X. letnik. V Gorici, dne 17. julija 1902. 29. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 11. «'* dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarijs štev. 7. I mmm ) 1 ^ _ — t si ji ■.«. J mn L ^ 11 i „ vero dornWsa _______________ .Vse Is ^2^- Naročnino in naznanila sprejo in a upravništvo v Gorici, Semeniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Iran Bajt v Gorici. Tiska „Narodna tiskarna“ (odgor. J. Marušič) v Gorici. . . . _ „ ^ Sji|i|iri'lillll l:lilll;lililllllllll!l;l l llll|i|i|ll lll,lilHlliNllllll:l:iilll:l;l!l'l!l:l:l ll llililil.| |i|;|i|'lilil;l:rii|;|!|i||;|i|;||;i,|,|.|i|i|i|i|;i;|;inai|i|!|i|;|i|i|iini|:|i|||i|i|i|:|:|:|;i;iilililililililililnmimillHllil lilllii:iHI UH III111IIIIIIIIIIIIIII lili I lil III lili Hilli 11IIUIIUIII lili 11 ■ ♦ .* , « * j'vy k • vi A im iiiiiiMiiiiiiiiiiiirliiiiiu ih lin n 1111 n i l \ ' vi ^.i.iiim.iiimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!|]|jiiini ijiiii iiiiiiiiiniiiDriirn m n, iMiuiMniiiiiiiuiiii:!:! mmiii i mn 11 mn m uh umu i i i j j ,i i■ 1111 im .ntin h m iji.iiiijuuuiiiinrriiiuiiuiiiniiiiiiniiiniiin.MiiiininiiiniiiiniiiiiinmiiniriuniiiiiiimilH.iaJi l, |s | Os* i gospodu, gospodu ANDREJU JORDAN-U goriškemu knezonadškofu. in metropolitu o priliki NjpgrmT-pffa posvečenja v Gorici, *• « a • ijj „ i HA O * dne 20. julija 1902. ladika novi, na prestol visoki Goriških knezov od B‘oga postavljen, V zvestobi se Ti klanjamo globoki In kličemo Ti iz srcit: pozdravljen! Pozdravljen v svoji novi, redki časti, Ki s Tabo k novemu nas delu drami, Pozdravljen, svetli knez, ki k novi rasti Proslave božje si proklil med nami! V visoki svoji in težavni službi, Ki spleta trnjev venec Ti dolžnosti, Vladar nam bodi, nam — udani družbi Vsikdar po svoji ukazuj modrosti. In našel srca boš k pokorščini pripravna, Za delo vneta vsa, za vse požrtvovavna, Udanost našel boš v duhovnikih podložnih, Udanost v svojih vernikih za delo složnih! Ko nas pri delu dohitč težave ln pod skrbij nam težo srce stoče, Da najti mu drugod ni polajšave, Tedaj nam bodi Ti, Presvetli — oče! Kot se roditelj nad otroci skloni, Da trdih bojev jim polajša dnove, Tako nam v borbah Ti pomoč nakloni In v nas hvaležne našel boš — sinove! 1 \i ¥ ¥ ¥ i (so) Ko se pa vere oglasi sovražnik, In treba je nam vsem za vero stati, Tedaj nam bodi vere prvi stražnik, In bori z nami se kot brat med brati! Poveljnik Ti, pokorni mi vojščaki, Ki bitke se ne plašijo nobene, Za sveto stvar vsikddr ob bitki vsaki Junake čudom v nas boš zrl jeklene. Naj v boju čela vroči pot zaliva, In hrbte krivi naj nam dela tovor, Prihodnjost lepša se za to razkriva, Ki zmage slavne Ti nakloni — lovor! 0 vladaj srečno, vladaj zmagovito V naš časni blagor in naš blagor večni, S Teboj korakaj zmaga ponosito, Da srečen Ti, mi s Tabo bili srečni! Vsa pota Tvoja, dela vsa dobrotno Nebo z višav naj svojih blagoslovi, Da v službi, ki jo služiš blagohotno, Le srečno poteko Ti žitja dnovi! In še enkrat: Pozdravljen naš vladika! To srčni glas je našega pozdrava; Ti slavnega prestola jasna dika, Ponosom flrimo Ti: slava, slava! K ! I I 6V« nIII 111:1.11II11III111H1111111111111111111111111111IIII111111IIIIIlil111IIIMililIIII11111111IIIIIMIIIIIIIJIi ill11MUIIII11MIMTII111111.111IIIliW.IHH.mUI11Ulili1111H11111.MUlUllitlIITMIIIIHHIII11111 llllllmll^_ TaSSSŠ niiiiii111111111 n 11111111111 h 1111111 ii 11 m 11 n 1111111 u 1111111111111« 11111111111111111111111111111111 n i n 111111111 iiiiiiiiiiiiuiiiiihiiiiiiiiIIUIIiiiiiiiiiiiiuhiiiiiiiiuiiiii minil iiiiiiimiiuiiiiiniimiiiim im i iiinm iniMiir^ Občni zbor „Katol. pol. društva v Bovcu“. V nedeljo, 6. t. m. je bil občni zbor „Kat. pol. društva v Bovcu", na katerem se je praznovala tudi petindvajsetletnica sv. očeta Leona XIII. Po krepkem pozdravu in nagovoru predsednika A. Šu le rja, v katerem se je spominjal zlasti žalostnega in ob jed-nem nesramnega nastopanja nekih naprednjakov dne 21. julija lanskega leta, je govoril Matija Ivančič s Srpenice o sv. Očetu. Njegov govor je bil poln navdušenja in iskrenosti. Prisrčno je govoril zlasti o velikem Leonu XIII. samem, katerega je imel priliko videti ob letošnjem romanju, in nam zelo pregledno in bujno razvil Njegovo neumorno in plodno