OBISK IZ VRNJAEKE BANJE Bratske vezi med občinama Vrnjačka Banja in Velenje imajo korenine že iz leta 1941, ko je moralo precej naših ljudi v pregnanstvo v Srbijo. Zadnje čase pa se te vezi med obema občinama še posebej utrjujejo. Na našem občinskem prazniku je bila posebna delegacija iz Vrnjačke Ba- 19. november 1971 — Leto VII. 19 (150) — Cena 0,30 din — Poštnina plačana v gotovini | nie> ki je bila me d drugim tudi na osrednji proslavi v Velenju in je k novo odkritemu spomeniku NOB položila venec. Za tem sta bila na občinskem praznovanju v Vrnjački Banji politični sekretar komiteja občinske konference ZK Franc Ko-run in sekretar izvršnega odbora SZDL Jože Veber. Pred dnevi pa so se v Velenju mudili predstavniki SZDL iz Vrnjačke Banje. Pred tem so bili na nekaj dnevnem obisku v Ormožu, ker občina Vrnjačka Banja tudi s to slovensko občino vzdržuje bratske vezi. V Velenju so si gostje ogledali več kulturnih in drugih zanimivosti in bili tudi v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Posebno navdušeni so bili nad lepo urejeno novo vzgojno varstveno ustanovo v Velenju. Seja občinske konference SZDL V četrtek, 4. novembra je bila seja občinske konference Socialistične zveze. Sejo je vodil predsednik Martin Primožič. Samoupravno kreiranje telesne kulture Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava in sklepanje o formiranju interesne skupnosti za telesno kulturo v občini Velenje. Člani konference so menili, da je sedanji sklad za društveno dejavnost omogočil stalnejšo obliko zbiranja in razdeljevanja sredstev društvom in organizacijam. Upravni odbor sklada pa ni mogel vplivati na politiko društvene dejavnosti, zlasti ne na kvaliteto in množičnost. Telesna kultura je iz sklada že sedaj dobila 60 odstotkov vseh sredstev in 15 odstotkov za vzdrževanje objektov. Zadelj tega so se na konferenci SZDL zavzeli za formiranje interesne skup- nosti za telesno kulturo v velenjski občini. Dejali so, da bodo vsi, ki so zainteresirani za telesno kulturo, lahko s pomočjo te samoupravne institucije drugače pristopali h kreiranju politike telesne kulture v občini. Zato so sklenili, da izvršni odbor SZDL, predsedstvo ZM in upravni odbor občinske zveze za telesno kulturo predlagajo iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti za telesno kulturo v naši občini. Konferenca predlaga skupščini občine Velenje, da ustanovi temeljno skupnost, razpravlja o srednjeročnem (Dalje na 3. strani) Jelen član republiške konference SZDLS Na zadnji seji občinske konference SZDL Velenje so izmed treh predlaganih kandidatov izvolili v republiško konferenco Vili j a Jelena, dipl. str. inž. iz rudnika lignita. Jelen je član občinske konference SZDL in član izvršnega odbora. Aktiven pa je tudi v Zvezi mladine in je član republiške konference ter predsednik mladinske organizacije v rudniku. SE LETOS PRVI KILOVATI Še dober mesec in v novi šoštanj ski elektrarni bodo proizvedli prve kilovatne ure električne energije • Zdaj preizkušajo že posamezne naprave. Direktor elektrarne Ciril Mislej, dipl. inž., nas je seznanil, da bo elektrarna šoštanj III pričela obratovati ob koncu leta. Transportne in druge naprave že preizkušajo, v sklepni fazi pa so tudi montažna dela. Nova šoštanjska elektrarna bo imela zmogljivost 275 megavatov, kar je dvakrat več kot imata oba sedanja elektrarniška obrata. V Šoštanju so graditelji sicer računali, da bodo elektrarno šoštanj III zgradili nekaj mesecev pred rokom, vendar jim to ni uspelo. Nastale so težave in zakasnitve pri do bavah betonskega železa: cementa in tudi dela opreme. Ko so pričeli spomladi leta 1969 graditi elektrarno šoštanj III so računali, da bo ta najmočnejši turboagregat v Sloveniji veljal okrog 450 milijonov dinarjev. Zdaj pa se bo naložba nekoliko podražila. Vmes so prišle nenapovedane stvari — devalvacija dinarja, večje carine in tudi višje cene gradbenemu materialu in storitvam. Tako bo elektrarna šoštanj III v resnici veljala blizu 620 milijonov dinarjev. ZAPIS S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS POROČILA IN OCENA PRIPRAVLJENOSTI SLO Prejšnji četrtek je bila 8. redna seja občinske konference ZKS Velenje. To je bila zadnja seja občinske konference v sedanji sestavi, zato so konferenca in njeni organi podali poročila o svojem delu. Zdaj potekajo namreč že volilne konference v aktivih, oddelkih in organizacijah ZK, na katerih bodo izvolili približno polovico novih članov občinske konference. Iz poročil konference in komiteja ter njenih komisij povzemamo najpomembnejše. Vprašanja našega gospodarskega sistema, samoupravnih odnosov, ustavna vprašanja ter spremembe političnega življenja ter še nekatera druga, predstav- ljajo tista področja delovanja Zveze komunistov, ki dajejo osnovo za naše delo in življenje v prihodnje. Prav zato se je občinska konferenca ZKS Velenje in njeni organi pri svojem delu predvsem angažirali pri razreševanju najaktualnejših ekonomsko političnih problemov pri nas. Prav tem vprašanjem so posvetili kar štiri seje, vsa gospodarska gibanja pa so spremljali še komite in komisija za družbenoekonom- OSKI SMEH VSEGA SVETA V Velenju so sprejeli predlog, ki so ga oblikovali v Beogradu, da bi v tem mladem mestu ob bregovih Pake zgradili mednarodno otroško vas. še več. V Velenju so se že večkrat sestali in pripravili podrobnejši program, tako glede financiranja, kakor tudi lokacije in oblike objekta. Za zdaj so to le še osnovni načrti, ki so pač potrebni, da dobi vsaka stvar dokončno podobo. Velenj-čani menijo, da ima njihovo mesto vse pogoje za zgraditev mednarodne o-troške vasi. Njihove ideje v celoti podpirajo tudi drugje — ljudje iz republike in zveze, katerih nalo- ga je, da drugo leto pripravijo vse potrebno za srečanje otrok iz najmanj 16 držav sveta. Zadnje takšno srečanje otrok različnih narodnosti je bilo v ZDA. Tam so tudi izbrali Jugoslavijo, kjer se bodo prihodnje leto spet zbrali o-troci vsega sveta. Kot smo že konkretneje zapisali, bo ska vprašanja in drugi organi. Skratka, 17. seja CK ZKJ in 20. seja CK ZKS sla s svojimi stališči in zahtevami potrdili programirano usmerjenost delovanj, velenjski komunisti so v njih dobili potrditev za delo. Občinska konferenca ZKS Velenje je za najpomembnejšo politično nalogo ZK sprejela realizacijo srednjeročnega razvojnega programa naše občine. Program, (Dalje na 3. strani) srečanje pri nas, v Velenju. Ko se je pred nedavnim mudil v Velenju generalni sektretar federacije mednarodnih otroških vasi g. Matthews iz Velike Britanije, je povedal, da ima Velenje idealne pogoje za mednarodno srečanje o-trok. Strinjal se je, da zgradijo mednarodno otroško vas v Velenju. V bistvu je bil prvotni predlog tak, da bi se otroci srečali prihodnje leto v Velenju, za kar bi uporabili dijaški dom ali kakšno šolo, ki v počitnicah nista zasedeni. V Velenju pa so bili drugačnega mnenja. Dejali so: če bomo poskrbeli za enkratno srečanje, zakaj ne bi zgradili novo otroško vas, ki bo otrokom vedno na voljo. Sicer pa je Slovenija še edina republika, ki nima o- (Dalje na 3. strani) Utihnili so zvoki Vargove violine Bil je še mlad, komaj 31 let mu je bilo. Usoda pa mu ni naklonila daljšega življenja... Djula V ar ga je prišel v Velenje pred sedmimi leti. Od takrat dalje smo poslušali v nočnih urah ubrane zvoke njegove violine. Igral je neumorno, vse do jutranjih ur. »Dokler hočejo gosti poslušati,« je dejal. In strune Djulove violine so se spet napele ter zaigrale zvoke čardaša ali dunajskega valčka. Violinist Var-ga pa ;e bil vsestranski, Ni bilo melodije, da je ne bi iztisnil iz svoje zveneče violine. Tragično in prezgodaj je umrl. Njegovo srce, polno ljubezni do glasbe, je klonilo zaradi dobljenih poškodb. V hotelskem kvintetu bratov »Rac« pa je o-stala praznina, ki jo ne bodo zlahka nadoknadili. Kajti, utihnili so zvoki Vargove violine... Vabimo starše Vzgojno varstveni zavod šoštanj obvešča vse starše, katerih otrok v tem letu nismo mogli sprejeti v varstvo in vse tiste, ki bi še radi vpisali predšolske otroke v tem in prihodnjem letu za dopoldansko in popoldansko varstvo, da se javijo v zavodu. Na ta način želimo ugotoviti, kakšne so potrebe predšolskega varstva v Šoštanju in njegovi okolici. Delovna skupnost vzgojno varstvenega zavoda šoštanj DELAVSKA UNIVERZA VELENJE podaljšuje vpis v v delovodsko šolo za ELEKTRO STROKO do 15. dccembra 1971. Pogoji za sprejem: 1. končana poklicna šola in kvalifikacija c-lektro stroke 2. triletna delovna doba. Informacijo dobite v upravi delavske univerze, Velenje, Titov trg št. 2 ali po telefonu 85153. AVTOMOTO DRUŠTVO »ŠALEŠKA DOLINA« VELENJE prireja 23. novembra 1971 ob 17. uri v prostorih velenjske gimnazije teoretični del tečaja za voznike motornih vozil A in 13 kategorije S prijavami pohitite, ker je število prijavljen-cev omejeno. Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 18. ure v pisarni AMD Velenje, Celjska cesta 4. ŠALEŠKA FOLKLORNA SKUPINA NA DELU Letos junija se je na željo in pobudo prebivalcev Šaleške doline, začela akcija za ustanovitev Folklorne skupine, z namenom, da da spoznava, ohranja in širi jugoslovanske, predvsem pa slovenske ljudske običaje. Do začetka septembra je bilo vpisanih že takšno število mladih, da je skupina lahko začela z delom. 20. oktobra je na svojem občnem zboru izvolila odbor, sprejela pravilnik o poslovanju in program dela za sezono 1971/72. Delovanje skupine je popolnoma amatersko. Kljub temu pa bo za realizacijo svojega programa potrebo- vala precejšnjo pomoč in podporo v svojih akcijah, za kar ima skupina že podporo in obljubljeno pomoč pri občinski skupščini Velenje, kulturni skupnosti Velenje ter občinski zvezi kulturno-prosvetnih organizacij Velenje. Skupina ima 30 članov, ki so zbrani iz vseh velenjskih delovnih kolektivov. Največ jih je iz tovarne gospodinjske opreme Velenje, RŠC, gimnazije in RLV. Skupina upa, da bo za nemoteno delo našla v omenjenih in ostalih velenjskih kolektivih potrebno podporo in pomoč. Kanalizacija Smartnega Končno so speljali kanalizacijo skozi Šmartno ob Paki v reko Pako, in to kljub temu, da so bile prve cevi napačno položene in je tako delo stalo precej več kot bi moralo. Sedaj pa žal ni človeka, ki bi pokre-nil akcijo, da bi se lastniki hiš lahko priključili na glavni odvodni kanal. Komunalno podjetje naj bi vendar že enkrat napravilo podroben načrt za vse priključke, kajti posestniki hiš bi radi prispevali tistih 800 dinarjev za priključek, samo da bi z deli lahko pričeli. Ni prijetno, če ob deževju sili vrhnja voda v klet. Letos, ko je dežja bolj malo, še ni tako hudo, toda kaj bo takrat, ko bo nasta- IMIlllllllNIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIHIIMIIlllllllllllllllllimiMII........II.....Illllll..................................................................................III...........I Znano je, da bo pokopališče v Družmirju ukinjeno in da bodo pokopane prekopali na pokopališče v Podkraj. Med drugimi bodo prekopali tudi padle borce, ki so shranjeni v grobnici na družmirskem pokopališču. Na pokopališču v Podkraju bodo postavili novo spominsko obeležje. Zato je komisija za varstvo spomenikov in tradicij NOB pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje sklenila, da objavi maketo novega spominskega obeležja, ki naj bi stalo na za to določenem prostoru na pokopališču v Podkraju. Komisija prosi vse nekdanje borce NOB in aktiviste za mnenje ali pripombe na objavljeni idejni osnutek. Pripombe oziroma predloge posredujte občinskemu odboru ZZB NOV Velenje, komisija za spomeniško varstvo in tradicije NOB. Tam je maketa tudi na ogled. Da je delo skupine sploh mogoče, gre zahvala kolektivu osnovne šole »Gustava Šiliha«, njenemu svetu šole in upravi, ki je dal skupini v uporabo prostore, katere rabi za svoje delo. Na vajah, ki jih imajo mladi v telovadnici omenjene šole, se seznanjajo z bogato slovensko in jugoslovansko folkloro. Zadali so si nalogo, da bodo do konca tega leta naštudirali splet gorenjskih in belokranjskih plesov. V okviru skupine bosta ustanovljena še glasbena (tamburaški orkester in Gorenjski kvartet) ter vokalna skupina, ki bodo popestrili spored. Šaleška folklorna skupina še vedno sprejema v svoje vrste vse tiste, ki želijo v njej sodelovati — kot plesalci, pevci ali instrumenta-listi. lo pravo deževje. Odkar je bila vas asfaltirana, zastaja voda ob cestah in sili v kleti nižje ležečih hiš. Ce pa bi bil odtok te vode urejen, bi odpadle vse nevšečnosti. Kaj pa SZDL in krajevna skupnost? Prepričani smo, da bi skupno delo