Pollnl urad Celovec 2 — Verlagjpojtomt Klagenlurt 2	Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagcnfurt	Posamezni izvod 1.30 III., meseOna naročnina 5 illingov	P. b. b.
Letnik XVII.	Celovec, petek, 5. januar 1962	Štev. 1 (1025)
Tudi v novem letu enotno za pravice
Prehod v novo leto daje vedno spet pri* ložnost, da pogledamo nazaj in usmerimo naie delo za naprej. Pri tem je važno, da se zavedamo svojega mesta in svojih nalog v človežki skupnosti in zlasti, da se zavedamo svojega pravega odnosa do stvarnosti, v kateri živimo. Le živo občutenje lastne odgovornosti pred soljudmi In pred družbo omogoča namreč sprejemati resničnost tako, kakrina je, in po njej usmerjati svoja početja in dejanja.
Ena osnovnih značilnosti in ena poglavitnih pomanjkljivosti naie politike je brez dvoma bila od nekdaj naia nezmožnost, uskladiti naie težnje in naia dejanja z resničnim dogajanjem v družbi in državi. Le prečesto so ili dogodki, ki so drugod zajeli množice in izražali dejstvo človeikega napredka, mirno in brez haska mimo nas, naie življenje pa je bilo zmeraj tipičen izraz naie majhnosti in vseh naiih socialnih in kulturnih zaostankov; In če nas je le zajel val svetovnega dogajanja, smo bili v neznanski zadregi, kako bi skladno s tem svetovnim dogajanjem uglasili naie domače, slovenske narodne težnje.
Mislim, da je potrebno In prav, da tej zgodovinski resnici pogledamo v oči prav na pragu leto, ko bomo praznovali 20. obletnico dogodkov, ki so tako živo posegli med nas, da se je tudi naie narodno hotenje naposled pričelo zraičcti z življenjsko realnostjo ter se otreslo okov naie moreče preteklosti. Gre tu za nasilno preselitev stoterih naiih družin po znanih sovražnikih natega ljudstva in za tej preselitvi sledečo vključitev tudi natega ljudstva v vstajo vsega slovenskega naroda. Treba je, da se po dvajsetih letih spomnimo teh velikih dogodkov, ki so končno zgrabili tudi naiega Človeka, da od tedaj naprej doživljamo počasno in nekoliko težavno, pa vendarle nedvoumno in — danes že lahko trdimo — zgodovinsko preosnovo naie narodne politike.
Iz nekdanje izolacije, ki je poznala le nato ozko življenjsko problematiko, smo preili v zavestno vključevanje v sploino družbeno In državno življenje. Sicer morda !e ni dovolj vidnih zaželjenih rezultatov te naie nove politike — toda prav zadnje dni smo lahko brali, da tudi v lužnem Tirolu vodstvo vsebolj spoznava, da je v danainjem svetu mogoče sporna vpraianja reievati le sporazumno, s soodločanjem v miru in medsebojnem spoitovanju. To velja zlasti za vpraianja mirnega in enakopravnega sožitja med sosednimi narodi.
Kakor pred celotni državni narod, stopajo v novem letu tudi pred nas velike preizkuinje. Ob bližajoči se odločitvi naie države do vpraianja evropske Integracije ne moremo niti ne smemo biti brezbrižni. Gre tu namreč za usodno odločitev, ali bo naia država ob tej integraciji lahko ohranila svo|o nevtralnost ali ne. Naie mesto je in bo amevno na strani tistih sil, ki jim je avstrijska neodvisnost res pri srcu in se resno zoperstavljajo nevarnim poskusom tistih, ki jim je gospodarska integracija le pot do zaželene politične priključitve k Nemčiji.
Za leto 1962 je napovedana reorganizacija celotnega iolstva. Ne bomo smeli stati ob strani, ko bo ilo za novo ureditev Šolske izobrazbe od ljudske pa do visoke Sole in zlasti za demokratizacijo Šolskega nadzorstva. V očigled dejstva, da je bilo vpraSanje •reditve manjšinskega Šolstva reSeno mimo nas in proti nafim predlogom, bo naloga vseh koroških Slovencev, da ne zamudijo priložnosti, da ob te) sploSni Šolski reorganizaciji dosežejo pravično, ali vsaj znosno reSitev Šolske vzgoje tudi naSe mladine. Pri tem poudarjamo, da tudi pri postavitvi Šolske nadzorne oblasti in pri nedavnem konstifuira-■1» sosveta starSev pri deželnem Šolskem svetu niso bila upoštevana demokratična načela, ki predvidevajo upoštevanje tudi manjšine.
Pozdravljamo napoved pravosodnega ministra, da bo predložil že v začetku tega leta zvezni vladi novelo k kazenskemu zakonu »v zaSčito notranjega miru”. Po načrtu bo vsebovola tudi prepoved .hujskanja* proti kaki skupini zarodi njene verske, rasne ali narodne pripadnosti ter prepoved ustanavljanja organizacij, katerih namen in delovanje je usmerjeno na hujskanje proti navedenim skupinam. 2e napoved take novele sama potrjuje pravilnost natega stoliSča, da § 5 člena 7 s sedanjo zakonodajo nikakor ni uresničen In bo prav tako naia naloga, da s svoje strani podpremo »o zlasti po Številnih neonacističnih in protliidovskih izgredih, pa tudi po znanih Stevlnih dogodkih v zvezi s Šolskimi Strajkl In odjavami ter zlasti v zvezi z zadnjim ljudskim Štetjem nujno ukrepanje .v zalčito notranjega miru”.
Rezultati lanskega ljudskega Štetja na Koroškem Se niso znani. Napoved deželnega glavarja, da bo o gotovih dogodkih Imel be-
Novoletne poslanice vodilnih državnikov:
Potrebni bodo veliki napori za ohranitev svetovnega miru
Kako ohraniti svetovni mir In obvarovati svet pred novimi oboroženimi spopadi — to je bila tudi to leto glavna vsebina novoletnih poslanic in voščil raznih vodilnih državnikov, ki so se na pragu novega leta obrnili do svojih državljanov in do predstavnikov drugih držav ter jim po stari navadi obrazložili, kako si predstavljajo rešitev mednarodnih problemov. Vsi so v bistvu govorili o istih vprašanjih, pa vendar njihove besede niso bile enake; ne samo, da je bit eden pesimist tam, kjer se je drugi kazal optimista, tudi sicer so bile izjave precej različne, pač take, kakršni so pogledi dotičnega državnika na pereče probleme in na pot do njihove ureditve. Tako se Je tudi v teh poslanicah kazalo nevarno nesoglasje med silami v svetu in čeprav so besede .velikih” veljale miru, se je v njih skrivala zaskrbljenost, ati bo mogoče v novem letu ohraniti mir, ali pa bo človeštvo izpostavljeno nevarnosti nove vojne. Vsekakor pa je iz novoletnih poslanic dihalo tudi upanje, ki obstoja predvsem v dejstvu, da se vsak In vsi, mali in veliki, zavedajo groznih posledic, ki bi jih imela nova vojna za ves človeški rod.
Če postavimo na prvo mesto po- Gaulle je vztrajat pri isvojem zna-
slanico generalnega sekretarja OZN U Tanta, potem to iz določenega vzroka, ker je govoril kot predstavnik tiste svetovne organizacije, v kateri so združene vse svobodne in neodvisne države sveta, male in velike, visoko razvite in zaostale, vzhodne in zahodne ter izvenblo-kovske, skratka organizacije, ki predstavlja pretežno večino sveta in človeštva. V svoji novoletni poslanici je U Tant pozval narode in države, naj mirnim potom rešujejo spore, ker le v spravi, v posredovanjih in pogajanjih je pot do zagotovitve miru. V Organizcciji združenih narodov — je poudarit njen generalni sekretar — in v posredovanjih ter pogajanjih si je svet sam ustvaril instrument in sredstvo, ki so potrebni za zagotovitev miru in blogostanja. Od leta 1961 podeduje svet mnoge nevarnosti in težave, vendar tudi zavest, da brez sodelovanja ni mogoče preživeti.
Predstavnika obeh največjih sil v svetu, predsednik sovjetske vlade Hroščev in ameriški predsednik Kennedy sta ob novem letu izmenjala voščita, v katerih sta oba poudarila željo, da bi v letu 1962 bilo mogoče premagati nevarnost vojne in zagotoviti mir v svetu.
nem odklonilnem stališču, s katerim je že na zadnjem posvetovanju predstavnikov zahodnih sil prišel navzkriž zlasti z Ameriko.
Toliko bolj jasno in odločno pa je nakazal potrebo in možnost miroljubnega reševanja sporov, ki ogrožajo svet, eden vodilnih predstavnikov izvenblokovskih držav — predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito. Predvsem je pokazal na nevarne posledice hladne vojne, katera onemogoča v mednarodnih odnosih konstruktivno načenjanje reševanja najtehtnejših mednarodnih upornih vprašanj, zaradi katerih se ljudje boje nove vojne katastrofe. Človeštvo stopa v novo leto z mnogimi skrbmi ln negotovostjo za svojo bodočnost, kajti politika hladne vojne kaže vedno manj možnosti za kako zbližanje nasprotujočih si blokov in za postopno miroljubno rešitev posameznih spornih mednarodnih vprašanj. Pač pa so predstavniki izvenblokovskih držav — je dejal moršal
Tito — na beograjski konferenci v interesu svojih narodov jasno izrazili svoje poglede o vzrokih sedanjega stanja na svetu in pokazali, kako je potrebno na miralju-
Za dopoldanski pouk
na Slavenski gimnaziji
Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev, sta sklenili, da naslovita na zveznega prosvetnega ministra dr. Drimmla, zunanjega ministra dr. Kretskega in deželnega glavarja Wedeniga vlogo, v kateri zahtevata uvedbo dopoldanskega pouka na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu ter ustrezne ukrepe za čimprejšnjo gradnjo lastnega poslopja za ta učni zavod.
ben način začeti reševanje vpro-šanj, ki danes ogrožajo svet. Navdihnjeni z globoko željo po miru in miroljubni aktivni koeksistenci, to je po mirnem sodelovanju med narodi, so narodi Jugoslavije po svojih zastopnikih veliko prispevali k naporom naprednih sil na svetu v borbi za ohranitev miru in miroljubno rešitev vseh (spornih vprašanj, Tako politiko bomo vodili tudi v bodoče, v tesnem sodelovanju z vsemi nevezanimi in miroljubnimi državami, ki postajajo vedno močnejši činitelji v mednarodni areni. —
V novoletnih izjavah, ki so jih podali vodilni predstavniki Avstrije, je predvsem govora o notranjih vprašanjih. Tako je zvezni prezi-dent dr. Scharf poudaril, da moramo biti pripravljeni na fo, da si bomo svojo bodočnost sami oblikovali, medtem ko je bivši kancler Raab dejal, da je leto 1961 pokazalo- da Avstrija mi otok in se zato ne smemo zgubljati v samozadovoljstvu. Vicekander Pitfermann je govoril o potrebi po obrambi nevfra!nc"ti, demokracije in .c delovanja. Z novoletnimi poslanicami so se na prebivalstvo obrnile tudi posomezne politične stranke in je v izjavi SPD rečeno, da avstrijski socialisti dokazujejo svoje zaupanje v boljšo bodočnost, medtem ko OVP poudarja, da se mora Avstrija uveljaviti v nemirnem svetu.
Aretacija atentatorjev na dunajski parlament odkriva:
Mednarodna teroristična organizacija
Bilstveno drugače sta na pragu novega leta govorila predstavnika ostalih zahodnih velesil — francoski predsednik de Gomile in predsednik britanske vlade Mac Millan. Medtem ko je de Gaulle vedel povedati, da je pomiritev v Alžiriji vsekakor možna, vendar samo pod pogojem, da Alžirci sprejmejo francoske zahteve, pa je Mac Millan poudarjal potrebo po enotnosti Zahoda, ker je po njegovem mnenju samo tokrat mogoče zagotoviti mir in svobodo, če bo Zahod dovolj krepak, kajti „v prvi vrsti gre za mir, toda ne za mir za vsako ceno". Niti eden niti drugi pa ni pokazal dovolj pripravljenosti za pogajanja z Vrhodom, nasprotno, de
sedo ie državni tožilec in zlaifi ugotovitve ljudskega itetja na GradilCanskem, kjer so se ponekod Itevilke kar za sto odstotkov spremenile v ikodo pa tudi v prid gradilCan-skim Hrvatom, nas silijo, da kakrlnekoli žte-vllke o .občevalnem jeziku” in njihovo Iz-korilCanje v kakrlnekoli svrhe v naprej odklanjamo. Zgodovina avstrijskih ljudskih Štetij od zaCetka do konca potrjuje, da so bila le-ta vedno usmerjena v to, kako svetu dokazati naravno asimilacijo manjlin ter hkrati man|!inam Izpodkopavati tla pod nogami.
To dejstvo sicer ni razveseljivo, toda razumljivo. To je bila In je žal deloma le vedno politika velikih do manjlin; naie naCelo pa je, da nažo politiko vodimo lake, da preprečimo take odnose med večinskim In manj-llnskim narodom, da vedimo politiko, ki po eni strani zagotavlja dosego naiih pravic In po drugi strani zbližuje naroda seseda.
Deželni glavar Wadenig Je v svojem novoletnem govoru slavil kef znok demokracije priznanje tudi drugomlslečlh, v kolikor so zvesti In lojalni državi. Ml smo zvestobo In
zbira vse nacistične in nacionalistične elemente
Dunajski policiji je uspelo izslediti štiri atentatorje, ki so v preteklem letu izvedli celo vrsto atentatov na italijansko in ameriško poslaništvo na Dunaju ter na dunajski parlament in ki so odstranili venec, katerega je predsednik sovjetske vlade Hruščev med svojim lanskoletnim obiskom v Avstriji v počastitev avstrijskih protifašističnih borcev položil pred spomenik junakov na Dunaju.
Pri aretiranih atentatorjih gre izključno za mlade ljudi, kljub temu pa svojih protizakonitih in najstrožje obsodbe vrednih dejanj niso izvedli iz mladostne nepremišljenosti, marveč nasprotno iz fanatizma, zraslega iz strupene nacionalistične vzgoje. Nekateri med njimi so sploh že »stari borci« in aktivni pripadniki izrazitih neonacističnih organizacij, očitni vodja skupine pa je 20-letni Giint-her Kiimel, »zvesti sin« znane naci-
lojalnost do države čestokrat Izpričali in ponovno poudarjamo svojo udanost domovini. A terjamo in bomo terjali svoje pravice zlasti tudi v letu 20. obletnice nasilne preselitve, ko so nas lažnivi glasniki .korolkega rodo-Ijubja In domoljubja” le odpisali, a je naie ljudstvo spregovorilo drugače, želimo, da bi vsi odločilni činitelji priznali to nalo lojalno in konstruktivno politiko s dokončno relitvljo žtevilnih že nerelenih vpralan) potom nadaljnjih rednih stikov med zastopniki zvezne in deželne vlade ter predstavniki manjžlne.
