glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, leto XXIV 29. maj 1987 št. 5 Glasilo ure|a uredniški odbor Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Stanka Šni-daršić, Jadran šnidaršič, Marko švent, Darja Horvat, Miha Srebrnjak in Vid Fajdiga. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo Izhaja mesečno v nakladi 3500 izvodov In je po mnenju sekretariata za informacije prt IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temel|nega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v Tiskarni Novo mesto. i I l Dragi bralci! Spet smo skupaj ob našem glasilu. Med tem smo kar globoko zakoračili v leto 1987. Po prvih ocenah smo še kar solidno prebrodili najhujše težave, s katerimi smo se srečali ob samem vstopu v to leto in so se še intenzivirale v prvih mesecih letošnjega leta. To pa ne pomeni, da težave ne nastopajo še naprej. Te še vedno ostajajo in potrebno je veliko naporov in samoodpove-dovanja, da jih premagujemo. V mesecu aprilu so naši samoupravni organi sprejeli in potrdili vrsto ukrepov proizvodnega, organizacijskega in finančnega značaja. Drastični ukrepi so bili nujni, saj smo jih morali sprejeti, ker nam je šlo dejansko za preživetje. O predlaganih ukrepih smo že pisali v prejšnji številki, zato tega zdaj ni treba ponavljati. Omeniti pa velja, da je bila v paketu ukrepov sprejeta tudi reorganizacija vodstva DO oz. kole- gijskega poslovodnega organa. Kateri so novi člani KPO, si preberite na drugi strani pri »samoupravnih aktivnostih« Novo vodstvo je začelo z delom takoj in upajmo, da bo s pomočjo nas vseh uspešno. V tej številki si, dragi bralci, lahko preberete različne stvari. Pripravili smo vesti, obvestila, strokovne članke, skratka precej takega, kar vas zanima. Kot urednik vas opozarjam na članek o prodaji in nabavi, v katerem vas seznanjamo o težavah, s katerimi se srečuje Novoles na domačem trgu. O prodaji na tujih trgih vas bomo seznanili v julijski številki našega glasila. Do takrat bodo znani tudi parametri uspešnosti poslovanja Novolesa, ki bodo dali prvo jasnejšo oceno o poslovni uspešnosti DO, zato vas bomo seznanili tudi s tem. Ostanite naši zvesti bralci in sodelavci! I I 1 I I '''///////////////////^^^^ ■■■■■■H Samoupravne vesti Seja delavskega sveta DO V petek, 24. 4. 1987 je bila redna seja DS DO z naslednjim dnevnim redom: konstituiranje delavskega sveta DO, volitve članov izvršilnih organov DS DO, pregled zapisnika, periodični obračun 1—3/87, plan 4—6/87, program vodenja DO v sanacijskih razmerah, samoupravni splošni akti in razno. To je bila prva seja DS DO v novi sestavi po izidu volitev z dne 6. 4. 1987. Ob konstituiranju DS je bil za predsednika izvoljen Stavdohar Stane iz tozda BLP in za namestnika^ Milanovič Radojka iz tozda Žaga. Za člane izvršilnih organov DS DO so bili izvoljeni: OZD OMR OE ORO ŽAGA Milanovič Radojka Turk Stane Durič Branko DSSS Kosmina Gorazd Berkopec Marinka Krvavica Robert TGD Rojc Slavka Leko Zoran Rajer Ljubo TES Zupančič Tanja Košmerl Ana Lemovec Milan TKO Petrič Jože Radkovič Stanka Kulovec Mirjan TSP Jernejčič Franc Strajnar Anica Marolt Darko TPI Bradač Jože Pavlin Martina Hrovat Franci TAP Kolenc Adolf Veble Jože Bizjak-Rokov Tanja TDP Lalič Slavica Sotler Tone Legan Jure TVP Vovko Zdenko Mrvar Štefka Fabjan Janez TPE Potokar Janez Longar Adolf Vencelj Alojz BLP Avguštin DomineAdamlje Janez Pehnec TPP Vidmajer Miran Peperko Greta Gazvoda Franc SIG Petrovič Bojan Hodnik Stanko Gajski Janez BOR Čolnar Drago Adamič Marjan Petan Franc LIPA Jordan Stane Košak Anton Lenčič Lado Ob obravnavi realizacije periodičnega obračuna 1—3/87 je bilo ugotovljeno, da znaša Novolesova izguba še vedno 787.916 tisoč din. Predlog plana za tromesečje 4—6/87 je bil sprejet. Za celoten Novoles predvideva 105.000 tisoč din ostanka dohodka. Glede na spremembo pogojev gospodarjenja so predvidene korekcije plana, zato bo rebalans plana izdelan v obdodju 5—9/ 5./86. V. d. predsednika KPO tov. Vili Pavlič je podal predlog reorganizacije KPO, ki je bil izdelan na osnovi sklepov s sej DS DO Novoles z dne 27. 2. 1987 in 4. 4. 1987. DS DO je sprejel predloge ciljev in osnove za delovanje KPO v pogojih sanacije in predloge reorganizacije KPO, ki so bili predhodno usklajeni s predstavniki Sob Novo mesto in Metlike ter s predstavniki DPO v regiji in občini in podprti na konferenci ZK in sindikata DO Novoles z dne 21. 4. 1987. V novi KPO so bili imenovani: 2 novoles Vili Pavlič, v.d. predsednika KPO Peter Drenik. v.d. član za proizvodnjo mas. les. TOZD Milan Čolnar, v. d. član za proizv. ploskov, les. TOZD Bojan Vernig, v. d. član za proizv. neles. TOZD Jože Fink, v.d. član za področje ekonomike Tone Kotar, v.d. član za področje trženja Mirko Pečar, v.d. član za področje razvoja Mesto predsednika KPO ostaja do nadaljnjega odprto. Novo imenovanim članom KPO: Drenik Petru, Čolnar Milanu in Fink Jožetu je zagotovljeno mirovanje pravic v okviru del in nalog, ki sojih opravljali do imenovanja za v.d. članov KPO. Za področja, ki so jih pokrivali imenovani v.d. člani KPO imenujejo DS TOZD oz. DSSS na njihov predlog namestnike. Tov. Peperko Ivana razporedi DS DSSS na področje vodenja projektov. Letošnji proslavi dneva OF in 1. maja, praznika dela, smo praznovali izrazito delavno, kar je tudi pravilno glede na naše razmere v Novolesu. Namesto praznovanja, v opoldanskih urah, kot smo to storili vsa leta doslej, smo to proslavo priredili v večernih urah, v Domu kulture v Straži. Proslava je bila prisrčna, žal pa obiskovalcev oziroma delavcev iz naših tozdov ni bilo veliko. Menimo, da je taka oblika proslave sprejemljiva in si želimo za prihodnje praznovanje več prisotnih. Zasedanje novega delavskega sveta DO, ki smo ga izvolili 6. 