rodilo uspehe, en sam pa res ne more vsega. IS m ZM #3 yM %3 vpz mi M ffljl p ■M ŠP tw Wz U>T3 #3 M /M vik m M M fm M |%3 M #3 M ?M ■jisf. ?M m ELEKTROTEHNA TRGOVSKO, UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM NUDI v svojih prodajalnah: CELJE - Stanetova ulica 16 VELENJE - Prešernova ulica SLOVENJ GRADEC - ves elektroinstalacijski material - elektromotorji, hidroforji - vodovodni in sanitarni material - keramične ploščice - akustika, radio in TV sprejemniki z nadomestnimi deli - kuhinja GORENJE - gospodinjski aparati: hladilniki, štedilniki, pralni stroji VABIMO VAS K UGODNEMU NAKUPU! $ m dn /M #73 vite ftt m yM ggr3 p 'M fm p n i * M IS P m m m iMfi. p II ?M yps NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVANJE S 1. SAMOUPRAVNO KREIRANJE TELESNE KULTURE programu razvoja telesne kulture in sklepa o stalnem viru in enotnem načinu financiranja vseh telesno kulturnih skupnosti. Telesno kulturna skupnost naj deluje na področju množične aktivnosti, angažiranju v množično rekreativno telesno kulturo preko delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ter razvijanju športne dejavnosti s pomočjo športnih društev, sekcij itd. v tekmovalni šport. V razpravi o nujnosti formiranja interesne skupnosti za telesno kulturo je sodelovalo več članov občinske konfcrcnce SZDL. Rudi Ževart jc menil, da so viri financiranja za telesno kulturo skopo odmerjeni, ker je v občini športna dejavnost močno razširjena in kvalitetna. Letos ima občinska zveza za telesno kulturo na voljo 220 tisoč dinarjev, vsa športna dejavnost pa bo terjala blizu 700 tisoč dinarjev. Jože Kan-dolf je razložil, da so na problemski konferenci ZMS razpravljali o telesni kulturi in zaključili, da je nujno sistemsko rešiti financiranje, ker bi tako tudi razna društva začela boljše delati. »Na naši problemski konferenci smo tudi poudarili,« je dejal Jože Kandolf, »da bi morali dati večji poudarek množičnosti in športni rekreaciji. Delovne organizacije morajo skrbeti za rekreacijo svojih delavcev. V nekaterih imajo posluh, drugod pa ne.« Vlado Pocajt je povedal, da se fiz-kulturni delavci vseskozi srečujejo s težavami, kot so pomanjkanje kadrov, finančnih sredstev in vzdrževanje objektov. Zato so pogosteje reševali ta vprašanja kot pa probleme fiz-kutlurne dejavnosti. Pocajt je še dejal, da je premalo denarja za šolska športna društva in ta ne morejo realizirati svojih programov. šolska športna društva bodo morala biti na šolah obvezna in bodo morale izobraževalne skupno- Poročila in ocena pripravljenosti SLO .sissKSI "ai i "^r ki je bil v začetku ocenjen kot izredno ambiciozen, po nekaj več kot letu dni pa ugotavljamo, da smo zastavljene zahteve povsod prekoračili. S tem smo se najučinkoviteje vključili v akcijski in stabilizacijski program republike. V posameznih gospodarskih področjih v občini je porastel celotni dohodek v prvih devetih mesecih letošnjega leta, in sicer: v industriji in rudarstvu za 54 %, v kmetijstvu za 41 %, v trgovini in gostinstvu za 62%, v obrti za 40% in v stanovanjsko komunalni dejavnosti za 62 %. Res je sicer, da so na tako velik porast proizvodnje oziroma dohodka v znatni meri vplivale višje cene, vendar lahko podamo globalno oceno, da se realne vrednosti gibljejo v približnih okvirih, ki smo jih začrtali s srednjeročnim programom razvoja. Konferenca je dalje ocenila priprave na organizacijo splošnega ljudskega odpora v občini, kot sestavni del delovanja komunistov. Nujnost koncepta SLO je glede na mednarodni položaj vse nujnejše, ker se za- vedamo, da je le tako možno ohraniti našo neodvisnost. Priprave, ki so izredno intenzivne predvsem po dogodkih v CSSR, potekajo v več smereh. Oboroženi del odpora predstavlja pri nas v glavnem šaleški partizanski bataljon, ki je že v celoti moderno oborožen in opremljen tako, da se je sposoben postaviti v bran eventualnemu sovražniku v izredno kratkem času. Pripadniki bataljona se stalno usposabljajo in izpopolnjujejo na raznih vajah, starešinski kader pa še posebej na seminarjih in predavanjih. Njihovo teoretično znanje se vsako leto vsaj enkrat preverja. Na terenu potekajo priprave na splošni ljudski odpor predvsem preko odborov za SLO, ki so že formirani v vseh krajevnih skupnostih. Odbori so že pripravili program svojega dela, v bližnji prihodnosti pa bodo pripravljeni seminarji za vsa vodstva teh odborov. Posebna pozornost pri krepitvi naše obrambne moči je posvečena mladini. STANOVANJA ® Mlada zakonca, brez otrok, iščeta neopremljeno sobo v Velenju ali okolici. Naslov v uredništvu. • Zakonca iščeta opremljeno ali neopremljeno večjo sobo v Velenju ali bližnji okolici. Naslov: Anka šuntajs, česnikova 12, Ljubljana. sti prispevati nekaj sredstev za to dejavnost. Jože Veber je menil, da je bil z ustanovitvijo sklada za društveno dejavnost storjen korak naprej. Ustanovili smo ga zato, ker smo čutili potrebo, da razvijemo društveno dejavnost. »Prepričani smo bili,« je dejal Veber, »da bomo z njegovo pomočjo vplivali na društveno dejavnost. Praksa pa je pokazala, da niti upravni odbor, niti konferenca SZDL nista razčiščevala organizacijsko strokovno stran. Na tem področju smo puščali društva samostojna. Rešili smo le vprašanje rednega financiranja.« »Želja po napredku fizkulture mora biti v naši občini v tem, da dosežemo množičnost,« je dejal Bertl Skrlovnik. Športna dejavnost pa se mora razvijati tudi izven mestnih središč, saj okoliški kraji nimajo na voljo športnih objektov. Člani občinske konference SZDL so še predlagali in podprli kandidaturo Janeza Vipotnika za predsednika, Vlada Breznika za podpredsednika republiške konference SZDLS in Boža Kovača za sekretarja izvršnega odbora. V občini smo letos ustanovili mladinsko četo, ki ima jasno izdelan program in združuje mladinke in mladince, ki še niso bili v vojski, vendar se sami želijo uriti v veščinah, ki so za splošni odpor nujno potrebne. Vse bolj se zavedamo dela specializiranih mladinskih organizacij za SLO, Rdečega križa in drugih dejavnosti, zato je občinska konferenca zadolžila komuniste, ki delajo na teh področjih, da te dejavnosti razširjajo na kar največji krog mladih. Na tej seji je bilo ponovno sproženo za nas izredno pomembno vprašanje v zvezi s pisanjem tovariša Mihe Marinka v knjigi »Moji spomini« o našem rojaku Bibi Rocku. Po zelo burni razpravi je konferenca sprejela razlago tovariša Mihe Marinka na seji političnega aktiva v Velenju, vendar je konferenca zahtevala, da to obrazložitev tovariš Marinko zapiše tudi v Delu in šaleškem rudarju, tako kot je obljubil. Dalje je konferenca zadolžila komite občinske konference, da dokončno razčisti vsa nerešena vprašanja v zvezi z zadevo Bibe Ročka in da stori vse, kar je v njegovi moči, da bi Ročka proglasili za narodnega heroja. PREKLIC • Veljavnost plačilnega kartončka RLV, številka 40, preklicuje Ivan Jakop, Kidričeva 16 b, Velenje. PRODAM • Ugodno prodam dobro ohranjen osebni avtomobil Renault 8 — major, letnik 1965. Naslov v uredništvu. • Ugodno prodam dobro ohranjeno kompletno spalnico in knjižno omaro za dnevno sobo. Vprašajte v uredništvu Šaleškega rudarja ali po telefonu 85627. Zamenjam stanovanje Zamenjam novo tro-sobno stanovanje v stolpnici ob Partizanski cesti za enako veliko v starejšem bloku. Informacije v uredništvu šaleškega rudarja. OTROŠKI Z VSEGA troškega tabora Sutjeska in bi potemtakem novo zgrajena otroška vas v Velenju bila na voljo tudi našim jugoslovanskim o-trokom. In kakšen bo izgled o-troške vasi? V Velenju si jo zamišljajo povsem svojstveno, to naj bo vas, ki bo predstavljala otroški svet in se bo ujemala v okolje sedanjega otroškega prostora v Velenju. Na tem rpedelu pa sta že plavalna bazena, lepo urejeno otroško igrišče in še mnoge špotrno rekreativne naprave. Predstavniki Zveze prijateljev mladine poudarjajo, da mora pomagati pri gradnji mednarodne otroške vasi vsa Slovenija. Prihodnje leto bomo namreč slavili 30. obletnico ustanovitve pionirske organizacije in bi izgradnja otroške vasi v Velenju bila osrednja akcija v okviru praznovanja. Zveza prijateljev mladine Slovenije pa želi s to akcijo zbuditi, da bi v naši republiki v prihodnje bolj pospešeno gradili rekre- SMEH SVETA acijske, vzgojne in druge objekte za naše otroke. Zato naj bi že v zdajšnji otroški naložbi v Velenju sodelovalo čimveč dejavnikov iz vse Slovenije. Velenje je pripravljeno prispevati najmanj 200.000 dinarjev. Menijo, da bi vse slo- venske občine, razen manj razvitih, prispevale po 100.00 dinarjev, nekaj pa še republiški forumi, podjetja in drugi. Tako bi z lahkoto zbrali potrebni denar za izgradnjo moderne otroške vasi, katere naložba bo veljala blizu 2,600.000 dinarjev. Otroško vsa bodo začeli graditi že zgodaj spomladi in bo gotova do dneva borca. Prvih 70 do 80 otrok pa bo sprejela že 6. julija 1972. Predsednik občine, Nestl Žgank, je načrte o mednarodni otroški vasi razložil časnikarjem na tiskovni konferenci RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE ponovno vabi k sodelovanju O diplomirane elektro inženirje 6 diplomirane strojne inženirje # diplomirane inženirje fizike # diplomirane rudarske inženirje # kontrolorja, KV orodjarja z delovodsko šolo in večletno prakso pri delu v orod jarni # VK delavce za delo na vrtalno-frezalnem stroju (Bohrvverk) # vrtalca za delo na koordinatnem vrtalnem stroju 0 KV rezkalca za delo na univerzalnih strojih in na kopirnem rezkalnem stroju 9 KV strugarje # KV orodjarje ' # KV in PK kopače Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Na razpolago so sobe v samskem domu. KOMUNALNO- OBRTNI CENTER VELENJE vabi k sodelovanju več nekvalificiranih delavcev Nudimo možnosti priučitve za poklic zidarja in tesarja. Mlajši moški, ki niste končali osemletke, izkoristite priložnost. Samska stanovanja so zagotovljena. Kandidati naj se osebno zglasijo v tajništvu podjetja. • ZIDALI BI RADI V Šmartnem ob Paki je še precej interesentov, ki bi si radi postavili svoje hišice, vendar pa oni, ki posedujejo zemljo, zanjo zahtevajo preveč. Štiri tisoč za kvadratni meter je vendar preveč. Ko bi bil urbanistični načrt za Šmartno urejen in izgotovljen, bi ljudje z gradnjami takoj pričeli. Že dalj časa se govori, da se bo v Šmartnem v kratkem zgradil stanovanjski blok in samopostrežna trgovina, toda zaenkrat o tem ni duha ne sluha. Saj še tudi načrtov ni. • TA NAŠA MRTVAŠNICA Reči moramo, da je pokopališče v Šmartnem ob Paki res lepo urejeno in to ne samo ob dnevu mrtvih, temveč tudi med letom. Letos je pokopališče izgledalo kot en sam cvetoči vrt. Žal pa človeka zaboli srce, ko gleda to našo mrtvašnico, ki je bolj podobna ropotarnici, kakor prostoru, kateremu bi morala služiti. Pozivamo komunalno podjetje, da to strašilo odstrani in zgradi novo, sedanjemu času primerno. Šmarčani krajevne dajatve v redu plačujemo, zato imamo tudi pravico zahtevati, da se tudi pri nas v Šmartnem nekaj zgradi. Stavba je sredi vasi in je tako vsem na očeh. Kaj si misli jo tujci, ko vidijo na pokopališču tako razpadajočo stavbo? Nujno bi bilo napeljati na pokopališče tudi vodovod. Letos se je videlo, kako potrebno bi bilo to storiti, saj so ljudje po celi vasi hodili od hiše do hiše, da so dobili toliko vode, da jim rože niso ovenele. Stroški bi ne bili prehudi, kajti glavni vod vodovoda vodi blizu pokopališča po vasi. Kakšna je organizacija Z M v občini MLADI! Sodelujte s svojimi prispevki na vaši strani. Pomagajte izbrati ime vaši strani. Nagrada 100 dinarjev za najboljši predlog, še vedno čaka v uredništvu. Komentar mladih Akcija 75 Republiška konferenca Zveze mladine je lani vključila največje slovenske mladinske aktive iz delovnih organizacij v »Akcijo 75« z namenom, da se izboljša kvaliteta samoupravnega in političnega delovanja zaposlene mladine. Mladi smo kritični do razmer v naši družbi, bodisi ekonomskih ali političnih, vendar se manjši del mladih zaveda soodgovornosti do razmer danes, do razmer jutri in da ni dovolj biti le kritičen. Dejavnost mladine (združene v svoji organizaciji Zveze mladine) mora težiti k spreminjanju razmer v naši družbi. Republiška konferenca ZMS je v tej akciji z aktivi ZMS iz delovnih organizacij neposredno sodelovala. Iz naše občine sla v »Akciji 75« sodelovali organizaciji Zveze mladine iz rudnika in Gorenja. Mladi iz rudnika so bili v tej akciji zelo uspešni, saj so realizirali skoraj vse njene naloge. Program »Akcije 75« je zajemal izobraževalne seminarje za predsednike aktivov in predavanja za mladino v posamezni delovni organizaciji. V času akcije so imeli mladinski