delovanje v probujenje verskega življenja, posebno pa Njegovo delovanje v socialnem oziru. Leon XIII. pač zasluži po vsej pravici ime delavskega papeža, in po vseh svojih vrlinah, po svetosti, učenosti, ljubezni in skrbi za obč. blagor zasluži, da ga vsi spoštujemo, vsi ljubimo. Nato je tajnik č. g. J o s. Abram iz Trente poročal o društvenem delovanju, o prizadevanjih, uspehih in neuspehih. Od začetka junija lanskega leta, ko se je društvo ustanovilo, pa do zdaj, je društvo napravilo in razposlalo 16 prošenj in pritožb. Najznamenitejša je prošnja na poljedelsko ministerstvo, naj se s pomočjo vlade preustroji oziroma povzdigne mlekarstvo na Bovškem. V Bovcu se ustanovi centrala za bovški okraj. — Kasneje je društvo odposlalo novo prošnjo, kot nadaljevanje prve, v kateri se prosi, naj vlada z ozirom na slabo gmotno stanje bovškega okraja v povzdigo narodnega gospodarstva ustanovi kmetijsko zadrugo v Bovcu, kakor je bila predlagana od posebne komisije, se-stoječe iz zastopnikov poljed. minist., namestništva, dež. odbora in c. kr. kmet. družbe vže 1. 18721 — Poljed. min. se za ti dve prošnji zanimlje in upamo, da ju tudi v kratkem ugodni reši. Na peticijo, naj vlada preišče bovško gorovje v rudnem oziru, je odgovorilo min., da ima to nalogo rudniško ravnateljstvo v Rablju; za intenzivniše preiskovanje je za zdaj premajhen kredit dovoljen, a upati je tega v naprej. Radi nastave tudi slovenskih rudniških uradnikov v Rablju, kjer je nad polovico Ha1bvpow IUU1 v tem oziru po možnosti; dostavlja pa, da je samo 281 delavcev, ki ne umejo nemški. No, mi pa vemo za gotovo, da imajo slov. delavci polno sitnostij radi nemških uradnikov, in zlasti v važnih zadevah večkrat tudi za to škodo trpš. Nastava vsaj.par slov. uradnikov, ki pojdejo delavstvu na roke, je nujno potrebna in pravična stvar. Društvo pojasni razmere v Rablju. Zelo važno je tudi zdravniško pra-šanje rabeljskega rudnika. Radi pomanjkanja komunikacij, radi strmine do 1200 m. visokega Predela, radi zime i. dr„ ——— ,1' nepriličnostij jo delavcem na Bovškem zelo težavno v slučaju bolezni hoditi teden za tednom v Rabelj, da se zdravniško preiščejo in dobe podporo. Društvo je zalo naprosilo poljed. min., naj se odloči za vse delavce bovškega okraja razven Strmca in Predela bovškega zdravnika. Odgovor min. in kasneje na ponovno prošnjo tudi odgovor rudniškega ravnateljstva v Rablju se glasi, da se za posamne slučaje to dovoljuje, na splošno pa ne, ker ne dopušča štatut. V to svrho priredi društvo delavski shod 3. avg. v Logu, 17. avg. pa v Bovcu, ponovi prošnjo na min., jo opremi s podpisi čim vseh rudarjev ter naprosi v tem oziru premembe rudniškega šta tuta, ki je itak zastarel kakor rudniški zakon sam. Na prošnjo za podporo Bovšici pri Bovcu, ki je lani o povodni trpela veliko škode radi hudournikov, je min. zaukazalo gozdnemu ravnateljstvu v Beljaku, naj sestavi načrt uravnave, ta-mošnjih hudournikov. Delavci na erarski cesti so dobivali jedva 70—80 novcev dnine. Društvo se je obrnilo na notr. min., naj so plačuje delavcem vsaj toliko, kolikor plača bovški kmet svojim dninarjem za razmeroma lažje delo. No, povišalo se jim je nokaj, a še vse premalo. Ni baš lepo, da vlada zaostaja za kmeti 1 Po novem načrtu postave bi morali izgubiti v naprej vsi krošnjarji z naočniki svoj zaslužek. Zato je napravilo društvo prošnjo na drž. zbor, naj so pusti vsaj tem, kateri so se do zdaj pečali s to krošnjo, še nadaljna pravica, ker se jim drugače odvzame vsak zaslužek. Kakor smo čuli, je poročevalec z drugimi mnogimi za to, da se ugodi prošnji. Kako je bilo s peticijo na deželni zbor, naj se uvede za dež. zbor splošna, direktna in tajna volivna pravica, — naj se nadalje določijo v skupini trgov za volišča posamni trgi, a ne za vse vkup od povsod oddaljeni Tolmin, naši čita-telji že vedo: ponižni sluga napredne misli, „zagovornik“ slobode, dr. Tuma je takrat dejal, da je naše ljudstvo še preveč zabito 1 Važna in zel6 zanimiva je tudi zadeva glede živinskih sejmov v B o v c u I Kdor še ne ve, izvedi, da na celem Bovškem, torej v okraju, ki je v prvi vrsti živinorejski, ni niti jednega iži-J vinskega trga, razven jednega za kozla —. v Trenti 1 ...v,<*»iuv je slednjič pred Z letoma vendarle