi v Franciji leta 1916, Solunu, Egiptu in Palestini.
25. april se praznuje po vsej Avstraliji z mogočnimi mimohodi bivših bojevnikov, ki se na ta dan spominjajo padlih borcev ter istočasno manifestirajo nacionalno zavednost in ljubezen do svoje domovine.	M.L.,	N-.S.W.
koncentracijska taborišča, niti mu-j čenja, niti načrtno potujčevanje 1 mladine v šolah niso mogli zlomiti hrbtenice Slovencev. V več kot treh stoletjih svojega obstoja so Slovenci pokazali in dokazali, da nočejo umreti in je njihova volja do življenja -neuničljiva. Klj^b vsem načinom potujčevanja, ki so jih izvajali proti temu narodiču Nemci in Italijani, so Slovenci uspeli ohraniti svoj jezik, svojo kulturo in svoje, običaje.”
Tako torej pravi o nas priznani angleški pisatelj. Pri čitanju njegovih pohvalnih vrstic o slovenski trdoživosti so mi nehote prišle na um besede našega velikega Cankarja: „Tisoč let si krvavel slovenski narod — a nisi izkrvavel.”
Mr. Newman in Ivan Cankar sta povedala resnico. Da, da, mi Slovenci se ne damo . . .
Benito Mussolini (Bog naj mu grehe odpusti!) je med zadnjo vojno obiskal Gorico in je pred tamkajšnjimi Slovenci imel govor. Med drugim je izjavil tudi tole: „Če nočete postati Italijani na lep način vas bomo morali napraviti Italijane s silo.” — Mussolini je odšel na drugi svet, njegova stavba fašizma je v ruševinah, Primorski Slovenci pa niso postali Italijani ne zlepa in ne zgrda ... Ne damo se!
Tudi Hitler in njegova drhal so si na vse „kriplje” prizadevali, da bi nas pogoltnili v žlici vode; požigali so naše knjižnice in vasi; odvajali so naše duhovnike in kulturne delavce v grozna koncentracijska taborišča; omejili so tiskanje slovenskih časopisov — toda
Da bi zadržali nadalnji *padec kinskih obiskovalcev, je HoIly-wood pričel skrbeti za zboljšanje kakovosti filmov samih. Iskalci talentov sotedaj potovali celo v prekomorske dežele ter so tam odkrili Hildegardo Kneff, Oskarja Werner, Silvano Mangano in Ano Magnani. Uspeh teh prizadevanj gotovo ni izostal; ni pa bil tako izrazit, da bi prodrl obroč, ki so ga položili milijoni televizijskega občinstva. Razmah televizije! — Majhna slika je izginila. Vpeljali so ,,giant sereen” (izg.: džaient skrin). velesliko — v dolžini pol metra in 40cm širine, kar je odgovarjalo veličini kinskega platna, kakršnega vidi občinstvo na balkonu ali pa iz dvajsete vrste parterja. Uporabljali so še tako zvani „high fidelity” (izg.: hai fideliti),’ kar bi po naše zvali „visoko zadovoljstvo”. Radijski amaterji so ga že pred desetletji poznali. V akustičen prostor so postavili dva ali tri zvočnike, katerih valovi glasov so se križali prav tam, kjer so sedeli poslušalci. Seveda je bil takšen radijski spored mnogo, bolj živ in tudi zabaven. Televizija si je torej to znanje prilastila in kmalu začela prodajati aparate, ki so vsebovali po več zvočnikov, torej prav ta „high fidelity”.
Hollywood — ne bodi len — je obe iznajdbi televizije enostavno
ko miloščino v „tuji hiši”, vliti poguma in samozavesti, mora nam oživeti našega priznanega borbenega duha.
Dragi rojaki! V črnih urah osamelosti in žalosti konas tarejo težave in je obup blizu nas se spomnimo na naše pradede, ki so se junaško borili proti Turkom; spomnimo se na naše narodne mučenike iz Slovenske Primorske in Koroške; spomnimo se na naše drage brate in sestre, ki danes pogumni prenašajo jarem komunizma' Naj nam bodo oni za vzgled s svojo neuklonjivostjo in trdoživostjo. Posnemajmo jih mi, ki smo v varstvu tujine in si zakličimo: „Mi Slovenci se ne damo...!” Vladimir Nanos, Vic.
STAVEC (operator) r za delo	v	tiskarni	z	odličnimi	1
1 pogoji	in	plačo.	Slovenec	ali	i
i Hrvat.	1
1 Naj se nujno oglasi na ured-f I ništvo Misli, G.P.O. 553, Syd-f I ney.	1
prenesel na kinske veličine, samo dal jima je novo ime: ,giant sereen in „stereophonic sound” (izg.: stereofonik saund), besedi, ki smo ji že tolikokrat videli ali slišali po večjih kinih Avstralije. Pot-lebni sta bili samo majhna sprememba leče in pa umestitev velikega platna — in zadeva je bila začasno za Hollywood rešena. Radi povečanega kinskega platna so vnaprej začeli uporabljati večkraten zvočni trak z več zvočniki, ki so bili med seboj sinkronično (-istodobno) spojeni. S tem je postala slika mnogo bolj resnična, ker je bil jzločen motni glasovni učinek, ki je poprej prihajal s sredine odra; kar bi seveda pri platnu velikega obsega bilo očitno nenaravno. Se še spominjate filma „From here to eternity”, ki je dobil slovenski naziv „Proklet v večnost”-? Da je film dobil 1953 leta ..Oskarja” (nagrada za najboljšo ameriško filmsko letno delo), ni pripisovati samo dobremu igranju Montgomerija Clifta, ranka Sinatre, Debore Kerr in drugih zvezd, temveč tudi dejstvu, da so film odigrali na velikem platnu in je nudil zvok tridimenzijonalnega značaja. Posebno razveseljivo je bilo, da hollywoodskim tehnikom pri tem ni bilo treba spremeniti celotnega tehničnega aparata filmske industrije, in da se je začela
Ne damo se ...