aktivi tudi problemske konference o samoupravljanju, kadrovski politiki in štipendiranju, stanovanjski problematiki, telesni kulturi in rekreaciji zaposlenih ter vključevanje mladih v ostale organizacije, predvsem v ZK in samoupravne organe. V naši občini imamo poleg rudnika in Gorenja še sedem mladinskih aktivov v ostalih delovnih organizacijah, katere bomo vključili v to pomembno akcijo. Aktivi v teh delovnih organizacijah ne odigravajo svoje pomembne vloge kot subjektivna sila v kolektivu. Vodstva teh aktivov premalo poznajo metode dela in oblike organiziranja in zato so tudi akcije aktivov ZMS v delovnih organizacijah dokaj skromne. Za vodstva aktivov ZMS v delovnih organi- zacijah se bodo organizirali izobraževalni seminarji z naslednjimi temami: aktualna politika v občini, družbeno-poli-tično delovanje v delovni organizaciji, vloga aktiva ZMS in ostalih druž-beno-političnih organizacij v delovni organizaciji, delo z ljudmi, priprava in vodenje sestankov, politika formiranja in delitve dohodka, samoupravni sporazumi, samoupravni dogovori in integracijski procesi, vloga in mesto delovne organizacije v naši družbi, rekreacija in prosti čas, priprave za SLO in še druge. Seminarji za vodstva aktivov so nujno potrebni. Zadnja leta smo dostikrat pozabljali na družbeno-politično in samoupravno usposabljanje mladine ali pa niso bili zagotovljeni materialni pogoji. Za izobraževalne oblike vodstvenega kadra v Zvezi mladine ne sme biti problem denar, ker so stroški za posamezne aktive (delovne organizacije) minimalni. Za usposabljanje čim širšega kroga članov Zveze mladine v delovnih organizacijah bodo organizirana predavanja in razgovori z vodilnimi tovariši iz kolektiva. Organizirali bomo tudi problemske konference na katerih boste lahko člani Zveze mladine odkrito in kritično povedali probleme, ki jih čutite kot mladi člani nekega kolektiva. Akcijski programi aktivov ZMS v delovnih organizacijah pa bodo vsebovali, poleg oblik usposabljanja, še vse tiste oblike dela, ki so za zaposleno mladino sprejemljive in aktualne. V interesu slehernega kolektiva je, da mladinski aktiv v njem dobro dela. Zato smo prepričani, da bodo delovne skupnosti omogočile seminarje za vodstvo njihovega mladinskega aktiva in da bodo vodilni tovariši aktivno sodelovali, ko jih bodo mladinci povabili na razgovore in problemske konference. K. J. V zadnji številki šaleškega rudarja so nekateri mladinci na vprašanja odgovorili, da ne poznajo dovolj dela občinske konference in njenega predsedstva. Ker je naša skupna želja, da ste o delu mladinskih aktivov, mladinskih specializiranih organizacij, občinske konference in predsedstva, dobro seznanjeni, smo se tokrat odločili, da obrazložimo organizacijsko strukturo občinske organizacije Zveze mladine. Občinsko organizacijo Zveze mladine sestavljajo aktivi ZM, specializirane mladinske organizacije in druge organizacije ter društva, ki vključujejo mladino. Aktivi Zveze mladine delujejo v delovnih organizacijah, osnovnih šolah, šolah druge stopnje in krajevnih skupnostih. V naši občinski organizaciji imamo 27 mladinskih organizacij in aktivov in sicer 8 v delovnih organizacijah (Gorenje, rudnik, termoelektrarna, tovarna usnja, EKO — RŠC, Polypex, Vegrad in komunalno obrtni center), 11 v krajevnih skupnostih (Šmartno ob Paki, Zavodnje, Gaberke, Pesje, Plešivec, Škale, Cir- DA BO NAŠ VSAKDAN PESTREJŠI Kulturno društvo Ivan Cankar deluje na seminarju v sklopu aktiva ZM in je bilo vsa leta zelo delavno, čeprav se je srečalo z mnogimi težavami. Na sestanku, 5. novembra letos, so pregledali delo v preteklem šolskem letu. Zelo so pohvalili delo pevskega zbora, ki je bil na mladinskem festivalu nagrajen s srebrno plaketo, prav tako pa so pohvalili tudi dramatike, ki so lani postavili na oder dokaj zahtevno delo Tartuffe. Seveda pa ne smemo prezreti recitatorjev, ki so pripravljali vse interne šolske proslave, pa tudi nekaj javnih. Njihovo delo in uspešen nastop v tednu klubskih ve- čerov pa je v javnosti do živel zelo hladen sprejem, saj so bile dvorane vedno skoraj prazne, čeprav so bili njihovi nastopi dokaj kvalitetni. V posebno težkih pogojih pa deluje lutkovna sekcija, ki ima vaje in nastope v vedno zasedeni mali dvorani doma kulture. Menim, da bi naši najmlajši vendarle zaslužili boljši prostor, kot je ta. Vseeno pa so bili člani kovce, Paka, Šalek, Bevče in staro Velenje), v osnovnih šolah, na Gimnaziji in v rudarskem šolskem centru. Najvišji organ je občinska konferenca ZMS, ki je sestavljena iz članov, ki jih izvolijo aktivi, mladinske specializirane organizacije in ostale organizacije in društva, ki vključujejo mladino. Predsedstvo občinske konference je izvršilni organ konference, ki skrbi za izpolnjevanje sklepov in stališč konference in organizira druge tekoče akcije iz delovnega programa. Seje konference se sklicujejo po potrebi, seje predsedstva pa so enkrat mesečno. Po potrebi se sklicujejo tudi problemske konference, ki obravnavajo problematiko, ki je aktualna. O delu konference in predsedstva bomo v bodoče več poročali. upravnega odbora z delom lutkarjev v preteklem letu zelo zadovoljni. Potem so pregledali program za naslednje leto. Ugotovili so, da so bili storjeni že prvi koraki k njegovi uresničitvi. Pevski zbor in recitatorji so že imeli prve nastope in pridno vadijo za naslednje. Tudi dramatiki že pripravljajo Brechtovo Beraško ope ro, literarna sekcija pa bc vsak čas izdala časopis. Veliko časa so se pogovarjali tudi o programu družabnih večerov, ki so jih začeli prirejati. Želijo, da bi bil program takšen, da bi bil zanimiv za najširši krog gimnazijcev in da bi na njem čim več pridobili. Prvi večer je zelo uspel, kar je za mlade seveda velika spodbuda. Na koncu so izvolili še dva nova člana upravnega odbora. Upajmo, da bodo gimnazijci uspešno opravili vse naloge, ki so si jih zadali in s kvalitetnimi kulturnimi prireditvami popestrili naš vsakdan. Ekipa mladih teritorialcev prva Mladinski aktiv iz Šalcka je organiziral v nedeljo orientacijski pohod, ki se ga je udeležilo 48 mladink in mladincev. Na progi, dolgi okoli 3 km, so morali tekmovalci tudi tekmovati v streljanju, metu žoge na koš, poiskati so morali skrit predmet in odgovarjati na vprašanja iz gospodarstva, šolstva in družbenega življenja naše občine. Največ točk je zbrala ekipa teritorialcev iz gimnazije in tako osvojila pokal, drugi so bili mladinci iz RŠČ, tretji pa mladinci iz Pake pri Velenju. Med ženskimi ekipami so bile najboljše mladinke iz osnovne šole Biba Ročk. Iz te šole je bila tudi najbolj množična udeležba, saj so tekmovale kar štiri ekipe. Drugo mesto pa so osvojile mladinke iz mladinskega aktiva Škale. Uspešno delo išolskega športnega društva RŠC Učenci rudarskega šolskega centra so s svojimi mentorji pregledali delo šolskega športnega društva v preteklem šolskem letu. Ob vsestranskem razumevanju vodstva šole na tem pomembnem vzgojno-iz-obraževalnem centru, je pošol-ska dejavnost dobila svoje mesto. To predvsem velja za SSl) rudarskega šolskega centra. V minulem šolskem letu je aktivno delovalo 11 različnih športnih panog, med katerimi so se najbolj izkazali strelci, odbojkarji, šahisti in košarkarji. Veliko učencev pa se udej-stvuje pri osnovnih športnih organizacijah v atletiki, judu, karateju in dviganju uteži. Ekipe in posamezniki so se udeležili tekmovanja ŠSD Slovenije, medšolskih tekmovanj RSC, prvenstev srednjih šol Slovenije, male olimpiade mladinskih klubov v Idriji. Organizirali so srečanje ob dnevu mladosti RŠC Velenje in RSC Zagorje. Sodelovali so s približno 505 člani na pohodu Po poteh okupirane Ljubljane. Priredili smučarski in plavalni. tečaj. Sodelovali so tudi pri ostalih športnih manifestacijah. V brigado vedno Ada Lojen je dijakinja tretjega razreda gimnazije. Letošnje poletje je prebila v brigadi. Zanimalo me je, kako je bilo. Poiskala sem jo in ji postavila nekaj vprašanj. ® V kateri delovni brigadi si sodelovala? Sodelovala sem v brigadi Franca Rozmana-Staneta, ki je bila združena brigada brigadirjev Celja, Ljubljane in Velenja. Delali smo na gradbišču Sava 71. Gradili smo kanal Odra. 0 Kako to, da si se odločila za odhod v brigado? Za odhod v brigado sem se odločila zato, ker sta mi oče in mama vedno pripovedovala, kako prijetno je bilo v brigadah takoj po vojni, pa tudi zato, ker sem živela mesec dni čisto novega, svobodnega življenja. Eden izmed vzrokov je bil tudi ta, da bi spoznala nove ljudi. 0 Je bilo delo težko? Sploh ne. V glavnem smo planirali nasip. Včasih je bilo treba prijeti tudi za samokolni-co, toda to so storili fantje. Najtežje je bilo vstati zjutraj ob štirih in delati ob sončni pripeki. Toda človek se kmalu navadi. 0 Kako pa je bilo poskrbljeno za zabavo? Vsak drugi večer je bil film, ostale dni pa so bili plesi. Igral nam je ansambel Baroni. Vrstni red skladb smo na koncu znali že na pamet. Vsaka brigada je pripravila tudi takoime-novani brigadni večer. Sodelovali so mladi pesniki, pisatelji in glasbeniki. 0 Si spoznala mnogo mladih? Precej. Vseh skupaj nas je bilo kakšnih 1000 in na koncu smo se že vsi poznali. Prav gotovo sem se pobliže spoznala s sto ljudmi. V brigadi sem še enkrat dobila potrdilo, da so mladi ljudje dobri, pa četudi nosijo dolge lase. Z vsemi smo se razumeli dobro. @ Vzdržuješ stike z novimi znanci? Da. Z večino si dopisujem. Mislim, da smo ostali precej povezani. Veliko prijateljev pa tudi ljubezni iz brigade še drži. / 0 Se ti je kakšen dogodek vtisnil globoko v spomin? Posebno se mi je vtisnil v spomin obisk tovariša Tita. Brigade so ga navdušeno pozdravile. Naš harmonikaš je igral slovenske narodne, kar je bilo Titu zelo všeč. Toda ni se zadržal dolgo, ker ni imel časa. Žal mi je, da se ni pogovarjal z nami, ker bi ga marsikdo kaj vprašal. Šele zdaj, ko sem ga videla tako, čisto od blizu, sem spoznala, kako velika osebnost je. @ Bi šla še kdaj v brigado? Vedno, samo če bi me doma pustili in če bi bilo v šoli vse v redu. Irena Schrott POPOTNI VTISI VIKTORJA KOJCA ZA PARIZOM ŠE SARAJEVO (4) Vrvež na avtobusni postaji v Tittfvih Užicah se je zadnjo avgustovsko nedeljo popoldne vse bolj stopnjeval, kajti lokalni avtobusi vozijo domačine na lepe in prijetne izletniške postojanke v okolici mesta. Ena takih točk je vsekakor 30 km oddaljeno turistično mesto najina Bašta ob novem umetnem jezeru, ki se razprostira tja do znamenitega mostu v Višegradu. Nič manj zanimiva nista planinska lepotca Tara in Zlatibor, ki že dobivata značaj pravega planinskega rekreacijskega centra, z lepimi gostišči in hoteli ter z obveznimi vikendi. Ko sem za volanom avtobusa za Bajino Bašto videl voznico, sem se že skoraj odločil, da se popeljem z njo, saj je v sinje modri bluzi in temno modrem krilu bila prej podobna ste-vardesi kakšne letalske družbe kot šoferju velikega avtobusa. No končno je bil razum močnejši od njene zapeljivosti — saj navsezadnje ni bilo povsem sigurno, če bo zaradi nizkega vodostaja reke Drine in umetnega jezera parnik sploh vozil turiste do Višegrada. Zaradi vnaprej narejenega načrta oziroma voznega reda nisem mogel tvegati, da ostanem v Ba-jini Bašti, od koder bi se mo ral spet vrniti v Titovo Užice, če parnik ne bi vozil. Tako je prijetna voznica odpeljala svoj avtobus brez mene, sam pa sem še naprej nestrpno pričakoval avtobus za Višegrad oziroma Sarajevo. Kmalu so se na postaji začeli zbirati domači nogometaši in njihovi na- in prednost so imeli potniki za Sarajevo, med njimi tudi nekaj vojakov, ki so potovali službeno ali pa so se vračali z dopusta. Po daljšem prerivanju, sem končno dobil karto za Višegrad in zato plačal še posebno pristojbino, ki si jo zaračunava transportno podjetje za pisanje karte. Tak nemogoč in nepraktičen način poslovanja, ki potnike do zadnjega pušča v negotovosti, saj je vse več aH manj odvisno od sreče in uslužbenke, ki ti lahko po svoji presoji da vozovnico ali pa tudi ne, me je zelo razjezil. Torej je stara, a dobra železnica še vedno naj-sigurnejše prevozno sredstvo, ki potnika skoraj nikoli ne pusti na cedilu, kar sem se še isti večer prepričal na železniški postaji v Višegradu. I I UZMI SVE STO TI ŽIVOT PRUŽA.. . Seveda pa ni pravila brez izjeme, zato se nisem nič čudil, ko je ob odhodu šofer vzel v poln avtobus še tri Cigane muzikante, med katerimi je eden imel celo kontrabas in so se odpeljali v neko bližnjo vas na »igranko«. Uvidevnemu šoferju in njegovemu sovozaču so morali že pred vstopom v avtobus zaigrati nekaj sentimentalnih sevdalink, s katerimi so nadaljevali še med vož-jo, pa čeprav je bilo malo prostora za raztegovanje harmonike. Šofer je ves vzhičen pod vtisom melodij na trenutke pu- Titove Užice vijači, ki so sc odpeljali na tekmo v bližnje industrijsko mesto Sevojno. Bii sem že nestrpen, ker avtobusa ni bilo od nikoder, posebno pa me je mučilo to, da nisem vedel, če bo v avtobusu sploh prostor za nove potnike. Za tranzitne avtobuse na postaji ne izdajajo vozovnic, dokler šofer prispelega avtobusa ne pove blagaj-ničarki koliko ima prostih sedežev, kajti stojišč na dolgih progah ni. Ko je avtobus po polurni zamudi končno pripeljal. sem se podvizal proti blagajniškemu okencu in slišal šoferja, ki je dejal, da ima osem prostih mest — toliko potnikov je namreč v Užicah izstopilo. To je edini avtobus, ki pelje enkrat dnevno skozi Užice v Višegrad ter dalje proti Go-ražflu in Sarajevu. Zato je gneča toliko večja. Interesentov za karte je bilo sigurno 20 DOPISUJTE IN SODELUJTE L ščal volan iz rok in tleskal z dlanmi kot da je na svatbi. Seveda je vmes pomagal tudi peti in vzdušje se je prav po juž-njaško stopnjevalo, dokler niso skoraj vsi potniki v avtobusu pritegnili — sicer pa je bila nedelja in tako razlog več za razpoloženje. Pravzaprav so imeli potniki skorajda vzrok, da so peli, saj se je besedilo pesmi tikalo vseh, ki so menili, da še niso prestari za užitke, ki jih človeku nudi današnji sjvet, življenje ter u-dobno potovanje. Ce sem si dobro zapomnil je bilo bese-sedilo približno takšnoie: »Uz-mi sve što ti život pruža, jer danas si cvet, a sutra uvela ruža!