sklenilo bovško starešinstvo, da se ustanovita 2 sejma — ni pa sklenilo — kedaj! Zatč jo društvo že lani dne 21. julija, ko je Gabršček v Bovec prišel „sestavljat gospodarski program za Bovško11, sklenilo opozoriti slavno starešinstvo, naj 36 zgane. No, dotični odsek spi še danes, peticija društva leži nekje v prahu pozabljena, živinski trgi se vrše na papirju — v korist par sebičnežev in samo-goltnežev — v škodo ljudstva! Tak6-le je bovški „komando“ napreden — za svoj globoki žepi! Ljudstvo je radi tega od dne do dne bolj ogorčeno in sklenilo se je vno- LISTEK. _ V OM škoteta jiosječp. > bode naša nad-škofija t$#fixlojfodek posvečenja .^ovega nadpastirja v domači stolmcfc^Ker se hetto verno —ingnitmrilnn rujfi H* redke slovesnosti, hnfoirm v kratkih črticah opiffifiobred škofovskega posvečenja. a se novemu škofu podeli s trojnimi po->henljivimi znaki. Znak pastirske službe ^je škofovska pastirska palica, katero po- pri dež. hipotečnem zavodu, ki se ima ustanoviti. Pri tej točki se je unela daljša debata, v katero so posegli dr. Tuma, Luz-zatto, Verzegnassi, dr. Gregorčič. Dr. Tuma se protivi paviljonskemu sistemu ter govori proti usmiljenim sestram in usmiljenim bratom. On je za centralni zavod za 400.000 Kron. Odgovarjala mu sta dr. Luzzatto, in poročevalec dr. Verzegnassi. Dr. Faidutti je branil usmiljene sestre proti dr. Tumi. Govoril je zopet dr. Tuma, ki je svoj govor nadaljeval italijanski, izjavil je, da glasuje tudi za 950.000 Kron, samo odpravi naj se paviljonski sistem. Zanikal je tudi, da je poprej napadal usmiljene sestre. Proti svoti 950.000 Kron glasovali so slovenski poslanci. Vf« druge točke glede zgradbe norišnice so bile sprejete. Ker je pozno, deželni glavar zaključi sejo. Prihodnja seja je dne 17. t. m. Istrski. Deželnim odbornikom je izvoljen dr. Trinajstič, njegov namestnik je dr. Laginja: Posl. Kompare je stavil predlog, da se uvede vgoriškem osrednjem semenišču stolica za staroslovenski jezik. Bilo je več vprašanj na vlado. Dalmatinski. V dalmatinskem deželnem zboru predlagal je dne 8. t. m. posl. T r u m b i č, da sestavi dalmatinski deželni zbor posebno adreso kol odgovor na ces. patent, s katerim se je sklical ta deželni zbor. Za ta predlog so glasovali Hrvatje in Srbi, ugovarjal mu je Italijan Salvi. Poslanec Prodan je utemeljeval svoj predlog da se stara slovenščina uvede kot učni predmet na učiteljiščih in ljudskih šolah; tudi za ta predlog so glasovali Hrvatje in Srbi in je bil torej z veliko večino sprejet. Politični pregled. Nagodbena pogajanja se nadaljujejo na Dunaju. Upanje je, da se na-godba sklene in da se Ogri vsaj nekoliko udajo, ker uvidevajo edinost avstrijske zbornice ozir. nagodbe z Ogersko Preosnova v Rusiji. — Ruski car namerava uvesti dalekosežne preosnove na politiškem in gospodarskem polju, (far na in vnAin* ministrov odločno nasprotna vsaki novotariji, je pozval car zastopnike vseh stanov k sebi, da mu poročajo ~ — -1--5------ stavijo dejanjskem stanju razmer ter primerne nasvete. Novice. Konsekraclja prem. knezonadškofa prične v nedeljo ob 9. uri. Mesto mil. dr. Mahniča bode prisostoval novi tržaški škof mil. dr. Nagi. Imenovanja In odlikovanja. — Dosedanji gozdni svetnik Rudolf Thoma v Gmundenu imenovan je višjim gozdnim svetnikom in ravnateljem gozdne direkcije v Gorici. Prejšnji ravnatelj tega zavoda dvorni svetnik Miha Sta in i- večevalec blagoslovi in izroči novemu škofu. Znak mašniške službe je škofovski rstan, katerega blagoslovljenega posvečevalec novemu škofu natakne na prst. eniško službo pomenja evangeljska njiga, katero posvečevalec novo posvečenemu škofu stisne med roke. — Posvečevalec in škofa pomočnika objamejo novoposvečenca. tfciii^iAfldfHel^lpoljub miru v znamenje, da je postal njihov sobrat. Novi škof se 4opet povrne k svojemu altarju, in ondi nadaljuje daritev sv. maše s posvečevalcem vred, ki j opravlja pri svojem altarju. Pred darovanjem pa novi škof stopi preJjaltar p6|?330Vffl9ev ter mu darUjS dve sveči, dvaTruFa in dve posodici z vinom. Ta obred prav lepo predočuje, da se novo posvečeni škof z vsem kar poseduje, daruje cerkvi v službo, in da hoče svojim vernikom biti studenec razsvitljenja, po-življenja in pokrepčanja za večno »zveličanje. — Novi