Uspeli pa bomo le, če bomo tudi v bodoče kot najvlljo zapoved naiih narodnih prizadevanj uveljavljali strnjeno enotnost vseh ko-rožklh Slovencev. Zveza slovenskih organizacij na Korolkem bo vsekakor v tem smislu nadaljevala svoje delo In utrjevala tako enotnost v svojih vrstah, pa tudi z vsemi, ki drugače gledajo na svet In dogajanja v njem.
Dr. FRANCI ZWITTER predsednik Zveze slov. organizacij na Korolkem
stične družine iz Sudetov, ki pa je kljub svoji preteklosti dobila avstrijsko državljanstvo — kot toliko drugih »ubogih beguncev«. Pri preiskavi na njegovem domu je policija našla poleg različne nacistične in neonacistične literature veliko božično drevo, okrašeno s kljukastimi križi in drugimi nacističnimi znaki. In Ktime! policiji ni neznan, saj je bil kljub svoji mladosti že večkrat zaradi neonacističnega udejstvovanja pred sodiščem, pa je vendar še vedno našel zelo mile sodnike.
Aretacija dunajskih neonacističnih atentatorjev vsekakor kaže, da v takih primerih niso na mestu mile kazni, marveč so potrebni najstrožji ukrepi, ker le tako bo mogoče mladino obvarovati pred nadaljnjimi nepremišljenimi dejanji, h katerim jo zavajajo znani nacistični elementi, ki iz anonimnega ozadja rovarijo proti redu in miru v državi. Predvsem pa so potrebna odločna dejanja proti vsem tistim, ki kakor koli poveličujejo zločine nacizma v komaj pretekli dobi in tako pomagajo obujati in širiti nacistično miselnost.
Ob aretacijah na Dunaju pa je postalo očitno še nekaj drugega, pokazala se je namreč povezava med neonacističnimi izzivanji v Avstriji ter dinamitskimi atentati na Južnem Tirolskem in terorističnimi akcijami po
raznih drugih državah, celo v Franciji in Alžiriji. Ugotovljeno je bilo, da deluje v Belgiji posebna mednarodna teroristična organizacija bivših pripadnikov SS, ki zbira v svojih vrstah vse nacistične in nacionalistične elemente.
Deželni glavar Wedenig
uredništvu
»Slovenskega vestnika**
Med mnogimi voščili, ki jih je prejelo naše uredništvo ob novem letu, je tudi voščilo deželnega glavarja Ferdinanda VVedeniga, v katerem je rečeno:
Ob vstopu v novo leto Vam v imenu dežele Koroške In v svojem lastnem imenu Izrekam najboljša voščila. Ob tej priložnosti se Vam tudi najlepše zahvaljujem za delo, opravljeno v minulem letu. In prosim, da v tem smislu delate tudi v bodočem letu.
Gotovo ni treba posebej poudarjati, da mora tisk v demokratični državi Izpolnjevati veliko, pa prav tako odgovorno nalogo. Vsekakor morem v Interesu Koroške Izraziti le željo, do bf se naš domači tisk vedno zavedal svoje velike naloge.
Slovenci v Italiji
ob vstopu v novo leto
Kakor pri nas na Koroikem, tako se slovenska narodnostna skupina tudi v Italiji Se vedno mora boriti za svoje pravice, ki so ji zagotovljene z usiavo in mednarodno pogodbo. Toda samo na papirju, kajti dejansko so tudi naSi bratje v Italiji Se daleč od tega, da bi uživali resnično enakopravnost z večinskim italijanskim narodom. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu dr. Jože Dekleva je v »Primorskem dnevniku' objavil ob koncu leta 1961 daljSi članek, v katerem navaja glavne težnje Slovencev v Italiji. Med drugim je v članku rečeno:
Ko se oziramo za uspehi, doseženimi na področju narodnostnih pravic, moramo z razočaranjem in celo z bridkostjo ugotoviti, da so bili zelo skromni, daleč od tega, kar smo po sedmih letih italijanske uprave na Tržaškem in po štirinajstih na Goriškem in v Beneški Sloveniji Slovenci upravičeno pričakovali. Ves uspeh je dejansko v sprejemu zakona o slovenski šoli. A še ta zakon je v marsičem razočaral upanje Slovencev v Italiji: beneški Slovenci so ostali še nadalje po 95 letih, odkar so bili vključeni v italijansko državo — brez najosnovnejšega pouka v materinščini. Izvajanje šolskega zakona zavira okoliščine, da pristojni vladni organi do sedaj niso izdali še nobenega pravilnika z navodili za njegovo izvajanje.
Ko gledamo na ta, sicer delni in skoraj edini uspeh slovenske skupnosti, pa je nujno potrebno ugotoviti neizpodbitno dejstvo, ki mora biti vodilo k dosegi nadaljnjih pravic. Izdaja šolskega zakona je namreč sad dolgotrajne borbe združenih slovenskih sil ob izdatni podpori demokratičnih predstavnikov italijanskega naroda. Enotnost vseh Slovencev je tor&j tisto orožje in pogoj, ki nam more odpreti v bodoče vrata k novim uspehom. In tega ne bi smeli ob nobeni priliki pozabiti v naših nadaljnjih prizadevanjih.
Pri borbah, ki nas čakajo v novem letu za dosego v posebnem statutu zagotovljenih pravic. moramo imeti Slovenci jasno pred očmi dve okoliščini. Zavedati se moramo, da bomo od italijanskih oblasti, osrednjih ali krajevnih, kaj dosegli, le če bomo nastopali enotno, t. j. z enotnim programom. Najbolje bi bilo seveda, da nastopamo skupno. Toda če bi bilo to zaradi posebnih in utemeljenih razlogov nemogoče, je nujno, da nastopamo najmanj z enotnim akcijskim programom. Poleg enotnosti sta potrebni za dosego postavljenih smotrov tudi doslednost in vztrajnost vseh in vsakega. Izkušnja nas namreč uči, da si bomo le tako priborili vse zajamčene pravice, drugo za drugo.
Spričo tega si moramo biti na jasnem, katere od teh v londonski spomenici vsebovane pravice so za nas Slovence važnejše in tudi laže dosegljive. Po važnosti bi jih morali tudi upoštevati v svoji etnostni borbi.
Temeljna zahteva tržaških Slovencev je bila in ostane tudi prihodnje uveljavitev londonske spomenice z odobritvijo v parlamentu in z objavo v uradnih listih. S tem bi naša dolgoletna prizadevanja za priznanje osnovnih narodnostnih pravic na Tržaškem ozemlju dobila ne le zakonito podlago, marveč bi nujno po analogiji tudi ostali Slovenci v Italiji dobili stvarnejšo perspektivo in podlago za svojo borbo.
Med najvažnejše posamezne pravice spada izven vsakega dvoma raba slovenščine v javnih uradih, ki je bistvena postavka za priznanje obstoja neke narodnostne manjšine in njenih osnovnih življenjskih potreb. V svojem izvajanju tudi nad vse važen socialnoekonomski moment. Raba slovenščine se namreč v teh uradih izvaja le s primernim številom slovenskih funkcionarjev, uradnikov, tolmačev in prevajalcev. In prav istočasnost teh dveh bistvenih teženj naše narodnostne skupnosti daje tej zahtevi tehtnost in prednost pred ostalimi pravicami in zahtevami.
Nadaljnja, čeprav po svojem bistvu ne tako važna, toda neodložljiva naša zahteva bi morala biti zahteva po sorazmernih prispevkih oblasti našim kulturnim, prosvetnim, podpornim, vzgojnim in športnim organizacijam. Le na ta način bo demokratična Italija vsaj delno zacelila Slovencem hudo rano, ki nam jo je prizadejal fašizem v dvajsetletni genocidni politiki.
2 naštevanjem gornjih zahtev se kajpak ne mislimo odpovedati vsem ostalim, ki ostajajo še nadalje bistveni sestavni del našega narodnostnega programa. Hoteli smo le osredotočiti svoje prihodnje napore na najnujnejše in najbistvenejše točke našega celotnega programa.
Ni dovolj enotnost programa, niti ne zadostuje, da ga ostvarjamo le predstavniki slovenske skupnosti. V borbi za njegovo uresničenje se moramo vključiti ne le vsi Slovenci. ki smo neposredno prizadeti, ampak tudi množice naprednih italijanskih gibanj, ki so nam bile že doslej ob strani in ki so nam prav v zadnjih časih izrekle spodbudne besede. Prav ta gibanja imajo ves interes, da se odpravijo na našem področju še zadnje obstoječe fašistične usedline ter ustvarjajo vedno boljši pogoji sožitja in sodelovanja med Slovenci in Italijani.
Tudi pri nas v Avstriji:
Novo leto je prineslo spremembe
Res, tudi za nas v Avstriji pomeni vstop v novo leto razne spremembe. Vendar bomo tukaj govorili le o tistih spremembah, ki bodo vplivale na našo denarnico, to se pravi na naš zaslužek, na naše dohodke. In kakšne so te spremembe! Za široke plasti prebivalstva gotovo ne preveč razveseljive, saj bodo — kar je pozitivnih — koristile le določenemu številu državljanov, negativne pa nas bodo prizadele od prvega do zadnjega.
Najprej torej pozitivne spremembe. Tukaj je treba v prvi vrsti navesti zvišanje plač državnih uslužbencev, katerih prejemki se s 1. januarjem povišajo za 5 odstotkov, medtem ko je bil prvi obrok 9-odstotnega povišanja izveden že 1. julija 1961, namreč za 4 odstotke. Prav tako se s 1. januarjem zvišajo različne rente ali pokojnine, nadalje otroške doklade in doklade za matere. Tako dobijo rentniki od januarja dalje 40 šilingov mesečno več, s 1. julijem pa se bodo rente povišale za nadaljnih 30 šilingov. Materinske doklade za žene z najmanj tremi otroki bodo znašale 75 namesto 50 šilingov, poleg tega pa bo letos prvič v celoti izplačana tudi 14. otroška doklada.
In zdaj še spremembe, ki pa so manj razveseljive. Zaradi povišanja rent in doklad se bodo zvišali tudi prispevki za socialno zavarovanje, in sicer za 1 %, ki ga plačata vsak po eno polovico delodajalec in delojemalec. S 1. januarjem je začela veljati nova cena za mleko, ki pomeni zvišanje za 10 grošev pri litru. Napovedane so tudi podražitve pri železu in papirju, medtem ko se o stalnem .tihem" podraževa-nju življenjskih potrebščin javno ne govori, marveč lento občutimo pri vsakem nakupu posebej.
Novo leto nam je torej prineslo marsikatero spremembo, vprašanje je le, koliko odstotkov prebivalstva se jih bo upravičeno veselilo. Vsekakor pa se jih lahko veselijo najvišji predstavniki države in njenih prebivalcev, kajti povišanje plač državnih nameščencev velja tudi za dohodke ministrov in drugih javnih funkcionarjev. Poglejmo torej, koko so tisti, ki odločajo o naši usodi, poskrbeli zase: od 1. januarja 1962 znašajo mesečni dohodki (in sicer neobdavčeni!) zveznega prezidenta okoli 40.000 šilingov, zveznega kanclerja 20.000, vicekanclerja 18.000 in ministrov 16.700 šilingov, medtem ko bodo državni poslanci prejemali mesečno 10.200 šilingov in poslanci v zveznem svetu (Bundesrat) 5100 šilingov. Res lepe vsote, pri katerih je lahko reči, da je na primer podražitev mleka za 10 grošev .smešna malenkost”! Toda, ali je smešna tudi za mnoge druge?
Desetletno obdobje jugoslovanskega gospodarstva
Čeprav deset let v življenju človeštva in tudi v razvoju države ni dolga doba, pa kljub temu eno samo desetletje lahko zelo odločilno vpliva na neko državo in njeno preb:valstvo. To nam najbolj zgovorno kaže primer Jugoslavije, katera je prav v zadnjih desetih letih napravila ogromen korak naprej.
Vzemimo najprej elektroenergijo. Leta 1952 je Jugoslavija proizvedla približno 2,7 milijarde kilovatnih ur električne energije ali nekajkrat več kot pred vojno. Ker pa je v zadnjih letih stalno gradila nove elektrarne, je lani znašala proizvodnja električne energije že približno 10 milijard, za leto 1962 pa računajo s proizvodnjo 11,4 milijarde kdovatnih ur. Proizvodnja premoga je pred desetimi leti znašala približno 11 milijonov ton, za letos pa je v načrtu, da bodo zaznamovali premogovniki rekordni odkop 26,3 milijona ton. Surovega jekla je Jugoslavija proizvedla leta 1952 442.000 ton, letos je predviden:h 1,660.000 ton. Od 152.000 ton v letu 1952 se je proizvodnja surove nafte dvignila lani na 1,400.000 ton, letos pa računajo na 1,700.000 ton.
Posebno opazne razlike so se pokazale v kovinsko-predelovalni, kenrčni in električni industriji ter v ladjedelništvu. Proizvodnja tovornih vagonov je bila že lani 10-krat večja, medtem ko bo letos doseženo to razmerje tudi pri tovornjakih, avtobusih in traktorjih.
Kmetijstvo dosega razen v nekaj sezonah s slabimi donosi — kot je bila na primer lanskoletna — rekordne rezultate. Sicer primerjave z letom 1952, ki velja za izredno leto suše, niso dovolj realne, vendar tudi tozadevne številke govorijo jasno govorico: leta 1952 je Jugoslavija pridelala 1,900.000 ton pšenice in rži ter 1,500.000 ton koruze; za
V enem samem letu:
1,2 milijarde šilingov
škode pri prometnih nesrečah v Avstriji
Velikansko vsoto 784 milijonov šilingov so morale avstrijske zavarovalnice plačati za prometne nesreče, ki so se zgodile v letu 1960. Če tej vsoti prištejemo še škodo, ki so jo utrpeli lastniki vozil sami, potem pridemo na približno 1,2 milijarde šilingov. In to samo v enem letu, v katerem se je število prometnih nesreč zvišalo za 22,5 %, število smrtnih žrtev prometa za 21,6 e/s, število težko poškodovanih za 30,7 % in od zavarovalnic plačana odškodnina za 300 s/o.
Ob takih številkah bi se morali res vsi resno zamisliti!
letos računajo na pridelek 4,000.000 ton pšenice in rži ter rekordnih 7,000.000 ton koruze. Točno pa lahko primerjamo tehnično opremljenost kmetijstva in uporabo agrotehničnih ukrepov. Tu pa zadostuje, če povemo, da so imele kmetijske organizacije lani 35.000 traktorjev in 6500 kombajnov in da bodo letos dobile še nadaljnjih 6000 traktorjev, medtem ko je leta 1952 delalo samo 6260 traktorjev. Poraba gnojil pa se je povečala 20-kratno.
In še besedo o široki potrošnji. Potrošnik iz leta 1952 je bil pravi siromak v primerjavi z današnjim in prodajalne so bile po današnjih nazorih takrat tako rekoč prazne. Tekom zadnjih desetih let pa se je večanje potrošnje precej hitro razvijalo zaradi vzpona industrije za proizvodnjo blaga za široko potrošnjo in zaradi povečanja kupne moči prebivalstva; kajti samo od leta 1956 do konca lanskega leta se je realni zaslužek povečal za blizu 60 odstotkov.