Izpod Triglava
dvigati umetniška ravan na tehničnem in umetniškem področju, ki je zlasti po vojni obtičala v splošnem nezanimanju za napredek in spopolnitev. Ko bi ne bilo televizije, bi Hollywod najbrže še nadalnja desetletja tičal v svojih izvoženih tirih.
Uvedba veleplatna in stereofo-ničnega zvoka je bilo nekaj lepega in razveseljivo. A to ni pomenilo, da bi mogel film televizijo izpodriniti. Saj sta prav ti uvedbi tujega izvora — namreč veleslika in »visoko zadovoljstvo" TV-indus-trije. Da bi zares uspeli, je bilo treba tuhtati dalje in najti nekaj čisto novega, kar bi bilo za TV vsaj za nekaj časa nedosegljivo. In ljudje so iznajdljivi, če so v stiski! Tudi hollywoodski strokovnjaki! Tuhtali so cele noči ter brskali po svojih arhivih in založenih patentih, ki so morali desetletja čakati na izvedbo in uresničitev. To pot filmski mogotci niso več odmahovali z roko in odklanjali, češ — ..iznajdba je nezanesljiva, se ne izplača”. Lepega dne so ljudje v Hollywoodu videli, kako so majhne produkcijske grupe odhajale na letališče s skrbno zastraženimi in dobro zapečatenimi zaboji, da odlete proti vzhodu. Če jih je kdo vprašal po zvroku zagonetnega potovanja, je dobil odgovor: ..cinerama”. — ? — In sprožila se je bomba! Ne morda nekje v Kaliforniji — v samem NEWYORKY. Ko so na večer pre-mijere stopili gostje v dvorano kina ..Cinerama” na Broadwayju, so bili jako presenečeni. Videli so-se skoraj zamotane v veliko, do stropa segajoče polkrožno platno
—	slika, ki je še niso videli. Ko so po dvorani ugasnili luči, so predvajali krajše filme, ki so gledalce zares presenetili in spravili iz ravnovesja. Bila ja popolna ..tretja dimenzija”. Navzoči so se počutili, kakor da bi sedeli sredi igrajočih umetnikov.
P.P., Vic.
(Se nadaljuje)
PRVI REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA KLUBA V MELBOURNU
Po pravilih našega društva se ima letni občni zbor opraviti vsako leto meseca maja. Ker se je društvo ustanovilo šele decembra lanskega leta, bo prva poslovno doba kratka; društveni funkcioner-ji bodo imeli polagati račun o svojemu delu le za pičlega pol leta. Račun torej ne bo prav težak, a zdi se mi, da. bo občni zbor kljub temu prav zanimiv, saj je odbor opravil dobršno delo, ki ga je tem bolj ceniti, ker je bilo treba orati presneto trdo ledino, če še dodam, da se je vodstvo lotilo dela skoro brez kakih izkušenj v tem novem življenju, boste videli, da ni bila nobena šala začeti s tako stvarjo.
Prvi re^ni občni zbor je zelo važen. Na njem se bo pokazalo ali je plug, ki naj razorje ledino dobro zastavljen ali ne. Na njem se pokažejo napake in slabosti, to je, morajo se pokazati; seveda, človek rad skrije take stvari, toda pri društvu to ne gre. V interesu njegovega prospeha je, da se vse napake poiščejo in energično odpravijo, dokler je še čas. Edino v
tem smislu mora odbor jemati morebitno kritiko, pri čemer je prav, da se zaveda, da se obračup ne daje le o delu, ki naj donaša mate-rielne koristi, temveč o tem, koliko je vodstvu uspelo napraviti, kar mu pravila nalagajo in kar je vodstvo prostovoljno prevzelo nase.
Dobra, zdrava in nesebična kritika na občnem zboru nam bo pokazala, po kateri poti bo naš mali čolnič varno in krepko plaval naprej. Ako bo občni zbor pokazal, da to razume, smo lahko gotovi lepe društvene bodočnosti.
A.V.j Vic.
Zaradi preobremenjenosti dela prosim rojake v N.S.W., naj se za vsa emigracijska vprašanja obrnejo direktno na Dr. R. Olip-a. (Poglej oglas.)
pater Rudolf, ofm.
POMOČ NESREČNI DRUŽINI
Uredništvo Misli je doslej sprejelo v pomoč družini Sevšek naslednje poklone:
Družina Dermota, Corri-
mal, N.S.W................... £8-00-00
Lajze Kepa, N.S.W  £1-10-00
Dr. J. Zurc, N.S.W  £1-00-00
Franc žičkar, starejši,
N.S.W...................... £5-00-00
Andrejašič, Vic................ £0-10-00
Karel Bezjak, N.S.W  £1-01-00
Olga &: Edi Kocjan,
N.S.W....................... £3-00-00
Aleksander Magušar,
N.S.W  ..................... £1-00-00
Ludvik Cerkovnik,
N.S.W....................... £3-00-00
Jože Brodnik, N.S.W  £1-00-00
Alojz Brodnik, N.S.W. .. £1-00-00
D. Kette, N.S.W................ £0-10-00
MISLI ....................... £10-00-00
Dr. J. Koce, W.A  £1-00-00
Jurij Tomažič, N.S.W. £0-10-00
Jože Lister, N.S.W  £1-00-00
Mirko Rakušček, N.S.W. £1-00-00 K. Škamperle, N.S.W  £1-00-00
Skupno £41-01-00
V	zadnji številki Misli
objavljeno ................ £21-00-00
Doslej sprejeli skupno .. £62-01-00 Gospod Sevšek potrebuje nujno zdravniško pomoč. Zato prosimo rojake, ki so voljni pomagati sobratu, naj čimprej pošljejo svoj velikodušni dar. Omenjenim darovalcem PRISRČNA ZAHVALA!