« Dokler smo se vozili skozi mesto in predmestje, je šofer večkrat ustavil vozilo, da so domačini, ki so posedali pred kavarnami in gostišči, lahko videli njega, ki je vozil muzikante. Skoro vsi so mu mahali, celo miličniki, in dobil sem vtis, da se vsi poznajo med seboj. Od časa do časa je še vedno tlesnil z rokami, da je odmevalo po avtobusu ter si z veliko brisačo obrisal znoj. ki mu je curkoma lil po obrazu in hrbtu. Po postavi je bil pravi hrust in venomer je ponavljal de-de, de-de, kar je pomenilo, da morajo nadaljevati, ko so Cigani že hoteli nehati. Rekel jim je, da avtobusa ne bo ustavil, če ne bodo ves čas peli in igrali. Harmonikar je bil povsem prepoten, tako da se mu je bela nylon-ska srajca kar lepila na hrbet. Nekako po 10 kilometrih vožnje je bilo veselja pa tudi as- falta nenadoma konec. Izza o-vinka se je prikazala vas in veseli ter razgreti Cigani so prosili za izstop. Ko smo vožnjo nadaljevali brez muzike je šofer še vedno brundal in od časa do časa udaril s svojo medvedjo roko po hrbtu sovo-zača, ki je bil bolj šibke postave in je le s težavo prenašal močne udarce svojega temperamentnega kolega. V avtobusu na dolgih progah ni sprevodnikov, temveč sta po dva šoferja, ki se od časa do časa menjujeta, kajti cesta po pogorju Mokre gore in dalje proti Goraždu in Sarajevu še ni asfaltirana. Zato je šofira-nje po makadamski visokogorski cesti, polni serpentin, še posebno utrudljivo in zahteva človeka s popolno koncentracijo. Ugotovil sem, da so šoferji po ozkih planinskih cestah v Srbiji in Bosni res pravi virtuozi v svojem poklicu in če jim potnik ne zaupa, je bolje, da se ne odpravi na pot, kajti vožnja od Beograda do Sarajeva traja od ranih jutranjih ur do poznega večera. Po dveh urah vožnje je šofer ustavil ob samotni krčmi ter povedal, da je tukaj oddih. Ko smo zopet zasedli avtobus, je krmilo prevzel drugi manjši šofer, ki si je elegantno navlekel usnjene luknjiča-ste rokavice ter prijazno pomahal ustrežljivemu krčmar-ju. Le-ta bo zopet čakal do naslednjega dne na skromen zaslužek in avtobus, ki se enkrat na dan ustavi pri njegovi krčmi, da se potniki malce o-svežijo, okrepčajo in odžejajo od naporne vožnje po planinah zahodne Srbije in vzhodne Bosne. Pokrajina, po kateri smo se vozili, je nudila potniku čudovit razgled in zdelo se mi je to enakratno doživetje, ki je za marsikaterega meščana neponovljivo. Na vsaki strani ceste gozdovi, kakor da je narava tu povsem nedotaknjena. Na cesti skoraj nobenega prometa, le tu in tam smo srečali vozila z beograjsko registracijo, večinoma otovorjena s počitniško kramo na strehi. Redki so, ki se vračajo po tej poti domov z letovanja na Jadranu, kajti cesta je zares o-bupna in vozilo je po taki vožnji najbrž povsem razmigano. Marsikateri ljubitelj narave ne tvega tudi to, samo da se mimogrede lahko ustavi še na Tari in Zlatiboru ali pa se morda potegne še do Bajine Bašte. To mesto je nastalo šele leta 1833 po odhodu Turkov. Tedanji srbski vladar knez Miloš je kmetom razdelil nekdanja turška posestva, med njimi tudi zemljo fevdalca Ba-ja-Osmana, po katerem je kraj dobil ime Bajina Bašta. Danes se tu razvija že tujski promet zaradi umetnega jezera, ki je nastalo po izgradnji jezu na reki Drini za hidroelektrarno Peručac. V kraju gojijo tudi odličen tobak »bajinovac«. Vsekakor je najbolj znano planinsko klimatsko letovišče Srbije, valovita visokogorska planota Zlatibor z lepimi borovimi in poznanim letoviškim središčem Partizanske vode. Velik naravni park poln kontrastov je planina Tara, ki je deloma porasla še s pravimi pragozdovi. Na Tari se je ohranila še marsikatera živalska vrsta, izredno bogato pa je tudi rastlinstvo in le na nekaterih obronkih Tare raste še znamenita Pinčičeva omorika — neka vrsta iglastega drevesa. Sonce je pričelo neusmiljeno pripekati in potniki v avtobusu so zaradi vročine druga za drugim zadremali. Tudi šofer, ki je bil še malo prej tako živahen, se je počasi umiril in zaspal — oni drugi voznik pa si je požvižgaval popevko, ki se je v enakomernem ritmu mešala z brnenjem motorja mercedesovega avtobusa, vzpenjajočega se vse višje in višje, kakor da bi se želel dotakniti belih oblačkov na nebu. Jaz zaradi dobre turške kave nisem dremal in če bi, bi mi verjetno bilo silno žal, kajti pokrajina pb strmi vijugasti cesti Mokre gore je bila nekaj božanskega. Zdelo se mi je kot da gledam vasi, gozdove in pašnike pod seboj kakor iz helikopterja. Tropi belih ovac pa so bili z velike višine videti kot z marjeticami posejani travniki visokogorskih pašnikov. VLADO VALENCAK: SPOMINI NA VOJNE DNI Štefan tropinovca na domači mizi Kadar so »Šercerji« prišli na Graško goro, je bilo večinoma mirno. Zato ni čudno, če smo bili veseli, ko smo zvedeli, da bomo novo leto pričakali tam. Toda, kje smo še! Zadnje dni decembra ni nikjer miru. Kamor se obrnemo, naletimo na Nemce. Sedaj smo še nekje na Bizeljskem. Pot nazaj na Graško goro je še dolga. Po poti moramo še dvigniti mu-nicijo in nekaj orožja, ki se nahaja v bunkerju. Prebili smo se že do Konjiške gore. Ta nam je bila vedno sovražna. Tudi tokrat so jo Nemci obmetavali s topovskimi granatami. Že dva dni nismo zatisnili oči. Vedno nas je zmotil kakšen sovražni napad, ko smo se pripravljali na počitek. Le brž naprej preko Vitanja in Doliča na Graško goro! V jutranjem mraku smo prečkali Konjiško cesto v bližini Stranic. Potem pa hitro mimo Vitanja in čez Lošperk proti Doliču. Malo pred jutrom je utrujenost vedno najhujša. Mnogi so kar v hoji napol spali. Najtežje je bilo potem zbuditi kolono, kajti ko je obstala je tudi že zaspala. Težak tovor municije je šibil kolena borcev. Vlekli smo se kot jesenska megla po vitanj- ski cesti. Navajeni na mehke steze in poti, nas je cesta posebno izmučila. Vlekla se je v nedogled in ob vsakem koraku si imel občutek, kot da ti nekdo zabija Žebelj v nogo. Lošperk je za nami. Sedaj bo lažje, ker je navzdol, že se bližamo Doliču. Tam je treba spet prečkati železnico in cesto Dravograd—Celje. Postavili smo zasede ob cesti in železnici. Na takšnih nevarnih mestih, kjer si lahko vsak trenutek naletel na sovražnika, so tudi tisti, ki so že komaj prestavljali noge, pospešili korak. Prav hitro smo bili na poti proti Sv. Vidu. No, sedaj smo se že oglašali po kmečkih hišah. Marsikomu je hru-ševec vrnil moči, čeprav kisel, da bi ga lahko u-porabili tudi za solato. To je bilo že pol osvobojeno ozemlje, na katerem smo se počutili kakor doma. Po izhoje-ni snežni poti smo hodili po obronkih Gra-ške gore. Se dobro uro hoda in že smo se gnetli okoli Klančnikove domačije. Stari Klančnik je z zanimanjem štel prihajajoče, a Klančnikova je sklepala roke v nebo in vpila: »Koliko vas je!« Oba sta bila vesela domače vojske. To je zanje pomenilo tudi mnogo mesa in vesele praznike. Partizani naših ljudi na Graški gori niso nikoli pozabili. Tudi takrat, ko so izpraznili nekaj trgovin v Velenju in okolici, so obuli in oblekli te hribovske družine. Terenske organizacije so bile tiste dni aktivne kar se da. Iz Pesja in Velenja so v koših nosili potice, klobase, meso in pijačo vseh vrst za partizane, da bi čim lepše dočakali novo leto. Na Klančnikovi mizi je stal Štefan domačega tropinovca, ki je kar vidno hlapel. Razpoloženje je bilo odlično. Vse je plesalo in pelo. Zunaj so se kepali in postavljali na glavo v sneg. Nisi vedel ali se postavljajo na glavo za šalo ali pa jih meče tro-pinovec... Rajanje je trajalo pozno v noč. To je bilo pravo ljudsko rajanje. Partizanska pesem je prebijala zidove planinskih domačij. Spet smo bili vsi prepričani, da je to zadnje novo leto v partizanih. Ni vrag, da bi lahko vojna trajala še eno leto! Saj Nemčija še suroga-tov nima več! S težkimi glavami smo se znašli v 1943. letu. Zimska burja je bila najboljše sredstvo proti mačku. »Klin se s klinom zbija!« je modro svetoval bataljonski kuhar in mi tiščal čutarico pod nos. Nisem se branil. V. V. l®ž S, BLAGOVNICA ob Kidričevi cesti v Velenju SPOROČA CENJENIM POTROŠNIKOM da je od 15. oktobra dalje ODPRTA BTAGOVNICA NAMA vsak delovni dan NEPREKINJENO od 7.30 do 19. ure Prepričani smo, da smo s prehodom na neprekinjeni delovni čas, ustregli vsem tistim potrošnikom, ki zaradi preobremenjenosti težko določijo uro za nakup. IZBIRAJTE V NAŠI BLAGOVNICI IN ZAGOTAVLJAMO VAM STROKOVNO TER SOLIDNO POSTREŽBO Za obisk se priporoča i \i ♦ i ♦ ii ♦ * ! ♦ i i ! t; ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ » « i H ♦ 2 ♦ * i! ♦« ♦ < ♦ < ♦ < ♦, ♦ < ♦ < «< ♦< ♦. ♦« ♦ <_ i || H ♦ ♦ i ?! j ♦ ♦ t ♦ ♦ VELIKA NAGRADNA IGRA T OD 5. NOVEMBRA DALJE V VELEBLAGOVNICI IN V 13. PRODAJALNAH TRGOVINE NA MALO PRI NAKUPU ZA VSAKIH POLNIH 100 DIN DOBITE KUPON NAGRADE: • BARVNI TV SPREJEMNIK GORENJE • PRALNI STROJI • HLADILNIKI • ŠTEDILNIKI • MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE i.t.d. T ZATO T vedno in povsod T TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Tehnomercator CEUE s? SINDIKALNA DELEGACIJA V VELENJU * I MR* gp^®**' mi i t. ,«t! fV Velenju se je 11. novembra mudila 15-članska delegacija sindikata storitve-[ nih dejavnosti Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik republiškega odbora tega (likata Jože Vidic. Goste sta v Velenju sprejela tajnik občinskega sindikalnega sveta Velenje, Franc žgon in predsednik strokovnega odbora sindikata storitvenih dejavnosti, Avgust [ Verdelj. Zatem pa so si ogledali tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Tu so se dj časa pogovarjali z direktorjem za posebne zadeve Francom Pristovškom in dsednikom centralnega delavskega sveta Ivanom Širšem. i! Zakaj akontacije? Tokrat smo dobili le eno vprašanje: Bralec K. T. iz Šmart-nega ob Paki vprašuje, če občina zakonito predpisuje akontacije na pri-sprevek iz skupnega dohodka občanov. Za pojasnilo smo se obrnili na Vinka Zabre-ta, načelnika davčne u-prave, ki je takoj ljubeznivo pojasnil in takole odpisal: — Na postavljeno vprašanje, če je davčna uprava Skupščine občine Velenje upravičena predpostaviti akontacijo na prispevek iz skupnega dohodka občanov za tekoče leto, dajemo naslednji odgovor: Člena 205 in 206 Zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/69, 40/69 in 26/70) določata: »Prispevki in davki, ki se plačujejo od katastrskega dohodka, od de- janskega dohodka in od pavšalnih osnov ter od skupnega dohodka občanov, sc plačujejo v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega 1. v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti. Prispevki in davki v pavšalnih zneskih se plačujejo v dveh enakih polletnih obrokih in sicer pred začetkom dela, oziroma pred začetkom polletja. Dokler zavezancu ni odmerjen prispevek o-ziroma davek, ki sc odmerja po letni osnovi ali pavšalnem letnem znesku, mora zavezanec plačevati akontacijo po odločbi o odmeri iz zadnjega leta, za katero mu je bil prispevek, oziroma davek odmerjen in sicer v rokih, ki so predpisani za plačevanje prispevka oziroma davka. Če se osebni dohodek zavezanca bistveno poveča oziroma zmanjša, izda pristojni občinski upravni organ na podlagi pregleda poslovnih knjig, podatkov o njegovih prejemkih od državnih organov ter od delovnih in drugih organizacij in na podlagi drugih verodostojnih podatkov odločb, s katero mu poveča oziroma zmanjša akontacije.