Poraba sladkorja na primer je takrat znašala na prebivalca 8 kg, načrt za leto 1962 pa določa 17,9 kg. Mleka in jajc porabijo v Jugoslaviji že zdaj skoraj dvakrat vec. Pomembno povečanje (za 35 °/o) pa nazna-mujejo tudi pri potrošnji sadja in zelenjave. Vendar so razlike najoČitnejše v porabi industrijskih izdelkov.
Pred desetimi leti je radijska industrija poslala na tržišče približno 27.000 sprejemnikov. Zadnjih nekaj let se proizvodnja že suče okoli četrt milijona sprejemnikov, načrt za leto 1962 pa določa 260.000 aparatov. Televizijskih sprejemnikov pred desetimi leti v Jugoslaviji sploh še ni bilo, letos pa računajo, da bodo domača podjetja dala na trg že približno 100.000 televizijskih sprejemnikov. Prav tako pred desetimi leti skoraj ni bilo domačih avtomobilov in motornih koles, medtem ko jih bodo po novem načrtu izdelali 20.000 odnosno 50.000. Proizvodnja koles je danes 30-krat večja (zvišala se je od 9000 na 270.000). Novi izdelki pa so tudi hladilniki in električni aparati za gospodinjstva, medtem ko je prodaja opreme 4-krat večja.
Velik napredek se kaže tudi v oblačenju. Leta 1952 je bilo v trgovinah 112 milijonov kvadratnih metrov bombažnih in 19,2 milijona kvadratnih metrov volnenih tkanin, letos pa bodo dale tekstilne tovarne na trg 336 oziroma 33 milijonov kvadratnih metrov tega blaga. Proizvodnja trikotaže je večja za 5,5-krat, proizvodnja usnjene obutve pa se je v zadnjih desetih letih povečala^ od približno 4 milijonov parov na približno 23,5 milijona parov.
To je v nekaj pičlih številkah prikazano desetletno obdobje razvoja Jugoslavije, čemur bi le še dodali, da je Jugoslavija leta 1952 presegla svojo predvojno proizvodnjo za 150 odstotkov, lani pa je znašal presežek že 500 odstotkov. In v bodoče? Dosedanji tempo razvoja je najboljše jamstvo tudi za bodočnost!
5. januar 1962
NEW YORK. — Glavni tajnik OZN U Tani je imenoval Se pel podtajnikov. Ti S0: Francoz Philippe de Seynes, Brazilijanec Hernane Tavarez de Sa, Egipčan Omar lulli. Ceh Jiri Nosek in Nigerijec Godbrey Amachre. Trije drugi predstavniki, ki jih Je U Tani ie Imenoval, oziroma, ki so obdriali svoje mesto, so Američan Ralph Bunche, sovjetski predstavnik Georgij Arkadijev in Indijec Cakravarti Ra-sasimhan. Z novimi imenovanji je zaključeno Imenovanje osmih visokih funkcionarjev, ki jih je U Tani določil kot svoje glavne svetovalce. U Tant je sporočil, da se namerava posvetovali s temi osebnostmi Individualno, kolektivno ali na kakrSen koli drugi način, kakor bodo pač okoliščine narekovale.
WASHINGTON. — Ameriško ministrstvo za obrambo je sporočilo, do so ustanovili posebno enoto, ki bo imela pripraviti in delati Jedrske poskuse v atmosferi, ko se bo Kcnnedy za to odločil. Nova enota se imenuje .loint Tawk Forse 8'. Vodil jo bo general Alfred D. Slarbird.
RIM. — Sindikat železničarjev GGIL Je sklenit preklicati 24-urno stavko, ki je bila določena za 4. januar 1962. Stavko so preklicali, ker je minister za promet preklical disciplinske ukrepe in izrekel pripravljenost nadaljevati pogajanja.
JERUZALEM. — Robert Servatius, obrambni odvetnik nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna, je prejSnji teden vložil priziv proti smrtni obsodbi, ki jo |e sodiSče v Jeruzalemu izreklo proti njegovemu klientu. Nadalje je dr. Servatius prosil, naj bi Izraelsko sodiSče podaljšalo do konca januarja rok, ki je predviden za predložitev podrobnega priziva proti obsodbi.
WASHINGTON. — Ameriški zunanji minister Dean Rusk je izjavil, da bo Zahod storil vse, da pride do mirne reSitve berlinske krize, vendar se ne bo odpovedal obrambi svojih življenjskih interesov v tem mestu.
BERLIN. — Ameriške oblasti v zahodnem Berlinu so prepovedale vrhovnemu poveljniku sovjetskih oboroženih sil v vzhodnem Berlinu in njegovemu političnemu svetovalcu vstop v ameriški sektor Berlina. Predstavnik ameriške vojaške uprave v Berlinu je Izjavil, da Je ta vstop prepovedan, .dokler ne bodo ameriški poveljnik general Albert Balson in njegovi civilni svetovalci lahko polovali v sovjetski sektor brez težav*. Predstavnik je dodal, da je ameriški poveljnik obvestil o tem sklepu sovjetskega poveljnika pismeno. O tem sta bila obveSčena tudi angleški in francoski poveljnik v Berlinu.
PARIZ. — Francoski predsednik de Gaulle In za-hodnonemSki kancler Adenauer sta prejSnji teden izmenjala mnenja o problemih skupnega evropskega tržiiča.
BRUSELJ. — Na mednarodni razstavi likovnih del pod naslovom .Vojna vojni' sodelujeta tudi Jugoslovanki ViSn|a Ercegovič in Olga Ivanjlckl.
PRAGA. — ČeSkoslovaSka vlada je zahtevala od Argentine, naj izroči vo|na zločinca Jana Djučan-skega in Vojteha Goro. Nota, ki jo je ČeSkoslovaSka poslala argentinski vladi, pravi, da sta ta dva zločinca, ki zdaj živila v Argentini, med drugo svetovno vojno terorizirala civilno prebivalstvo v ČeS-koslovaSki in sodelovala v množičnih streljanjih Čef-koslavaSkih in tujih državljanov, med katerimi je bilo tudi veliko lena In otrok.
LJUBLJANA. — V okviru kulturne izmenjave med Jugoslavijo in NemSko demokratično republiko so ob koncu prejšnjega tedna odprli v Ljubljani razstavo fotografij o povojnem razvoju Vzhodne Nemčije. Razstavo je odprl pomočnik sekretarja za Informacije pri republiškem izvrlnem svetu Ciril štet.
BONN. — Reuter ve povedati, da je zvedel v za-hodnonemSkem obrambnem ministrstvu, da bo Zahodna Nemčija zgradila letos dva 3000-tonska ruSilca.
STOCKHOLM. — Devet finskih strank je kandidiralo 1285 svojih ljudi za parlamentarne volitve, ki bodo 4. in 5. februarja 1962.
KAIRO. — Maja letos se bo v Aleksandriji sestal svet ekonomske organizacije za Azijo in Afriko. Pripravili bodo afrifko-azijsko konferenco, ki naj bi bila konec leta 1962.
ADIS ABEBA. — Od 2. do 10. februarja je v Adis Abebi konferenca vseatriSkcga osvobodilnega gibanja za vzhodno in centralno Afriko (PAF-MECA). Na konferenci sodelujejo predslavnikl vlad neodvisnih držav lega področ|a in predstavniki protikolo-nialnlh gibanj odvisnih področij.
WASHINGTON. — Uradno so objavili, da bo ameriški pravosodni minister Robert Kennedy meseca februarja potoval v Indonezijo, Iran, Italijo In Zahodno Nemčijo. V Džakarto bo prispet po uradnem obisku na Japonskem, kjer se bo mudil od 4. do 10. februarja.
BERLIN. ZahodnonemSkl župan Brandt je Izrazil mnen|e, naj bi se zunan|i ministri Štirih velikih držav pogajali o berlinskem problemu v Berlinu, .če bo do kakSnlh pogajanj prlSlo*. Po n|egovem mnenju je na|vafnej!e, zagotovili svobodne dohode k Berlinu in vzpostaviti minimalne .človeške odnose* med obema deloma mesta. Izrazil je pripravljenost na poga)an'a z vzhodnim Berlinom, toda ne s predstavniki Demokratične republike Nemčl|e, ampak s posredovanjem Rdečega križa.
RIM. — Generalna konfederacija dela llall|e |e organizirala veliko kampanjo politične in materialne solidarnosti z alžirskim l|udstvom In alžirskimi sindikati. Kampanja bo trajala do konca januarja. To bo dosle| največja akcl|a Italije za podporo alžirskemu ljudstvu v njegovem boju za osvoboditev.

Zahteva današnjega časa:
Izobraževanje in šolanje
Prometni minister dipl. ing. Karl Wald-b r u n n e r je v začetku decembra prejšnjega leta govoril socialistični dijaški mladini in med drugim dejal: Pred desetimi leti sem se udajal iluziji, ker sem bil mnenja, da bo mogoče s propagando vzbuditi v množicah zanimanje in stremljenje za izobraževanje. To pričakovanje je po vseh vidikih spodletelo skoraj pri vseh slojih prebivalstva. Če ljudje, predvsem mladina, brez vsake predizobrazbe zaslužijo denar ter se jim godi primerno dobro, si ne delajo naporov z izobraževanjem, ker izhajajo tudi brez možganskega masla. Mnogo je mladih ljudi, ki raje zaslužijo, namesto da bi se učili in študirali. Ugodna konjunktura ni nobena pobuda, da bi se mladina prizadevala z učenjem. Dalje je dejal, da je dvomljivo, če bomo v 25 letih s taksno stopnjo neizobraženosti "se izhajali, ali pa se bomo raje odločili, da postanemo ljudstvo pomožnih delavcev za druge narode, ki dajejo izobrazbi potrebni poudarek.
V teh ministrovih besedah je brez dvoma veliko trde resnice. Nam koroškim Slovencem ne more biti v tolažbo, da je imel minister v mislih morda le nemško govorečo mladino, kajti zanimanje za izobrazbo je na žalost tudi pri naši koroški slovenski mladini zelo upadlo. Jčomaj odloži fant ali dekle šolsko torbo, se marsikateri ne pobriga več za izobraževanje, za umske dobrine. Gotovo so tudi svetle točke, kakor na primer lepo število dijakov na slovenski gimnaziji v Celovcu, gojenci v kmetijski šoli in gojenke v gospodinjskem tečaju, vendar ta dejavnost ni vseobsegajoča, kajti ideal, predvsem malega naroda, manjšine, mora biti, da goji zanimanje za izobrazbo vsa mladina po naših vaseh. Hitro, hitro mine čas, in v poznejših letih bo nujno marsikateremu žal, da ni izkoristil mladih dni in mlada leta, da bi napolnil umske shrambe z dobrinami vede in znanja. Mnogi mladi nadarjeni, kakor pravimo talentirani ljudje, ne smatrajo za potrebno, da bi razvili svoje umsko obzorje in raje ostanejo duhovno, to se pravi intelektualno nerazviti.
Novo leto in bodoča desetletja bodo v vsesplošnem razvoju tehnike in drugega napredka ter s silno naglico naraščajočega svetovnega prebivalstva stavili do vsakega posameznika neprimerno večje zahteve v ogromni konkurenci življenjske borbe. Zmagoval jo bo le tisti, ki bo tudi umsko razvit, skratka izobražen. Vsem so dane možnosti, da izravnajo razlike med izobi.žencem in v duševni revščini tavajočim, če je le potrebna dobra volja. Razen materialnih dobrin je koristno in potrebno osvajati in pridobivati si tudi zvrhano mero umskega znanja, da se bo vsakdo lahko vključil v človeško družbo in pravilno doumel najrazličnejša dogajanja ter trenja v vasi, deželi in v svetu kot razgledan polnovreden človek.
Neznanje pomeni brez dvoma največjo nevarnost za mali narod, manjšino, zaradi tega večinski narod izobraževanja manjšine tudi ne pospešuje. Pomagati si moramo v bodoče z vse večjim zaletom tudi sami in širimo znanje in izobrazbo v okviru naše prosvetne organizacije. Za našo mladino mora veljati zapoved ter ji preiti v zavest: izobraževanje in spet izobraževanje! Naši mladini je v tem oziru postavljena še ena naloga več. Ker v šoli nima dovolj možnosti, da bi se v zadost-
Že se v teku priprave za
HI. festival jugoslovanske
folklore
Dvakrat je bil ob slovenski obali prirejen festival jugoslovanske folklore in je pridobil tako v domovini kot tudi daleč po svetu tisti ugled, ki mu daje najlepše izglede tudi za bodoče. Posebno lanskoletna prireditev, katere zaključni del je prenašala Evrovizija, je bila nekako odločilnega pomena, da bo postala slovenska jadranska obala stalno prizorišče tega edinstvenega srečanja folklornih skupin iz vse Jugoslavije, za daljšo perspektivo pa morda tudi še za predstavnike folklore iz drugih držav.
Letos je na sporedu torej že III. festival jugoslovanske folklore in so priprave za to veliko prireditev že v polnem teku. V makedonski prestolnici, Skopju, se je pred nedavnim sestala strokovna komisija Stalnega festivalskega odbora s predstavniki ansamblov „Ka!o”, „Lado" in »Taneč”, zastopniki nekaterih zveznih kulfurno-prosvet-nih ustanov in folkloristi. Posvetovanje je imelo eno samo temo: programski profil III. festivala jugoslovanske folklore. Predstavnik koprskega zavoda »Primorske prireditve", ki je idejni pobudnik jugoslovanskih folklornih festivalov, je na tem posvetovanju sporočil isiklep, da so organizatorju zagotovljena sredstva za izvedbo letošnjega festivala, ki se bo odvijal od 30. julija do 4. avgusta 1962 na petih prizoriščih slovenske obale, in sicer v Ankaranu, Kopru, Izoli, Portorožu in Piranu.
Programski koncept lil. festivala jugoslo-
Rembrandt dosegel rekord
Pri nedavni licitaciji umetnin blizu Londona je ena izmed Rembrandtovih slik dosegla nov rekord:	prodana je bila za
2,300.000 dolarjev (to je blizu 60,000.000 šilingov), kar je največja vsota, ki je bila kdaj koli plačana za kakšno sliko. Ob isti priložnosti je bila neka druga Rembrandtova slika prodana za 3,6 milijona nemških mark.
Pri isti licitaciji so fudii dela drugih umetnikov dosegla rekordne cene, kar velja zlasti za avstrijskega umetnika Kokoschko, katerega neki portret ije bi'l prodan za velikansko vsoto 62.000 dolarjev.
ni meri naučila svojega pismenega maternega jezika, mora to nadoknaditi sama, doma in v naših prosvetnih organizacijah. Dodobra pa se uičmo tudi jezika naroda soseda, ker vedno še velja, kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Spoznavajmo vse realne stroke gospodarskega znanja in tehnike, poglobimo se v zgodoivno lastnega ljudstva in drugih narodov, nikakor pa ne zanemarjajmo leposlovja, poezije in umetnosti.