škof in škof posvečevalec skupaj pristopita k altarju posvečevalče-vemu infškupaj nadaljujeta daritev sv. maše. Oba imata le eno hostijo in v kelihu vina toliko, da obema zadostuje. Pri sv. obhajilu zavžije najpoprej posvečevalec sv. Rešnje Telo in izpije iz keliha en del sv. Rešnje Krvi; potem podeli obe-dve podobi novemu škofu. Novi škof jih sprejme stoje poleg posvečevalca. Skupno T ger dobil je pohodom umirovljenja kom-turni križec Franc Jožefovega reda. — gozdni svetnik Al. G o h a n z v Gorici je dobil vitežki križec Franc Jožefovega reda. Imenovanje. — Pravim učiteljem na gimnaziju v Trstu je imenovan č. g. g. dr. Ludvik C i k o v i č. Visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk je z odlokom dd. 21. jtfn. t. 1. št. 18673 naznanilo, da se bode v kratkem razglasilo v ministerijalnem zakoniku in ukazniku, da se sme »Cerkvena pesmarica za učence slov. ljudskih šol“ od Danilo Fajgelj-a rabili pri pevskem pouku na ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom ter da se bode zajedno opozorilo učiteljstvo omenjenih šol, da je izšla od te pesmarice tudi izdaja za organiste. Družba sv. Mohora je dosegla letos število 80.000 udov. To je pač najlepša prosiava petdesetletnega družbinega obstanka. Družba sama je obhajala petdesetletnico sč slovesno službo božjo, katero je daroval stolni prošt msgr. Einspieler. nKatoliško slovensko delavsko društvo v GorlcI“ je imelo v nedeljo v svojih prostorih izreden občni zbor. Na dnevnem redu je bila edina točka: Volitev dveh odbornikov mesto odsto-pivših 6. gg. dr. Jos. Pavlice in Jos. Ličana. Izvoljena sta enoglasno dr. Andrej Pavlica in dr. Franc Oblak. Društvenika Dagarin Blažiča predlagata, naj bi se vplačevanje po 80 vin. na mesec ustavilo in naj bi vsi udje plačevali po 40 vin. Sprejeto. Onim udom, kateri so plačevali po 80 vin. pa niso prejeli že nobene podpore, zaraču-nilo se bo to, kar so več plačevali, za prihodnje mesece. DruStvenik Bernik predlaga, naj bi se društvo z ozirom na blagi namen, ki ga ima, obrnilo do raznih dobrotnikov za pomoč. Občni zbor je dalje sklenil, da si društvo oskrbi v najkrajšem času Bvojo zastavo. Zborovanje se je završilo v navdušenim živio-klicem na sv. Očeta Leona XIII., na novega kneza in nadškofa ter presvetlega cesarja. Za zastavo „kat. slov. delavsk. društva*1 so darovali: C. g. dr. Andrej Pavlica 2 K, Leopold Lisjak 72 v, Lo-višček Janez 8 K, Dugar Luka 1 K, Žnidarčič Ivan 40 v, N. N. 1 K, Peter Kre-belj 8 K, Šinigoj Anton 1 K, Klančič Jože 1 K, Medvešček Jože 1 K, Blažiča Ivan 1 K, Vovk Anton 1 K, Pavlin Franc 1 K. Društvo „AlojzUeviščeu je imelo svoj redni občni zbor dne 10. t. m. — Podpreds. g. Fr. Setničar pozdravi navzoče društvenike in jim naznani, da se je predsednik g. dr. Jož. Pavlica odpovedal predsedništvu in odborništvu, ker je resno bolan, in so mu zdravniki ukazali, naj pusti vsako skrb in delo, ako si hoče ohraniti življenje. Nato poroča g. dr. Andr. Pavlica o versko-nravni vzgoji gojencev in se jako pohvalno izrazi o njihovem nravnem obnašanju v preteklem letu. sv. obhajilo pomenja, da.kakor škof posvečevalec novo posvečencu deli od enega in istega posvečenega kruim in vina, mu v moči tega presvetega Zedinjenja deli ^l^sPfrooč in oblast. Slupno obhajilo 4»Bftamu]Vfudi edinost med Škofi vesoljnega sveta. Sv. maša se nadaljuje do blagoslova. Po blagoslovu škof posvečevalec blagoslovi infulo ali škofovsko kapo, ki jo potem novemu škofu postavi na glavo, in rokavice, ki mu jih natakne na roko. Infula je znamenje duhovnega vojvodstva škofovega, ki mora svoje < vernike voditi v boju zoper sovražnike Zveličanja. Nato posade novega škofa na ško-ovsk, sedež (vstoličenje), in podložna duhovščina mu pogublja roko v znamenje Vdanosti in pokorščine. S tem obredom novi škof slovesno nastopi posest cerkve ki mu je v skrb izročena. Skof posvečevalec zapoje zahvalno pesem. Med pevanjem gre novi škof do cerkvi, da se vernemu ljudstvu pokaže kot novi pastir in podeli, .prvikrat almmaon škofovskiblagoslov. H koncu stopi novi škof na TTstovo stran altarja, (šeNj^rn* proti škofu posvečevalcu^ie mu trikrat prikloni in tfiirat, z vedno bolj pozdig-njeutm glasom zapoje: „Na mnogaletau. S to zahvalo je obred posvečenjit končan. Podpreds.