« Iz določil navedenih členov Zakona o prispevkih in davkih občanov, je davčna uprava oziroma pristojni upravni organ za odmero in pobiranje prispevkov in davkov dolžan in mora predpisati akontacije za prispevek iz skupnega dohodka občanov za tekoče leto. — Takšno pojasnilo nam je poslal Vinko Zabret, načelnik davčne uprave. Z DRŽAVNEGA PRVENSTVA 1971 V ŠPORTNEM PLESU - Z DRŽAVNEGA PRVENSTVA 1971 V ŠPORTNEM PLESU velenjCana znova državna prvaka 23. oktobra so se zbrali | v Ljutomeru vsi najboljši ] jugoslovanski plesni pari jetih kakovostnih razredov, od najnižjega D preko C— B—A, do najvišjega S ali (mednarodnega razreda in se potegovali za najvišji Inaslov za leto 1971 v tej Betniško športni discipli-Lm. Plesne dvojice — bilo jih je 31 — iz sedmih plesno-športnih klubov, so se predstavile navdušenemu ljutomerskemu občinstvu, ki je imelo prvič priliko videti najboljše plesalce Jugoslavije. Kar sedem plesnih parov je zastopalo enega izmed najmlajših klubov v Sloveniji, plesni športni klub Velenje, od tega seveda šest mladinskih plesnih parov, ki so tekmovali v najnižjem razredu, ki pa so letos prvič nastopili na tako pomembnem tekmovanju. Med mladimi Velenjčani sta se najbolje odrezala Marko Hojan in Irena Gorogranc, oba še učenca osnovne šole Miha Pintar-Toledo, ki sta se uvrstila v polfinale v D razredu. Napetost med tekmovalci in navdušenje med občin- stvom je naraščalo od razreda do razreda, posebej še, ko so se predstavili štir je finalisti v najvišjem razredu, med katerimi je bil tudi trikratni državni prvak, plesni par iz Velenja Drago Šulek — Verena Tro-fenik-šulek, ki je pa tudi letos že takoj po prvem plesu in prvi javni oceni sodnikov dokazal, da še nima tekmeca. Tako sta Ve-lenjčana že četrtič po vrsti osvojila državno prvenstvo. To je bilo njuno 145. tek- movanje in zadnje pred odhodom šuleka v JLA, kar bo pomenilo veliko vrzel ne le v velenjskem plesno-športnem klubu, temveč tudi v jugoslovanskem plesnem športu. Preteklo soboto, 13. t. m. je bil v Ljubljani medklub-ski kvalifikacijski turnir od D do A razreda, kjer so nastopili tudi štirje mladinski plesni pari iz Velenja, med katerimi sta se tokrat najbolje odrezala dijak 1. razreda gimnazije Zdenko Lah in učenka osnovne šole Miha Pintar-Toledo Irena Ževart. Ob Dnevu republike, 27. novembra letos bo podobno tekmovanje v Velenju in sicer v avli osnovne šole Miha Pintar-Toledo. Ob 15. uri se bodo pomerili mladinski pari, ob 18. uri pa višjerazredni plesalci. Ob tej priliki se bodo velenjskemu občinstvu predstavili tudi najmlajši predstavniki plesnega športnega kluba Velenje. JVaši alpinisti o sebi našega pogleda in je potem nismo več videli. Moja tovariša Janez Res-nik in Dani Kopušar sta bila po letih za polovico mlajša, po telesni višini pa za polovico večja. Po letih bi jima lahko bil takorekoč oče. Tega sta se zavedala in pridno izkoriščala na nekaterih področjih očetovstva — kot na primer: ata žejen, daj piti, ata lačen, daj jesti — in podobno. kukovec Pomagal sem jima po svojih močeh. V EIGER NIKOLI VEČ Pri vstopu smo srečali tujo navezo, ki se nas je trudila prehiteti, da bi bila do začetka težjega dela stene pred nami. Niti ogovorili nas niso, čeprav so vedeli za naše namene. Mi pa smo si dejali: »Kar naprej prijatelji,« sedaj bomo imeli boljšo orientacijo v steni, čeprav smo opis dobro preštudirali. Z večerom jc ta aveza izginila z območja Kar se tiče samega plezanja pa smo se odlično ujemali, saj smo se dobro poznali že iz drugih sten, tako da je glede tega vladala med nami neprisiljena harmonija, kar je eden izmed pogojev za srečno vrnitev iz stene! Res je, da Janez ni imel posebnih izkušenj z ledom, saj je bil v zahodnih alpah prvič, toda imel je druge kvalitete alpinista, ki so lahko odločilne za dosego uspeha v tako zahtevni steni kot je Eiger. Imel je izredno fizično kondicijo, ki jo je dobil ob neprekinjenem plezanju po naših stenah- Dani, s svojim 10-letnim udejstvovanjem v gorah, pa bi lahko tudi precej pripomogel k premagovanju težav te zahtevne naloge. Naša trojka je plezala ne-navezana in brez derez skoraj do samega okna Eiger-jeve železnice, kar nam je omogočal izredno mehak sneg, pa tudi časa smo tako precej pridobili, čas je v Eigerju, poleg vremena, tudi eden tistih odločilnih či-niteljev, ki odločajo o uspehu vzpona. Malo med Hinterštoser-jevo prečnico smo se navezali, pred nami se je bočila dobra dolžina (vrvna) precej strme stene, po kateri je tekla voda. Dobili smo prvi vodni tuš! Navezani smo plezali čez mokro steno in se z večerom približali Hinterštoser-jevi prečnici. (Dalje prihodnjič) pise FRANC verko sva hotela več misliti na plezarijo, saj se nama še ni bilo treba spoprijeti s steno, zato sva zaspala. Prvič sem se zbudil ob treh zjutraj. Prijatelja sem pustil pri miru in spet zaspal. Okrog petih sva se dvignila, pobrala iz nahrbtnika vso najnujnejšo opremo, pospravila bivak in pričela z ogrevanjem prstov ter preostalih premraženih udov. Nato je Ivek čital nadaljnji tehnični opis, jaz pa poslušal: »Plezaš po gladkih V SEVERNI STENI GORE STRAHOV Navlekla sva nase vso rezervno obleko, zabila dva klina, si sezula čevlje in zlezla v celzak. Preden sva zaspala sva si bratsko razdelila ananasov kompot ter malo kruha in klobase. Med pridobivanjem kalorij se je Ivek zagledal nekam visoko. Zjutraj mi je povedal, da je videl zagozdo, vendar je sam sebe hotel prepričati, da je ne vidi in da tam sploh smer ne more iti. Ni- previsnih ploščah naravnost nad bivakom. Nato 25-metrska težavna prečka v levo, (ocena 6A2), nato naravnost navzgor nad prvim stojiščem v stremenih, rahlo levo pod razon (ocena 6A„ zelo slabi klini) in bivak v stopnih zankah.« Kljub temu, da sva preči-tala opis, se je nama dolga plošča nad glavo, v kateri je že sinoči Ivek videl zagozdo, zdela ncpreplczljiva. Vedela sva, da je to edina možnost za naprej. Ivč je že bil opremljen z vsemi vrstami plezalne opreme, jaz pa sem ga začel spuščati na prenos preko sponke po vrvi — osem metrov navzdol. Kmalu je bil pri prvem klinu. Pazljivo ga je preizkusil, vpnel vrv in stopno zanko in previdno začel premagovati prve centimetre. V začetku se mi ie zdelo, da komaj leze, ko pa sem opazil, da ni kje zabiti klina in da pleza prosto, se nisem čudil. Po kakšnih dvanajstih metrih je s kletvijo zabijal prvi klin. Klini »kroparji« so se mu pod udarcem kladiva zvili, za profilirane pa je bila razpoka preozka. Čeprav sem imel odlično varovališče, sem občutil strah, da bi prijatelju popustile moči in bi zaradi tega omahnil. Vedel sem, da bi ga v primeru padca obdržal, vendar sem se bal, da bi se poškodoval. Ivek le ni rabil toliko časa za ukrepanje jn je kmalu našel rešitev ter poiskal kratek specialni klin, ki je pod udarci kladiva lepo pel. To je bil znak, da bo držal. (DALJE PRIHODNJIČ) Odkrili so tatinsko trojko Velenjski miličniki so odkrili drzne tatove, ki so dalj časa vlamljali in kradli po šaleški dolini • Na tatinske pohode pa so odšli tudi v Savinjsko dolino in na Koroško. Trije mladeniči so več mesecev hoteli živeti boljše življenje na račun drugih. V večernih urah so se zbrali in odšli na nočno delo. To delo pa ni bilo pošteno, saj so v tem času vlamljali in kradli kot srake. Velenjski miličniki pa so s pomočjo kriminalističnega oddelka UJV Celje prišli drznim tatovom na sled in jih tudi odkrili. Vsi trije zdaj tudi čakajo na pravično kazen. Vodja tatinske trojke je bil 17-letni A. P. iz Pesja. Z njim pa sta sodelovala 16-letni B. K. iz Velenja, ki je zaposlen v šoštanj ski us-njarni in 22-letni Franc Belec iz Pesja. A. P. je izbral in določil pajdaša, ki bo šel vsakokrat z njim. Raznolik in dolg je seznam odkritih kaznivih dejanj, zato naj navedemo le tista, ki so jih trije storilci opravili v Velenju in bližnji okolici. A. P. in Belec sta zadnji dan avgusta splezala skozi okno v upokojenski klub in iskala denar. Tega nista našla in sta vzela 14 zavojev cigaret. Nekaj dni zatem sta skupaj vlomila v mesnico na Kidričevi cesti. Tu sta bila pregnana in sta ukradla le komadič salame. Tudi v noči od 11. na 12. september sta morala zbe-žati, ko sta skušala vdreti v bife Šumi. Vmes med temi vlomi pa je vodja A. P. operiral skupaj z B. K. Tako sta ponoči od 1. na 2. september vlomila v slaščičarno Vardar. Pojedla sta nekaj slaščic in izpraznila par steklenic sokov. S seboj pa sta odnesla 60 gramofonskih plošč in si jih kasneje bratsko razdelila. Bolj uspešen je bil vlom v Rudarja od koder sta tatova odnesla večjo količino jedi in pijač ter iz glasbene skrinje še 350 dinarjev. Denar sta iskala tudi v pisarni Dinos, vendar sta od tu odšla praznih rok. Zdaj pa poglejmo še samostojne pohode A. P. Ta "je ponoči 4. septembra razbil šipo na izložbi Name in skozi odprtino vzel ra-diomagnetofon, tranzistor in 4 kasete, vse skupaj v vrednosti 2.963 dinarjev. Pred tem je s pomočjo izvijača odprl okno v delavskem klubu. Tudi tu je iskal denar. Zadovoljiti pa se je moral z ukradenimi cigareti in drugimi manjšimi stvarmi. Najuspešnejši vlom je napravil A. P. od 19. do 20. avgusta ponoči, ko je vdrl v prodajalno E-lektrotehne na Prešernovi cesti v Velenju. Splezal je skozi zračno okno na zadnji strani stavbe in odnesel televizor, magnetofon, avto-radio in še nekatere druge stvari. Vse skupaj je bilo vredno 20.940 din. Denar je iskal še v bifeju na kopališču, v bifeju samopostrežne trgovine na Kidričevi cesti in v pisarni Dinosa. Brez šefa tatinske trojke je enkrat samostojno »delal« Franc Belec. V Pesju je J. Korenu ukradel 5 kokoši in ga oškodoval za 150 dinarjev. A. P. pa na svoje tatinske pohode ni pešačil. Nedovoljeno je jemal mopede in se z njimi odpeljal, po vožnji pa jih je pustil na različnih krajih. Tako je v času od 29. julija do 29. septembra kar 9-krat samovoljno uporabil mopede različnih lastnikov. S tem pa se je zopet prekršil in se bo moral tudi za ta kazniva dejanja zagovarjati pred sodiščem. Miličniki so kmalu prišli na sled drzni tatinski trojki in jo odkrili. Medtem ko mladoletni B. K. čaka na prostosti, sta A. P. in Franc Belec priprta do glavne obravnave. Ropar se je sam prijavil Najprej je 21-letni Franc Golob, delavec zaposlen v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, oropal I. G., zatem pa je prišel na postajo milice in prijavil svoje nečedno dejanje. Franc Golob se je 15. ok tobra v večernih urah pripeljal z lokalnim avtobusom v Velenje iz Šoštanja. V avtobusu je bila tudi l. G., ki je izstopila na Preži-hovi ulici. Odšla je proti domu, ko se je nenadoma za njo pojavil Golob in ji s silo iztrgal ročno torbico ter zbežal v park. Med pot- jo je opazil službeno vozile milice in bil prepričan, di je njegova žrtev prijavili rop. V Bevčah je Golob pre gledal ukradeno torbico ii v njej našel samo 14,25 di narjev. Z ukradenim dele žem očitno ni bil zadovo ljen. Bil je presenečen, di je izropal le nekaj borit dinarjev. Razmislil je in po hitel na postajo milice tel svoj rop prijavil. Menil je da bo kazen milejša. Golol pa se verjetno ne bi prija vil, če bi bilo v torbici vel denarja. InesrečeA • PItEKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA FRANC DREV iz Raven pri Šoštanju, se je 3. novembra ob 18.05 peljal iz Šoštanja proti Pesju. V Pesju je nakazal spremembo smeri vožnje in se postavil na levo stran desne polovice. Ker mu je nasproti prihajal avtomobil, je motorno kolo ustavil. Za njim pa je pripeljal z avtomobilom CE 411-86 IVAN MIHALINEC iz Metleč 55/a in ga hotel prehiteti po levi strani. Nenadoma je začel zavirati in je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil vanj voznik ROMAN STR-GAR iz Velenja, Celjska cesta 81 z osebnim avtomobilom CE 412-33, ki je vozil za njim. Ob trčenju je bil poškodovan sopotnik v Strgarjevem avtomobilu Rihard Grobelnik in so ga odpeljali v bolnico. Na vozilih je škode za okrog 15.000 dinarjev. • VOZNICA JE IZSILJEVALA PREDNOST Z mopedom CE 70-723 se je peljal 2. novembra ob 5.50 ANTON BRODNIK iz Gaberk 60. Pri novem jašku v Prelogah mu je z desne strani pripeljala voznica osebnega avtomobila CE 242-01 MARIJA VOVK iz Družmirja 70, ki je izsiljevala prednost tako, da sta z mopedistom trčila. Pri trčenju je bil Brodnik lažje poškodovan, na obeh vozilih pa je za okrog 3.000 din škode. • TRČENJE V KRIŽIŠČU 30. oktobra ob 1.50 je ANTON