Pripomočki k temu so dani: naše šole in tečaji, predavanja, v prvi vrsti pa branje strokovnih in leposlovnih knjig.
vanske folklore bo v grobih obrisih enak prejšnjemu: na otvoritvi festivala bo tudi tokrat nastopila elita skupin tako imenovane »izvirne folklore", t. j. vaških plesnih skupin, ki so uspele do danes ohraniti v avtentični obliki starinske plese, šege in običaje. Vsebinsko in režijsko je ta nastop poverjen renomiranemu jugoslovanskemu folkloristu in koreografu prof. Zvonimiru Ljevakoviču. Naslednja dva dneva sta namenjena nastopom štirih izbranih amaterskih ansamblov in njihovi zaključni reviji pod geslom „Mladost-Ritem-P!es-Pesem". Četrti dan je rezerviran za festivalskega gosta: tokrat bosta to po vsej verjetnosti dva plesna ansambla, in sicer eden iz Afrike, drugi pa iz Sovjetske zveze. Peti dan nastopajo s samostojnimi celovečernimi sporedi anlsambli »Lado” (v Piranu), »Kolo" (v Izoli) in »Taneč" (v Ankaranu). Zadnji dan pa bo zaključna revija III. festivala z izvedbo najboljših plesov iz repertoarja treh svetovno znanih ansamblov — Kola, Lada in Taneča. Za ta del festivala se tudi letos zanima Evrovizija.
Še nekaj besed v novitetah prihodnjega III. festivala.
Razstava in sejem izdelkov ljudske umetnosti Jugoslavije in Afrike: Prirejena bosta v Ljudskem domu v Portorožu in bodo številne serije izjemno lepih primerkov tudi naprodaj. Pričakovati je, da bo vladalo zlasti veliko zanimanje za originalne afriške izdelke iz keramike, gline in slonove kosti.
Slovenska obala v folklorni noči: To bo sproščen zaključek enotedenskega festivala, naporov, čudovitih plesnih kreacij, bogastva kostumov — razvejana zabava ob vsej slovenski oboli. Dosedanji načrti predvidevajo naslednji potek folklorne noči: v trenutku, ko ugasnejo evrovizijski ekrani in se utrnejo reflektorji, »izbruhne" folklorna noč. Pa ne samo v Kopru, kot je bilo to lani, marveč vsa slaveniska obala bo v hipu en sam Luna park. Seveda brez toboganov in vrtiljakov, brez menažerij in vreščečih papig. Ampak: Ankaran, Koper, Izola, Portorož in Piran — pet kakor v ogenj pogreznjenih točk, če bi jih gledal iz helikopterja. Vse bo odprto do jutra, tudi trgovine, tudi obrtne delavnice. Povsod bo ples. Tudi cesta bo plesišče. Če lani tega ni bilo, bo pa letos: val na ražnju. Pa ne samo eden.
Koroški koledar 1962
Ste si ga že nabavah! Gotovo ste ga veseli in ste ga ob praznikih, ki smo jih tokrat imeli skoraj kar preveč, že lahko prelistali in tu in tam tudi nekaj že prebrali. Kako se vam dopa-del Povejte svoje mnenje tudi sosedu, da si ga bo še on pravočasno preskrbel — ali pri krajevnem Slovenskem prosvetnem društvu, ali pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, lahko pa tudi v knjigami »Naša knjiga".
In ostali knjižni dar Slovenske prosvetne zveze! Letos je posebno bogat in pester, saj obsega romana »Upor obešencev" in »Sreča ne prihaja sama", nadalje praktični priročnik prav za današnji čas motorizacije »Za krmilom" in eno izmed naslednjih mladinskih knjig: Istrsko narodno »Pastirček", Levstikovega »Martina Krpana" in Jurčičeve »Rokovnjače”. In vse skupaj stane samo 30 šilingov! Proti doplačilu pa si lahko nabavite še ostali dve mladinski knjigi (vsaka po 10 šilingov) in Per-konigov roman »Ugrabljena strd” (20 šilingov).
To je res edinstvena priložnost, ki je ne smete zamuditi!
sapi^MSjHHppj||EnpramM9jBW
j ij ^
'e
■: v
"t
In še več: kdor bo le namignil, pa bo ioh-ko za mal denar skočil na ribiško borko in oddrsal na kratek nočni ribolov.
Vso noč, vso noč do prve, do druge in do tretje zarje. Spodobno oblečeni »civilisti" se bodo vrteli z lepotičkami v srbskih, posavskih, makedonskih narodnih nošah, ker bo povsod veliko glasbe, domače in uvožene. A predvsem domače.
JANKO PLETERSKI:
Manjšinska zakonodaja na Koroškem
po drugi svetovni vojni
Vrhovno sodišče na Dunaju je
5.	decembra 1956 v zadevi Večesla-va Gregoriča izreklo razsodbo, v kateri je bilo rečeno: Odstavek 3 čl. 7 državne pogodbe je neposredno uporabna ustavna določba. Z njo je čl. 8 ustave in sodni red spremenjen v tem smislu, da je v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Štajerske in Gradiščanske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom slovenski ali hrvaški jezik dopuščen dodatno k nemškemu kot uradni jezik. Pravdna stranka avstrijskega državljanstva, ki pripada manjšini, ima v jezikovnem področju pravico na neposreden kontakt s sodiščem v manjšinskem uradnem jeziku brez tolmača. To je ustavno garantirana pravica, ki jo v primeru kršenja stranka lahko uveljavlja po poti nadzorne pritožbe. Razsodba avstrijskega vrhovnega sodišča je po črki in duhu ustrezala določbi držtvne pogodbe in se ujema tudi s stališčem prizadetih manjšin. Vzbudila pa je močno negodovanje v vrstah nemških nacionalistov, ki hočejo določbe 7-člena obrniti proti manjšini.
O izvedbi čl. 7 državm pogodbe
pa niso odločali juristi, marveč politiki. Že septembra 1957 je bil objavljen vladni osnutek zakona o uporabi slovenskega jezika na sodiščih. Kljub opozorilom in ugovorom slovenskih organizacij je ta osnutek bil 19. marca 1959 uzakonjen skoraj nespremenjen. Osnovna diskrimina-torična določba tega zakona, ki radikalno zožuje pravice slovenske manjšine na koroških sodiščih, je ta, da je veljavnost zakona za zdaj omejena na samo tri sodne okraje od devetih, v katerih biva slovensko prebivalstvo in v katerih je po dotlej veljavnih ustavnih določbah imelo pravico do uporabe svojega jezika na sodiščih. Za bodoče odpira zakon možnost odprave pravic slovenskega jezika celo v teh treh okrajih in sicer z določbo, da bodo rezultati ugotavljanja manjšine podlaga za določitev sodnih okrajev, na katerih bo zakon veljal. O kriterijih, po katerih je zakonodajalec prišel do provizorične določitve treh sodnih okrajev, in o protimanjšin-skem pomenu »ugotavljanja« manjšine, smo govorili že prej.
Tudi če ne upoštevamo teritorial-
nih določb zakona, mu ne moremo priznati značaja izvedbe odstavka 3 čl. 7 državne pogodbe. Prej mu je treba pripisati značaj protiustavnega spreminjanja te določbe državne pogodbe! Z njim je kršeno načelo enakosti, ker avstrijskim državljanom slovenske manjšine na Koroškem v vseh sodnih okrajih s slovenskim in mešanim prebivalstvom ne priznava enakih pravic, marveč večino teh sodnih okrajev izvzema. Slovenskega jezika na sodiščih ne priznava kot enakopravnega z nemškim, marveč mu daje značaj pomožnega jezika. Protiustavna in proti pogodbenim obveznostim je določba paragrafa 3, ki z ustanovo tolmača jemlje slovenski stranki pravico do neposrednega kontakta s sodiščem. Slovenski jezik s tem izgublja značaj enakopravnega uradnega jezika. Tudi določba paragrafa 5, da mora sodišče svoje sklepe objavljati v nemškem jeziku, je državni pogodbi nasprotna, ker slovenskemu jeziku jemlje značaj uradnega jezika. Slovenski jezik je diskriminiran tudi z določbami o javnih knjigah, ki načeloma priznavajo veljavnost samo nemškemu jeziku. Diskriminatorična je tudi določba, da smejo sodniki in sodni uradniki v službenem občevanju uporabljati samo nemški jezik. Vsaj načelno bi morala biti priznana slovenščini kot
uradnemu jeziku tudi pravica uporabe v službenem občevanju.
Novi zakon zožuje uporabo slovenščine ne samo teritorialno, marveč tudi instančno. Omejitev samo na postopek v okviru okrajnih sodišč pomeni, da je uporaba sloven-šč:ne v civilnih zadevah dovoljena samo do sporne vrednosti 8000 šilingov, pri večjih vrednostih pa je dopustna samo nemščina. Prav posebno težka diskriminacija pa je izključitev slovenskega jezika iz kazenskih zadev, kjer ima neposredni stik obtoženca s sodiščem še posebno pomembnost.
Zakon o slovenskem jeziku na sodiščih je izraz tiste interpretacije
3.	odstavka 7. člena državne pogodbe, kakršno je diktirala avstrijska politika. Videli smo že, kakšna je interpretacija tega določila po pravu, v razsodbi vrhovnega sodišča. Med obema interpretacijama je bistveno protislovje. Žal pa niti najvišja avstrijska jur sdikcija ni ohranila svojega neodvisnega pravnega stališča, marveč je to protislovje odstranila s tem. da je akceptirala interpretacijo politike. Po upokojitvi prejšnjega predsednika vrhovnega sodišča univ. prof. dr. Wahleja je novo vrhovno sodišče 26. maja 1959 razsod lo: prejšna razsodba vrhovnega sodišča je obsoletna, kajti koroški jezikovni zakon o sodiščih je
uveljavil stališče, da odstavka 3 čl. 7 ni mogoče direktno izvajati, ker bi sicer tak zakon sploh ne bil potreben. Na tstih področjih, za katera tak zakon ni bil izdan (Gradiščanska, Štajerska, dvojezični sodni okraji Koroške razen treh), je treba zato v vsakem primeru, celo če bi sodnik in zapisnikar razumela jezik manjšine, razpravljati v nemščini. — Vrhovno sodišče je tako v celoti in brez utemeljitve sprejelo spremembo ustavne določbe o jeziku slovenske in hrvaške manjšine na sodiščih, kakršno je ustvaril navadni zvezni zakon. Pač svojevrstna interdependen-ca prava in polit ke.
Glede ostalih določb 3. odstavka čl. 7 (uvedba slovenskega oz. hrvaškega uradnega jezika v urade in uzakonitev dvojezičnih krajevnih oznak) avstrijski zakonodajalec še ni izdal izvedbenih zakonov, ki so po tolmačenju avstrijske vlade in po sklepu zveznega parlamenta potrebni. Nato okoliščino opozarja tudi omenjeno poročilo pravne komisije Evropskega sveta. Dosedanja parcialna izvedbena zakonodaja poslabšuje pravni in faktični položaj manjšine na tak način, da bo tudi 'zved-ba ostalih določb čl. 7 kolikor mogoče neugodna. To je smisel zavlačevanja in portopnosti izdajanja izvedbenih zakonov.
(Nadaljevanje sledi)

Zanimanje za domačo kreditno zadrugo napreduje
Zveza slovenskih izseljencev sporoča
Vse bivše izseljence obveščamo, da Je pristojno ministrstvo na Dunaju delno spremenilo doslej veljavne predpise glede odškodnine slovenskim Izseljencem po 12. noveli zakona o oskrbi žrtev fašizma. Novi predpisi določajo:
•	Izseljencem, ki so bili do konca vojne v taborišču v Nemčiji, bo odškodnina priznana zo čas od dneva Izselitve do dneva, ko so dotično taborišče odnosno kraj v katerem je bilo taborišče osvobodile zavezniške čete;
•	Izseljencem, ki so že pred osvoboditvijo zapustili taborišče, vendar se niso smeli vrniti v domači kraj (na primer tisti, ki so do konca vojne živeli no Nižjem ali Zgornjem Avstrijskem Itd.], bo odškodnina priznana do konca vojne, to je do 9. maja 1945;
•	Izseljencem, ki so morali iz taborišča k vojakom bo odškodnina priznana do dneva vpoklica v vojsko. Tisti, ki so bili na dan izselitve že pri vojakih, nimajo pravice do odškodnine, čeprav so bili na seznamu za izselitev.
Za določitev časa, ki pride v poštev za priznanje odškodnine, je merodajno potrdilo domače občine. Iz katerega mora biti razvidno, kdaj In od kje se je prizadeti vrnil v domačo občino.
*
Izseljencem, ki so že v redu vložili prošnje za odškodnino, zaradi novih predpisov ni treba delati novih prošenj. Vse ostale pa vabimo, da čim-prej napravijo prošnje za katere so predpisani formularji na razpolago pri Zvezi slovenskih izseljencev v Celovcu, Gasometergasse 10, kjer lahko dobijo tudi potrebne nasvete.
Zveza slovenskih izseljencev
Iz Bilčovsa
Naglo beži čas. Spet je zafonilo eno leto v brezmejno morje večnosti. Kjerkoli na svetu prebiva kulturno človeštvo, si prijatelji in znanci ob nastopu novega leta podajajo roke z najboljšimi voščili sreče, zdravja, dobre volje in kar je najdragocenejše, miru. Vse to dobro naj bi nas spremljalo vse dni v novem letu.
Tako voščilo in dobre želje naj ponese tudi današnja številka, prva v letu 1962, po vsej naši zemlji tja do najoddaljenejšega bralca našega lista ter mu budi trdno zavest, da smo potom našega lista vsi, ki smo sinovi slovenskih mater, med seboj povezani v skupno narodno celoto. Naši skupni narodni celoti smo po poštenju dolžni, da ji ohranimo zvestobo ter se na vseh področjih trudimo, da priborimo naši besedi priznanje, ki ji po načelih enakopravnosti za vse tudi pripada. Naj bo misel novoletnih voščil izrečena tudi vsem onim sodeželanom, ki živijo z nami v skupni domovini, toda jih je rodila nemška mati. Njih in naša zvestoba ljudstvu, kateremu eni ali drugi pripadamo, naj nam bo vodilo za mirno skupno sožitje, ki naj temelji na temelju zares prave enakopravnosti obeh narodnosti. Tudi to je potrebno za mir med nami in kamenček v gradnji trajnega miru v svetu. —
O ljudskem gibanju v preteklem letu poročamo iz našega kraja: Rojenih je bilo 26 otrok, med temi 16 fantov in 10 deklet. Med novorojenimi otroki je bilo 4 nezakonskih. 'Jmdo pa je 10 oseb in sicer 8 moških in 2 ženski. Najstarejši med umrlimi je bil Janez Plave, p. d. Pipan v Zelučah, ki je dosegel 85 let življenja. Zakonsko zvezo je sklenilo 11 parov doma, 9 pa v drugih krajih.
Vsem novorojenčkom in novaporočenim zakonskim parom želimo v novem letu in v vseh naslednjih mnogo sreče in veselja.
POČASTITEV STAREGA RENTNIKA
Tiskovni urad Pokojninske zavarovalnice — deželni urad Graz — sporoča, da jo zavarovalnica počastila rentrrika v visoki starosti, ko je dopolnil 90 let življenja. Slavljenec je bil Franc Gabriel v St. Rupertu pri Beljaku. Zavarovalnica mu je poklonila voščilno p smo s častnim darilom.