-voditelj poroča o šolskih vspehih. Gojencev je bilo začetkom šolskega leta 50, koncem leta pa 43. V I. polletju sta bila z odliko prvošolec Jan. Lenar iz Podbrda in na c. kr. pripr. Jož. Lovrenčič iz Kreda; padlo jih je 4. VII. polletju so z odliko: Rudolf Hrobat iz Dobravelj, drugošolec, in na c. kr. pripravnici: Jož. Lovrenčič, Št. Podbršček iz Deskel in Al. Rebek iz Ozeljana; padel je samo eden, eden ima ponavljavni izpit. — Zdravstveno stanje je bilo letos jako ugodno, le kakih petkrat smo potrebovali zdravniške pomoči, katero je tudi letos blagodušno in brezplačno ska-zoval bolnim gojencem gosp. dr. Andr. Lisjak. Hvala mu I Gojenci so si vtrjevali zdravje s telovadenjem, kopanjem in daljšimi sprehodi. Izlet 1. maja so napravili peš čez Brda v Kormin. Pomnožila se je dijaška knjižnica z zabavnim in poučnim berilom. Nekteri gojenci so se poučevali’ v petju in svi-ranju na razna godala. Priredili so dve veselici s petjem, sviranjem in z igro-kazi, ki so se vrlo obnesli. O gmotnem stanju poroča podpreds.-blagajnik, da je bilo v preteki, šolsk. letu dohodkov...........12.141-23 K stroškov ......................H.918'58 „ preostanek . . . 222 66 „ Med dohodki je 5.681 K 32 h kot plačilo gojencev, 2612 K 37 h kot darila in volila duhovnikov, 372 K 39 h kot darila posvetnih dobrotnikov, 964 kot darilo slavnega deželnega odbora, občin in javnih zastopov. O stroških bo morda zanimalo, da se je izdalo za hrano in kurjavo 7120 K 86 h, za hišni inventar 779 K 41 h. Za hišo in vrt 914 K 32 h, za plače čč. sester, prefekta, hlapca in dekle 854 K. ,,Montu di pietžiH se je vrnilo 1600 K, kar je bilo mogoče le s tem, da se je porabila zapuščina preč. g. Ant. Gregorčiča. Ako mu ostanejo dosedanji dobrotniki zvesti, sme zreti zavod mirno v bodočnost. Stroški so se znižali, odkar je prešel zavod glede gospodinjstva v roke usmiljenkam. Srčna hvala vsem dobrotnikom! — Prepričani bodite, da se bo storilo za gojence vse, kolikor je po razmerah mogoče. Da je zavod letoB kljub manjšim dohodkom in stroSkom v vseh ozirih napredoval, je zasluga „dobre gospodinje, ki tri vogle podpira", t. j. čč. sester usmiljenk. Bog jim stotero povrni trud in skrb I Pri drugi točki dnevnega reda se sprejme predlog gosp. dr. And. Pavlice: Občni zbor nalaga odboru, da strogo izvršuje nadzorstvo zavoda, in če bi tega ne mogel zadostno izvrševati, da po potrebi skrči število gojencev. Deputacija odborova, ki se je bila poklonila novemu knezonadškofu Msgr. Jordan-u, poroča, da jo je Prevzvišeni zagotovil Svoje naklonjenosti in podpore. Nazadnje je občni zbor izvolil nov odbor, ki je tako-le sestavljen: Preč. g. Jan. Kokošar, predsednik, č. g. Fr. Setničar, podpredsednik in blagajnik, preč. g. Jož. Ličan, duhovni prefekt. Odborniki so: preč. g. Jož. Pavletič, preč. g. Jan. Kolavčič, preč. g. Ant. Berlot in preč. g. Jož. Golob. V „Alojzijevišče“ sprejelo se bo tudi letos kakih 15 novih gojencev. — Prošnjo za sprejem treba poslati „od-boru Alojzijevišča11 vsaj do 20. avgusta. Prošnji se morit priložiti: krstni list, spričevalo o cepljenju kozic (ali pa zdravniško spričevalo) in zapečateno priporočilno pismo domačega dušnega pastirja. Učenci, ki hočejo biti sprejeti, morajo biti iz goriške nadškofije, biti lepega obnašanja, imeti sposobnost za učenje in nagnenje za duhovski stan, biti sposobni vstopiti vsaj v III. razr. na c. kr. vadnici in biti stari vsaj 9 let, pa tudi ne smejo prekoračiti one starosti, ki bi zaradi vojaškega nabora otežila njih sprejem v malo semenišče. Za „AlojzijeviščeM so darovali: preč. g. Ant. Jug JO K, preč. g. Filip Abram 6 K, J. T. 10 K, gospa Ana Wa-gentrutz 10 K, g. Ferd. Makuc 4 K. Bog stotero povrni 1 Zrelostni izpit na tukajšnji c. kr. gimnaziji. — V torek so se dovršili zrelostni izpiti na tuk. c. kr. drž. gimnaziji. Napravili so izpit in sicer z odliko: Avgust De Fiori iz Gorice, Ivan vit. Degrazia iz Gradca in Viljem pl. Engerth iz Maribora. i Z dobrim vspehom so napravili zrelostni izpit in sicer: Pavel Augscheller iz Gorice, Jože B o s c h i n iz Brume, Hugon C h i u r 1 o iz Gorice, Benedikt Driuss iz Kormina, Janez Favetti iz Skrilj, Rudigier pl. Franzoni iz Medeje, Anton Grusovin iz Gorice, Oton Knittl iz Beljaka, Anton Medveš iz Livka, Peter Medvešček iz Gorice, Valentin P a s c o I i iz Muscoli, Karol Pirjevec iz Gorice, Franc Pavši č iz Gorice, Jožef Rojec iz Sovodenj, Evgen Simzig iz Gorice, Valter Venier iz Ajela. 