Sklad Misli
V	sklad Misli so poleg naročnine darovali:
Ivan Debevec, Janez Klinar, družina Nedelko — vsak £4-0-0; Ivan Kovačič, Pepca Miletič, Ivan Slavec — vsak po £2-0-0; Neimenovana iz S.A., Angel Čargo, Franc Flajnik, Alojz Hrast, Tilka Hribar, Silvo Miklavec Neimenovani iz Vic., druž. Gracijana Pirc, druž. Ivana Plesničar, Jožef Podboj, Simon Škorc, Ivan Urh, Pavel Vatovec, Marija Habor, F. Prinčič, J. Stemberger — vsak po £1-0-0; Miloš Abram £1-2-0; družina Bobek, Mike Klemenčič, družina Kofol, Anton Kracina, Ludvik Tušek, Ivan Urbas — vsak po 10 šil.; F. Erpič 8 šil.; H. Zupančič 5 šilingov.
Vsem prisrčna hvala!
JESENICE. — Kljub vsem mogočim ..progresivnim” ukrepom je Železarna na Jesenicah zabeležila v enem letu 1402 nezgod in od teh 3 smrtne in 6 težjih. Obratne nezgode so povzročile izpad 20.734 delavnih ur. Statistika ugotavlja, da se je največ nezgod pripetilo ob zaključku dnine in na koncu tedna, ko so moči delavca že izčrpane. Tovarna razmetava milijone za sanitetni in obvezilni [materijah — Obveze verjetno ne 'bodo dosti pomagale lačnemu ter > telesno in duševno izmučenemu ; delavcu, ki je v tako opevanem .delavskem raju postal gola številka.
TRST. — Uradni podatki o gospodarskem položaju v Trstu pričajo, da gresta industrija in trgovina vedno bolj navzdol in da važne krajevne naprave še vedno izkoriščajo le majhen del svojih proizvodnih možnosti. Ttako je ladjedelnica Sv. Marko v zadnjih mesecih izkoristila samo 20% svoje proizvodne zmogljivosti. Ladjedelnica S. Rok 30%, Arsenal 30%, tovarna strojev Sv. Andrej 50% in železarna Ilva okrog 55%. Isto pa je tudi z rafinerijama ,,Aquila” in „Esso-Standard”, ki sta izkoristili okrog 50% proizvodnih možnosti.
Podjetja še vedno odpuščajo delavce. Podjetje ..Satin”, ki je pred meseci odpustilo veliko število delavcev, ie sedaj začelo premeščati naprave v Italijo ter ustavilo sleherno delo.
LJUBLJANA. — Švicarska smučarska zveza je priredila mednarodne skakalne tekme, ki so bile nekako neuradno svetovno prvenstvo. Pri tekmah, ki so trajale en teden, se je odlično pokazal Slovenec Polda Janez. Polda je zasedel šesto mesto. Ne ,sme se prezreti dejstvo, da so Norvežani še vedno popolni gospodarji v tej športni panogi. Poldi je uspelo pustiti za seboj precej dolgo vrsto severnjakov (Švedov, Norvežanov, Fincev), razen tega pa tudi vse Avstrijce, Italijane, Nemce, Poljake i.t.d. 'Ta uspeh mu je prinesel naslov najboljšega Srednjeevropejca.
Vrstni red najboljših tekmovalcev je: I) Bergman 866,5 2) Osnes
849.1 3) Mohn 837.7 4) Martinssen
830.2 5) Laaksonen 828,9 (vsi Norveška) 6) Polda 828,1 (Jugoslavija) ter 10) Zidar (Jugoslavija) i.t.d.
CELJE. — Lani se je primerila v prirotehničem podjetju „Pyota” v Celju eksplozija, pri kateri je bil hudo poškodovan obratovodja, lažje pa en delavec. Sedaj pa je prišlo v „Pyroti” do druge eksplozije. Hudo sta bila poškodovana Pepca Sikošek in Marjan Bovha. Oblasti še ne vedo, če je v vprašanju nesreča ali sabotaža.
ILIRSKA BISTRICA. — Sodišče v Bistrici ima polne roke dela z raznimi ..protiljudskimi elementi”. Ljudje preveč govorijo in žalijo uradne osebe. Dvanajst dni se je morala pokoriti v zaporu 30 letna Valerija Paliska iz Kosez, ki je v družbi Leopolda črnologar iz Male
Bukovic, z neprimernimi izrazi žalila organe ljudske milice.
Aleksander žužek iz Bača pri Knežaku pa je zmerjal dva miličnika v Knežaku, zato je bil obsojen na mesec dni zapora. Štefanija Malek iz Ilirske Bistrice pa je na posredovalnici za delo z rajnimi nepristojnimi izrazi žalila tovariša referenta za posredovanje dela in bila zato kaznovana na 7 dni zapora. Nadalje sta bili kaznovani na zaporno kazen Marija Brezovšek in Pavlina Tomšič iz Bistrice, ker sta žalili komunistične voditelje; baje sta celo omenili ..priljublje-, nega” maršala . . . itd.