4. 1987. Novi delavski svet ne bo imel lahkega dela. Že v samem začetku se srečuje z gospodarskimi težavami Novole-sa, ki jih mora odgovorno skupaj s poslovodnimi organi odgovorno reševati. Novemu delavskemu svetu DO želimo uspešno delo! Majsko cvetje je polepšalo našo ambulanto. Zraven se vidi tudi eden od treh drogov, ki smo jih nedavno tega postavili, da bi ob prazničnih dnevih vihrale zastave na primernem mestu. Poslovne vesti Kolegijski poslovodni organ je na svoji seji dne 4. 5. 1987 obravnaval naslednje zadeve: — Problematika znižanja zalog: Pripravljen je bil strokovni predlog, ki ga je KPO potrdil in zadolžil člane KPO za proizvodnjo da skupaj z direktorji TOZD operativno izvedejo predlog v konkretno izvajanje. Istočasno pa naložil strokovnim službam, da uspešno pripravijo predlog za nagrajevanje tega področja. — Obravnavana je bila finančna (likvidnostna) problematika (dinarska in devizna) ter ugotovil, da je situacija še naprej izjemno težka. Sprejel je nekatere kratkoročne ukrepe za premostitev težav (sklad skupnih rezerv itd.). — Obravnaval dopis uprave za notranje zadeve Novo mesto v zvezi s poliuretanskimi laki in zaščito delavcev in sklenil, naj strokovne službe DSSS in TVP, pripravijo poročilo za samoupravno delavsko kontrolo, obenem pa sprejel omejitvene ukrepe na področju nabave. — Sodelovanje z Biotehnično fakulteto (lesarsko) — Program sodelovanja je pripravil razvojni center. KPO bo v nadaljnjem sodelovanju zadolžil posamezne strokovne sodelavce za posamezne projekte oz. naloge. — Obravnaval je realizacijo proizvodnje in prodaje za april in ugotovil, da je bila proizvodnja sorazmerno dobra, razen v TOZD BOR in TPP in slaba prodaja na domačem trgu, medtem koje bil izvoz nad planom (vendar tudi na račun zamikov iz marca). KPO je sprejel nekatere nujne ukrepe, zlasti pa zadolžil prodajo za domači trg, da pripravijo in pokrenejo vse aktivnosti za izboljšanje stanja. — Obravnaval je projekt »NOVILON« in dal »zeleno luč« za nadaljnje strokovne aktivnosti s tega področja. Za nosilca projekta in investicije je določen TOZD d AP. — Obravnaval je še nekatere druge tekoče in aktualne zadeve (pokojninski sklad, nadure, nove cene me-diapan, neurejeno okolje naših tovarn, sodelovanje s Slovenijalesom, nekatera službena potovanja v tujino itd.). Špelko Anton, dobitnik zlatega znaka zveze sindikatov Slovenije 1987 Anton Špelko se je rodil leta 1928 v Vavti vasi pri Novem mestu. Po končani vajeniški šoli se je leta 1947 zaposlil v LIP — Straža in nato po končani šoli v Tovarni igrač v Novem mestu, kije pozneje postala sestavni del novo nastalega lesnega kombinata Novoles. Vsa leta je v Novolesu opravljal odgovorna dela in naloge, sedaj je vodja službe varstva pri delu. Tov. Tone, ki ga vsi novolesovci dobro poznamo, je bil resnično zvest Novolesu, saj se ravno letos končuje njegova 40-letna kariera v Novolesu. Anton Špelko ni dobil to visoko priznanje »Zlati znak zveze sindikatov Slovenije 1987« naključno. To je posledica dolgoletnega plodnega in vestnega dela v sindikatu. Tov. Špelko se je aktivno vključil v sindikalno delo že kot mlad fant v vajeniški dobi in opravljal zelo odgovorne funkcije. Že 1. 1946 ga srečamo s funkcijo poverjenika za vajence v okrajnem sindikalnem svetu. Sindikalni aktivist je ostal vsa poznejša leta, zlasti še po letu 1952. Od tedaj naprej je opravljal v Novolesu, občini in na okraju vrsto odgovornih funkcij. Vrsto let je zagnano in uspešno opravljal zaupane mu naloge in veliko prispeval pri utrjevanju vloge sindikata. Plodno delo ni bilo neopaženo, leta 1973 je bil zaradi svoje aktivnosti izvoljen za predsednika konference ZS v Novolesu. Tudi na tem mestu je pokazal organizacijske sposobnosti in vestnost, tako je bil še istega leta izvoljen za predsednika odbora občinskega sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva. Naslednje leto je bil izvoljen še v republiški odbor sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva, v katerem je bil predsednik komisije za življenjske in delovne pogoje. Špel-kovo delo je bilo torej izredno obsežno, saj je bil sindikalni aktivist z odgovornimi nalogami tako v svoji DO, v občini kot tudi v republiki. Tov. Špelko pravi, da so bile najbolj plodne, koristne in potrebne aktivnosti sindikata prav v zvezi z zagotavljanjem izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev delavcev v lesarstvu in gozdarstvu. Tu seje tov. Špelko dejansko tudi najbolj udejstvoval. Prav njemu in njegovi vztrajnosti gre zahvala da so se začeli življenjski in delovni pogoji delavcev v lesarstvu in gozdarstvu, ki so eni najtežjih, izboljševati. Odpravljene so bile velike razlike med kraji lokacije OZD, veliko se je začelo delati na humanizaciji dela. Iz tegavnaslo-va je I. 1976 prejel tov. Špelko tretjo zvezno nagrado za inovacije na področju humanizacije dela. Nadaljnja aktivnost, o kateri pravi tov. Špelko, da je bila prav tako naporna, a plodna, je bila aktivnost kreiranja in sprejemanja zakona o združenem delu, ki je močno posegel v življenje OZD. Seveda so bile tudi druge aktivnosti sindikata v obdobju njegovega intenzivnega delovanja pomembne. Rad omenja prispevek Novolesovega sindikata k na- stanku SOZD UNILES, posvetovanja z vodilnimi delavci OZD in TOZD, predvsem pa skrb sindikata za pravično delitev