BIZJAK iz Ljubljane, Dalmatinova 7, z osebnim avtomobilom ZG 263-199 izsiljeval prednost v križišču Celjske in Ša-leke ceste. V križišče je zapeljal v trenutku, ko je vanj pripeljala tudi voznica osebnega avtomobila CE 338-32 ANICA ZIBERT iz Velenja, Šaleška cesta 20. Pri trčenju je dobila Zibertova lažje poškodbe na kolenu desne noge. Na o-beh vozilih je za okrog 17.000 din škode. • VOZNIKU ODVZELI VOZNIŠKO DOVOLJENJE Tudi v križišču Šaleške in Kidričeve ceste JOŽE MEHLE iz Grosuplja, Bi. oktobra ob 17.10, ni upošteval neprednost-nega prometnega znaka in je trčil v ANTONA ESA iz Velenja, Partizanska cesta 70. Mehletu so zaradi znakov vinjenosti naredili preizkus z alkotestom, ki je pozelenel in so mu zaradi okvare na vozilu vzeli tudi vozniško dovoljenje. • VPREŽNI VOZ BREZ SIGNALNE LUCI Brez luči na vprežnem vozu je skozi Šalek vodil konjsko vprego 5. novembra ob 17.45 JOŽE CEVZAR iz Hrastovca 16. Za njim je pripeljal DUŠAN FRANCEŠKI iz Zagreba z o-sebnim avtomobilom ZG 993-52. Zaradi prekratke razdalje ni mogel ustaviti vozila in se je zaletel v voz ter si pri tem precej poškodoval avtomobil. V ponedeljek seja skupščine V odsotnosti predsednika velenjske občine je podpredsednik Drago Tratnik sklical 14. redno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti za pone-delejek, 22. novembra. Odborniki obeh zborov velenjske skupščine bodo tokrat obravnavali več po membnih zadev in sklepal o sprejetju novih odlokov ki so jih predložili ustrezn sveti. Na seji pa bodo od govorili tudi na vprašanji odbornikov Milenka Pipuša Karla Šiliha in Štefana Za goričnika. Prehodni poka so osvojili Šalečan VELEBLAGOVNICA 20 ODDELKOV DARDNI DONI NAGRADNA ICRA sledite fc j VEDNO IN POVSOD Vsako leto pripravi mladinski aktiv Gaberke tradick nalno srečanje nogometnih ekip v malem nogometu z prehodni pokal šaleške doline. Na letošnjem turnirji ki je bil na improviziranem igrišču v Gaberkah, j sodelovalo devet ekip. Prehodni pokal so branili mladinci iz rudarskega šo skega centra, vendar so imeli na letošnjem turnirju ve športne sreče mladinci iz šaleka (na fotografiji). Razrešili bodo neka članov predsedstvi T TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Tehno-mercator CELJE VELEBLAGOVNICA T Na zadnji seji predsedstva so razpravljali predvsem o programski usmeritvi dela občinske konference do septembra 1972 leta ter o kadrovskih vprašanjih. Sklenili so, da dajo nekaterim članom predsedstva razrešnico, predvsem zato, ker so premalo odgovorno sodelovali pri skupnih dogovorih. V mesecu novembru ima predsedstvo naslednje naloge: organizirati mora posvet z vodstvi aktivov na srednjih šolah, posvet s predsedniki delavskih akt vov o nadaljnji akciji 7! sestanek s predsedniki ti renskih aktivov, posvet predstavniki mladinski specializiranih organizaci o ustanovitvi koordinaci skega odbora in financin nju specializirane mladir ske dejavnosti. Koordim cijski odbor bo imel prec vsem nalogo, da bodo p< samezne mladinske specii lizirane organizacije v b( doče bolj sodelovale in oi ganizirale več skupnih al cij. Trgovsko in proizvodno podjetje VELENJE poslovna enota GORENJE Koroška cesta 51 V bližini starega rudniškega jaška je še vedno NAJMOČNEJŠA PRODAJALNA drugorazrednih cenejših izdelkov tovarne Gorenje v SLOVENIJI » V tej specializirani prodajalni ob starem jašku in v vseh blagovnicah ERE Velenje vam je na voljo VELIKA ZALOGA PROIZVODOV TOVARNE GORENJE s 5 % popustom pri I. vrsti in z 12 °/o popustom pri II. vrsti Na primer • najnovejši pralni stroji s 14 programi tip PS 664 S, stane 3.341 din PRI NAS PA 2.995 din tip BIO stane 3.256 din PRI NAS PA 2.961 din • po enakem postopku z ozirom na kvaliteto imamo na zalogi - štedilnike na plin, elektriko in trda goriva - televizorje Gorenje - druge proizvode tovarne GORENJE SE PRIPOROČA PRODAJALNA GORENJE OB STAREM JAŠKU PRED USTANOVITVIJO TELESNO KULTURNE SKUPNOSTI »Z ustavnimi spremembami zvezne in republiške ustave, z nadaljnjo potjo demokratizacije in razvijanjem samo upravnega socializma, krepimo ne samo našo državnost, temveč tudi vse bolj skrb za človeka. S tem v zvezi zadnje čase vse bolj poudarjamo vlogo telesne vzgoje, športa in športne rekreacije.« S temi uvodnimi besedami je spregovoril republiški poslanec Jože Melanšek na konferenci SZDL o nujnosti in potrebnosti formiranja telesnokulturne skupnosti v občini Velenje. V tezah za predlog zakona o telesni kulturi in te-lesnokulturnih skupnostih je jasno nakazano kaj želimo. Želimo vsestransko razvito socialistično osebnost, ki bo telesno vzgojena, ustvarjalna, zdrava, delovno in obrambno sposobna. Zato je potrebno, da zagotovimo vse pogoje za razvoj telesne vzgoje — od vzgojno varstvenih ustanov pa do delovnih organizacij. Saj nam ne more biti vseeno kakšna bo naša mladina, kakšna bo delovna in obrambna sposobnost ljudi. Zato se bomo morali na tem področju angažirati prav vsi — šolstvo, zdrav- stvo, gospodarstvo, družbeno politične organizacije, telesno vzgojne organizacije, krajevne skupnosti in drugi, da bomo dosegli cilje, ki smo si jih zadali. Občinska zveza za telesno kulturo je svoja prizadevanja že usmerjala k novemu konceptu. Vendar so kmalu ostali osamljeni in nemočni, da bi lahko uspešno realizirali zadane naloge v okviru srednjeročnega programa telesne kulture v naši občini. Ker so naredili prve korake v tej smeri in so zamisli v skladu s tezami zakona o telesni kulturi in financiranju, menijo, da lahko ustanovimo v velenjski občini telesno kulturno skupnost. Bodoča telesno kulturna skupnost bo preko svojega izvršnega odbora usmerjala in vodila politiko kulture v občini, finan- cirala to dejavnost in jo uveljavljala v družbi. Strokovni odbori pa bodo morali skrbeti za množično vkl jučitev mladih v telesno vzgojno, športno in športno rekreativno dejavnost. Nosilci teh dejavnosti bodo šole in šolska športna društva, osnovne športne organizacije (klubi, sekcije). Krajevne skupnosti in osnovne sindikalne organizacije v delovnih organizacijah pa bodo morale ustvariti pogoje za športno rekreacijo delavcev in občanov. Za vse to je potrebno zagotoviti stalne vire sredstev. Zakon bo predvidel naslednje vire: — del občinskega prometnega davka — po sklepu občinske skupščine — del taks od vstopnic športnih prireditev — po sklepu občinske skupščine — sredstva delovnih organizacij — sredstva jugoslovanske loterije — ostala sredstva Po obširnem referatu Jožeta Melanška so člani konference SZDL v razpravi podprli pobudo za ustanovitev telesno kulturne skupnosti. Ob koncu so zavzeli naslednje sklepe: — ustanoviti iniciativni odbor — predlagati skupščini občine Velenje, da ustanovi telesno kulturno skupnost, razpravlja o srednjeročnem programu telesne kulture v občini — da skupščina občine Velenje sprejme sklep o stalnem in enotnem financiranju telesne kulture preko telesnokulturne skupnosti. Te odločitve pomenijo še en korak naprej pri uresničevanju demokratičnosti naše družbe, pomenijo korak naprej pri zadovoljevanju osnovnih potreb delovnega človeka in mladine. Prosvetno in kulturno delo Šoštanjske svobode? Iz časopisnih vesti sem zvedel, da je bila 27. oktobra redna letna konferenca vseh prosvetnih društev in Svobod velenjske občine. Radoveden pa sem, kakšen obračun o delu na kulturnem in prosvetnem področ-' ju je dalo šoštanjsko društvo Svoboda? Nikjer namreč ne zvem, da bi domačini, zlasti pa dramski odsek DPD Svobode, za letošnjo zimsko sezono pripravljal gledališke predstave. Če tega ne zmore sam domači dramski odsek, naj Svoboda povabi v goste Celjane in tudi druge gledališčnike ter uvede zimski abonma. Prepričan sem, da bi bile predstave vedno dobro obi- Vaši prispevki za skane, saj šoštanjčani nimamo drugega kot kino in kvečjemu še kakšno mladinsko predstavo. Vse priznanje bi morali izreči tovarišu Repu, ki se je nekdaj zelo trudil in žrtvoval svoj prosti čas, da so uprizorili marsikatero igrano delo na odru. Sedaj, ko je tudi on popustil (sicer ne vem iz kakšnih razlogov, domnevam pa, da tudi on ni naletel na zadostno razumevanje pristojnih krogov), pa je delo zamrlo. Pozabiti ne smemo tudi tovarišico Mlakarjevo, ki se je trudila, da je na oder postavila nekaj dobro uprizorjenih iger. Zato bi apeliral na DPD Svoboda Šoštanj, da se vsaj zadnjo zimsko sezono, preden bodo porušili kulturni dom, zgane in se primerno poslovi od odra, kulis in našega kulturnega doma. Fran j o Perovec, Šoštanj, Heroja Šercerja 7 DELAVSKE ŠPORTNE IGRE RUDNIKU PREHODNI POKAL V delavskem klubu so se zbrali na zaključni svečanosti predstavniki osmih sindikalnih organizacij in dobitniki priznanj delavskih športnih iger v letu 1971. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Velenje Teodor Jelen je podelil najboljšim posameznikom in ekipam za dosežene uspehe pokale, kolajne in diplome. Letos se je tradicionalnega tekmovanja udeležilo blizu looo delavcev športnikov, ki so tekmovali v 11 športnih panogah — smučanju, kegljanju, streljanju, šahu, namiznem tenisu, košarki, rokometu, malem nogometu, odbojki, plavanju in atletiki. Skupni zmagovalec letošnjega tekmovanja je bil rudnik lignita Velenje, ki je osvojil prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Velenje. Drugo mesto je osvojil rudarski šolski center, tretji pa so bili športniki tovarne usnja Šoštanj. Zelo uspešni so bili tekmovalci termoelektrarne Šoštanj. ki so osvojili kar štiri pokale, TGO Gorenje pa tri prva mesta v posameznih panogah. Rezultati ekip in posameznikov: Smučanje Posamezno — moški 1. skupina 1. Tine Kumer, TES, 44,0 2. Stane Mencinger, Lesna 45,1 3. Franc Višner, TGO, 40,4 2. skupina 1. Herbert Košič, SSZD, 43,G 2. Franc Zakeršnik, TES, 44,8 3. Jože Silovšek, EKA, 45,8 3. skupina 1. Miro Jakelj, RLV, 49,6 2. Bojan Glavač, Prosveta Vel., 50,5 3. Franc Cesar, Prosveta, Vel., - 53,0 Ženske 1. Krista Košič, Proj. biro 24,5 2. Majda Glavač, Prosveta Vel., 28,5 3. Ivanka Jan, BDE Topol., 29,8 Ekipno 1. Termoelektrarna Šoštanj 136,0 2. TGO »Gorenje« Velenje 140,0 3. Rudarski šolski center Velenje 149,6 Plavanje posamezno prosto 1. Viktor Vaupot, TGO, 19,4 2. Anton Osolnik, RLV, 19,8 3. Jože Curčič, TGO, 19,9 prsno 1. Vojko Kosem, TGO, 24,8 2. Rudi Ževart, RSC, 24,9 3. Ivan Ravnak, RLV, 26,4 Tone Miletič, TGO, 26,4 Košarka Šah Predsednik občinskega sindikalnega sveta TEODOR JELEN, izroča pokal zmagovalcem 1. Termoelektrarna Šoštanj 2. Polypex Šoštanj 3. Rudarski šolski center Velenje Streljanje -posamezno 1. Franjo Zučko, TUŠ, 173 krogov 2. Dušan Perhač, RŠC, 167 krogov 3. Hinko Bola, RSC, 166 krogov Ivan Godec, TGO, 166 krogov Karel Kovač, Polypex, 166 krogov Ekipno 1. Rudarski šolski center 644 krogov 2. Tovarna usnja Šoštanj 587 krogov 3. Polypex Šoštanj 564 krogov Namizni tenis 1. TGO Gorenje 2. Rudnik lignita Velenje 3. Polypex Šoštanj Kegljanje moški — posamezno 1. Andrej Kovačevič, TUS, 182 kegljev 2. Franc Tamše, TGO, 181 kegljev 3. Maks Krumpačnik, TEŠ, 180 kegljev Ekipno 1. Termoelektrarna Šoštanj, 801 kegelj 2. TGO Velenje, 797 kegljev 3. Rudnik lignita Velenje, 785 kegljev Ženske — posamezno 1. Jožica Vrtačnik, Vegrad, 125 kegljev 2. Cvetka Zibolt, RLV, 124 kegljev 3. Darinka Zec, Vegrad, 123 kegljev Ekipno Ji. SGP »Vegrad«, 354 kegljev 2. Rudnik lignita Velenje, 352 kegljev 3. Polypex, 318 kegljev Odbojka 1. TGO »Gorenje« Velenje 2. »Era« Velenje 3. Rudnik lignita Velenje Rokomet 1. Rudnik lignita Velenje 2. TGO »Gorenje« Velenje 3. Rudarski šolski center Velenje Atletika posamezno 1. Alojz Bole, TEŠ, 2395 točk 2. M. Klemenčiči, RSC, 1821 točk 3. Martin Štajner, RLV, 1739 točk Ekipno 1. TEŠ, 5394 točk 2. RLV, 4475 točk 3. RŠC, 3929 točk Ekipno 1. TGO »Gorenje« Velenje, 37,5 točk 2. Rudnik lignita Velenje, 32,5 točk 3. Tovarna usnja Šoštanj, 11 točk Mali nogomet 1. Polypex Šoštanj 2. Tovarna usnja Šoštanj 3. Rudnik lignita Velenje Končni vrstni red 1. Rudnik lignita Velenje 930 2. Rudarski šolski center Velenje 810 3. Tovarna usnja Šoštanj 765 4. Termoelektrarna Šoštanj 700 5. Folypex Šoštanj 690 6. TGO »Gorenje« Velenje 645 7. Komunalno obrtni center Velenje 390 8. SGP »Vegrad« Velenje 305 9. Trgovsko podjetje »ERA« Velenje 270 10. Skupščina občine Velenje 200 USPEŠNA SEZONA AK VELENJE Atletski klub Velenje je zaključil letošnje tekmovalno obdobje • Klub obstaja 3. leto, zadnje leto pa ga vodi predsednica Vera Zupančič • Na naša vprašanja je ljubeznivo odgovorila: • Kakšne naloge ste si postavili, ko ste prevzeli vodstvo AK Velenje? V preteklem obdobju smo si zadali tri poglavitne naloge: prizadevanja za izgradnjo