Pliberk. — Prejšnjo nedeljo je bil občni zbor Hranilnice in posojilnice v Pliberku. Zadruga posluje v lastnih prostorih bivše Mačkove hiše v Pliberku. Za še boljše pro-spevonje zadruge bi bili seve zaželjeni in potrebni sodobnejši poslovni prostori z ustrezno moderno opremo, kar je tudi v načrtu, da se bo v doglednem času izvedlo. V stisnjenem ter za dovoz in odvoz nepristopnem poslopju poslujejo tri domače zadruge: Hranilnica in posoijtnica, Kmečko gospodarska zadruga in Živinorejska zadruga za Libuče in okolico. Poslovne in knjigovodske posle vodi z zgledno marljivostjo Lojze Krištof, za kar mu je izrekel zahvalo tudi vsak občni zbor posameznih zadrug.
Iz poročila predsednika upravnega odbora Franca Buchvvalda je bilo posneti, da je Hranilnica in posojilnica istorila v zadnjih poslovnih letih lep korak naprej. Hranilne vloge domačega okoliškega prebivalstva naraščajo iz leta v leto, seve pa še dolgo niso izčrpane vse možnosti še rcrz-veseljivejšega razvoja, kar bo naloga prizadevanj odborov in zavednih zadružnikov
Pivovarna Sorgendorf v libuški občini, zahodno ob cesti med železniško postajo in Pliberkom, proizvaja priznano dobro pivo in beleži zaradi tega tudi razveseljivo potrošnjo te varjene tekočine. V času kolikor toliko ugodne konjunkture si marsikdo rad privošči ljudsko in osvežujočo pijačo — sorgen-dorfsko pivo. Razen tega, kar je najbolj pomembno, pa zaposluje nekaj desetin domačih delavcev in nameščencev, ki z zaslužkom v pivovarni preživljajo sebe in svoje družine ter denar porabijo v domačem kraju v korist domačega gospodarstva. Pivovarna je poleg tega, sicer kot malo vendar redko industrijsko podjetje, tudi pomembna nosilka dajatev v občinsko blagajno.
Kratko pred prazniki pa je vznemirila delojemalce in prebivalstvo v okolici vest, da bo pivovarna zaprla svoje obratovanje. Zaradi tega se je zglasila pri deželnem glavarju Wedenigu deputacija županov in članov obratnih svetov iz obmejne pliberške okolice in ga prosila za posredovanje, da ne bi prišlo do ukinitve te pivovarne, kar bi nikakor ne bilo v soglasju tudi iz merodajnih strani poudarjene potrebe po nadoknadni pomoči kraju, ki so ga proglasili kot gospodarsko zaostalo ozemlje brez pomembnejših industrijskih podjetij. Obratovanje v Sorgen-dorfu naj bi ustavili zaradi tega, ker je pivovarna Reininghaus uredila v Grebinju svojo podružnico. Deželni glavar je delegaciji
Od koroškega rojaka, ki živi v Ljubljani, smo sprejeli opis življenjske poti moža, ki je želel kot narodno zaveden učitelj koristiti pri šolanju osnovnega znanja in vzgoji koroške učeče se slovenske mladine v osnovnih šolah. Želja se mu ni spolnila, ker ga takratna šolska oblast iz prozornega nastrojenja ni hotela namestiti kot učitelja na Koroškem. Poročilo radevolje objavljamo.
Nevsakdanja in zanimiva je bila življenjska pot Alojza Kržišnika, ki se je rodil na Kranjskem ter se v mladih letih izučil za krojača. V sebi je čutil potrebo in nosil željo po šolanju in učiteljskem poklicu. Ko je bil že 25 let star, je zaprosil za sprejem na državno učiteljišče v Celovcu. Želel se je vključiti med učitelje in vzgojitelje koroške šolske mladine.
O njegovem sprejemu kot učenca na učiteljišče je po predpisih sklepala in odločala profesorska konferenca. Na konferenci so imeli pomisleke, da bi med gojence sprejeli tako starega prosilca, ki so ga razen tega poznali tudi kot zavednega Slovenca. Njegovo prošnjo je priporočal in podpiral znani profesor Jos p Apih, njegov ožji rojak. Pri tem prizadevanju se je sporekel z nemško nacionalnim profesorjem, ki je bil proti sprejemu Kržišnika na celovško učiteljišče. Ravnatelj učiteljišča pa je bil takrat profesor Schu-meister, Bil je sicer strog, drugače pa objektiven in pravičen šolnik. Ravnatelj je tudi podprl prošnjo imenovanega za” sprejem v učiteljišče in ocenil prosilca kot mladega človeka, ki dela s svojim obnašanjem najboljši vtis. Sprejem tako starih kandidatov na ce-
v bodoče, predvsem s korakom v novo lefo.
Predsednik nadzornega odbora Mirko Kumer, danes fudi svefnik Kmefijske zbornice in hkrati odbornik Okrajne kmečke zbornice, je podal poročilo nadzorstva. Iz njegovih besed je bilo posneti, da se je nadzorni odbor za poslovanje zadruge vestno zanimal in je preveril vse poslovanje. Nadzorni odbor je ugotovil, da se poslovanje izvaja v redu in po predpisih ter je posebej naglasil, da je treba posebne previdnosti pri podeljevanju posojil. Osebne kredite, ki jih mora podpisati tudi porok oli po potrebi tudi dva, je treba posebno skrbno proučiti. Zadruga ije ustanovljena za to, da pomaga tam, kjer je potrebno in koristno, vendar je treba vedno tudi poznati značaj in sposobnosti posojilojemalca, poroku pa povedati, da je v primeru neiztirljivosti posojila od dolžnika prav tako plačnik kot dolžnik sam. Vse te zadevne sklepe in razgovore je treba zapisati, kajti če bi v kakšnem primeru prišlo do težkoč, se navadno nihče ne spomni rad, za kaj se je prej obvezal.
zagotovil svojo podporo v tej zadevi ter tudi nemudoma podvzel ustrezajoče korake.
Kakor zvemo, ne bo prišlo do razpustitve pivovarne Sorgendorf. Pri deželnem glavarju sta se zglasila generalni direktor Casani in direktor dr. Weitzendorf ter izjavila, da pivovarne v Sorgendorfu ne bodo zaprli, kar so ljudje vzeli z velikim zadovoljstvom na znanje.
Spet vabi tradicionalni
Številke govore! Iz računskih zaključkov, ki so bili na dnevnem redu za odobrenje, je bil razviden lep napredek iz leta v leto. Razložil jih je navzoči zastopnik Zveze slovenskih zadrug, revizor dipl. trg. Miltoni g , ki je tudi razčlenil in obrazložil zadnje revizijsko poročilo zadruge, ki je izkazovalo le nekaj malih nedastatkov v poslovanju pri zadrugi, ki pa so se v času od revizije do današnjega občnega zbora že odpravili.
Občni zbor je poročili upravnega in nadzornega odbora soglasno odobril, odobril je tudi računske zaključke ter izrekel raz-rešnico odboroma. Upravnemu le za poslovno dobo, ker njegova delovna doba v smislu pravil še ni potekla, za nadzorni odbor pa so bile potrebne nove volitve. Občni zbor je izrekel svoje zaupanje dosedanjemu odboru, ki je bil, razen ene spremembe, ponovno izvoljen.
Pri slučajnostih se je izrekla marsikakšna upoštevanja vredna misel. Med drugim znova želja po izgraditvi ustreznih poslovnih prostorov na že pred leti nobavljenem prostoru, nadalje zahteva po pravici nakupa in prodaje valut, kar je posebno zagovarjati sedaj, ko je uveljavljen mali obmejni promet s sosednjo državo.
S svojim občnim zborom je Hranilnica ip posojilnica v Pliberku s krepkim korakom stopila v novo lefo 1962, ki naj ji prinese nove uspehe. Cena za uspehe pa je poja-čena dejavnost vseh odbornikov zadrug« in vfseh ostalih zadružnikov, kajti zadrugo ne predstavlja le odbor, temveč vsi zadružniki.
ponovila, kar mu je tudi pretrgalo nit življenja.
Pogrebne svečanosti so bile dne 22. decembra 1961 na ljubljanskem pokopališču. V lepem in smiselnem posmrtnem nagovoru je eden izmed njegovih številnih hvaležnih bivših učencev obudil ganljive spomine na pokojnikovo delovanje kot odličnega učitelja in vzgojitelja. Razen tega je bil zelo sposoben pevovodja in tudi na tem področju bogatil napredek lepe umetnosti pri pevcih samih in posredoval plemenito bodrilo za razvedrilo širokim plastem prebivalstva. Nikdar ni po-zab:l in vedno se je rad spominjal študentskih let v Celovcu, vedno je gojil veliko ljubezen do koroških Slovencev in budno zasledoval njihova prizadevanja za svoj obstoj na svoji zemlji. Posebno se je s hvaležnostjo spominjal onih, ki so ga na Koroškem podpirali in omogočili šolanje, da je dosegel svoj cilj, ki ga je videl v učiteljskem poklicu.
Vidno in zelo zgledno pa je pokazal svojo naklonjenost in zanimanje za koroške Slovence z darilom, ki pomeni za njegove gmotne razmere lep znesek. Slovenski gimnaziji v Celovcu je leta 1959 podaril vsoto 100.000 dinarjev. Lepa je bila ta njegova poteza v zavesti, da je s tem podprl prizadevanje tam, kjer se naj vzgaja koroški slovenski inteligenčni naraščaj, ki bo v poznejšem življenju deloval po geslu: Iz ljudstva za ljudstvo!
KOLEDAR
Pelek, 5. januar: Telesfor
Sobota, 6, januar: Sv. Tr. kr. Nedelja, 7. januar: Valentin
Ponedeljek, 8. januar: Severin Torek, 9. januar: Juli.an Sreda, 10, januar: Pavel Četrtek, 11. januar: Higin
Vzornemu učitelju v spomin
lovsko učiteljišče v tistih časih tudi ni bil nič nenavadnega, saj so včasih sprejeli tudi kakšnega Albanca v teh letih.
KonČno je konferenca z večino glasov odobrila sprejem in Kržišnik je vstopil v celovško učiteljišče. Spet se je vsedel v šolske klopi z gotovo že bogatimi življenjskimi izkušnjami, kajti kot krojaški pomočnik je prepotoval mnoge takratne avstrijske dežele, kot je bila to v tistih časih navada. Na učiteljišču se je dobro držal, bil je učenec-odlič-niak in najlepši zgled svojim sošolcem. Za odraslega človeka ni vedno prijetno sedeti med razigranimi tovariši, ki so mlajši okoli deset let. Kržišnik pa se je tudi med svojimi součenci uveljavil, spoštovali so ga in radi imeli, prav tako pa se je vzorno pokoraval strogi šolski disciplini, ki je zadevala tudi izvenšolsko vedenje.
Leta 1911 je napravil zrelostni izpit in tega z odliko. Po maturi je zaprosil za učiteljsko službo na Koroškem, toda brez uspeha in odmeva. Na to prošnjo ni dobil niti odgovora iz prozornih pomislekov šolske oblasti, ker je prosilec b'l pač zaveden Slovenec.
Ker na Koroškem ni bilo izgledov in upanja za namestitev, se je obrnil na deželni šolski svet v Ljubljani in tam zaprosil za učiteljsko službo. Na šolah v območju ljubljanskega šolskega sveta je v veliko zadovoljstvo učencev in staršev služboval na več kra-j'h. Končno pa je deloval kot dober šolnik na osnovni šoli v Medvodah, kjer je končno' vstopil v pokoj.
Kot upokojenec se je preselil v Ljubljano in tam se je dopisnik tega poročila večkrat sestal z njim. Letos pomladi je potožil, da ga je zadela kap, pred nedavnim pa se spet
Sorgendorfska pivovarna bo obratovala dalje
Sb-nmihl phi
ki bo v soboto, dne 20. januarja 1962 s pričetkom ob 20. uri v veliki dvorani m stranskih prostorih celovške Delavske zbornice.
Tudi letos čakajo prijetna presenečenja!
Za ples in zabavo bosta igrala dva ansambla:
• MALI ANSAMBEL RADIA LJUBLJANA pod vodstvom Kavčiča z dvema pevskima solistoma;
Q VESELI PLANŠARJI s pevci in humoristom Korlnom.
2e danes si zabeležite ta dan v koledar, vstopnice pa boste pravočasno dobili pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih ali v Celovcu pri Slovenski prosvetni zvezi
in v knjigarni „Naša knjiga*.
Slovenska prosvetna zveza
Zakladi, potopljeni na dnu Donave
.Mimo teko reke...' poje pesem. Skoraj čisto mirne so v primerjavi z morjem. Vendar imajo tudi reke svoje skrivnosti, tvoje zgodbe o potopljenih ladjah in mornarjih, ki so našli zadnji počitek na njihovem dnu. Največ v vojni, pa tudi v miru se godijo nesreče — led, eksplozija kotla, prevrnitev ladje...
Na posebni karti so vpisani objekti — ladje, ki že davno več ne orjejo vodovja Donave, temveč ležijo v globini, pokrite s peskom in blatom. Toda v teh ladjah se skriva dragocen tovor — milijarde leže na dnu. Koliko iznajdljivosti in naporov je treba, preden te trupe poiščejo, preiščejo in navežejo, preden se iz vode pokaže s školjkami pokrit ladijski dimnik, preden posebne ekipe potapljačev spravijo ,na suho' ladijski trup, ki je leta in leta ležal na dnu mirno tekoče reke.
Pravcata igra s smrtjo
Pri Prahovem, kjer se Donava reši dje;-dapske soteske in podvodnih čeri in je podobna velikemu morskemu zalivu, leži v njeni globini nad 200 plovnih objektov. Tu so se leta 1944 Nemci umikali iz Bolgarije, s Črnega morja. Zmagoviti napad jugoslovanske armade jim je presekal umik. Nemške ladje so bile polne naropanega blaga. Ker niso mogli naprej, so jih v obupnem besu potopili. Druge konvoje, ki so s plenom bežali proti domu, so našle »leteče trdnjave" in poslale na dno Donave. Ladja poleg ladje. Velikansko pristanišče potopljenih ladij, ki čakajo potapljačev, da si ogledajo njihove stroje, krme, palube ...
Potapljači se previdno spuščajo. Ne vi-
Kakšna bodo bodoča velemesta
Velemesta prihodnjega stoletja bodo brez zmede, brez hrupa, ki ga prinaša tehnika. Model mesta je že zasnovan.
Mesto bo podobno ogromnemu pajku s premerom 70 kilometrov. Središče velemesta bo 1500 m visok dolžinski signalni stolp s podzemeljsko centralo brez žarčenja. sredi ogromnega umetnega jezera.
Mesto bo obkroženo s skoraj 1000 metrov visokim gorovjem, ki bo vplivalo na podnebje v njem. Tu bo prostora za 10 milijonov ljudi. Stanovanjski del in delovna mesta bodo strogo razporejena. V ospredju bo trgovska četrt, okrog nje pa mesto za nakupe, mesto uradov, mesto upravnih oblasti, kulturnih ustanov, mesto samih zabavišč itd.