osebnih dohodkov in skrb za zdrave odnose med tozdi v okviru DO in med DO. Tovarišu Špelku je še najbolj pri srcu uvajanje samoupravljanja na najnižji nivo, to je na samoupravne delovne skupine. Za to aktivnost, pravi, ne sme biti škoda nobenega truda. Prepričan je, da je ta obli ka upravljanja možna in najbolj poštena tako z družbenega, ekonomskega in prizvodnega vidika. Obžaluje, da se ta proces v Novolesu ne odvija več tako intezivno, kot se je v začetku, ko je bil on predsednik sindikalne konference v Novolesu. Omeniti velja še, da se je tov. Špelko v skrbi za človeka — delavca močno zavzemal, da bi imeli večji ozdi svoje ambulante za preventivno zdravstveno varstvo, kar se je na pobudo omenjene komisije tudi zgodilo. Čeprav je bil močno zaseden, je tov. Špelko našel čas tudi za delo gasilskega društva, katerega član in nenehni vzpodbuje-valec je bil (in je še) vsa leta. Plodno in aktivistično delo v sindikatu ni ostalo in tudi ni moglo ostati neopaženo. Tov. Špelko je prejel v obdobju svojega plodnega dela vrsto priznanj. Poleg že omenjene zvezne nagrade tretje stopnje za inovacije na področju humanizacije dela je dobil še: — 1975 srebrni znak občinskega sveta ZS — 1975 orden dela s srebrnim vencem — 1979 občinsko medaljo OF — 1978 zlati znak SR Slovenije Čestitamo! A. Šterbenc novoles 3 Obnašanje in želje potrošnika na trgu pohištva in opreme (Anketa izvedena v ZRN) — Specializirana trgovina s pohištvom je najprimernejša oblika pri nakupu stanovanjske opreme Vzroki, zakaj se 59% vpraša- nivo servisiranja in nakupovalnih odloča na nakup v specia- na atmosfera. Za nabavo oz. liziranih trgovinah s pohištvom, nakup v blagovnih hišah in vele-kadar si opremljajo stanovanje blagovnicah govori v prid ceno-ali na splošno pri nakupu pohi- ne ugodnosti in položaj blagov-štva, so: velika izbira, širok nic v urbanem naselju, reklama asortiman, specialna ponudba in hitrost dobave, po okusu, kvaliteta ponudbe, 11 /ž blagovne hiše lo % pohištveni diskont 1 % samopostrežbe, potrošniški centri 6 % poh."vzemi s seboj 59 % trgovina s pohištvom S r' nrosisti 3 'i tovarne-mizar 2 % ni podatkov 4 % special. trgovine Pretežno iskani načini za nakup pohištva in opreme stanovanja. (Baza: skupno vprašanih n = 2043). Najvažnejši viri informacij pri nakupu pohištva Ob nameri nabave visoko-vrednih dolgotrajnih potrošnih dobrin se potrošnik vključi v intenzivno orientacijsko in informacijsko fazo. Med mnogimi kupci na razpolago stoječim sredstvom se običajno odloča za direktni kontakt z robo v prodajalni in obiski izložb, dopolnjen s posvetovalnim razgovorom. Sele z velikim odmikom v stopnji uporabe sledijo print metode (Sl. 2) do odklonilnega stališča brošur in knjig proizvajalcev pohištva. Še večji odklon je razviden ob reklamiranju z osebnimi dopisi, videokasetami oz. brošurami proizvajalcev proti plačilu. 4 novoles Zahteve trgovini s pohištvom Za nakup pohištva, predvsem za izbiro trgovine igrajo vlogo različni momenti. Največkrat ni odločujoč samo en faktor, temveč mix različnih vzrokov. Predvsem je potrošnik oz. kupec zadovoljen in ceni specializiranost ponudbe po njegovem okusu, veliko izbiro, primerno cenovno — us-lužnostno razmerje in dober servis. Na visokem nivoju ležijo še dobro svetovanje, prijazno atmosfero, prosto možnost informiranja itd. Sl. 3 razen tega kaže, da se kriteriji zahtevnosti v času 82 — 86 niso bistveno spremenili. Prevod iz revije: HOLZ UND KUNSTSTOFFVERAR-BEITUNG št. 2/87 Prevod: MARTINČIČ PETER zelo važno sploh ni ponud.po mojem okusu_ P- važno vrednost » •. dobra uslužnost V •X velika izbira dobro svetovanje _ \\ prosta mož.inform. n prijetna atmosfera : J »A kratke dobave procenti-popusti _ Vt posebne ponudbe — ' 1 f M položaj trg.dostop.— »•.V* dober glas(nivo)trad. priporočila drugih — f? ugodno Financiranje— ! i ponudba sprem.artik,- : < i* določene znamke _ indiv.svetov.arh. _ 1 i i i 11 i t i i i ' 5 2,o 2, TTTpTTT 5 3,o 1982 1984 1986 Priljubljenost načina reklamiranja in prodaje za leto 1982/84 in 1986, pri čemer so vrednosti proti 1 zelo pomembne, proti 4 pa nepomembne. ________________________________________ izložba razstava v prodajalni razposlani katalogi prosp.v trg. prosp.v časopu reki.v časop odprte nedBlj. razstave reklama po domovih os.rekl.pisma- videokasete - katalog z odkupom velika priljubljenost nepriljubljene 1,5 ;ir 2,o (i (it rTTTTTTTTTTj 2,5 3,o 3,5 4,o »Kaj vam je pri izbiri trgovine s pohištvom najbolj pomembno«; tako se je glasilo vprašanje potrošnikom. Grafikon kaže rangirano lestvico pomembnosti za leto 1984/86. gjf* 1 ■ m Uporaba računalnika v TOZD-u BLP Trendi potrošnje akrila v svetu Za Novoles, ki je vodilni jugoslovanski proizvajalec akrilnih plošč, je nedvomno zanimivo, kako se giblje proizvodnja in potrošnja tega artikla drugod po svetu. Gotovo so posebej zanimivi podatki iz zahodnih držav, ki običajno nakazujejo z nekaj letnim zamikom tudi dogodke pri nas. Po reviji Modern Plastics International povzemamo sledeče podatke za pretekli dve leti. V zahodni Evropi, ki poleg dežel Evropske gospodarske skupnosti (EGS) vključuje še Avstrijo, Finsko, Norveško, Švedsko in Švico, je potrošnja litih akrilnih plošč v letu 1985 znašala skupaj 67.000 ton in narasla v letu 1986 na dobrih 69.000 ton. 3% rastje za material, ki je na trgu uveljavljen tako dolgo kot akril, kar lep dosežek. Proizvodnja našega TAPa predstavlja v evropskem merilu okrogla 2%, kar je malo in veliko hkrati. Potrošnja ekstrudiranih plošč je v letu 1986 narasla s 36.000 ton, doseženih v letu 1985, na 37.000 ton, kar pomeni, da je stopnja rasti nekoliko nižja 2,8%. V ZDA je potrošnja litih akrilnih plošč v istem obdobju (85—86) narasla s 86.000 ton na 92.000 ton, kar je presenetljivo visoka stopnja rasti, celih 7% Tudi v ZDA ugotavljajo manjšo rast potrošnje ekstrudiranih plošč in sicer od 66.000 ton na 67.000 ton. Zanimiva je tudi analiza področij uporabe litih in ekstrudiranih akrilnih plošč. Te podatke za ZDA podajamo v sledeči tabeli. Na TOZD-u BLP smo se odločili, da kar najbolje izkoristimo kapacitete novega računalnika VAX. V ta namen so nam Novolesovi programerji pripravili množico programov, s katerimi bomo obdelovali področje skladiščenja, nabave, planiranja likvidacije, marketinga. V paketu programov materialnega poslovanja že od 1. 