GORICA. — Po zadnjih dogod-jkih, pri katerih italijanske oblasti vračajo begunce nazaj v Jugoslavijo, je sklepati, da postoji tajna pogodba med Italijo in Titom, s katero se je Italija obvezala, da bo vsakega begunca takoj vrnila nazaj v Jugoslavijo. Isto-pogodbo je imel Tito nekaj časa z Avstrijo, ki pa v zadnjem času ne vrača nobenega begunca več, ko je izvedela za usodo tistih, ki so bili vrnjeni nazaj. Avstrija je kmalu uvidela to nehumano postopanje z ljudmi; istega pa je sedaj sprejela Italija. Lahi vračajo begunce ponoči, tiho in mirno v roke jugoslovanske obmejne policije. ..Frankfurter Alge-meine Zeitung” piše, da so begunska taborišča na Koroškem prenapolnjena, ter da na stotine beguncev tedensko išče zavetišče v Avstriji. Največ beguncev je iz Jugoslavije, ki preko Karavank in ostalih avstrijske meje bežijo iz Tito-vine. Avstrijska vlada je zaprosila Anglijo in Ameriko, da naj ji pomagajo pri reševanju begunskega vprašanja.
LJUBLJANA. — Glavno komunistično glasilo Borba piše, da je bil lanski izvoz iz Jugoslavije v vrednosti 84 milijard din, medtem ko je uvoz precej presegel 100 milijard din. Po vrednosti izvoza, je na prvem mestu les s 17 milijardami. Pri uvozu pa sta na prvem mestu hrana in stroji, skupno 58 milijard din. Od hrane so največ uvozili pšenice in masti. Torej tisto, kar so pred vojno „neljud-ske” oblasti v -veliki meri izvažale. Kot kupec je bila na prvem mestu Nemčija, na drugem Italija in na tretjem Amerika.
REKA. — Ko se je Tito vrnil z potovanja v Indijo in Burmo je pripeljal s seboj veliko število živali, ki jih dobil kot darilo. To bo edini uspeh, ki ga je maršal imal na potovanju. Narod pa bo plačal s težkimi davki njegovo luksuzno socijalistično romanje. Reško pristanisče je bilo polno slonov, tigrov, opic, papig, leopardov, medvedov in drugih živali. Sloni in tigri so bili poslani na Brione, kjer bodo napravili zoološki vrt blizu Titove letne rezidence. Papige in opice pa v Beograd v Beli dvor, glavni stan rde-čego maršala. Ljudje so začudeno gledali tovor, saj so pričakovali, da bo Tito pripeljal saj nekaj vagonov riža, ne pa opice in papige.
April, 1955
MISLI
Page Three
Adolf VADNJAL, Vic.
Na zadnjem razpotju
6.	(Izkušnje	in	primerjave)
III. RAZSVETLJENA DOBA
Poznam vas tvoja dela, kako
se imas za živega, pa si mrtev.
(Raz. 3, 1.)
„Dobro!” je odgovoril Tine. „Rad slednim novim mislim in poslušam nove besede. Tako mi dosedaj še nikdo ni opisal tiste črne dobe. Toda upam, da sedaj ne boš vrnil svojim nasprotnikom milo za drago, da boš namreč rekel, da nas, sedaj živeče zemljane pokriva trda tema. Pomisli na sedanji tehnični polet, na silne stroje, na brzino, s katero gredo vesti in ljudje po svetu. Današnja znanost razkriva zadnje tajnosti prirode in razboj atoma je naravnost neverjeten uspeh moderne tehnike.”
„Vse to je res. A prav bo, da postaviš stvari na njih pravo mesto, tako tudi tehniko in sploh znanost. Ta mora biti sredstvo, ne pa cilj življenja, kakor bi to radi vlili ljudem v glave merodajni nekrščanski znanstveniki. Človek je od nekdaj iskal pripomočkot za olajšanje ali pospešitev dela. V tem svojem iskanju je sedaj prišel na vrh in na kraj; naprej ni več poti. Tako pač mora biti in nič ni narobe v tem dejstvu. Narobe je to, da je današnja doba vero v Boga nadomestila z vero v človekov razum. Napuh ima glavno besedo v našem času; napuh je človeku narekoval upor proti Stvarniku. Ta napuh se sklicuje na mnoge iznajdbe in izsledke znanosti v zadnjih dveh stoletjih in slavi samega sebe. Ta napuh noče videti, da so iznajdbe prejšnjih vekov prav tako važne kot moderne. Iznajdba preprostega žeblja ni nič manj pohvalen čin, kot iznajdba parnega stroja. Vse neštete „ma-lenkosti”, ki danes predstavljajo samoumevne stvari, je bilo treba iznajti. Ni važno vprašanje kako so nastale. Priljubljena trditev, da so nastale slučajno ali pa kvečjemu potom poskušanja in opazovanja, velja prav tako za našo razsvetljeno dobo. Le malo je modernih iznajdb, ki bi nastale čisto miselnim potom. Moderne znanstvene zmote in zablode pa so večje in težje kot kdajkoli prej. Da posnamem: človekove razumske zmožnosti in prilike so bile vedno enake, toda krščanskemu človeku prejšnje dobe še na misel ni prišlo, da bi poveličeval to, kar je njegov razum z božjo pomočjo našel v življenski borbi. On ni iskal sreče v telesnem ugodju in materielnem blagostanju, temveč pri Bogu. Pri njem jo je tudi našel.”
„Prej omenjeni miselni preobrat bi bil torej v tem, da je v današnjem človeštvu, njegovi znanosti, politiki in gospodarstvu zavladal racionalizem, razumarstvo? Celotna slika današnjega časa mi je sedaj precej jasno pred očmi: modernemu človeku je njegov razum edini kažipot. Po tvojem je to prav slab kažipot, jaz pa moram vso stvar še temeljito premisliti."