Promet bo tekel pod zemljo. Zrak bodo električno čistili, tako da tudi v industrijskem delu ne bo prahu. Posebni sevalniki bodo skrbeli za bogatenje zraka z ozonom.
Pristajališča za helikopterje bodo nad avtocestami, tako da bo tudi ta hrup prihranjen prebivalcem velemesta.
dijo nič, reflektorji ne pomagajo. Imajo veliko napornejše delo kot njihovi tovariši v morju, ki se lahko svobodno gibljejo, ki vidijo. Potapljač v tekoči reki pa je podoben slepcu. Premika se korak za korakom, pazeč, da ga ne presenetijo potuhnjene podvodne struje, skale, jame... Tipajoč pride do ladje, poišče odprtino in zleze v trup. V stalni nevarnosti, navezan le na svoje prste, sklepa, za kakšno ladjo gre, koliko je nagnjena, v kakšnem stanju so stroji in podobno. Nevarnost je še hujša, če naleti na vojno ladjo, ki ima skladišča, polna municije. Večkrat morajo posamezne dele ladij rezati z varilnimi aparati, da jih lahko spravijo na suho. Delo teh potapljačev je res igra s smrtjo. Nekateri opravljajo ta posel dan za dnem že dvajset let.
Vinska klet pod Donavo
Pri Zablju so potapljači spravili na dan motorni vlačilec, ki je bil potopljen od leta 1944. Stroje je imel še tako v redu, da je po manjšem popravilu spet hitro zaplul po Donavi. Orodja, strojev, konstrukcije, tovorov rečna voda ne nažre, ne uniči ka-
ZANIMIVOST1__________________
—	Krave lokajo, kadar so žalostne, je ugotovil avstrijski profesor Kravarik. Ta strokovnjak za živalsko psihologijo je na primer opazoval enajstletno kravo, ki je morala odstopiti svoje mesto v hlevu mlajSi kolegici — prelivala je grenke solze. Druge krave, s katerimi je opravljal poskuse, so jokale, £e so jim odpeljali Iz bližine bike. Krave pa poznajo po trditvah omenjenega profesorja tudi rasno mržnjo. Tako je poln hlev Cokoladnorjavih krav zagrenil življenje novodoili črnobeli. Tulile so nanjo, da bi se kamen razjokal, in jo kar se da hudobno gledale. Uboga novinka je plaino stala v svojem kotu in — jokala.
—	Vihar ogorčenja je pred nedavnim butnil ob obzidja italijanskega tobačnega monopola. Kadilci cigaret .Nazionale” so razočarani ugotovili, da cigarete vlečejo !e bolj slabo kakor prej in da čudno dile po prižgani slanini. Radovedno so pogledali, kaj je notri, in nalil — mrgoleče črve nekega tobačnega Ikodljivca. Žuželke ležejo na tobačne rastline jajčeca, ki se uspelno upirajo nikotinu in fermentaciji. Poslej kade italijanski kadilci z določeno mero previdnosti; saj se utegne zgoditi, da jim cigareta nenedno oživi . . .
—	Na atlantski in tihomorski obali ZDA, kjer pogosto divjajo orkani in tajfuni, ki ogrožajo letala in ladje ter pusfofijo po obalnih naseljih, so razporedili po morju več zasidranih plavajočih ploičadj, katerih instrumenti bodo avtomatično opozarjali tudi na bližajoči se vrtinčar-tki vihar. Vremenoslovne postaje bodo dobivale od njih podatke o temperaturi zraka in vode, o zračnem pritisku in jakosti in smeri vetrov, o gibanju morskih tokov in drugo v zvezi z vremenskimi napovedmi. Avtomatične postaje so dobile vzdevek »nomadi”, ker jih morski tokovi prenaSajo po morju, kolikor daleč seže sidrna veriga.
kor morsko. Nekoč so potapljači izvlekli petdeset vagonov tekstila in niti en meter ni bilo pokvarjenega. V eni ladji so našli deset vagonov avtomobilskih motorjev, popolnoma ohranjenih. Pri beograjskem železniškem mostu so dvignili iz vode vlačilce, ki so bili potopljeni še v prvi svetovni vojni. V enem je bilo 7000 parov francoskih cokel, docela uporabnih. V nekaterih vlačilcih so našli nekaj vagonov steklenic in sodov likerja, vina in žganja. Poskusili so pijačo — izvrstno ohranjena. Res prava 40
let stara vinska klet pod Donavo. Včasih naletijo potapljači na popolnoma ohranjena trupla posadke potopljenih ladij.
Dvignjene ladje so velikega pomena za gospodarstvo, saj dobijo iz njih na tisoče fon premoga, nikla in strojev. Lep del teh ladij pa spet obnovijo, kar predstavlja veliko vrednost, če pomislimo, koliko stane gradnja novih ladij. Tako še prav spoznamo pomen dela, ki ga opravljajo potapljači, ljudje, zaljubljeni v svoj nenavadni in nevarni posel.
AMERIKO JE ZAJELA MRZLICA
Gradnje bunkarjev v obrambo pred atomskimi bombami
.Ali ste zaščitili svojo družino! Ati ste pripravljeni! Nikar ne čakajte — zdaj je zadnji trenutek! Zgradite si takoj atomsko zaklonišče...'
Takšne in podobne oglase lahko zelo pogosto prečitate v ameriških časopisih. Gradnja bunkerjev je zajela vso Ameriko.
Ameriški gradbeni podjetniki imajo polne roke dela. Mnogi so se specializirali samo za gradnjo bunkerjev. Gradijo jih po najrazličnejšem okusu bi za različne stopnje strahu: od enostavnih zaklonišč v vrtovih, ki stanejo okoli 150 dolarjev, do luksuznih .podzemskih vil', ki stanejo do 5.000 dolarjev.
V posameznih mestih gradijo skupne bunkerje. Tako je na primer v mestecu Loocout Mountains šolski odbor zahteval od vsakega šolarja, naj prinese po štiri dolarje za gradnjo šolskega bunkerja. V mnogih krajih si nekaj družin gradi skupna zaklonišča. Ljudje so prepričani, da bodo v primeru atomske vojne vendar odnesli živo glavo, če bodo imeli napravljen bun ker.
Prav tako misli verjetno tudi predsednik Kennedy, ki sl je poleg zaklonišča, ki ga je zgradil že Truman pod Belo hišo, zgradil še pet drugih, ki jih lahko s helikopterjem doseže v 20 minutah. Podobnega mnenja je verjetno tudi guverner države New York Rokkefeller, ki je dal zgraditi bunker zase in za svojo družino.
Odkriti nasprotniki gradnje, bunkerjev so edino znanstveniki, ki trdijo, du so histerijo gradnje bunkerjev povzročili gradbeniki, ki z njo dobro zaslužijo. Dobitnik Nobelove nagrade Lilus Pauting je na primer izjavil:
—	Ne morem razumeti kakšno korist bi v primeru atomske vojne imel od bunkerjev. To je samo metanje denarja skozi okno. Ne verjamem, da bi bunkerji rešili petnajst milijonov človeških življenj. Pri takšnih predvidevanjih ljudje ne upoštevajo, da ni verjetno, da bi prišlo do majhnega atomskega napada, da bodo padale atomske bombe z močjo 50 megaton, proti katerim ni zaščite...
Brigodni general Bumett pa je izjavil:
—	Bunkerji so mišje luknje. Raje bom stopil na pkmo in takoj umrl, kot pa bi dovolil, da bi se pri živem telesu pražil v bunkerju...
Umetni marmor
V Perziji je neki strokovnjak rešil problem, ki je več desetletij pomenil nerešljivo trd oreh za mnoge gradbeniške konstruktorje in tehnologe: posrečilo se mu je izdelati umetni marmor. Novi postopek je, kot kaže, povsem uporaben, saj so ga že uporabili pri izdelavi pročelja palače novega perzijskega parlamenta. Vsi dosedanji poskusi so pokazali, da je s tem postopkom mogoče izdelovati umetni marmor, ki po zunanjem videzu in trdnosti prav nič ne zaostaja za naravnim kamnom, je pa — kajpak — dosti cenejši. Ima pa še to prednost pred naravnim, da je mogoče umetni marmor izdelovati v vseh barvah in odtenkih po želji.
Način za izdelavo umetnega marmora je v glavnem naslednji: v določenih razmerjih mešajo cement in pesek z dodatnimi primesmi — v glavnem s kazeinom in kredo — kose pa oblikujejo v posebnih modelih. Barve dodajajo bodisi cementu ali pa pesku. Umetni marmor izdelujejo v ploščah poljubne debeline. Proizvodni proces traja 24 ur.
Za 100.000 sonc
Sovjetski astronomi so objavili nekaj zanimivih podatkov o najnovejši »supernovi« (zvezdi, ki je eksplodirala), ki so jo odkrili pred nekaj meseci in so jo doslej natanko opazovali ter proučevali:
Najbolj presenetljiv je podatek o neznanski količini energije, ki jo je ta zvezda oddala z žarčenjem med eksplozijo. Eksplozija je trajala približno 3 tedne in ves ta čas je supernova oddajala z žarčenjem toliko ener-giie, kot če bi bilo na njenem mestu 100.000 takšnih zvezd, kot je naše sonce. Med eksplozijo je bruhala zvezdna materija v vesoljski prostor s fantastično hitrostjo približno 1800 kilometrov v sekundi!
Ta supereksplozija se je zgodila daleč v globinah vesolja, na prostoru, ki je od nas približno 500,000.000-krat bolj oddaljen kot naše Sonce (se pravi nekako 500,000.000-krat 150,000.000 kilometrov). Supernova je eksplodirala že pred več kot 8.000 leti, toda zaradi velikanske razdalje je prispela svetloba njene mogočne eksplozije šele sedaj do nas.
CLAUS E IG K:
Po kakih treh kilometrih se je cesta končala in prešla v široko letališče. Bržkone je bila ozka, ravna črta, ki so jo bili opazili v daljnogledu z gorskega grebena, prav ta cesta ali pa betonsko vzletišče.
Onstran letališča je stal odprt hangar. V njem sta opazila mnogo manjših in večjih letal. Množica ljudi je marljivo vrvela sem in tja. Na drugem koncu pa se je spet začenjal visoki, neprehodni pragozd.
Na splošno je bila naselbina, ki jo je bil zgradil Bor-ries sredi pragozda, prav veličastna. Obširni pragozd in visoka gorovja na severu so morali ustaviti vsakogar, ki bi si upal približati se naselbini kako drugače, kakor z letalom. Pristati pa je mogel samo oni, ki mu je Borries dovolil.
Na poti sta bila že nekaj ur. Minila je deseta dopoldne. Tropska vročina je neprijetno pritisnila in zrak nad betonskimi tlemi vzletišča in ceste je migotal meter visoko. Pot jima je v potokih lil izpod klobukov.
»Zadosti že veva. Kaj, ko bi se vrnila?' je predlagal Mundus. Oči so se mu svetile. Norman je uganil, da krčevito išče primeren načrt, kako bi se lotili velikega skrivnostnega mesta.
.S hangarjem bomo zlahka opravilil' je nodaljeval Mundus. .Zletel bo v zrok z vsemi stroji, celo z letalom, ki nam ga je ukradel Leuwenhout. Tako jim bomo preprečili, da nas ne bodo zasledovali. Hočem pa še več. Tudi vesoljska ladja, ki jo gradi Borries po mojih načrtih, naj poleti, še preden jo bodo do kraja dogradilil Rešiti pa
moramo tudi ljubko gospodično Morena, če je seveda sploh tukaj. Kako bomo kos vsemu? Vhod na avtomobilski cesti, ki je razen rečne struge bržkone edini prehod, je mogoče zavzeti samo z orožjem. Za kaj takega smo prešibki!’
.Menite, da tako velikansko naselje nima skrivnih ali zasilnih izhodov?"
.Tudi o tem sem že mislil, ker je zelo verjetno. Toda zanašati se na to ne smemo! Hm!"
Zatopljena v misli sta se moža vračala proti mestu. Ko sta prispela do cestnih vrat v zidu, sta zavila in nadaljevala pot ob njem.
Nenadoma sto sunkovito obstala. Ob uho so jima udarili pljuskajoči zvoki. Menda nista spet prispela k reki!? Skrajno previdno sta odmaknila veje grmičja, ki ju je skrivalo in zagledala, kaj ju je preplašilo.
Že na poti tja sta opazila majhen uren potoček, ki je zgineval pod trnovim zidom in bržkone tekel skozi Ipsi-lon. Voda v njem je bila posebno bistra In čista. Ob tem potočku je sedaj čepela mlada Indijanka in prala perilo. To za Mundusove načrte ne bi bilo kdo ve kaj pomembno, ko ne bi moža blizu potočka opazila v trnovem zidu luknje, ki je kakor majhen predor vodila v notranjščino. Bržkone se je dekle priplazilo venkaj skoznjo.
Moža sta se pomenljivo spogledala. Nato je Mundu* tiho dejal: .To priložnost morava izrabiti! Pojdiva, Norman, najprej poskusiva z lepo besedol*
Skrbno sta se ozrla naokoli, ali ni nemara v bližini še kdo drugi, nato pa sta stopila na piano in se približala klečeči Indijanki.
Pogledala ju je in se očitno zelo prestrašila, vendar zbežala ni. Kazalo je, da bel človek tu ni nikaka posebnost. V njenem pogledu je bilo po prvem preplahu zaznati celo nekaj radovednosti.
.Buenos dias, lepa senorita!” je Mundus vljudno pozdravil po špansko.
.Buenos dias, senoresl' je nekoliko plašno odgovorila deklica. Naglo ju je preblisnila z očmi.
.Sta tujca?" je vprašala z naglaskom, ki je kazal, da želi dekle za odgovor odločen ,da".
.Sicer sva res tujca," je potrdil Mundus, .sva pa gosta senora Borriesa!"
.O, prosim vaju, ne povejta velikemu gospodu, do sem tukaj prala!* ju je zaprosila in moledujoče sklenila mokri rjavi roki.
,Tega se ji res ni treba bati!' je hudomušno pomislil Mundus, na glas pa rekel: .Zakaj naj bi to zamolčal? Mar ne smete prati?’
»Tukaj sploh ne!"
.Kako to?"
Deklica je v zadregi pomolčala, potem pa skomignila z rameni in otroško kljubovalno dejala: .Potok namreč teče v zbiralnik za pitno vodo in ...’
Moža sta se morala pošteno potruditi, da se nista od srca nasmejala. To ljubko dete si bržkone ni belilo glave s tem, če je gospod Viktor Borries pil vodo, v kateri so plavale njene uške.
.Zakaj pa potem peres tukaj?" je vprašal Mundus in jo strogo pogledal.
„Ko je pa tako blizu. Moja koča je tik zidu, do pralnice pa je cele pol ure hoda!"
Mundusu je šinila kri v glavo. Čeljustne mišice so se mu napele, ko da bi krčevito zagrizel železno palico. Norman se je obrnil proč, ker ni mogel več prikrivati neznanske radosti.
.Preden ti obljubim, da te ne bom izdal, se moram še prepričati, ali je res toko, kakor si mi pravila!*Je tvoja koča res takoj za zidom?"