9. 86 uspešno delujejo programi za skladiščno poslovanje, ki omogočajo vnos materialnih dokumentov (prejem, izdaja, prenos...) in izpise oziroma analize, ki so vezani na vneše-ne podatke. V zelo kratkem času, takorekoč takoj, dobimo podatke o zalogi, gibanju materialov, inventuri, izpise dokumentov, skladiščno kartico, matične podatke o materialih, režijsko in proizvodno porabo, lokacijo materiala in še več drugih izpisov. Skladiščniki tako opravljajo svoje delo s pomočjo računalnika hitreje in bolj kvalitetno. Druga skupina programov materialnega poslovanja je naročanje materiala, s katerim smo začeli delati v mesecu aprilu. Ta skupina programov nam poleg naročanja omogoča še vrsto analiz kot npr. pregled naročenega materiala po dobaviteljih, pregled zapadlih naročil, pregled dobavljenih materialov, ana- liza cen in druge. Pri povezavi programov skladiščnega poslovanja in programov naročanja, dobimo še dodatne podatke o prejetih količinah, vrednosti, točnosti dobave, lastništvu, itd. Tretja skupina programov pa je s področja prodaje. Ti programi bodo pri uporabnikih v prodaji zaživeli predvidoma 1.7.87, sedaj pa so še v fazi testiranja, Omogočali bodo zajem naročil, izpis faktur, evidenco maloprodaje, disponiranje in potrjevanje odpreme, poleg tega pa analize o pregledu porabe po kupcih in po TOZD-ih, podatke o kupcih, pregled realizacije in še več drugih analiz. V fazi priprave pa so paketi programov za planiranje (kalkulacije, sestavnica, razpis delovne dokumentacije — materialnih čekov...). TOZD BLP pa bo tudi uporabnik programov kadrovske evidence, ki so tudi še v fazi testiranja. TOZD BLP se je na svojem delovnem področju do največje možne mere vključil v sistem poslovanja z računalnikom preko terminalov, saj je le to edina pot, da hitro in kvalitetno opravljamo svoje delo. Peter Cigler (v 1000 ton) PODROČJE UPORABE 1985 1986 LITA EKST. LITA EKST. Gradbeništvo 44 36 46 37 Industrija 22 15 24 16 Reklamni panoji 8 2 9 2 Transport 6 12 7 11 Ostalo 6 1 6 1 Skupaj 86 66 92 67 Iz tabele lahko ugotovimo, da ima ekstrudirana plošča premoč ravno na področju transporta (okna avtobusov, camping prikolic in podobno), kjer tudi mi nismo našli skupne besede z IMV. Opaziti pa velja, da se trend obrača k ponovni uvedbi lite plošče, kar kaže na to, da nekajletne izkušnje s cenejšo ekstrudi-rano ploščo le niso dale tako dobrih rezultatov, kot so jih uporabniki pričakovali. Tudi na področju gradbeništva, ki je po obsegu največje, je opaziti večjo rast potrošnje litega akrila, kar dokazuje, da je liti akril v zunanjih aplikacijah še vedno material izbire. Polikarbonat je material, ki je v zadnjih desetletjih izpodrival akril predvsem v tistih aplikacijah, ki so zahtevale veliko odpornost proti udarcem in poškodbam, torej predvsem na področju transporta in gradbeništva. Upoštevati pa je potrebno, da je polikarbonat bistveno dražji od akrila in da ima ob bistveno boljših mehanskih lastnostih, vendarle nekoliko slabšo odpornost proti atmosferilijam in staranju. Nalednja tabela prikazuje potrošnjo polikarbonata glede na področje uporabe za pretekli dve leti v ZDA. (v 1000 ton) PODROČJE UPORABE 1985 1986 Industrija 52 57 Gradbeništvo 41 44 Športni artikli 14 15 Transport 15 17 Ostalo 23 25 Skupaj: 145 158 novoles 5 Kupole na strehi te stavbe so bile narejene iz akrila v našem tozdu TAP iz Trebnjega. Trendi potrošnje akrila v svetu (Nadaljevanje s 5. strani) Ugotovimo lahko, da je 9% rast potrošnje polikarbonata večja kot pri akrilu, posebno visoka pa je stopnja rasti ravno na tistih področjih, ki Novoles posebej zanimajo. Glede na to, da se poli-karbonat v Jugoslaviji še ne proizvaja in da sodi v našo programsko usmeritev, je nujno čimprej izvesti tržno analizo potrošnje tega materiala v Jugoslaviji in proučiti tehnološko tehnične možnosti njegove proizvodnje v Novolesu. Glede na predstavljene podatke lahko ugotovimo, da je liti akril tako na zahodnoevropskem kot tudi ameriškem trgu, še vedno prisoten z relativno visokimi stopnjami rasti potrošnje, kar potrjuje pravilnost Novolesove odločitve za to proizvodnjo izpred več kot desetih let. 6 novoles Hitra rast potrošnje ekstru-dirane plošče izpred 5 do 10 let, ki je grozila, da bo izpodrinila lito ploščo, seje dokončno umirila, kar kaže, da je prišlo do delitve trga med tema proizvodoma. Glede na relativno visoke stopnje rasti potrošnje litega akrila bi bilo nujno potrebno ponovno skrbno proučiti možnosti in pogoje izvoza naših litih akrilnih plošč tako na zahodno kot tudi vzhodno evropski trg. Z vidika razvoja bi bilo nujno potrebno razširiti spekter ponudbe tako po kvaliteti kot tudi po izboru barv. Kot zanimivost naj povemo, da je negorljiva lita akrilna plošča, ki jo je lani na sejmu Kunstoffe 86 v Dusseldorfu predstavila firma Resart, vzbudila v strokovnih krogih veliko pozornost. Z razvojem podobne plošče pa se ukvarjamo tudi v Novolesu. Andrej Kosec Kako se gibljejo tokovi prodaje in nabave? V maju smo krepko zakorakali v 1. 