„Tako je prav. Če ni v tebi napuha, bo tvoj razum z lahkoto prišel do srednjeveškega krščanskega stališča, da je človeški razum močan in naravnost nezmotljiv le če se zveže z Bogom, brez Boga pa je nebogljen slepec. Tak slepec
je sedaj nekdanja močna, slavna Evropa, po tem, ko je zavrgla svojo krščansko preteklost. Mnogi, več ali manj lažni filozofi in lažni kristjani ji slepijo nekdaj jasne oči. Nič več ne vidi svoje poti, vse odpada od nje in krokarji obletavajo zaželjeno mrhovino. Sovražniki krščanstva, ki so tudi sovražniki Evrope in njene svobode, slavijo triumf. Noč je legla na naš ljubi, stari svet. Ne vprašuj, dSra-gi, kako se bo vse to končalo! Bolje bo, da pljunemo v roke in se skušamo prebiti skozi preizkušnje prisojene vsem ljudem, ki jim krščanstvo ni samo na jeziku.”
Slovenci v Melbournu
Naj nihče ne pozabi, da je 29. maja t.l. dan obračuna Slovenskega kluba v Melbournu,
da je 29. maj 1955 dan, ko boste izbrali novo upravo kluba, ki bo nadaljevala socijalno in kulturno delo Slovencev v Viktoriji,
da je 29. maj dan, ko naj vsak Slovenec v Melbournu in Viktoriji stopi na plan in prične sodelovati z rojaki, ki so pripomogli klubu do dosedanjih uspehov.
Rojaki v Melbournu, Geelongu in drugod po Viktoriji ne pozabite:
14. avgust 1954, ko ste se prvič po tolikih letih znašli v svoji sre-'di — med svojimi brati in sestrami.
23. oktober 1954 — zabave „Z pesmijo v novo pomlad”.
19. februarja 1955—prve pustne veselice.
11. aprila 1955, ko ste se udeležili velikonočnega izleta v Heales-ville in
IT), aprila 1955 — „Jurjevanja”, ko stef se vrteli po melodijah valčkov in polk z dekleti iz vaših vasi ali mest.
Ne pozabite vsega tega. Z vašo prisotnostjo in sodelovanjem boste pomagali nadaljevati delo, ki je v moralno in socijalno korist nam vsem.
Prvi redni občni zbor bo ob 3 uri popoldne, v nedeljo 29. maja 1955, v dvorani kina SAVOY, Rus-sel Street, Melbourne, City.
. Upravni odbor
Slovenskega kluba v Melbournu
Jurjevanje v Sydneju
V	nedeljo dne 24. aprila, na praznik sv. Jurija, so Misli priredile veselico v Paddington Town Hall-u — začetek okrog 6 ure zvečer.
Na prireditev je prišlo čez 600 ‘oseb jz Sydneja in okolice. Pater Pivko je imel otvoritveno govor. Na lep način je prikazal pomen takih prireditev, ki nas združujejo in nam dajejo vzpodbudo za skupno delo, medsebojno spoznavanje in spoštovanje.
Gospod dr. J. Koce nas je v nekaj toplih in zelo jedrnatih bese-dak pozdravil ter čestital k tako enotnemu delu in povezavi naših ljudi, da ne potonemo pač pa ostanemo zvesti domovini in jeziku naših očetav. (Gospod dr.
Koce se je na svojem poslovnem potovanju — iz Pertha — ustavil na veselem rajanju naše slovenske družinice v Sydneju. — Op. uredništva.)
Pevsko društvo „gkrjančki” iz Wollongonga pod vodstvom g. Pevca je zapelo nekaj lepih slovenskih pesmi, ki so bile sprejete z burnim odobravanjem in aplavzom.
Nato se je začelo rajanje. Igrala je odlična godba. Do 12 ure so se vrteli po dvorani brhki pari slovenskih fantov in deklet.
Prireditvenemu odboru je treba čestitati na tako lepo uspeli zabavi.
V	prvi vrsti gre zahvala preč. patru Pivko in R. Olipu, ki sta imela v rokah Vso organizacijo prireditve. Zahvala gre zlasti gospej Tatjani in g. Milivoju Lajovic, ki sta ves večer sedela pri blagajni. Povda-riti moramo tudi požrtvovalnost sledečih rojakinj in rojakov, ki so bistveno pripomogli k uspehu, da je prireditev bila v splošno zadovoljstvo — razen že omenjenih so se s svojim delom odlikovali gospa in gospod Plazer, gospa Tavčarjeva, gospodje Stanislav Šuštaršič, Filipčič, Nemanič Jože, Stanislav Fabijančič, Andrijašič, Prelc Andrej, Milanu Jeger, Henrik giško-vič, Jože Samsa, Alojz Hrast, gospa Jerebova, že znani gdč. Lojzka in Kristina Jug, gospodične Zlatka Cole, Marica Berne, Angelca Stock, Ivanka Rebec, Štefka Požar, Marija Veznaver, nič manj starejšemu in mlajšemu gospodu šmucu ter g. Pavlu Arhar za njih poskočne in uho božajoče domače narodne, ki so- nam jih zaigrali ob • sporedu. In še mnogim drugim velikodušnim sodelavcem/ki so tako uspešno pripomogli s svojo velikodušnostjo. Vsem topla zahvala! Spectator.