6 od njih ni prestalo izpita iz jednega predmeta in dovolil se jim je ponavljalni izpit po počitnicah. Štrnjk v ililurijanski tiskarni je nastal, ker je vodstvo tiskarne odpustilo stavca Juga. „Eco“ radi tega ni izšla. Stvar še ni poravnana. • Pekovski pomočniki v Gorici so se sč svojimi gospodarji pogodili tako, da se jih ne more siliti, nositi kruh po hišah, ter da je najnižja plača 16 kron. Svoji zahtevi po nedeljskem počitku so se odrekli proti odškodnini dveh kron. Vodo za pse! — Tukajšnji magistrat zaukazuje da morajo vsi lastniki prodajalnic in drugih obrtnih podjetij imeti pred vrati posodo napolnjeno z vodo, da si ž njo mimogredoči psi lahko gasijo žejo. Magistrat preti z globo onim, ki ne bi slušali tega ukaza. Na c. kr. pripravnici za učite-Jjišča v Podgori pri Gorici bode sklep šolskega leta 1901/2 dnč 15. julija. Prihodnje šolsko leto prične dn6 16. septembra. V ta zavod se sprejema krepke in zdrave dečke, ki se žel6 posvetiti učiteljskemu stanu, so dosegli 14.to leto svoje starosti in dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo in take, ki so obiskovali kak razred — srednjih šol. Čas pripravljanja za vstop na učiteljišča traja pri vgodnih razmerah eno leto. Pridni, pa revni učenci dob6 konec šolskega leta državno podporo. Podrobnosti gledš vsprejema v ta zavod se pravočasno objavi. Štrajk delavcev na Vipavski že* leznlci. — Sedaj se delavci na Vipavski železnici bavijo največ s tem, da nakladajo gramoz, ki se razvaža na razne kraje za obsipanje tira. Ti delavci delajo od 5. ure zjutraj do opoludne in pop. od 2—7. Za to delo dobivali bo dozdaj K 2 10—2 20. Ker se jim je zdel delavni čas predolg a plača prenizka, začeli bo pretekli teden štrajkati in so zahtevali da se delo Bkrajša za dve uri, plača pa zviša za 1‘20 K. Podjetniki se pa niso hoteli glede časa prav nič podati, glede plače pa so sklenili iste povišati od SMO—220 K na 2'80—2 90 K. Delavci iz začetka b temi pogoji niso bili zadovoljni, a ker podjetniki niso hoteli dati več, so konečno vendar prijeli za delo in s tem je štrajk končan. Poselske knjižice. — Nekatera oblastva še vedno kolekujejo poselske knjižice. Poselske knjižice, kakor tudi vse uloge in spisi v poselskih zadevah so v smislu postave 13. junija 1896. drž. zak. št. 96. k o 1 e k a p r o s t e.] »Kmetijsko društvo v Št. Petru11 pri Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, bode imelo svoj redni občni zbor dne 3. avgusta t. 1. ob 4 in pol uri popoludne v društvenih prostorih. V slučaju, da bi bil občni zbor radi premalega števila udeležencev nesklepčen, skliče se isti ob 5. uri istega dne ter se bode sklepalo ne oziraje se na število glasov. Živila napredna! — Gred6 po pesti ne daleč od braniškega mosta pridirja mi nasproti voz z mladimi gospodarji in mladeniči. Ko se srečamo zavpijejo vsi: „Živila napredna ! Živila napredna !“ — Vprašam v bližnji vasi, kaj so in kam se peljejo ti mladi ljudje. In moder poštenjak mi odgovori: „Ti bodo kmalu ob vse, ne delajo več nič, njih veselje največje je, popivati od občine do občine in dražiti ljudij. Se ne brigajo več ne za družino ne za delo. V vsem gredo le nazaj, in vendar vpijejo vedno le: Naprej, naprej! Živela napredna!14 Prijatelji! Ne vem kam pridemo! Iz Štjaka se nam piše t dne 14. t. m., da se je vršila volitev v starešinstvo. katero so bili maloštevilni liberalci razveljavili, dne 10. in 11. t. m., tako sijajno, da se niso upali liberalci niti poleg priti; vsi mo^je so izvoljenci kat.