1987. Gotovo nas vse zanima, kako se giblje prodaja naših izdelkov in kako nabava ustreznih materialov in surovin, kijih rabimo za proizvodnjo. Od skladij cen med nabavo surovin in materialov in prodajo izdelkov je precej odvisnostna dohodkovnost naše DO. Informacije o tem smo dobili v tozd BLP od tov. Žnidaršiča in tov. Vidmarja. Prodaja na domačem trgu Zaradi sistemskih predpisov ZIS je postala letos prodaja na domačem trgu bolj privlačna, izvoz pa vse bolj nedohodko-ven. Novoles, ki je vsa leta skrbno načrtoval izvozne programe, ki so mu omogočili močno povezanost v mednarodno delitev dela, se je moral s to realnostjo soočiti in povečati proizvodnjo za domači trg, če si je hotel zagotoviti obstoj. V prvih treh mesecih se je prodaja na domačem trgu gibala obetavno. Plan za prve tri mesece 87 je bil predviden 579 starih milijard din. Realizirali smo ga pa 641 starih milijard din. Prodaja na domačem trgu je bila torej za 10% večja, kot smo jo s planom predvideli. Največjo porast prodaje smo zabeležili pri pohištvenih programih in pri kopalniški opremi. S tem se je povečala tudi proizvodnja, pri pohištvu za 17%, pri kopalniški opremi za 32%. Načrti za naslednje tromesečje so bili torej optimistični. Zal pa se je že ob samem vstopu v drugo tromesečje zataknilo. Za mesec april smo v planu predvideli, da bomo ustvarili 260 starih milijard din, dejansko smo pa ustvarili le 115 starih milijard din, kar je za 40% manj, kot smo predvideli. Da je prišlo do takega zasuka, obstoja vrsta vzrokov, od kreditne politike pa do padanja kupne moči prebivalstva. Med tem je stopil v veljavo še odlok o vračilu cen, po katerem smo morali znižati cene na pohištvu za 35%, na kopalniškem programu suhi del za 15%, pri žaganem lesu in vezanih ploščah za 3 — 7%. Istočasno so porasle nabavne cene surovin in repro-materialov, prevozov in elektrike v globalu od 30 — 50%. Vse to nam povzroča močan izpad dohodka, na domačem trgu. Situacija je torej resna in zahteva hitro reagiranje in ukrepanje. V BLP so si zadali nalogo, da ponovno plane proizvodnje za domači trg in da agresivneje dodelajo domači trg. To pomeni, da bo Novoles povečal propagando in skušal pridobiti kupce tudi z drugimi oblikami kot so krediti in podobno. Upajmo, da bodo ukrepi obrodili sadove! Nabava Nabavna služba v tozdu BLP je organizirana v štirih oddelkih: nabava surovin in lesnih tvoriv, nabava repro-materiala, uvoz in kooperaci-ja. Po izjavi tov. Vidmarja je nabavna služba dovolj dobro organizirana in solidno zadovoljuje potrebe porabnikov — tozdov. O tem priča pozitiven podatek, da ne prihaja več v tozdih do zastojev zaradi nedobavljenega materiala, kar se je pred leti dogajalo. Vsak nov artikel že 10 dni predno gre v proizvodnjo ustrezno obdelajo in pripravijo ustrezne materiale. Velik problem pa trenutno predstavlja uvozni del. Največje postavke v uvozu so hlodovina (eksote) in mo-nomer. Zaradi novega zakona o odrejanju deviznih kvot v Beogradu nismo mogli v zadnjem času sprovesti nobenih plačil našim dobaviteljem v tujini in smo jim dolžni skoraj 1.500.000 US dolarjev. To nas postavlja pri tujih partnerjih v izrazito slabo luč, saj nam ne verjamejo več. Poslovanje z njimi je postalo delikatno in bojimo se, da bo prišlo do prekinitve poslovanja z nami. Vsa sreča je v tem, da smo povezani z več različnimi partnerji in se tako vsota dolga razdeli na manjše vsote. To omogoča tudi partnerjem, da nas kreditirajo, čeprav se jim to ne izplača, saj jim mi priznavano samo zamudne obresti ne pa obračanja kapitala. Zelo nerodno za nas je tudi to, da so v podobni oz. še slabši situaciji tudi druge DO, kot Jugovinil, Color, Mitol in druge, ki nam dobavljajo materiale, kot so folija, laki ipd. a so vezani na uvoz. Zna se zgoditi, da bodo zaradi opisanih razlogov tudi te zmanjšale dobavo materialov, kar nas bo še dodatno teplo. Podobne težave imamo tudi s cenami nabave. Cene nenehno bliskovito rastejo in nam zmanjšujejo dohodkovnost. To pa zahteva od nabavne službe, da čim bolj agresivno in uspešno nastopa do cen. To je tudi res. Novoles je v okviru Unilesa priznan kot najbolj »trd« in uspešen pogajalec o postavljanju cen. To potrjuje tudi dejstvo, da Novoles venomer doseže za cca 5% cenejšo nabavo kot je ta na splošno v industriji. Podatek je še pomembnejši, če upoštevamo, da v strukturi letne nabave 6 — 7 tisoč različnih artiklov skorajda ni industrijske veje, ki ne bi bila zastopana. Zelo pomembno področje za delo nabave so zaloge. Zaradi novega obračunskega sistema mora vsako podjetje težiti, da ima čim manj zalog. Iz tozdov pogosto letijo očitki, da je ravno nabavna služba v BLP povzročitelj zalog. Tov. Vidmar to odločno zanika in trdi, da nabavna služba nabavlja materiale in surovino po nalogu koristnika, torej ne nabavlja samostojno. Iz tega sledi, da nabavna služba ni kreator nabave, ampak izvaja naročila porabnikov, ne da bi pri tem poznala artikel, v katere se vgrajuje nabavljeni material. Da ne bi prihajalo do nepotrebnih zalog, bi morali tehnologi v tozdih ažurirati normative porabe in redno nadzorovati računalniške izpise. V nabavni službi ugotavljajo, kot tudi tov. Vidmar, da se na istih materialih pojavlja bodisi preveč bodisi premalo nabave. To dokazuje, da računalniški izpisi