Finančno poročilo	Jurjevanja
kot sledi:
Izdatki:
Dvorana z mikrofonom £48-02-00
Muzika ...................   £26-05-00
Pijača in jedača .......... £164-19-00
Poti in prevozi ........... £12-0.1-09
Prti, posoda, krožniki,
bloki, Copy wright,
ledenica, i.t.d.......... £29-01-08
£280-09-05
Dohodki:
Prostovoljnih prispevkov  , .................... £128-17-0|
Pijača in jedača ... .... £291-11-03
£420-08-3|
Razlika £139-18-10^ je šla v sklad Misli. — Prostovoljne prispevke pregledali in prešteli gg. Dr. Jure Koce, J. Bizjak, Ivan Porok. Račune pri hrani in jedači pregledali ga. Tatjana in g. Milivoj Lajovic. Končne račune pregledali ga. Mira Olip, Dr. J. Koce, g. Nemanič in pater Rudolf. Vsem prisrčna zahvala!
Publisher: Rev. R. PIVKO 66 Gordon Street, Paddington, N.S.W.
(za cerkvijo St. Francis na Oxford Street) FA7043—FA7044
Xov« zdravilo
Ob besedi paraliza se človek nehote strese, saj se ob njej počuti tako nemočnega, izročenega na milost. Dolga stoletja se je človeštvo brez uspeha borilo proti tej strašni bolezni, ki je mrtvičila zlasti otroke. Kaj povzroča to neozdravljivo, nalezljivo bolezen? Dolgo niso vedeli znanstveniki odgovora na to vprašanje, končno je bil njen povzročitelj, virus le odkrit s pomočjo elektronskega mikroskopa.
Leta 1949 pa je javil znanstvenik iz Harwarda, John Enders, da ta virus lahko gojijo v laboratorijih, kjer ga lahko proizvajajo v velikih množinah. To je bila za človeštvo važna vest, kajti dotlej so že ugotovili, da se virus ne more razvijati v nobenem drugem tkivu kot samo v celicah človeškega živčnega sistema. Dr. Enders je odkril, da se ta virus lahko razvija razen pri človeku še v organizmu neke vrste indijske opice „rhesus macaca”, ki je znanstvenikom potrebna za vzgajanje virusa otroške paralize.
Vprašanje seruma je pa še vedno ostalo odprto. Rešil ga je dr. Jonas Edvvard Salk, znanstvenik pittsburške univerze, ko je iznašel serum, ki bo pomenil pravo prelomnico v borbi proti otroški paralizi. Prvi poskus je prinesel presenetljiv uspeh. Cepili so 659 tisoč otrok. Nedavno so bili javljeni naravnost senzacionalni rezultati, saj je bil ugotovljen od vseh cepljenih otrok le en primer otroške paralize. Kljub temu bo treba še mnogo znanstvenega napornega dela, da bo učinkovitost Salkovega seruma tudi zagotovljena.
Serum sedaj pridobivajo iz zgoraj omenjenih indijskih opic. Iz Utar Pradeshoma v severni Indiji dovažajo v Ameriko te opice in jih nato dostavijo petim velikim laboratorijem.
V	znanstvenih laboratorijih najprej omamijo opice z etrom, nato jim kirurg spretno izreže jetra. S povečano dozo etra žival ubijejp. Izrezane ledvice razrežejo na drobne koščke in spravijo v steklenice, kjer se zmešajo s tekočino rožnate barve — preparatom za kulturo virusa. Ta se v njej silno razmnoži. Iz virusov potem izdelajo .serum, ki vbrizgan v človeško telo proizvaja „protitelesca, ki ohranijo človeka pred napadi virusa otroške paralize.
Kot vse kaže, bo serum dr. Salka rešil človeštvo težke bolezni, ki je povzročila tisoče tragedij.
^T„a članek je bil napisan že za prejšnjo številko, ki pa zaradi pomanjkanja prostora ni bil objavljen. Op. uredništva.)
Na michiganski univerzi je bilo v prisotnosti 50 znanstvenikov objavljeno, da je dr. Jonas Salk odkril zdravilo proti otroški paralizi. Zdravilo je skoraj stoodstotno sigurno sredstvo za zdravljenje te težke bolezni.
To odkritje so dolgo časa držali v tajnosti ter ga objavili šele, ko so bili sigurni, da je zdravilo popolno, učinkovito in zanesljivo.
R..., NSW
Vsa zidarska dela, omete, vstavljanje ploščic v kopalnicah izvršuje
TINE ADAMIČ - Builder
1 Halls Pde., Mitcham, Vic.
Tel.: WU 1771
«i**SD W
OD TU
★Ministrstvo za emigracijo sporoča, da je leta 1954 zaprosilo za avstralsko državljanstvo rebordno število oseb in sicer 16.366. Leta 1953 je bilo vloženih le 4781 prošenj. Pričakujejo, da bo leta 1955 število še večje, posebno ker šele letos večina novih upravičena zložiti prošnje za državljanstvo.
♦Komunistična Kitajska zbira vojaštvo in vojni materijal za napad na otoke Quemoy in Matsu. Mednarodni opazovalci so mnenja, da se bo isti izvršil v maju ali juniju tega leta. Vprašanje je, če bo Amerika skupno z nacionalisti branila otoke, ki so zelo važni za obrambo Formoze. V deklaraciji, ki jo je objavila Amerika, ni jasno povedano, če bo Amerika branila otoke ali samo Formozo.