garderob, pridobiti potreben strokovni kader in vključiti v klub čimveč mladine. Te naloge smo tudi več ali manj realizirali. S skupnimi močmi in ob vsestranski podpori, so bile zgrajene garderobe pri stadionu, ki so neobhodno potrebne za delo in napredek, ne samo atletike, temveč celotne športne dejavnosti v Velenju. Z ozirom na to, da je AK mlad kolektiv, brez tradicij in izkušenj, je bilo potrebno začeti prav pri osnovah. Za to delo pa smo nujno potrebovali široko strokovno pomoč, vendar smo kmalu prišli do spoznanaj, da poleg tega potrebujemo strokovnjaka, ki se bo ves posvetil delu z mladimi in nadaljeval z izpopolnjevanjem ostalih atletov. To smo letos uspeli. Najpomembnejša naloga, ki pa je nismo še povsem uresničili, je pritegniti čimveč mladine v AK. Ti si bodo lahko v klubu pod strokovnim vodstvom izpopolnjevali VERA ZUPANČIČEVA, predsednica AK Velenje POČITEK ZA NOGOMETAŠE Nogometaši so končali s prvim delom tekmovanja v slovenski nogometni ligi in VNCL. Ponoven nastop velenjskih nogometašev med izbranci v SNL je bil več ali manj uspešen. Od enajstih tekem so trikrat zmagali in to proti Aluminiju, Braniku in Slivnici. Točko pa so osvojili proti Kopru, Nafti in Izoli. Na lestvici zavzemajo 8. mesto z 9. točkami. V zadnjem kolu so Ve- Velenjčani so sicer prvi do- lenjčani gostovali v Ptuju, segli zadetek, strelec pa je kjer so izgubili z moštvom bil Vizovišek. V nadaljeva- Drave z rezultatom 2:1 (0:1). nju pa so Ptujčani dosegli 1. Rudnik lignita Velenje 29,5 točk 2. Rudarski šolski center Velenje 28,5 točk 3. SGP »Vegrad« Velenje 22,5 točk Nogomet dva gola. Vsa prizadevanja napadalcev Rudarja, da bi rezultat izenačili, pa so bila zaman. Za Rudarja so nastopili — Blaguz, Sitar (Zlodej), Papež, Topič, Kornik, Han-žekovič, Perger, Bizjak, Vizovišek (Žolger), Topčič, Pašič. Soštanjčani so se v zadnjem kolu srečali z ekipo Pohorja iz Ruš. V slabi in nezanimivi igri sta se nasprotnika razšla z neodločenim rezultatom 0:0. Za moštvo Šoštanja so v jesenskem delu nastopali — Pod-pečan, Čas, Kostajnšek, Taj- nik, Novak, Stefanovič, Pust, Pavšek, Cimperman, Zmazek, Erhart, Gagulič, Plešnik. V jesenskem delu so dosegli tri zmage, štirikrat pa so igrali neodločeno. Na lestvici zavzemajo 9. mesto z 10. točkami. Lestvica: Ilirija 11 Slavija 11 Rudar (Trb.) Drava Izola Koper Nafta 8 2 7 1 7 1 5 3 5 3 3 6 4 3 1 23:6 18 3 29:14 15 3 22:12 15 3 25:12 13 3 16:12 13 2 14:11 12 4 18:22 11 11 Rudar (Vel.) Branik 11 Aluminij 11 Kladivar 11 Slivnica 11 5 14:20 6 12:23 7 22:21 6 17:18 1 10 10:51 1 svoje sposobnosti v vztrajnosti, hitrosti; razvijali svojo moč in nenazadnje bodo deležni prave športne in humanistične vzgoje. • Če je bilo delo tako zastavljeno, verjetno tudi uspehi niso izostali? Klub je organiziral števil- j na tekmovanja. Najzahtevnejši je bil meddržavni mladinski atletski dvoboj •Madžarska — Jugoslavija, ostala tekmovanja pa so bila — štirje medklubski mitingi, občinsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol, tekmovanje v okviru delavskih športnih iger ter spomladanski in jesenski kros. Naši atleti pa so se udeležili tekmovanj od mitingov pa do državnih prvenstev. Med množične športne manifestacije velja omeniti uspele nastope kluba na pohodu okoli okupirane Ljubljane, republiško prvenstvo v orientacijskem pohodu v Mozirju, kjer so se uvrstili med najboljše. Kot vreden in vzpodbuden uspeh pa lahko štejemo ekipno zmago v tradicionalnem četve-roboju — Koroška, Pomur-je, Dravska in šaleška dolina. Dekleta so se izkazala tudi v kriteriju mestnih reprezentanc II. skupine, ko so dosegle prvo mesto 7. atletinjami Posočja. Poleg športnega dela AK skrbi za vsestransko vzgojo mladih atletov, spremlja učni uspeh v šoli in občasno sklicuje tudi sestanke s starši atletov. • Kako ste si začrtali delo v bodoče? Če želimo v prihodnji tekmovalni sezoni doseči boljše rezultate, morajo atleti vaditi tudi preko zime. Treningi bodo v vseh treh telovadnicah, kjer bodo atleti izpopolnjevali tehniko, pridobivali potrebne spretnosti, moč in druge telesne kvalitete, ki so pogoj za doseganje boljših rezultatov. VELENJČANI PRESENETILI Pričelo se je tekmovanje v slovenski judo ligi, kjer sodeluje tudi judo klub Velenje. V prvem kolu so se v telovadnici RŠC srečale med seboj ekipe Maribora, Iva Reya iz Celja in Rudarja Velenje. Velenjčani so prijetno presenetili, saj so premagali oba nasprotnika. Posebno dragocena je zmaga nad ekipo Maribora, ki velja za favorita tega tekmovanja. Rezultati: Velenje — Celje 5:1 Maribor — Celje 4:1 Velenje — Maribor 5:2 Za Velenjčane so dvakrat zmagali — Tajnšek, Škri-pač, Simonič in Foraner, po eno zmago pa sta dosegla Simončič in Gostiša. ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-309 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: CETIS grafično podjetje Celje NOVE CENE DIMNIKARSKIH STORITEV Ljudje se večkrat pritožujejo nad dimnikarji, češ, da svoje delo ne opravljajo vedno najbolje. Te pritožbe so včasih upravičene, največkrat pa ne. V naši občini je dimnikarska služba trenutno skoraj ob vse dimnikarje, ker ti zapuščajo poklic in sc drugje zaposlujejo, kjer jih bolje plačujejo. Povedati moramo, da so cene za dimnikarske usluge nespremenjene že od 1965. leta, oziroma so bile le malenkostno korigirane. Zato je posebni odbor slovenske gospodarske zbornice določil nove cene dimnikarskim storit- vam in z njimi soglaša tudi Zavod SRS za cene. Tako bodo odslej dimnikarske storitve enotne za vso Slovenijo. Cenik je potrdil tudi oddelek za gospodarstvo pri velenjski skupščini in veljajo nove cene za dimnikarske usluge od 22. oktobra dalje. V interesu požarne varnosti vsakega posameznika, kakor tudi vseh nas je, da dimnikarska služba čim bolje dela. Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem bo nadomestilo manjkajoče dimnikarje v naši občini, čeprav zasedba še vedno ne bo popolna. Dimnikar je z zakonom pooblaščen, da opozori lastnike dimnikarskih naprav, če so dimne naprave pomanjkljive in jih ta mora tudi odpraviti. Če tega ne stori stranka sama, mora sporočiti upravnemu organu, pristojnemu za požarno varnost, da z izdano odločbo prisili odpraviti pomanjkljivosti. Z željo, da bi bili občani seznanjeni z novimi tarifami dimnikarskih storitev, objavljamo del cenika. Tako bodo lahko občani sami preverili, če je dimnikar pravilno zaračunal opravljeno storitev. C E N I K ° na^vi5^ih cenah za dimnikarske storitve Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem predpisuje po samoupravnem sporazumu o enotnih normativih za dimnikarske storitve na območju SR Slovenije — območje občine VELENJE, naslednje člene oz. cene. 1. člen Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem sc obveže, da bo pri kalkuliranju in določanju cen za svoje storitve upoštevalo v tej točki dogovora določene časovne normative in cene. Na podlagi sporazumno določenih normativov in cen za posamezno delo, se določi vrednost režijske ure 14,40 din. Sporazumno določeni normativi in cene so naslednji: čunati 50 °/o pribitka k cenam po I. členu, oz. na režijsko uro. Za dela, ki jih dimnikar o-pravlja oddaljeno nad 2 km od sedeža obrata, sme zaračunati pribitek pod 1. členom za ceno ali režijsko uro — od 2 do 5 km — 10 %, od 5 do 10 km — 20 °/o, nad 10 km — 40 %. Če se dimnikarske storitve o-pravljajo iz kakršnegakoli razloga zunaj rednega ali stalnega območja dimnikarske organizacije, se storitve obračuna po dejansko izgubljenem času na osnovi cene režijske ure s pribitkom potnih stroškov. Zap. Kurilne in dimovodne Po normativu Cena po nor. št. naprave časa minut za rež. uro 1. DIMNIKI: Plezalni v zasebnih gospodinjstvih a) do vključno 4 etaže 32 7,70 b) do 6 etaž 39 9,40 2. Plezalni dimniki v zavodih, gostiščih, menzah, pekarnah, slašč. in central, kurilnih naprav: a) do vključno 4 etaže 52 12,50 b) nad 4 etaže 58 13,90 3. Neplezalni (ozki) dimniki v zasebnih gospodinjstvih: a) do vključno 3 etaže 16 3,80 b) do vključno 6 etaž 14 3,40 c) nad 6 etaž 13 3,10 č) Shunt dimniki 16 3,80 d) priključki na Shunt dimnik 17 4,10 e) od etažnih kotlov za cen- . tralno kurjavo v zgradbi do 2 stanov. 31 7,40 4. Dimniki kurilnih naprav v zavodih, gostišč., menzah, pekarnah, slaščičarnah in od central, kurilnih naprav: a) do 6 etaž 42 10,10 b) nad 6 etaž 45 10,80 5. Štedilniki v gospodinjstvu: a) s pečicami, kotliči ali prenosi 24 5,80 6. Štedilniki v zavodih, gostiščih, menzah itd.: a) mali štedilniki 44 10,60 b) srednji štedilniki 55 13,20 c) veliki štedilniki 67 16,10 7. Peči: 53 12,70 a) navadna pekarska ali slaščičarska peč b) parna pekarska ali slaščičarska peč — z eno etažo ali peč. 59 14,20 — z več etažami ali peč. 88 21,10 8. Kanali: od centralnih kurilnih naprav, pekar. ali slaščič. peči in podobno a) od i do 4 metre dolžine 42 10,10 b) tekoči meter nad 4 m dolžine 28 6,70 9. Centralne kurilne naprave: a) do 8 m! ogrev. površine (9 členov) 69 16,60 b) do 15 m! ogrev. površine (14 členov) 59 14,20 c) do 20 m3 ogrev. površine (nad 14 členov) 87 20,90 10. Kotli za pranje ali kuhanje živilske krme 14 3,40 Za storuitve na posebnih kurilnih napravah kot so oljne peči, trajno žarllne peči ter druge naprave, ki v tem členu niso posebej navedene, veljajo cene, ki jih določajo proizvajalci oziroma uvozniki za svoje servise. V tej točki določene okvirne cene pomenijo cene brez prometnega davka na dimnikarske storitve. 2. člen Dimnikarska organizacija sme zaračunavati za dimnikarske storitve oz. za dela, ki niso navedena pod 1. členom, na osnovi cene režijske ure 14,40 din. Za dinmikarska dela, ki se opravljajo med 22. in 5. uro naslednjega dne, se sme zara- 3. člen Za dimnikarske storitve, ki jih mora dimnikar opraviti pod nenormalnimi ali težjimi pogoji ali pod pogoji življenjske nevarnosti, se zaračuna na cene iz 1. člena še 50 °/o pribitka. 4. člen Dimnikarske storitve v industrijskih objektih, centralnih parnih kotlih, njih kanalih in dimnikih, se zaračunavajo po medsebojnem dogovoru, u-poštevajoč cene, režijsko uro, poseben dodatek, ki ga dimnikarska organizacija plača delavcu za naporno delo, zdravju škodljivemu delu in čas dela (ob nedeljah, dela prostih dnevih in v nočnem delu). 5. člen Ce se štedilniki in njihovi dimovodi v zasebnih gospodinjstvih v času od 1. 6. do 30. 9. ne uporabljajo, se dimnikarske storitve opravljajo in delo zaračuna samo v času od 1. 10. do 31. 5. 6. člen Dimnikarska organizacija sme za občasne kontrole dimnikov in drugih dimovodnih in kurilnih naprav zaračunati 50 % od cene po 1. členu. 7. člen Dimnikarska organizacija je dolžna izdati plačniku dimnikarskih storitev potrdilo o plačanem znesku, na katerem mora biti žig dimnikarske organizacije. Neopravljenih del ne sme zaračunati, razen del, ki bi jih moral opraviti dimnikar po predpisih, pa stranka tega ne dovoli. 8. člen Cene za posamezne storitve in cene režijske ure po tem sporazumu bodo odgovorne stranke uporabljale od 1. 6. 1971 dalje. 9. člen V tem sporazumu določene cene za posamezne storitve in režijsko uro ter določeni pri-bitki veljajo najmanj do konca leta 1971. Ce bodo po uradnih podatkih Republiškega zavoda za statistiko življenjski stroški v letu 1971 porasli za več kot 5 %, se v tem sporazumu določene cene in pri-bitki za naslednje leto povišajo za toliko odstotkov, kolikor to določi Zavod SRS za cene po predhodnem sporazumu z Gospodarsko zbornico SR Slovenije, o tej odločitvi obvesti zavod SRS za cene občinske skupščine. Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za vsa nadaljnja leta. V primerih iz drugega odstavka te točke podpisniki sporazuma povišajo svoje cene, določene po tem sporazumu za leto 1971 oziroma za naslednje leto za odstotek, ki ga določi Zavod SRS za cene in spremembo prijavijo pristojnemu občinskemu zavodu za cene. POROČILO SKLADA ZA DRUŠTVENO DEJAVNOST PRIPOEINSKI KONFERENCI SZDL Sklad ni vodil politiko društvene dejavnosti Na zadnji seji občinske konference SZDL so člani poslušali poročilo sklada za društveno dejavnost, ki ga je prebral Jože Veber, sekretar izvršnega odbora • Menimo, da je poročilo pomembno za javnost in zanimivo za širši krog bralcev • Zato ga v celoti objavljamo. Pred letom 1969 je bila vsa problematika financiranja društvene dejavnosti vezana direktno na proračun občinske skupščine, v največji meri pa so bila posamezna društva prepuščena samemu sebi. S takšnim neznosnim stanjem nismo mogli biti zadovoljni in smo pristopili k obsežni politični akciji v občini, da rešimo to problematiko. Komisija za društveno dejavnost pri občinski konferenci SZDL je takrat pripravila strokovno analizo stanja naših društev in tudi program akcije._ S predstavniki delovnih organizacij je bil sprejet družbeni dogovor, da se takratna deli-mitirana stopnja prispevkov za občinski proračun poveča za 0,20 odstotka na bruto osebne dohodke zaposlenih in da se ta zbrana sredstva namensko zbirajo v posebnem skladu za društveno dejavnost pri občinski konferenci SZDL. Ker je bil prvotni predlog večji, se ob formiranju sklada, zaradi manjših sredstev, niso vključila v sistem financiranja vsa društva, ampak le naslednja: telesno-kulturna, kulturno prosvetna, strelska, društva ljudske tehnike, planinska in šahovska. Vsa o-stala društvena dejavnost je še naprej svoja sredstva iskala v občinskem proračunu. • ZAGOTOVLJEN JE BIL STALNI VIR Pri formiranju sklada smo težili k temu, da se izkušnje iz prejšnjih let ne ponovijo. Prejšnja leta smo namreč že imeli podobne sklade, ki so se formirali na osnovi pogodbenih odnosov s posameznimi delovnimi organizacijami. Praksa pa je pokazala, da je tak sklad že drugo leto po formiranju zašel v težave, ker posamezne delovne organizacije iz raznih vzrokov niso izpolnjevale pogodbenih obveznosti. Takrat smo hoteli sredstva v sklad za društveno dejavnost zagotoviti kot stalen vir. Po skupnem dogovoru naj bi sklad dobival 0,20 odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. V letu 1969 je bil sprejet odlok občinske skupščine. Že naslednje leto smo ugotovili, da je ta odlok veljal samo za leto 1969 ne pa za stalno in je vnaprej sklad postal le ena izmed proračunskih postavk. Ta postavka se je izračunala po približni oceni 0,2 odstotka od bruto osebnih dohodkov, danes pa vemo, da je občutno nižja kot znaša 0,2 odstotka bruto OD v občini. Tako je sklad dobil v letu 1969 320.000 dinarjev, v letu 1970 370.000, v letu 1971 pa ravno tako 370.000. Letos je vsota sklada zato nespremenjena, ker je občinski proračun namenil posebna sredstva za no-voformirano kulturno skupnost in se tako ZKPO financira v bodoče iz kulturne skupnosti in ne več iz sklada za društveno dejavnost, s tem pa so se sredstva za koristnike sklada procentualno povečala. Sklad je upravljal u-pravni odbor sklada, ki je sredstva razdeljeval po pravilniku sklada. Do letošnjega leta so bila sredstva deljena v naslednjem razmerju: telesno kulturna društva 50%, kulturno prosvetna društva 30%, strelska, planinska in društva LT 10% in rezerva sklada za izredne dotacije 10%. Vsa sredstva so bila v tem razmerju razdeljena in to predvsem za osnovno dejavnost društev. V letošnjem letu, ko se kulturno prosvetne organizacije financirajo iz kulturne dejavnosti, se je razmerje sklada spremenilo, in sicer: telesno kulturna društva 60 %, strelska, planinska društva in društva ljudske tehnike 20 %, vzdrževanje športnih objektov 15 %, rezerva sklada za izredne dotacije 5 %. Če to razmerje izrazimo v konkretnih številkah, izgleda takole: občinska zveza za telesno kutluro 220.000 občinski odbor LT 32.000 občinski strelski odbor 13.000 planinsko društvo Velenje 12.000 planinsko društvo Šoštanj 7.000 šaleški alpinistični odsek Šoštanj 5.000 šahovski klub šaleške doline 5.000 vzdrževanje športnih objektov 55.000 rezerva 18.500 Če poskušamo oceniti delovanje sklada, moramo povedati naslednje: 0 Zelo velik korak naprej na področju financiranja društvene dejavnosti smo naredili žc z ustanovitvijo sklada in sredstev zanjo. S tem smo dosegli, da so posamezna društva imela zagotovljen stalni vir sredstev, ki pa seveda še zdaleč ne zadovoljuje potreb posameznih društev — toda prej tudi tega ni bilo. 0 Vsa sredstva sklada se ne delijo direktno društvom, ampak občinskim zvezam posameznih društev. S tem smo hoteli doseči dvoje: — da bi občinske zveze bile tesneje povezane s svojimi društvi, ne samo na finančni ampak tudi strokovno organizacijski ravni; — vsa sredstva so se razdeljevala tudi znotraj posameznih zvez na osnovi internih pravil, tako da se je dejansko dotirala o-pravljena dejavnost in se je imel pregled nad trošenjem teh sredstev. 0 Čeprav so bila sredstva namenjena izključno za osnovno dejavnost društev, so bila potrošena tudi v vzdrževanje objektov in nabavo opreme. Zato smo v letošnjem letu, ko je problem že do konca izstopal, namenili določen procent za vzdrževanje objektov, seveda pod pogojem, da se vprašanja gospodarjenja oziroma upravljanja in izkoriščanja posameznih športnih objektov predhodno razčistijo. 0 IN KAJ JE BILO NEGATIVNEGA Sklad je postal le ena izmed postavk občinskega proračuna. Čeprav je bilo prvotno dogovorjeno, da bo financiranje rešeno sistemsko, glede na gibanje osebnih dohodkov v občini. Upravni odbor sklada je bil le forum, ki je sredstva razdeljeval na osnovi programov in pravilnika, bil pa je daleč od tega, da bi s temi sredstvi upravljal in na tej osnovi vodil politiko razvoja društvene dejavnosti v občini. Zato je nadaljnji korak v tem, da se v občini formira samostojna samoupravna skupnost za telesno kulturo, ki bi za svoje področje, podobno kot kulturna skupnost, na bolj demokratičen in samoupravljal-ski način odigrala svojo vlogo. Za to imamo vse os- 370.000 novne pogoje. S posebno napravo so voznikom pregledovali luči SAHISTI PONOVNO AKTIVNI Velenjski šahisti so ponovno začeli prirejati brzo-turnirje. Na prvem turnirju je nastopilo 12 šahistov — najboljši pa so bili Mitja Urisek in Milan Goršek 8 točk ter Jože Fotivec 7 točk itd. V mesecu oktobru so organizirali tri turnirje. Na prvem je sodelovalo 10 šahistov. Zmagal je Anton Ve-denik z 8 točkami pred Ivanom Drevom s 7 in Benom Groznikom 6 točk. Na drugem turnirju so si prva tri mesta razdelili Ferdo Gorjanc, Ivan Godec in Anton Vedenik po 6 točk. Na tretjem oktobrskem tur- nirju je med 14 šahisti zmagal Mitja Urisek z 11,5 točkami, drugi je bil Milan Goršek zli, tretji pa Boris Brešar z 10,5 točkami. V medobčinskem sindikalnem dvoboju med Velenjem in Slovenj Gradcem so zmagali gostje z rezultatom 24:8. od 20. novambra 1971 do 20 januarja 1972 VKLJUČUJEMO - VSAKEGA KUPCA - V VELIKO JUBILEJNO flpgjfl NAGRADNO IGRO VELEBLAGOVNICE let TKnHiHn CELJE poslovalnicah W B4 nHiHn-OEKOR ti i ^vjiv^*um " m hh i ■ mm wm Ueroniho Stanetova 19 CELJE ZIDANSK0VA4 pri nakupu za vsakih 100 din še dodatni kupon 10 GLAVNIH JUBILEJNIH NAGIMI) 1. „fičo"- luxe 7. televizor 2. olimpiada Miinchen- loseba a električni štedilnik 3. pralni stroj a hladilnik 4. moped ,,1'omos'' 10. preproga 3x2 5. pony ekspres in še 20 moških srajc 6. stroj za pranje posode 20 kombinef žrebanje 29.1.1972 KUPUJTE V TRGOVINAH n m m mt CELJE Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu je razpisala jesensko zimsko prometno preventivno vzgojno akcijo »Na cesti nisi sam« • Akcija bo trajala do konca januarja 1972. V velenjski občini so se te akcije resno lotili. Komisija za vzgojo in varnost prometa pri občinskem svetu za splošne in notranje zadeve je sestavila načrt in se že vključila v akcijo. Skupaj z združenjem šoferjev in avtomehaniVov in AMD šaleška dolina so pregledovali sposobnost vozil in dokumentov. S posebno napravo so kontrolirali luči in ugotovili, da je največ napak na lučeh. Na nekaterih vozilih luči sploh niso svetile. Naj navedemo za primer tovornjak MB 486-13, last Spedtransa, ki je ob pol osmih pripeljal iz Ljubljane brez vsakih luči. Voznik je dejal, da bo peljal tovor do Prevalj, v Mariboru pa bo popravil luči. Seveda je moral to storiti kar v Velenju. Podobna usoda je doletela še mnoge druge voznike. Vsi pa so kmalu popravili luči. To pomeni, da vozniki ne pogledajo preden odpeljejo, če svetijo luči ali pa mislijo, da je vseeno, če ne sveti ta ali ona luč. V teh dneh so pregledali na cestah 435 osebnih avtomobilov (med temi je bilo 60 nepopolnih), 115 tovornjakov (37 nepopolnih) in 11 avtobusov (5 nepopol nih). Slabše pa je bilo, ko so pregledali motorna kolesa in mopede. Pri 42 jih je imelo kar 10 razne pomanjkljivosti. V sodelovanju s službo varnosti pri delu v Gorenju in RLV so na parkiriščih pregledali 700 osebnih avtomobilov. Pregledovali so gume in zavore. Precej gum je Lastnike bilo dotrajanih, so zato povabili na postajo milice, kamor so "norali pripeljati na vpogled brezhibno vozilo. Akcija je bila vsekakor koristna. Pozimi pa bodo vozila pregledovali in ugotavljali kako so opremljena za vožnjo v snežnih razmerah. Tega pa je moral miličnik resno posvariti. Čeprav je deževalo, je vožnja z dežnikom tvegana in zelo nevarna Mnogi vozniki so morali luči popraviti na kraju pregleda — Franc NOVINŠEK, roj. 1948, strojnik iz Skalskih Cir-kovc št. 13 in Vladka DVOIi-JAK, roj. 1949, delavka iz Skalskih Cirkovc št. 9 — Janez MARINIC, roj. 1947, strojnik iz Maribora, Gospo-svetska 31 in Ana MIKLAV, roj. 1951, delavka iz Velenja, Šercerjeva 7 — Vencel NOVOSAD, roj. 1948, delavec iz Velenja. Tomšičeva 18 in Marica MARCINO-VIC, roj. 1952 iz Velenja, Tomšičeva 18 — Janez SALECL, roj. 1904, kmetovalec iz Pirešice št. 20 in Jožefa KLANCNIK, roj. 1937, delavka iz Smartinskih cirkovc št. 9 — Dimitrij LAVRIC, roj. 1938, grafik iz Maribora, Stanetova 29 in Ljuba FLAJMlS, roj. 1946, fizioterapevtka iz Slovenj Gradca, Francetova 12 — Anton BRCAR, roj. 1949, rudar iz Velenja, Ljubljanska c. 28 in Marija Hrovat roj. 1949, delavka iz Konovega št. 43 — Mirko TEMNIK, roj. 1951, rudar iz Velenja, Šercerjeva 9 in Zofija VERHOVNIK, roj. 1955, delavka iz Velenja, Šercerjeva 9 — Slavko NOVAK, roj. 1950, serviser iz Šoštanja, Cankarjeva 27 in Milena BOROVŠAK, roj. 1946, ekonomski tehnik iz Velenja, Čopova 4 — Vladimir KLEMENClC, roj. 1949, viličar iz Velenja, Partizanska 17 in Marjana JE-LENKO, roj. 1952, delavka iz Pake pri Velenju št. 29 — Alojz GRUDEN, roj. 1944, rudar iz Slatine št. 13 in Jasna Marija OJSTERŠEK, roj. 1949, frizerka iz Velenja, Efenkova 1 — Anton MURŠEC, roj. 1939, kovač iz Maribora, Šfcrekljeva št. 24 in Marta PUCEL, roj. 1942, delavka iz Velenja, Ljubljanska 52 — Franc DOLŠAK, roj. 1950, rudar iz Velenja, Tomšičeva 26 in Cirila NOVINŠEK, roj. 1951, delavka iz Velenja, Tomšičeva 26 — Blaž »UKARIC, roj. 1949, strojni ključavničar iz Cvet-linske Jazbine 31 in Cecilija BELEC, roj. 1952, delavka iz Pesja št. 63 — Anton KRAJNC, roj. 1947, kmetovalec iz Laz št. 36 in Stanislava ZAVOLOVŠEK, roj. 1952, tehnični risar iz Laz št. 34 — Anton ROKAVEC, roj. 1947, strojni ključavničar iz Domžal, Kamniška 11 in Marija KOPITAR, roj. 1935, delavka iz Domžal, Kamniška 11 — Adolf OTOREPEC, roj. 1919, upokojenec iz Celja, Ko-vačičeva 3 in Amalija RAS, roj. 1938, bolniška strežnica iz Topolšice št. 66 — Rihard GROBELNIK. roj. 1950, strojni ključavničar iz Velenja, Kersnikova 6 in Be-linda ZABKAR. roj. 1952'. trg. pomočnica iz Topolšice št. 57 — Janez POPIT, roj. 1944, trgovski poslovodja iz Rogaške Slatine št. 93 in Viktoriia CE-PELNIK, roj. 1943, steklo slikarka iz Rog. Slatine št. 120 IS1MIRMI — Antonija KRAJNC, druž. upokojenka iz Šmartnega ob Paki št. 101, stara 101 let — Jožefa LEMPL, upokojenka iz Konovega št. 100, stara 83 let — Mehmed SEJDINOVIC, otrok iz Velenja, Tomšičeva 26/b, star 5 let — Marija OCEPEK, gospodinja iz Škalskih Cirkovc št. 26, stara 55 let — Alojz HERLAH, kmetovalec iz Pake pri Velenju št. 77, star 65 let — Alojz ŠPEGEL, delavec iz Velenja, Celjska 61, sta 58 let — Franc NAVODNIK, pre-vžitkar iz Raven št. 48, star 69 let — Ana GREGORC, upokojenka iz Sv. Florjana pri Šoštanju št. 10, stara 73 let — Frančiška URŠIC, gospodinja iz Šoštanja, Koroška 19, stara 77 let — Angela VERDELJ, gospodinja iz Loke št. 18 pri Taboru, stara 71 let — Anton TRATNIK, upokojenec iz Nazarij št. 31, star 74 let — Marija LORGER, upokojenka iz Celja, Tovarniška c. št. 9, stara 72 let — Bernard BRENKO, inv. u-pokojenec iz Globoč št. 17, star 72 let — Jože KRAMAR, upokojenec iz Lemberga št. 26, star 70 let — Franc KUGLER, prevžit-kar iz Lokrovca št. 53, star 50 let — Ivan VAUHNIK, upokojenec iz Viča št. 2, star 74 let — Jožef CVIKL, kmet iz Prel. ske št. 18, star 72 let — Cecilija AVGUSTINCIC, prevžitkarica iz Kunšperka št. 11, stara 60 let — Ferdinand STAKNE, inv. upokojenec iz Topolšice št. 157, star 69 let — Vinko OREŠNIK, upokojenec iz Polzele št. 39, star 66 let. — Ivana MEH, upokojenka iz Plešivca št. 54, stara 72 let — Marija ŠTEMBERGER, gospodinja iz Velenja, Aškerčeva 28, stara 80 let — Neža ŠTRAUS, upokojenka iz Saleka št. 71, stara 67 let — Gabriela RAMSAK, upokojenka iz Velenja, Koroška cesta 61, stara 65 let — Avgust PRISLAN, kmetovalec z Velikega vrha št. 4, star 63 let — Ivan BIZJAK, itelovodja iz Paške vasi št. 15/a, star 52 let.