niso ažurirani. Da bi zmanjšali te anomalije za zdaj že prenašajo zaloge na računalnik. To nam omogoča prenašanje materialov iz tistih tozdov, kijih imajo preveč, na tiste tozde, ki jih imajo premalo. To omogoča zmanjševanje zalog. Posebno poglavje nabavne službe predstavlja kooperacija. Ta oddelek postaja čedalje pomembnejši za Novoles, zato ga bomo v naslednji številki širše opisali. Tov. Vidmar pravi: »Ugotoviti je treba, da nabavna služba teži za tem, da omogoči tozdom nemoten dotok surovine in materialov tako po kvantiteti in kvaliteti, kar naj tozd omogoča neovirano proizvodnjo. Res pa je, da je večkrat zelo težko uresničiti dogovorjeno. Ob priliki, ko pride do motenj, bi morali biti tozdi strpni. Izkazalo se je, da tozdi, ki aktivno sodelujejo z nabavno službo in se znajo tudi sami ustrezno organizirati, nimajo zastojev « A. Strbenc novoles 7 POČITNICE 87 ZAPISNIK KOMISIJE ZA ODDIH IN REKREACIJO DNE 24. 4. 1987 Od 377 prispelih vlog je komisija na svojem sestanku pozitivno rešila 192 vlog. Zaradi velikega števila vlog je komisija strogo upoštevala seštevke na prijavah. Izločila je kandidate, ki niso dosegli zadostnega števila točk in tiste, ki so na prijavnice navedli napačne podatke. NJIVICE 22. 6. — 2. 7. — Gorenc Franci Žaga, Štublar Zvonko TKO 2. 7. — 12. 7. — Košir Cveto TVPWSenica Jožica TDP, Horvat Marija TIP, Senica Jože TSP, Mervar Anton TPP, Levstik Ljubica TVP, Dular Vida TDP, Kren Draga DSSS 12. 7. — 22. 7 — Tekavec Nada TVP, Količ Josip TKO, Rud-man Marija TVP, Peretin Dragutin TKO, Zupančič Cveto TSP, Abram Daniel Sigmat, Krnc Stanko TKO, Kuhar Franc Sigmat, Iskra Ivica DSSS 22. 7. — 1.8. — Živko Alojz TES, Koncilja Jožica TGD, Hrovat Justina TDP, Učjak Anton TES, Hrovat Jožica TVP, Ožbolt Sonja TVP, Nanut Bruno Sigmat, Mlinarič Jože TES, Irt Mihaela DSSS L 8. — 11. 8. — Pavlin Lado DSSS, Miklič Viktor BLP, Kmet Franc TSP, Petrič Zdravko TES, Grubar Jožica TSP, Vidmar Ivan TSP, Podbrežnik Danica DSSS, Rozman Roman TVP, Avgu-štin Jerica "TDP 11.8. — 21.8.—Stopar Ivan, TES, Hostnik Marija TPE, Zaletelj Marija TPE, Štavdohar Stane BLP, Pintar Marija TPE, Kregar Martin DSSS, Mezeg Rado TES, Horvat Nada TDP, Piškur Jožica DSSS 21. 8. — 31. 8. — Pejič Tone Žaga, Vasič Ivka TDP, Kastelic Vanja TPI, Mavsar Vesna DSSS, Pavlov Dunja TDP, Turk Janez TSP PUNAT 2. 7. — 12. 7. — Primožič Roman DSSS, Piškur Darja BLP, Mihič Peter TVP, SJanc Franc TKO 12. 7. — 22. 7. — Zajc Jože DSSS, Žagar Majda TES, Plut AntonTKO, Špringer Alojz DSSS 22. 7. — 1.8. — Zemljak Tonka TDP, Senica Dragica TSP, Jakše Nada BLP, Strniša Jožica TSP 1. 8. — 11. 8. — Kralj Terezija DSSS, Poljakovič JusufTDP, Masnik Dušan Žaga, Peričar- Marica TKO 11. 8. — 21. 8. —Čavševič Ismet DSSS, Rudolf Peter BLP, Avguštin Domine BLP, Novinec Vesna DSSS 21. 8. — 31. 8. — Šobar Stane BLP, Rozman Ivo Žaga, Povše Jože TSP BAŠKA 22. 6. — 2.1. — Udovič Jože TES 2. 7. — 12. 7. — Abram Ivan Sigmat 12. 7. — 22. 7. — Pavlin Renata TES 22. 7. — 1.8. — Rime Slavko Sigmat L 8. — 11. 8. — Muc Stane TKO 11. 8. — 21. 8. — Vidmar Alenka DSSS MEDULIN 22. 6. — 2.1. — Koporec Jolanda DSSS 2. 7. — 12. 7. — Jerak Bojan DSSS 12. 7. — 22. 7. — Nahtigal Ida TSP 22. 7. — 1.8,— Križe Marija TSP L 8. — 11. 8. — Žmavc Majjan Sigmat 11. 8. — 21. 8. — Pirc Jože Žaga 21. 8. — 31. 8. — Huč Stane TPE ACAPULCO 2. 7. — 12. 7. — Simončič Martin Žaga 12. 7. — 22. 7. — Požes Lado TPE 22. 7. — 1.8. — Peterlin Zvone BLP 1.8. — 11.8. — Omerzelj Vojko Sigmat 18. 8. — 21. 8. — Kočjaž Viktor TSP BANCLUKA 12. 7. — 22. 7. — Matoh Ludvik TAP L 8. — 11. 8. — Malenšek Matjaž DSSS 11. 8. — 21. 8. — Zaviršek Andrej TGD SUKOSAN (NADINIC) 2.7. — 12. 7. — Hočevar Slavka TSP 1, Erpe Zvone TES 2, Pezdirc Jože BLP 6 12. 7. — 22. 7. — Zupančič Stanka DSSS 3,4, Turk Branka TDP 5, Gojkovič Mira TDP 6, 22. 7. — 1.8. — Glavan Majda TVP 1, Turk Ljiljana TPE 2, Kastelic Anica TPP 3,4, Petrič Jože TKO 5, Golob Anton BLP 6, L 8. — 11. 8. — Lavrič Jože BLP 1, Vidmar Franc BLP 2,3, Polinger Franjo TPP 4, Sajevic Terezija TGD 5, Pečjak Andrej TGD 6, 11. 8. — 21. 8. —Jerman Ivan TSP 1, Vraničar Marija TPP 2,3, Vidmar Franc TDP 4,5, Ceh Alojz TAP 6 j 21. 8. — 31. 8. — Kalčič Stanka DSSS 1, Burja Meta BLP 2,3 j Gorenčič Anton TSP zgoraj Šimrak Niko TSP zg., Spudič Josip TDP sp. Dukanovič Matija TDP zg., Jovanovič Dušan TVP sp. Rajk Tomaž TES zg., Jambrašič IVAN TKO sp. Avbar Franc zg., Bukovec Jožica, Zupan Zdenka sp. Primic Gorazd DSSS zg., Medved Majda TPE sp. Pečar Mirko DSSS zg., Pucelj Peter DSSS sp. Doltar Janez DSSS zg. 21. 8. — 31. 8. 31. 8. — 10. 9. NEREZINE 22. 6. — 2. 7. Jerman Ivanka TVP hiša, Durič Branko ŽAGA gars., Mihelič Marija DSSS gars. Adamlje Janez BLP hiša, Pavlič Jožica TPP gars. Kralj Anton TPP gars. Rodič Danica TSP hiša, Šporar Olga DSSS gars., Bradač Zvonka DSSS gars. Lukan Ivanka TVP hiša. Medic Marija TSP gars., Hrovat Zdenka BLP gars. Zupančič Dragica BLP hiša, Udovč Franc TPP gars. Košmerl Slavka TSP gars. Bukovec Veno TES hipa, Legan Jure TDP gars. Hren Štefka DSSS gars. Krušič Franc TPI hiša, Dular Valerija DSSS gars., Markušič Tomo Sigmat gars. Somrak Niko upok. hiša, Vidmajer Alojz TVP gars. Zupančič Darko Žaga gars. Glavan Marija DSSS hiša, Mervar Ivanka TVP gars. Kralj Domine TPI gars. V* v,>- CERVAR — hiša 12. 6. — 22. 6. -22. 6. — 2. 7. -2. 7. — 12. 7. -12. 7. — 22. 