Mleko je važno živilo
Večina ljudi misli, da je mleko nujno potrebno živilo samo za otroke. Novejša odkritja znanosti o prehrani pa kažejo, da je mleko prepotrebno, nenadomestljivo živilo tudi za odrasle, zlasti za stare ljudi.
Vrednost enega litra mleka
V litru mleka je: 35 g beljakovin, 35 g maščob, 46 g kazeina, 1,250 g kalcija, 0,950 g fosforja. Razen teh osnovnih sestavin so v mleku še vitamini. Hranilne vrednosti, ki jih vsebuje mleko več kot katero koli drugo živilo, so beljakovine, kalcij, fosfor in vitamini A, B, D.
Mleko poznamo kot naravno mleko in v raznih predelavah: gosto tekoče v pločevinkah in mleko v prahu. Mnogi ljudje, posebno matere nekaj mesecev starih dojenčkov pogosto sprašujejo, katero mleko je boljše, naravno kravje mleko ali tisto v prahu. Znanstveniki so ugotovili, da veliko število mater zaradi zaposlenosti in nemirnega načina življenja ne morejo dojiti svojih otrok več kot dva meseca. Torej ni druge rešitve, kot da hranijo otroke z nadomestilom, t. j. z naravnim kravjim mlekom ali mlekom v prahu. Sodobna znanost o prehrani pa ne daje prednosti naravnemu kravjemu mleku pred predelanim mlekom. Sodobni strokovnjaki priporočajo zlasti za prehrano otrok mnogo načinov pripravljanja mleka v prahu, da je najlaže prebavljivo za občutljivi želodček dojenčka. Posebno priporočajo dodajanje riževe sluzi ali ovsenih kosmičev. Če hočemo, da se otroci telesno harmonično razvijajo, naj bodo vsi dnevni obroki hrane obogateni z mlekom.
Mleko je važno okrepčilo po težkem delu
Znanstveniki so s poizkusi dokazali, kako se je telesno in duševno izčrpanim ljudem hitro povrnila moč in volja do dela, če so redno uživali mleko. Mleko in mlečne pijače vplivajo na presnovo tako, da se čimprej izločajo iz človeškega organizma škodljive snovi, ki zastajajo v utrujenem telesu; prav tako blaži živčno napetost.
Mleko je zelo poceni zdravilo
Malokdo ve, da z mlekom zdravijo nekatere oblike slabokrvnosti. Tudi nekatere bolezni ledvic uspešno zdravijo z mlekom. Z mlečno dieto zdravijo tudi nekatere motnje delovanja jeter. Med sestavinami mleka je tudi tako imenovana glutaminska kislina, ki deluje na centralno živčevje ter vpliva pomirjujoče tako na otroke kot na odrasle.
Izvor kalcija v mleku
V telesu odraslega človeka srednje velike postove je približno 1 kg kalcija. Če hoče-
mo obdržati količino kalcija, ki je potrebna, da ohranimo zdrave kosti, zobe in nohte, moramo dnevno užiti 1 g kalcija, to se pravi, da je najbolje, da popijemo liter mleka na dan, ki vsebuje 1,250 g kalcija. Nosečnice ga morajo popiti 14 decilitrov, če si hočejo ohraniti zdravo zobovje. Pijejo ga lahko tudi posnetega.
Polnomastno ali posneto mleko
Posneto mleko vsebuje skoraj vse snovi kot polnomastno mleko, samo vitamini skupine A in D ostanejo pri posnetju mleka v maščobi. Posneto mleko priporočajo tistim, ki bi radi shujšali, ter tistim, ki ne prenesejo maščob.
Tistim, ki ne prenašajo mleka, niti polnomastnega niti posnetega, priporočajo, da uživajo sir, zakaj to živilo edino lahko nadomesti dragocene hranilne vrednosti mleka.
Pravilno kuhanje testenin . . .
Pred kuhanjem na hitro operemo testenine z mrzlo vodo. Ne puičajmo Jih namočenih, ker sicer pri kuhanju rade razpadejo. Vro naj počasi, vode naj bo toliko, da skoraj plavajo v njej. Kuhane testenine odcedimo, jih prelijemo s toplo vodo in tako pripravljene denemo v enolončnico. Včasih pa testenine zakuhamo kar v enolončnico samo, paziti pa moramo, da so res skrbno oprane.
Preveč kuhane testenine niso okusne. Biti morajo že lepo čvrste in ne že kar mazave.
. . . riža, ješprenja in kaše
♦
:
♦
*
Riž preberemo in dobro operemo. Kot testenine, tako tudi riž ne sme stati, ko je opran, ali pa da bi ga celo namakali v vodi. Operemo ga tik pred uporabo. Riž mora vreii ali pa se počasi dužiti, da ostane v celih zrnih. Najlepže ga dužimo v pečici. Enako ravnamo z ješprenjem in kažo.
ZDRAVJCje ZAKLM)
PLOSKE NOGE
Ploske noge so posledica stalnega in dolgotrajnega prenapenjanja kit in mišic, ki kakor nekakšen lok vzdržujejo normalen odnos med kostmi in stopalom. Spričo takšnega stalnega prenapenjanja (včasih tudi pod pritiskom velike telesne teže) mišice in kite postopoma čedalje bolj izgubljajo na moči in »lok« se naglo zmanjšuje, dokler stopalo naposled ne postane čisto plosko.
Čeprav so ti vzroki poglavitni, so pa še drugi, ki povzroče ploske noge. Med njimi je treba omeniti nestrokovno zdravljenja kostnega zloma, kakor tudi ohromelost kit, ki se pojavlja pri nekaterih sifilitičnih bolnikih.
• Čezmerno stanje ali hoja še posebej vplivata na pojav ploskih nog v času spolnega dozorevanja in zato ravno med desetim in dvajsetim letom dobe ploske noge ljudje nekaterih poklicev, kakor na primer natakarji in natakarice, peki, prodajalci in prodajalke, perice, kuharice itd. V poznejših letih, po 40. aii 50. letu starosti pa so ploske noge posledica debelosti.
Ker v ploska stopala ne prhaja dovolj krvi, le-ta včasih otečejo, če jih potipamo, so malone mrzla. Pojav ploskih nog spremljajo tudi jasno izražene bolečine, utrujenost, včasih pa tudi krči v mišicah.
Delavci in delavke s ploskimi stopali, ki morajo pri delu mnogo hoditi in stati, so često prisiljeni opustiti svoj poklic. Tako lahko ploska stopala tudi v socialnem oziru ogrožajo mnoge ljudi, to tembolj, ker tudi omejeno gibanje le-teh utegne povzročiti razna živčna obolenja.
Prej so ploske noge zdravili in bolečine ublažili samo z raznimi vložki ali ortopedskimi čevlji, pomagali, s katerimi so lok stopala povečali. Toda sodobna medicina ne pri-
pisuje takšnemu odstranjevanju te pomanjkljivosti večjega pomena. V zadnjem času čedalje bolj uvajajo masažo mišic na stopalu in razne vaje, pri katerih so prsti skupaj, pete pa dvignjene in vsaksebi, ali pa hojo po prstih.
Ploskim nogam se lahko izognemo. Matere morajo svoje otroke odvaditi dolgotrajnega stanja ali dolgotrajnih sprehodov. Čeprav je koristno preživeti čimveč časa na zraku, se je vendarle treba izogibati čezmernemu utrujanju mišic na nogah. Tako otroci kot odrasli, katerim stopala postajajo ploska, se morajo navaditi, da bodo bosi hodili ali skakali po peščenih stezah ali pokošenih travnikih, kajti pri tem bodo kar najbolj dvigali lok stopala, to pa je poglavitno.
ZA SPRETNE ROKE
Kako izginejo nepotrebna vrata
Mnogokrat kazijo sobo vrata, ki jih ne uporabljamo. Če je vdolbina vrat na naši strani, lahko med podbojem namestimo knjižno polico, ki sabo celo polepša. Kaj pa, če se vrata odpirajo na našo stran? Tu ni prostora za knjige, pomagamo pa si lahko drugače.
® Najprej vrata izmerimo (pritem moramo upoštevati tudi zunanji okvir vrat). Vrata bomo prekrili z dekorativno tkanino, ki pa se mora ujemati s stensko slikarijo. Paziti moramo na širino blaga, ki mora biti tolikšna- da lahko napravimo 3 cm širok rob.
crjooo xxjoooc
Smešnost ne ubija
Strah pred tem, da ne bi bile smešne, mori včasih mlada dekleta. Vendar, kakor ni treba umirati od strahu, tako se lahko odvadite tudi zadreg, ki izvirajo iz občutka, da ste smešne. Premislite tole:
Nikoli ne zamenjajte plašnosti s smeš-nostjo. Druga je često posledica prve. Ne bodite plašne!
Dostikrat delate ali govorite to, kar ste slišale, da je kdo storil ali rekel. Ali ste vi tedaj norčevale iz njega! Zakaj potem mislite, da ste smešne, če ve delate tako!
Seveda imate pravico početi kaj novega, pri tem pa pazite, da ne boste zamenjavale „muhe" z ..navdihom".
Prijazno se pustite poučiti, kadar je treba, zastavljanje vprašanj ni sramota.
Ljudje so smešni navadno zato, ker se bojijo, da so, ali zato, ker delajo to, kar jim do smešnosti manjka.
Smešnost, ki jo pripisujete drugim, se obrne često proti vam.
Smelo se pridružite ljudem, ki se vam zdijo simpatični, tudi ve se boste njim zazdele take.
Prepričajte se z odgovori na tole vprašanja o tem, ali ste smešne ali ne:
1.	Ali je smešno, če poskušate v svoji ..šolski angleščini" govoriti z Angležinjo!
2.	Si upate, recimo, to poletje nadeti ka| takega, kar je samo „vaša" modna novost!
3.	Letos ste se naučile potapljanja. AII je smešno, če delate to zelo nerodno!
4.	Ali je smešno, če ne plešete s fantom, ki pleše zelo slabo!
5.	Ali je smešno, če morate kakega p!aš-njakarja večkrat povabiti, da se pridruži vaši skupini na izletu!
6.	Ali vam strah pred smešnostjo zapira sapo, kadar ste na vrsti, da poveste smeš-nico!
7.	Rade bi vprašale bolje podkovanega človeka za kako pojasnilo. Ali si upate!
Odgovori: 1. ne. 2. da. 3. ne. 4. da. 5. ne.
6.	ne. 7. da.
Če ste več ko trikrat odgovorile napačno, ste v ..nevarnosti", kar se smešnosti tiče. To se da vse še urediti. Predvsem živite v družbi. Samota je smešna za vaša leta!
® Zdaj odvijemo vijake na kljuki in ključavnici. Potem ključavnico snamemo.
® Blago napnemo vzdolž okvira in ga pritrdimo z žebljiči. Blago naj bo čvrsfo napeto.
■ Ko smo blago pritrdili, potrebujemo letve. Dobimo jih pri mizarju. Letve dokončno pritrdijo blago in tvorijo obenem lep okvir.
® Letve pritrdimo z žebljički na vratni okvir. Gladko površino tkanine pa poživimo is plastiko ali sliko. Rastlina na omarici pred zakritimi vrati bo še polepšala videz.
,Da, senor, res!’
»Stanuješ sama ali... ?’
»Čisto sama, senor. Služabnica sem in ...'
,2e dobro. Popelji me tja!’
Zmagoslavno je pogledal Normana in ta ga je razumel. Ponudila se jima je edinstvena priložnost, prodreti v Ipsilon, ne da bi ju mogel kdo opražiti. Sicer je utegnilo biti nevarno, toda kdo bi se sedaj menil za nevarnost!
India je vstala in odšla proti odprtini v zidu. Ugotovila sta, da je to pravi skrivni prehod, kakršnih je bilo v zidu verjetno še več. Potrebno je bilo odstranili sam6 nekaj prostih trnovih grmov in odkril se je ozek rov širine moža.
Razburjena sta sledila Indijanki po zavili slezi; presodila sta, da mora biti zid debel najmanj dvanajst metrov.
Malo pred koncem je mala obstala in se prestrašeno ozrla, rekoč: »Pozabila sem, da tega skrivnego prehoda ne sme nihče uporabljati! Vidva pa sla prišla tu notri, senores ...’
»Pomiri se, dete,’ je prisrčno dejal Mundus. »Tebi na ljubo se ne bova nikomur pokazala!’
»Vam lahko verjomem?"
»Pnisežem ti celol* *
Zadovoljno je India pokimala in odšla dalje. Hodnik se je razširil in zadržujoč dih sta vstopila v skrivno mesfo Ipsilonl
Sprva sta videla samo velike ognjenordeče hibisko-ve grme, ki so prehod z notranje strani ne vsiljivo zakrivili oli pa ga tudi — za posvečene — označevali. Zapirali so jima sicer pogled na mesto, po drugi stroni so ju tudi skrivali pred nezaželjenimi pogledi. Na levi sta zogledalo na visokih koleh dokaj veliko kočo, h koleri
so vodile lesene stopnice. Bržkone so jo zgradili na stebrih zavoljo strupenih tropskih kač.
Boljšega si nista mogla zamisliti. India Je stekla po stopnicah, odprla vrata in jima molče pomignila s kazalcem, naj ji sledita. Nekaj urnih korakov, pel sekund pospešenega bitja srca in že sta moža smuknila v kočo male upornice proti velikemu redu skrivnega mesta.
Koča je bila proti pričakovanju zelo čislo In celo — vsaj za indijanske pojme — udobno urejena. Viktor Borries je bržone dobro skrbel za blaginjo svojih sodelavcev, saj to je najboljši način, kako držati ljudi pri sebi.
Majhno okno je gledalo naravnost na mesfo. Moža sta pogledalo skoz šipo in ostrmela.
Pred njima je ležal obširen, sijajen park, ki se je močno razlikoval od okolnega pragozda. Najčudovllejša tropska drevesa kakor palme, pahljačaste praproti, košata pandanova drevesa, bizarni kaktusi, mahagonijeva in ebenovci so rasli po vzorno negovanih tratah. Majhni potočki so žuboreli po livadah in se izlivali v tihe, z lokvanji porasle ribnike. Naokrog so vodile ljubke poti, posute z rumenim kremenčevim peskom. Med cvetočimi grmiči in živimi mejami so stale lične hišice, grajene v bungalovvskem slogu. Tu je človek ukrotil pragozd in ga pretvoril v čudovit botanični vrt. Najlepše izmed vsega pa je bila listnata streha. Najvišja in široko razvejana drevesa so rasla tako, da so se jim krošnje dotikale. Zodrže-vale so žgoče sončne žarke in zovijale mesfo v blagodejen zelen polmrak, ki ga je poživljalo žuborenje vodometov in majhnih umetnih slapov. Kraj je mnogo bolj sličil milijonarskemu letovišču kakor glavnemu slonu zločinske tolpe.
Nadvse pa ju je očaralo šest mogočnih zgradb — starih, na vrhu prisekonih piramid. To so bili griči, ki so jih bili opaziili od daleč; z rastlinjem obroščene piramide
so se dvigale visoko nad zeleno streho gozda.
»Sijajno, kaj?” je angleško dejal Mundus.
»Zares čudovito!’ je pritrdil Norman.