★Po poročilih iz Toki ja, komunisti zbirajo ogromno vojaštvo in vojni materijal v Severni Koreji. Komunisti ne spoštujejo določbe o premirju, pač pa se mrzlično pripravljajo za napad. Do sedaj so Zgradili še 40 novih letališč južno od reke Jalu, ki so prenapoljneni z ruskimi MIG lovci in bombniki. Vsakemu poznavalcu komunizma je jasno, da isti še nikoli niso spoštovali nobene pogodbe, in da je bila vsa zadeva v Koreji samo prefrigana poteza sovjetov, ki potrebujejo čas za končni obračun v Koreji in drugih delih Azije. Za-■padni—diplomati so zastareli ter mislijo, da se še vedno da vse urediti za zeleno mizo, cilindri in belimi rokavicami. Komunisti so organizirana tolpa, ki ve kaj hoče in kako hoče. Propaganda o „miru” pa jim služi samo kot sredstvo za pridobivanje časa.
Kronika in zapiski
Rojenice so obiskale v Viktoriji
družino g. Ivana in ge. Anice FATUR; prvorojenec je pri krstu dobil ime Dušan-Jožef; družino g. Ivana in ge. Doris GREGORIČ; fantku se je pridružila punčka;
v Južni Avstraliji družino g. Danila in ge. Ivanke JELUŠIČ: dobili so hčerko; družino g. Franca in ge. Lidije VIDIC, prvorojenka je pri krstu „ dobila ime Ana-Marija; družino g. Hinka in ge. Luize SERK; dobili so prvorojenko, ki bo dobila ime Ingrid-Luiza; družino g. Alojzija in ge. Leopolde VATOVEC; prvorojenec je pri krstu dobil ime Jožef-Jadran. v New South Waies-u družino g. Metoda in ge. Marjori NOVAK, Kings Cross, dobila sta sinka; prvorojenec je dobil ime Tomaž.
Čestitamo!	>.
Poročili so se:
v Viktoriji
g.: Drago Sedmak z gdč. Ivico Pavi-ičič — 5. marca v Kew; g.| Ivan Debevec z gdč. Alojzijo Dolgan — 12. marca v St. Al-fbansu;
gj Jožef Zupančič z gdč. Anico Božič — 14. marca v Yarraville;
IN TAM
g. Kleva z gdč. Ivanko Filipič; g. Alojz Lenasi z gdč. Marico — 8.
januarja; g. Franc Smerdelj z gdč. Heleno Lenarčič — 8. januarja, v New South Wales-u g. Mirko Zadnik z gdc. Gabrijelo Zorec —2 . aprila v Padding-ton-u;
g. Viktor Dubrovič z gdč. Lidijo' Mezgec — 12. aprila v Liver-pool-u;
g. Jožef Mravljak z gdč. Amalijo Stock — 12. aprila v Liver-pool-u;
g. Alojz Mihič z gdč. Marijo Putre
—	16. aprila v Blacktown-u; g. Andrej Saksida z gdč. Emo Ož-bot — 16. aprila v Paddington-u; g. Zorko Kreševič z gdč. Marijo Fišer :— 23. aprila v Cabramatti; g. Rudolf Kreševič z gdč. Anico Fišer — 23. aprila v Cabramatti; g. Alojz žužek z gdč. Emilijo Fišer — 23. aprila v Cabramatti. Čestitamo! Sreče, uspeha in zveste ljubezni na vašo pot!
 ^--------------
Zaročila sta se v Blacktown-u 27. marca g. Aleksander Jeglič z gdč. Marijo Simenčič!—ČESTITAMO!
 -♦-------------
Mladoporočenca-g. Ivan Debevec in ga. Alojzija roj. Dolgan iz Moone Ponds, pozdravljava vse znance in prijatelje ob najini poroki.
 +--------------
Ponesrečil se je z motorjem g. Jože Udovič doma iz Dolenja, v Adelaide. Dobil je težke poškodbe.	’	.
Enako se je ponesrečil in si zlomil nogo g. Ignac Lipič.
Gospa Marija Jakob v St. Al-bansu v,Viktoriji je bila na težki operaciji.
Gospa Angelca Šuštaršič boleha na nogi.
Gospod Franc Lavrenčič boleha že nekaj mesecev.
Vsem želimo hitrega okrevanja in močnega zdravja.
POPRAVEK
V	zadnji številki Misli je tiskovni šrat napravil na tretji strani veliko napako. Zadnja kitica pesmi „TOŽBA” se pravilno glasi;
Izgubil davno belo sem cvetico zastrupil z dvomom čisto sem veselje
zdaj nosim v srcu temne, bolne želje
in kličem spanja večnega kraljico.
Opr. urednik.
Nagle smrti je umrla v Villawoodu ga. URŠULA KRIVOGRAD
23 letni IVAN KLUN,
doma iz VAREJE pri Vremskem Britofu, se je smrtno ponesrečil v Penrithu sredini aprila t.l.
Mir in večni pokoj njunim dušam! Naše iskrene sožalje žalujočim!
Najnižji, brezkonkurenčni CENIK
za pošiljanje paketov preko Trsta v Jugoslavijo DR. JURE KOCE, G.P.O. Box 670, PERTH, W.A.
Moka, bela (00) najboljše
vrste ........................
Kava „Santos”, extra priraa
Kava „Minas” la	.........
Kakao, holandski	..........
Čokolada, navadna (za kuho)
Čokolada, mlečna ...............
Caj Ceylon, originalni .........
Poper, indijski	v	zrnu,
100 gr. .....................
Riz ..Splendor Brillato" .......
Testenine, bele,	makaroni
itd.  ........................
Zdrob, ameriški, beli...........
Sladkor kristalni ..............
Sladkor v kockah ...............
Olje, olivno ...................
Mast, svinjska .................
Mast v posodah po 17 kg. .. Surovo maslo (konzerva)
Sunka, kuhana v dozah .... lkg	1/9	Prekajena slanina, mesnata
„ 20/6 Ogrska salama ........................