7. - Kosmina Gorazd DSSS Knez-Jarc Ana BLP Gorenc Marica BLP, Hren Alojz TVP Rački Majda DSSS, Lavrič Martina TVP, Saje Stanislav TDP Zaman Dušan TDP, Besednjak Andrej TSP, Župevec Marija TDP Pureber Silva DSSS, Mervar Marija DSSS Žulič Damjan DSSS, Volf Marija upok., Volf Ana TPI Bradač Franc TPI, Zupančič Boža TPE Šegina Ivan TPE, Vidmar Alojz upok. CRES 22. 6. 2. 7. 12. 7. 22. 7. L 8. 11. 8. 21. 8. 31. 8. Gajič Božena TPP Tudja Slobodanka TKO Černič Mirko TDP Gorše Vinko BLP Lalič Slavica TDP Zadnik Edvard TES, Ban Anton TDP Vidmar Slavko BLP Mirtič Slavko TGD A %nKadrovske vesti } j# za mesec april 1987 TOZD TVP: SOMRAK Jože, BRADAČ Jože BOHTE Janez, AMBROŽIČ Anton, RADEŠČEK Vladimir, UC-MAN Vilko, TURK Jože, UMEK Marija in ŠAŠEK Martin (vsi iz TOZD TPP), odšli: BEG Marjeta (sporazum), JERIČ Marta, MERVAR Edi, LEVSTIK Frančiška in AŠ Vera (upokojitev). TOZD ŽAGA: prišli: MA-USSNER, Jože in STRAJ-NAR Marjan (oba iz JLA), ŠINKEC Ana, TURK Janez, KAFOL Jože, JAKŠE Martin, KRUPIĆ Zlatko, MOŽE Franc, LUZAR Milena, BANIČ Jože, TURK Martin, ČELIČ Franc, LOVREKO-VIČ Danica. ŠAŠEK Jože, KLEMENČIČ Ivan in KRALJ Janez (iz TOZD TPP), AVGUŠTIN Jože (iz TOZD BLP), AŠČIČ Stipan, GAV-RANOVIČ Jagoda, AŠČIČ Pero, PETKOVIČ Miomir, STOJČEVIČ Brane in PRAT-LJAČIČ Ivo, odšli: DŽUR-DŽEVIČ Radoslav, MURA-TOVIL Šemo (oba delovno razmerje za določen čas), BARBIČ Albin, OSTIČ Ra-denko in MELJANKIČ Stanko (izjava delavca), BRADAČ Janez (zaporna kazen), MUHIČ Jernej (y TOZD TPI), BJELOŠEVIČ Svetozar (v TOZD TD P), PIRC Jožica (v TOZD TES), ŠERCELJ Silvester, PETERLIN Stanko in DAVIDOVIC Anto (vsi v DSSS). TOZD TPI: prišli: MUHIČ Jernej (iz TOZD ŽAGA), KASTELIC Martin, STRAŠEK Andrej, LUZAR Ludvik, PLANTAN Janez, PLAN-TAN Martin, BRUDAR An-ton, SREBERNJAK Stefan in ZELINGER Jože (vsi iz TOZD TPP), odšli: ŠTEINGEL Jože (izjava delavca), ROKAVEC Zdenka (sporazumno) in PAVLIN Darko (v TOZD TGD). TOZD BOR: prišli: KODRIČ Anton (iz JLA), odšli: PILTAVER Marjan in STANIČ Franci (sporazumno) in 10 novoles CENAR Franc (upokojitev). TOZD SIGMAT: prišli: SPI-RIČ Radomir, odšli: UMEK Avguštin in BUDNA Anton (oba sporazumno). TOZD IGK: odšli: BAJC Anton (izjava delavca) in GRMOVŠEK Franc (v JLA) TOZD TDP: prišli: BJELOŠEVIČ Svetozar (iz TOZD ŽAGA), CRNOJA Kristina, BUDETIČ Ivanka, TURK Anton, KLEMENČIČ Jože, MLAKAR Janez, GOLOBIČ Bogdan in ŠEGA Marija (vsi iz TOZD TPP), FEKONJA Jože, FILIPOVIČ Jela, FILIPOVIČ Ljubomir in BUBNJIĆ Ivov odšli: ROZMAN Peter, KUŽNIK Jože in FAJDIGA Vido (sporazumno), ANTONČIČ Ana (upokojitev). TOZD TSP: prišli: ŠONC Stojan (iz JLA), odšli: FIFO-LT Emilija (upokojitev), PUGELJ Miha in MOJSTRO-VIČ Dušan (v JLA), POTOČAR Ivan in BLAGOJE-VlČ Cveta (sporazumno) in LEGAN Anton (v TOZD TGD). TOZD TPP: KASTELIC Martin (iz JLA), SOMRAK Jože, odšli: SOMRAK Jože (v TOZD TVP). KASTELIC Martin (v TOZD TPI), MEŽNAR Martin, KRISTAN Silvo, AMBROŽIČ Ivan, SIRO-NlČ Dušan, SERTIČ Romana, MANTELJ Jože, KULO- Zahvala Ob boleči izgubi moje drage mame Ruže Štubljer, se iskreno zahvaljujem OO TOZD TDP za podarjeni venec, ter sodelavcem in sodelavkam za denarno pomoč vsem še enkrat hvala. Tatjana Nose Zahvala Ob smrti dragega očeta Jožeta Henigmana iz Dol. Toplic se najiskreneje zahvaljujem sodelavcem lakirnice TOZD TSP za podarjeno cvetje, ter osnovnima organizacijama sindikata TOZD TSP in TVP za denarno pomoč. Metka Badovinec VIC Branko, CIMERMAN-ČIČ Peter, SAJE Anton, AVGUŠTIN Alojz, KRNC Dušan, ZRILIČ Milka in OGRINEC Marjan (izjava delavca), ŠINKEC Ana, TURK Janez, KAFOL Jože, JAKŠE Martin, KRUPIČ Zlatko, MOŽE Franc, LUZAR Milena, BANIČ Jože, TURK Martin, ČELIČ Franc, LOVREKO-VIČ Danica, SAŠEK Jože, KLEMENČIČ Ivan in KRALJ Janez (v TOZD ŽAGA), ŠTRAŠEK Andrej, LUZAR Ludvik, PLANTAN Janez, PLANTAN Martin, BRUDAR Ivan, SREBERNJAK Štefan in ZELINGER Jože (v TOZD TPI), BRADAČ Jože BOHTE Janez,„AMBROŽIČ Anton, RADEŠČEK Vladimir, UCMAN Vilko, TURK Jože, UMEK Marija in ŠAŠEK Martin (v TOZD TVP), CRNOJA Kristina, BUDETIČ Ivanka, TURK Anton, KLEMENČIČ Jože, MLAKAR Janez, GOLOBIČ Bogdan in ŠEGA Marija (v TOZD TDP), KALČIČ-PETAN Slavka (v DSSS), NOSAN Fra-nčišča in KLEVIŠAR Jožefa (v TOZD TGD), BOBNAR Dragica (v TOZD BLP). TOZD LIPA: prišli: KLEMENČIČ Jože in SINTIČ Martin (oba iz JLA). TOZD TKO: prišli: „GUŠTIN Janez (iz JLA), ŽLOGAR Peter, LUCIJANIČ Vladimir, STARIHA Danica, GO-RŠIN Marko, BADOVINAC Janko in TONČIČ Milena, odšli: POLINGER Franjo (v DSSS). TOZD TES: prišli: PIRŠ Jožica (iz TOZD ŽAGA), Odšli: ZUPANČIČ Ciril in STRUNA Franc (sporazumno), BOBNAR Zvonko (v JLA) in KUMELJ Jože (disciplinska izključitev). TOZD TGD: prišli: PAVLIN Darko (iz TOZD TPI), LEGAN Anton (iz TOZD TSP), NOSAN Frančišča in KLEVIŠAR Jožefa (iz TOZD TPP), odšli: GLAVIČ Cvetka in LONGAR Antonija (sporazumno), PAPEŽ Marko (v JLA). TOZD BLP: prišli: BOBNAR Dragica (iz TOZD TPP) in OPARA Janez, odšli: AVGUŠTIN Jože (v TOZD ŽAGA). DSSS: prišli: ŠERCELJ Silvester, PETERLIN Stanko in DA VIDO VIČ Anto (iz TOZD ŽAGA), KALČIČ-PETAN Slavka (iz TOZD TPP) in POLINGER Franjo (iz TOZD TKO), odšli: TRAVNIK Henrik (invalidska upokojitev), UMEK Majda, GOLEŽ Boris, ŽITNIK Janez in ŠVENT Marko (sporazumno). Število zaposlenih delavcev po TOZD 30. 4. 