-narodne stranke. Zastonj so agitovali liberalni stiskovci, narod je govoril in dovolj je. — Komisar pri volitvi je bil vitez Vintschgau, mož sicer nemški Tirolec, ki pa govori dobro slovenščino. Čast takemu uradniku! Z Anhovega nam piše posestnik, da imajo dolinci ob desnem bregu tako slabe ceste, da se jih Bog usmili. Cesta med Kanalom in plavskim mostom daje že do cela zanemarjena, tako da se brez nevarnosti življenja voziti ne more. Pred leti, za časa volitev, jim je znani gospod na levem bregu obljubljal, da bode v prvi vrsti skrbel za cesto na desnem bregu. A obljubiti in storiti je malo preveč. Zato dolinci ob desnem bregu poživljajo cestni odbor in sedanjega načelnika, da prično z neobhodno potrebnim popravljanjem ceste od Kanala do plavskega mosta. Od Sv. Lucije se tožijo radi pismonoše, ki ima menda celo zalogo raznih priimkov na prodaj. Dopisnik toži, da je to sicer napredek, a žalosten. Upamo, da poklicani pouče pismonošo kako sa ima obnašati. Iz Cerkna. — Na večer goda sv. Cirila in Metoda se je tudi pri nas dvigal -Kres in so švigali umetalni ognji na prijaznem Gradišču v čast tema dvema slov. apostoloma in v znamenje, da še gori v naših srcih luč sv. vere, kojo sta prižigala in pa ljubezen do besede materine, kojo sta gojila sv. brata. Le tako naprej združeno in d o-sledno pod to dvojao zastavo, in kmalu bo zavladala jedinost med nami in po celem Slovenskem! Po Krasu je huda suša. Vse trpi, zlasti krompir, fižol in trava. Zarod je večinoma lep; td in tam je mnogo odpadlo, zlasti fragole (Izabele). Škropljenje trt! — Za drugo škropljenje treba raztopiti v 100 1. vode 1 kg. galice. Za tretje in četrto škropljenje zadostuje polovica galice, to je Ya kg. za 100 1. raztopine. Na delo! Kopersko učiteljišče razdeljeno. — V isterskem deželnem zboru je vladni zastopnik podal važno izjavo, da se vlada resno [bavi z razdelitvijo učiteljišča v Kopru v italijansko in slovansko, katera razdelitev da je že načeloma sklenjena. Stolp sv. Marka v Benetkah se je podrl. — Vpondejjek dopoludne seje podrl v Benetkah Btolp sloveče katedrale bv. Marka. Stolp je bil že v dokaj slabem stanju in se je tudi pričakovalo da prej ali slej nastopi katastrofa. Zaradi tega so bo že prej v obližju cerkve izpraznile prodajalne in se odstranili prebivalci, prostor pa so zastražiti. Vkljub temu pn, da je bila nevarnost neizogibna in je bilo prepovedano zvoniti, so še malo ur prej zvonili v stolpu. Ob 10. uri pa se je zrušil ogromni stolp in padel s silnim hrupom na trg sv. Marka. Katastrofa je provzročila veliko strahu mej prebivalstvom. Zvonik je bil zidan okoli leta 880 po drugih poročilih leta 910 pod Dožem Pietro Tribuno. Nesreče ni bilo nobene. Najlepša kavarna na celem sveta je v Budapešti na Ogerskem. Stane čez en miljon goldinarjev ali čez 2 milijona kron! Lepote, krasote in dragocenosti ni mogoče popisati. Največji hotel na svetu je pa v Ameriki v mestu New-York. Ima dvajset nadstropij in stane 60 miljonov kron. Je največji in najkrasnejši celega sveta. Slama oslepil«! — Na Dunaji gledal je fantič imenitne družine mlatiče, ki so žito mlatili. Slučaj je hotel, da pade nekaj siame nanj. Bilka slame ga je tedaj zadela v oko in ubogi otrok je čisto oslepil. Volitve v Italiji izpadajo večinoma na strani katoličanov proti demokratom. Ljudstvo odpira oči in spreviduje nemogoče namene socijaliBtov. Brez Boga, brez nobene vlade in nobene vere svet ne more obstati. Stariši, pozor! — 2.junija 1.1878. streljal je neki Nobiling na nemškega cesarja. In kaj je rekel pri obravnavi? „Če sem bil drugače vzgojen, nisem bil prišel nikoli na to delo“. — Stariši ! V vaših rokah je prihodnjost sinov. Čuvajte dobro, zlasti na občevanje sd svetom! To je straSno! — Škoda na ponesrečenem otoku Martinik znaša 260 milijonov frankov ;, mesto St. Pierre bo podrtija. Sploh vtegne se pogrezniti t morje col otok. Strašna kazen božja! — V listu „L’Eco d’ Italia“ iz Genovo od 7. junija bere se sledeče: ,.Pri nas zgodilo se je nekaj strašnega, kar se sicer godi ne redko, kakor bi kdo mislil. Poročajo nam priče, ki so videle z lastnimi očmi. Blizu cerkve sv. Teodora, ko so ravno ljudje šli iz cerkve po dokončani službi božji, prigodilo se je nekaj, kar je pretreslo vse pričujoče ljudi. Pri cerkvenih vratih postavi se mož, kateremu se je že na zunanjosti videlo, da ni rad hodil v cerkev in mu tudi ni ugajalo, da so drugi hodili. Kar začne mahati z rokami in vpili nad ljudmi, ki so iz cerkve hodili! Ne zadosti! Začel je preklinjati Boga, Sv. R. Telo in Devico Marijo na strašne načine. Delal je kakor da bi bil obseden ali znorjen. Verni, vsi prestrašeni nad grozovito kletvino, si ne upajo zinili besedo in gredč memo, umikaje se na desno in levo. Kar naenkrat pa mož vtihne, strašno zbledi in se ves spremeni