Plačllo. Nemški cssar Viljeaa je ponižan. Hotel je vojske, ker je želel za^ospoiovjiti nad celim sve tom in naičiti airadrsasn Slavane. Danes s« skriva kakor pr«^anjf«a zver lwr«z krone, bf«z armade, brez prijateljev v tujini. ZagreSil jo naSterilao zloCiaov ia opravifieno zahteva Ameriita^ da se ga jioš!je v prsgaaastvo na HadiCeve otoke, kamor so pošiljali največje zloCince ia roparje. ViJjum je krir, da je poginilo laa bojiSCih na Milijoae nedolžaik ijadi, da je na miHjone vdov in siret v najre^ji bedi, on je kriv, da so opnstoieai mnoni najiepših krajeT naSe domoTin«, posefeno solačna Soriska. Invalidi. vd»ve io sirote v HemCiji sa poslaH VUjtma nasledje odprto pismo: »Alisibil na tojišfiu, ko je bilo ob grojnenjo topov, ob potaaja pušk in pra3kaaju granat na stotiaoCe mož aa t^oj ckaz p^gnanih v aaročje smrti? — Aii si bil v zak>ph, ko so tam naši očetje, bratje in siaovi v mraza ia na dežja, poleti ia pozisni, podaeva in ponoči vsled tvoje volje gl^daii smrti v ©braz? — A!i si bil na morjju, ko je bilo na stetine Ijodi s tvcgim torpedom vrženih z ladij in so ae brez foiaoči potapljali? — Ali si ˇidel zgsrela mesta, zspaljeae vasi in opustošeao pelje? — Ali si videl mlaite ljuiske krvi, grmade trapd. tisoie pshabljenih teles? — Ali si slišal krik grsze ia obapa, stokaaje ia vzdihovanje ranjenih in umiraiočih? — Ali nisi slišai obupaib klicev ia joka rdov sirot, ali nisi sliš&l preklinjaaja. milijonov ljudi, zmrzleaih, lačaih ia obubožanib? Samo misel na gorje, ma gorje, na bolesti in strahote, ki si jih ti zakrivii, razgreva dušo, stiska srce in s solzaini zaliva oCi, v tebi pa ni niti trohice *Sasti in vesti. Nisi vredea življenja. Le pojdi in daj svoje telo Todaisi raparskim pticam, da beš vsaj »jjm za ažitek.« Tako sodi danea svet o Viljemn, nsjveCjem zleCinc«, kar jih je kedaj gledal svet NaS nekdanji ljudoraili eesar Karel je njegova žrtev. Viljem ga je tira* v nesrečno smer in ma ni ddvolil, da bi bodil sreja pota, p»t% aabru ia sprave. Karel je insel tudi siabe držarmke Imena. Stiirgkh, Tiaza, Bsrhtoid, Čeraia, Aadraši itd na.ni povejo dovolj. Vsi ti «0 tirali Karla v nesrečo. Stiirgkh in Tisz& sta te dobila sToje plačilo. Ia ie nekdo je dobil to, kar je zaslužil. Ptujski Štajerc je celih 20 let fiiril strap nemškutarstva med naš rod. A svojega namena ai dosegeL Dane^ ltži med mrtveci. Prenehal je izhajati. Papir, ki hju je pseostal, «o ajegovi lastniki ponadill SJov. Gospodarjo Nfiši protirniki so žrgmili. a Slovenci, Jagoslo »lavani smo ostali. Srobadai smu ....