1987 TOZD M Ž Skupaj TVP 126 152 278 ŽAGA 211 40 251 TPI 86 23 109 BOR 88 52 140 SIGMAT 120 38 158 TPE 57 40 97 TDP 220 236 456 TSP 185 173 358 TPP 97 53 150 LIPA 109 35 144 TAP 71 60 131 TKO 138 68 206 TES 122 32 154 TGD 67 71 138 BLP 91 43 134 DSSS 121 102 223 Skupaj 1909 1218 3127 Bolečina Boli — Boli me v grlu. Tu v prsih me tišči. Peče me in me skeli. V ušesih mi zvoni. In krogi se mi delajo pred očmi. Boli — Kako peče. Padam. Izgubljam se v množici, množici iztegnjenih rok, ki od mene nekaj hočejo. Hočejo, da jim dam sebe, svoj jaz, svoj biti. Boli — Ničesar nimam. Nimam več sebe. Nimam darov. Nimam nasvetov. Nimam volje. In nimam ciljev. Boli — Zajokal bi, pa mi je v očeh pesek. Zakričat bi. pa mi je v grlu zataknjena kost. Odkorakal bi, pa so mi noge iz svinca. Izkrvavel bi, pa mi je v žilah voda. Umrl bi, pa nimam več duše. Boli — Pustite me. Prosim vas iztegnjene roke. Roke neznanca, dajte mi zraka, da diham, roke znanca, dajte svetlobe, da vidim. Roke prijatelja, dajte nasvetov, da ubogam. Roke ljubljenih, dajte mi sreče, da jo užijem. Poškodbe na delu Piše in riše: Dr. I. Balog — Mirujte in poskusite dihati počasi, dokler ne pride reilini avto. Avtor Dr. Anton Prijatelj Nova Gorica Še posebej pa so hude te omedlevice, če človek ne zajtrkuje, ali pa če hoče že tako suha deklica še shujšati! Poleti v zaprtih, slabo prezračenih prostorih, je nevarnost omedlevic še hujša. Huda bolezen, pri kateri so nenadni napadi nezavesti je božjast — epilepsija. Mnogi se te bolezni sramujejo. Skrivajo jo. Vedeti pa morajo tako bolniki, kot njihovi svojci, da bolnik z božjastjo ne sme upravljati motornih vozil, ne delati na višini, ne delati pri nevarnih strojih, ne v bližini vode. Jemanje zdravil je postala prava moda, vedno več ljudi ne more živeti brez zdravil. So zdravila, ki so nujno potrebna in jih morajo delavci jemati vsak dan (proti visokemu krvnemu pritisku, pri sladkorni bolezni). So pa druga, kijih zdravniki neradi pišemo, pišemo pa jih vseeno. Stiska današnjega modernega časa je vse hujša. Vse manj časa imamo. Zase in za druge. Pogovarjati se ne znamo več. Potem mnogi vzamejo tablete. Pomirjeni so. Lažje spijo. Včasih pa vse to zabelijo s kozarčkom alkohola. Alkohol pojača delovanje pomirjeval. Tak človek je potem zaspan. Tudi na delu. Tudi za volanom. Mnogi delavci, ki opravljajo težko fizično delo so prepričani, da jim daje alkohol energijo, da jim daje moč, da jih ogreva. To so napačna mnenja. Dokazali so, da se z uživanjem alkoholnih pijač zmanjša telesna moč, podaljša pa se čas, ko človek zagleda neko oviro in na to reagira. Zaradi tega ne more človek hitro reagirati. Zato pride tudi do mnogih prometnih nesreč. Pri pretiranem uživanju alkohola opazimo delovanje tako na telesne organe kot na duševno stanje. Posledice delovanja alkohola na telesne organe so: jetrna ciroza, okvara srca, okvara žil, okvara ledvic, okvara živcev. Kronični alkoholiki pa pogosto zapadejo v delirij, so psihotično spremenjeni, pride do pogostih psihoz. Če upoštevamo telesne okvare, potem nam je razumljivo, da alkohol zmanjša odpornost. Odpornost proti vsem zastrupitvam. Posebej pa odpornost proti boleznim jeter, ledvic, srca in živcev. Z drugo besedo ljudje, ki imajo eno zgoraj naštetih bolezni ne smejo uživati alkoholnih pijač. Prav tako je z boleznimi mo-žgan, in z duševnimi boleznimi. Vemo, da bolniki s takimi boleznimi sploh ne smejo piti alkoholnih pijač. PRAVILNA PRVA POMOČ PEPREČUJE POSLEDICE POŠKODB Če se že poškodba zgodi, moramo poškodovancu čim-prej nuditi primerno prvo pomoč. S pravilno prvo pomočjo lahko preprečimo posledice nesreče in posledice poškodbe, včasih pa lahko preprečimo celo smrt. Rdeči križ organizira tečaje prve pomoči, uči in pripravlja ljudi za pravilno in uspešno prvo pomoč. Doc. dr. sc. Anton Prijatelj dr. med. spec. med. dela. Zdravstveni dom NOVA GORICA Orientacijski pohod Gorjanci 87 SOBOTA 30. 5. 1987 I. ŠD NOVOLES — TRIM sekcija, pripravlja 30. 5. 1987 tekmovanje med TOZD v orientacijskem pohodu in vedri rekreaciji. II. PROPOZICIJE: — ekipo sestavljajo trije tekmovalci in dve tekmovalki — ekipa mora prehoditi pot od starta do cilja in med potjo reševati naloge določene na navodilih, ki jih dobi ekipa pred štartom. III. Prijave do 27. 5. 1987 Pavlin Boris ali Muhič Rezka 84-530 int. 239 — splošna služba. IV. Start ekip je dne 30. 5.1987ob8.30vGaberju,ciljpa je lovska koča v bližini Radatovičev. V. Po končanem tekmovanju sledi družabno srečanje s tekmovanjem v vedri rekreaciji in glasbi. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. VI. Prevoz za gledalce in navijače bo organiziran. Odhod avtobusa iz Straže ob 7.15 — Novo mesto 7.45 — Gaberje 8.30 in nato do lovske koče — cilja. VII. Informacije Pavlin Boris — 84530 int. 239 — splošna služba VIII. V primeru dežja bo pohod izveden v jeseni. ŠD NOVOLES Izid žrebanja prvomajske nagradne križanke Za to nagradno križanko smo dobili veliko rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: — Junkar Mojca, LIPA — Terezija Turk, Nad mlini 25, 68000 Novo mesto — Rupnik Alenka, Prisoje 6, 66000 Koper — Kovačec Marija, upokojenka Novoles Knjižne nagrade boste dobili po pošti. Sodelujte z nami še naprej! ZSM SLOVENIJE OBČINSKA KONFERENCA NOVO MESTO, Kettejev drevored 3 Mladinske delovne akcije V letošnji brigadirski sezoni bodo iz Novega mesta odpotovale naslednje 3 brigade: 1. SKOPJE (zvezna akcija): 2. 8. — 29. 8. 1987 (MDB Katja Rupena — SR Makedonija) 2. KOBANSKO (republiška akcija): 19. 7. — 8. 8. 1987 (regijska MDB Jože Slak-Silvo — občina Radlje) 3. GORIČKO (zvezna akcija): 26. 7. — 22. 8. 1987 (samo 14 dni) (PDB Janez Mrak — občina Murska Sobota) Glede na to, da bo evidentiranje potekalo še v maju in juniju, vas pozivamo, da se prijavite na eno izmed omenjenih akcij in s tem zastopate OK SZSMS in novomeško občino. Prijavite se na OK ZSMS Novo mesto Kettejev drevored 3 Telefon: 21-536 Brigadirski Z—D—R—A—V—O! Sposojeni humor Cene Moznik sledi razpravi... Piše in riše: I. Balog