v obličju: zvrne se na tla kakor zadet od božje strele. Ljudje priskočijo, ga stresajo, toda bilo je zastonj. Bil je mrzel. Bog je pokazal, da je živ, v svarilo vsem grdim preklinjevalcom ! dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, največje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni-kov (modercev), solčnikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. PripoFOčevalno najbolje kupova-Iišče za g. šivilje in kFojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno. 0000040000« Krojaška mojstra Čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodnijiK izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa ppipFOste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. Lekarna drislofoliilli v Girici Prave in edine žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih j dvakrat na dan' po jedno žličico (Varstvena znamka) p0pjje. — Okrepi helodec, storč, da tsgine v kratkem času omotica in 6i-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da llovek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CR1STOFOL.ETTI t Satarcto ii vinarsko inftvo za J3rda v (gorici Prodaj ji naravne in prstne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. ■■€>-________________________ Viktor Toffoli v Gorici, via Teatro št. 580 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Corfti ... kr. 56 Bari ... „60 Lucca ... „70 Nizza • . . „80 Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ 48 Naznanilo. Podpisanec večletni hotelier v Pulju, naznanjam sl. občinstvu, da sem otvoril svojo, po najnovejših zahtevah urejeno in o-premljeno kavarno „Central“ na Travniku. V njej bo p. n. gg. gostom na razpolago poleg treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Zago-tavljaje najskrbnejšo postrežbo v vsakem obziru, prosim blagohotne podpore z obiskovanjem ter se beležim z vsem spoštovanjem udani Filip pečenko. P. S. Ako kdo izmed gospodov ni prejel naznanila, katera sem razpošiljal te dni, prosim da mi blagohotno oprosti. : 1 T ■v/ -»-v I Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semeniški ulici h. štv. 1. (v lastni hiši.) Podpisani posestnik prodaja črno in belo vino po naj nižjih cenah hi od 20 K naprej. Postrežba točna ob vsakem času. Kdor želi, pripelje se mu naročeno vino | tudi na dom. — K obilni j naročitvi priporoča se s spoštovanjem Josip Toroš, Via Ponte Isonzo št. 0. jj)*r Prosiva ‘ * zahtevati listke! p! © i j rt i fH rt rt' o1 rt' o! p o< H, Naj večja trgovina z železjcm Koniedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, žeiezje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. Pocinkana Osica aa vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. N , hj 0 1 N O i 4 ,M P o ; ; . ri *■ ►i o 'P ,0 p ' fo 1 m , 4 to 'po ffl H , Prosiva zahtevati listke! jfriton jFon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. ******** NMii trma za živino KOKOVA ZMES katera se sedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od prof. dr. Pott-a v Monakovem (Bavarsko). Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu Josipu Komelu, ulica proti Soškemu mostu št. 67 (prej K. Sirk) iu podružnici v Stolni ulici št. 4. Uzorct z navodili se razpošiljajo brezplačno. ******* 3 Teodor Slabanja, srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je v ulici sv. Antona št. 1 pred kratkim odprl kleparsko delavnico. Ima zalogo pohišne in vrtne posode itd. Sprejema v to stroko spadajoče delo tudi na deželi pod jako ugodnimi pogoji. Se priporoča p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila udani Karol Cufer, kleparski mojster. v Cebelno aiiaXa kilg. po 490 K ■voščene sveče Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Mčd pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem j J£opaČ svečar v Gorici, ulica sv. Antona *** ***** SSK Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga" Gorica — Gosposka ulica štev. 7 — Gorica Priporoča se v to stroko »padajoče kakovoatrblaga za «e letno dobo, kakor: volne, perkftl, satin, batist, unima no vsaki Volile de Lanle, Temiis, Oksford, piquč luknjasti Mozk1 ““J"1} P° B ceni v veliki Izberi. Nadalje Ima bogato zalogo iatna blaga za mobilje, platna, Clilffona, ruskega platna, K“«lPP“v®fa .?la