„ 19/- Polenovka, norveška ..................
„ 15/-	Sardine v olju, 200 gr..........
„	15/6	Milo, pran,,,, 72% maščobe
,,	16/-	Milo, toaletno, 100 gr. kos
„ 28/- Krema za britje, velika ..............
Rozine, grške ..................
4/- Smokve, suhe ........................
„	3/3	Mleko v prahu ..................
Mleko v konzervi (660 gr.) „	3/3	Marmelada v konzervi 500
„	3/4	gr.	.......i................
„	2/3	Mandeljni, oluscesi ...............
„	2/9	Bonboni polnjeni la ............
„ 12/- Keksi, prvovrstni ....................
„ 7/6	Cimet v prahu 100 gr............
6/10/0 Vanila v strokih 1 kos .............
„ 24/- Nogavice Nylon, 1 par ................
kg 26/-lkg 14/-„ 26/-„ 11/-„	2/4
„	3/10
1/8 „	5/-
„ 6/-5/-11/-5/6
5/9 13/-„ 10/6 ..	9/-
„	3/-
„	1/3
11/-
PREVOZ
Franko prejemnikova losta
kg netto ................ £0.18.6
zadnja posta ■	4,50	1
Franko prejemnikova zelezniska postaja
do 30	kg	netto  ..............  £2	5
do 40	kg	netto ...............  £2	11
do 50	kg	netto ................ £2	l7
do
do 9 kg netto ..................... £1.03.0
do 18 kg netto .................... £1.15.0
Vreča bele moke najboljše vrste, 45 kg (v dvojni vreči), franko prejemnik £4.16.0, vključno takso (9/-) pa £5.5.0. Priporočam vam, da pošiljate domov zlasti moko, ker doma ne morejo kupiti bele moke ampak samo enotno. Vpoštevajte, da sem navedel cene, za količine v kilogramih in ne v funtih (1 lb.); tako se lahko prepričate, da so. moje cene najnižje.
Jamčim, za prvovrstno blago in najhitrejšo dostavo. Pošiljam po najnižjih cenah tehnične predmete kot šivalne stroje, radijske aparate, kolesa (bicikle) i.t.d. Ravno tako pošiljam direktno iz Londona domov najboljše angleško blago (tekstilije) in zdravila, ki so znatno cenejša kot tukaj."
ZASTOPNIK FIRME DR. J. KOCE, PERTH, W.A., ZA N.S.W. Za vsa naročila darilnih paketov iz N.S.W. potom firme Dr. J. Koce, Perth, W.A. se obrnite direktno na:
R. O L I P
c/o. G.P.O. Box 553, SYDNEY, N.S.W. ali
44 Victoria St., POTTS POINT, SYDNEY, N.SAV. kjer dobite tudi informacije in pomoč glede emigracijskih poslov, prošenj za poklice (Landing Permit), prošenj za državljanstvo, itd.
Želel bi se spoznati s slovens-1 kim dekletom ali vdovo v staro- | sti od 36 do 42 let. Star sem i 43 let. Pišite na uredništvo 1 Misli pod šifro: Trezen, varčen | in pošten.
iiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiHiiiMmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiik
REŠITEV VELIKONOČNE KRIŽANKE
Vodoravno: •
1) M afcada
13 in 27) Veselo veliko noč — in obilo pir-* hov
14) Tkal
15) Ete
16) Alagoas
20) Al
21) Narrabri 23)-Ob
32) Id
33) Lov
34) Ter
35) Ri
37) Never
38) Kos
40) žetev
41) Ra
42) Riad 44) Meji
46) če
47) II
48) Osvoboden
49) Ar
Navpično:
1) Met
2) Askalon
3) Seal
4) Allah
5) Do
6) Avion
7) Ul
8) Ris
9) AK
10) Noe
11) Ontario
12) Soc
17) A.A.
18) Srep
19) Nabrežje 22) Bahrein
24) Bolero
25) šiv
27) Ideal
28) Boris
29) Oko
30) It
31) Vreča
32) I.N.R.I. 36)Iver
38) Kdo
39) Smo 43) A.V.
45) Ed.
PRINČIČ Franc, ki je prišel iz Peruja, stanujoč v Old Guild-ford-u, Sydney išče g. Franca PERSOLJA, ki je tudi prišel iz Peruja, g. Oskar ZORZUT in g. PRINČIČ Avgusta. Naj se javijo na uredništvo Misli.
Dekle — 24 let stara — želi resnega spoznanja z dobrim slovenskim fantom od 26-30 let v svrho ženitve. Samo resni optanti. Foto se častno vrača. — Milena Velkavrh, 401 Rathdown St., CARLTON, Vic.
Pošteno slovensko dekle 19 let želi resnega spoznanja s poštenim in živahnim slovenskim fantom od 25-30 let in ki ima zanimanje za življenske stvari in ne samo za kozarec. Spoznanje v svrho ženitve; foto se častno vrača. — Marija Škrlj, 401 Rathdown St., CARLTON, Vic.
Verno dekle, živahna Slovenka* želi spoznanje v svrho ženitve z resnim a živahnim fantom od 25-30 let, če se ne zanima za kozarec samo. Ponudbe s sliko, ki se častno vrača. Sem stara 19 let. — Slavica Jelenič, c/o. 28a Mercer Rd., ARMA-DALE, S.E.3, Vic.
Printed by Publicity Press (1938) Pty. Ltd. 71-75 Regent St., Sydney, for the Publisher, Rev. R. Pivko, 66 Gordon Street, Paddington, N.SAV.