»Ta Borries ima smisel za romantiko — ali pa kakega umetniško nadarjenega svetovalca. Skoda zanj, njegovo brezmejno samoveličje mu bo zlomilo vrat!"
»Ne pomilujte ga!" ga je posvaril Norman.
»Ne skrbite! Meje med dobrodušnostjo in neumnostjo ne prestopim. Knockouf, ki mi ga je zadnjič zadal, me je spametoval. Zdi se mi pa, da je ta runda moja! — Predvsem morava zvedeti, kje biva. Malo Indio nama je res podarilo nebo!’
Obrrvil se je k dekletu, ki ju je zaupljivo pogledovala. Ni je bilo treba dolgo prositi, da je povedala vse, kar je vedela. Mundus jo je pohvalil, kako lepo urejeno kočo ima in ji podaril kos čokolade. S tem sl je pridobil vso njeno naklonjenost.
»Veliki gospod živi tam gori!" je dejala In pokazala na najbližjo piramido. »Tom pa gospa z ženami!* Pokazala je na drugo piramido.
»Gospa?" je vprašal Mundus, ker ni vedel, da bi j bil Borries oženjen.
»Da — lepa dona Carmencifa Borriesl’
»Prekleto, mar so vse ženske tu naokoli Carmeooife!* je ušlo Mundusu z jezika.
»Oprostite, nič ne morem za tol’ je naivno, a upravičeno ugovarjala deklica. »Zenske pravijo, da je močnejša od gospoda. Jaz vem samo to, da se včasih silno S razjezi!"
»Ali žive lam vse ženske?’
»Ne, samo liste, ki delajo za gospoda Borriesa. Kaj ne veste lega, senor?’
Prvič ga je nezaupljivo pogledalo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ANTON BLAŽ E J
STARE VAŠKE IDILE
Luna je videla, sonce pa ne, ko je fantič poljubljal dekle.
Čudovito lepo in nekako svečano je bilo po slovenskih vaseh na Koroškem še pred nekaj desetletji, ko je pozno zvečer zadonela fantovska pesem (peli so samo slovenske pesmi, nemške niti ene niso znali zapeti), ki je imela svoj vzrok in pomen ter Je bila vzvišena, kot pesem kraljeve ptice — divjega petelina. Poslušali so jo radi stari ljudje, saj jim je obujala spomine na mladost. Dekleta pa, ko so med pevci po glasu spoznala svojega fanta, so nehote zadrhtela ter tiho odpirala okna, strmela v femno noč in poslušala pesem, vsa prevzeta ljubezenskih čustev ter dihala v nemirnem pričakovanju, kdaj bo ljubljeni potrkal na okno spalnice. Čudna zadeva je ljubezen, človeško srce je nemirno, dokler ne najde utehe ob svojem ljubljenem. Veliko prijetnih čustev, nepozabnih užitkov, veselja:, polno nad, skritih pričakovanj in najlepših upov za bodoče življenje — pa tudi razočaranja, prevare in trpljenja ter skrbi skrivajo v sebi take noči.
Fantovsko pesem je bilo slišati v takih nočeh najbolj pogosto in je bila tudi najlepša le na vasi, saj drugod tudi ni imela takega pomena. V mestih in Industrijskih krajih je bilo življenje popolnoma drugačno. Tukaj so se zaljubljenci znašli na drug način. Na kmetih je bila vzgoja in morala drugačna, morda včasih celo čudaška. Zato je poganjala prva ljubezen na vasi svoje svetove drugače, skrivaj in noč je bila s svojo tajinstvenostjo kot nalašč ustvarjena za to.
Ko je potihnila fantovska pesem v prvi vasi, se je v sosedni oglasila nova. In tako so se razlegale v temno noč preko njiv in travnikov melodije zaljubljenih in narodnih pesmi. Če pa je zadonel vmes še bobneči grem bližajoče se nevihte, je nočna idila postala še mogočnejša.
Ura se je nagibala proti polnoči. Starši in sitne tete so že trdno zaspali. Za fante je prišel ugoden čas, da se sestanejo s svojimi dekliči. Mudilo se jim je, saj so si imeli povedati toliko lepega. Lažje je bilo tistemu fantu, ki mu je ljubica spala v pritličju, kot onemu, ki je spala v prvem nadstropju in si je moral poiskati in prisloniti še lestev.
Jože je ljubil Micko in je pogosto zahajal k svojemu dekliču. Nekajkrat je prav rahlo potrkal na njeno okno, rahlo zato, da ne bi slišal kdo od nezaželjenih. Micka se je začela nemirno premetavati v postelji in čez čas se je tudi oglasila. Povabil jo je k oknu, a ni prišla takoj, dq je pokazala nekaj sramežljivosti in je zgledalo lepše. Začel se je dolgotrajen pogovor. Jože je bil dober in sladek kot med, zatrjeval je dekliču neomajno ljubezen in obljubljal zakon. Pomenek se je končava! šele, ko je začel peti petelin in sta se ljubčka že davno strastno objemala in poljubljala. Pod Mickinim oknom ni več rasla trava, bilo je vse pomendrano in shojeno, tako pogosto je prihajal ljubček k ljubljeni. Cela vals je vedela že po shojeni travi, da ima deklič ljubčka. Micka je imela srečo. Jože je držal in izpolnil obljubo — postala je zakonska žena.
*
Med fanti je prišlo včasih tudi do hudih medsebojnih obračunov.
France je imel rad Nežko, ona je zvesto ljubila Franceta. Preživljala sta srečne ure in zidala lepo bodočnost. Tudi pod njenim oknom ni več poganjala trava. Zatelebal pa se je vanjo še Anžek in ker ga Nežka ni marala, je v svoji zapuščenosti neko noč napadel Franceta, ko je le-ta nič hudega sluteč slonel ob Nežkinem oknu. Tiho se je priplazil, France je zaslišal šum in se obrnil, Anžek pa mu je v tem trenutku že zasadil nož v prša tik nad srcem in nato takoj zbežal. Kot curek pri studencu je brizgnila kri iz žile in France je omahnil na tla. Nežka je planila skozi okno in položila roko na rano ter za silo ustavila krvavitev. Na vpitje so prihiteti sosedje in odnesli Franceta k sosedu. Kar na tleh so razgrnili slamo in ga položili nanjo. Za-
vezali so mu rano in kri vsaj za silo ustavili. Na mah je bila cela vas pokonci in obsojala mladi rod, posebno pa še Nežko. Dobro uro po dogodku, bilo je ob eni po polnoči, sta se istočasno pripeljala zdravnik in župnik ter si kot prijatelja ponujala prednost drug drugemu. Prvi je vstopi! zdravnik in opravil svojo dolžnost, za njim pa še župnik. Oba sta bila razburjena in zmerjala vsevprek, ker sta morala zaradi mladostnih neumnosti iz najlepšega spanja. France je tako oslabel, da ni mogel pri jedi sam držati žlice v roki, a ker je bil drugače zdrav, je izgubljeno kri kmalu nadomestil, Anžek pa je dobil mesec dni strogega zapora.
Izbruhnila je prva svetovna vojna, oba sta morala takoj k vojakom in sta služila v isti četi. Trpljenje na fronti ju je zbližalo, odpustila sta drug drugemu in si postala prijatelja. France je stal na straži na grebenu gore, Anžek pa je sedel v kaverni pod njim. Hotel je napisati pismo domov, a ker je biil France bolj pripraven za take reči, ga je naprosil, da bi mu napisal pismo in ga bo ta čas zamenjal na straži. Komaj pa sta zamenjala vlogi, že trešči granata na greben in raztrga Anžeka na. koščke, France pa je ostal nepoškodovan. Po nekaj mesecih pa je sovražna krogla tudi Francetu ugasnila luč življenja.
Nežka je ostala soma. Zibala je nezakonskega otroka — spomin na svojo ljubezen. Ljubita in vzgajala je malega Fran-čeka, ostala je samska. Ko so ji očitali lahkomiselnost in tudi valili krivdo na Franceta, ga je vedno zagovarjala in dejala: „Usoda je loko hotela, da imam nezakonskega oiroka. Kriva sva oba, kajti kjer dva kradeta, je kriiv tisti, ki drži vrečo, enako kot oni, ki vsipa vanjo!"
*
Take so resne posledice fantovskih vasovanj, prepredene pa so tudi s čudnimi in smešnimi dogodki.
Ciril se je zagledal v Mojcko, ki ga pa ni marala. Zato je užaljeni ljubimec sklenil, da se maščuje. „Fantje, nocoj grem klicat Mojcko in če se mi ne oglasi, ali mi hočete pomagati, da se vsaj nekoliko revan-
žiram," je prosil svoje prijatelje. „Seveda ti bomo pomagali," so bili enoglasni. Mojcka se prvo noč ni oglasila, zato so splezali na češplje in doma-lega vse obrali. Drugo noč so šli v kozolec, kjer je imel njen oče naložen voz s senom in so ga odpeljali četrt ure daleč in prevrnili. Tretjo noč pa, ker je bila Mojcka še vedno trmasta, so šli na njivo, kjer je tičalo oralo in so preko dolgega travnika zorali tri brazde. Kakšna je bila zabava in koliko smeha je bilo pri tem početju! Fantje so zelo uživali in bili prepričani, da so napravili velika in junaška dejanja.
*
V moji rojstni vasi je živel star kmet Maček. Imel je štiri sinove in tri hčerke. Star je bil že 70 let, delal ni več, ker so vse opravili njegovi že odrasli otroci. Zelo rad pa ga je mož pil, in sicer večkrat kar po cel teden skupaj. Obral je gostilne po vsej okolici. Noč je prespal v gostilni za mizo ali na skednju v senu. Bil je zelo miren in zabaven, četudi je bil pijan. Ljudje so ga imeli radi in se zabavali z njim. Veselo je prepeval in bil zaradi tega dostikrat ves penast okrog ust, od nosu pa mu je navadno visela dolga smrkava sveča. Vedno je nosil s seboj pollitrsko steklenico žganja in ga vsakomur ponujal.
Bilo je pozno zvečer, fantje so se na trati sredi vasi pogovarjali in prepevali. Naenkrat zaslišijo petje Mačkovega očeta. Med fanti je bil tudi Mačkov vnuk Joža, „Gremo strašit Mačka,” je zinil nekdo. Vsi so bili takoj za to in tudi vnuk Joža. Odšli so iz vasi na travnik z bujno travo, skozi katerega je vodila steza. Oblekli so si jopiče narobe in potegnili iz hlač srajce in razporejeni v vrsto čepe čakali na žrtev. Ko se je Mačkov oče približal, so se od vseh strani zaletavali vanj ter odskakovali in spuščati strahotne glasove. Učinek je bil silen. Mož se je zelo prestrašil, začel je prositi milosti, obenem pa klical svoje sinove: .Torna, Franc, Miha, Anej! Na pomoč, na pomoč!” Ta cirkus je trajal kakih petnajst minut in stari mož je odskakoval kot žoga od vsakega napadalca, ki se je zaletel vanj. Fantje pa so se krohotali in uživali kot še nikoli. Mačkovemu očetu je prihitel na pomoč sin Franc, Jozov oče. Ker je imel v roki debelo palico, so napadalci zbežali. Joža je spoznal svojega očeta in ga počakal. Oče pa svojega sina v temi ni spoznal in ga je s palico pošteno premlatil. Drugi dan so se nagajivci še Jožu pošteno smejali in se norčevali iz njega.
DROBNE ŠALE
VELIKA NESREČA
— Zakaj pa jokaš, Janezek?
— Očka je postal zastopnik neke velike tovarne mila . . .
— No, to pa ni tako žalostna stvar, prej narobe.
— Ze res, toda vsakokrat, kadar pride kakšen kupec, me za poskušnjo operejo!
CHEVALIER O »ZRELIH LETIH<
Mauricea Chevalierja so vprašali, kako bi bilo po njegovem najbolje moč opisati tako imenovana »zrela leta« pri moških.
— Po mojem — jim je odgovoril — je to tista doba, ko moški začne ugašati svetilko na nočni omarici v svoji spalnici iz gospodarskih in ne iz čustvenih razlogov.
LOVSKA
— Nekoč sem se v Afriki zaletel s hitrostjo sto kilometrov na uro v drevo! . . .
— Nemogoče! Kako pa si pri tem ostal živ?
— Imel sem srečo: bilo je drevo, ki iz njega delajo gumo . . .
SVEŽE JAJCE
V	pristaniško krčmo stopi mornar in naroči mehko kuhano jajce. Ko mu ga servirajo, opazi, da je na lupini napisano nekaj drobnega. Pisalo je:
— Mlada sem, lepa in osamljena. Rada bi se poročila. Oglasite se na naslov .. .
Mornar je seveda brž pisal na navedeni naslov. Ze naslednjega jutra pa prejme odgovor:
Hvala za ponudbo, žal pa vam moram sporočiti, da sem že osemnajst mesecev poročena.
GROŽNJA
V	družini pri moljih. Mati se huduje nad najmlajšim, ki je izbirčen:
Če sedajle ne boš jedel tele stare nogavice, ne dobiš potem niti koščka perzijske preproge ...
JEREMIAS R E I S I G :
Kadar ona nakupuje
Nekega dne se je Do vrnila z nakupovanja. V kuhinji je Izpraznila torbo, natanko pregledala vrečke, škatle, kocke, konserve, paketke, kozarce, pecivo in meso, sadje, solato in zelje, nakar je zagnala hud vriše.
»Jerry, Jerry!«
»Draga?« — Planil sem v kuhinjo. »Tvoj glasek mi je šel do živega. Kje pa spet gori?«
»Ni ga več!« je stokala Do.
»Česa ni več?«
»Kako trapasto moški vedno sprašujejo. Kadar tako tulim, kakor sem pravkar tulila, tedaj denarja ni več.«
Pogledal sem na mizi kupe, ki so bili namenjeni najinim telesnim užitkom, in pokimal. »Prav rad ti verjamem, dragica.«
»Ne bodi ujedljiv, Jerry,« je dejal moj angel. »Dober mož ni nikoli ujedljiv. Seveda ni več denarja, z denarnico vred ga ni več!«
Zaslut'1 sem nesrečo. Včeraj sem dal Do gospodinjski denar za ves mesec. »To pomeni, da je bilo vse, kar sem ti dal, v denarnici?«
»Točno tako, Jerry!« je jadikovala Do. »Nepopisen občutek je, če imaš ves denar v denarnici. Tako prijetno Šumija, kadar jo odpreš. Ljudje te gledajo z vse drugačnimi očmi.«
Temni oblaki so se mi zbirali na čelu.
»Na, dober tek!«
»Kaj meniš s tem, dober tek?« je vprašala Do. »Bodi pameten, Jerry!«
»Jaz?«
»Ti, seveda. Telefoniraj? Znaš biti tako zgovoren.«
»Telefonirati? Kam?«
»Povsod. Denarnico sem pozabila. Nekje prav gotovo.«
»Nekje?«
»Seveda. Pri peku, pri mesarju, mogoče v zelenjavni trgovini. Ali v mlekarni, ali delikatesi, ali v ribarnici, kaj vem, kje. Mogoče pri čevljarju, tudi pri njem sem bila. In pri modistki sem b:la in v drogeriji in na pošti. Zdaj veš vse, Jerry.«
Nič nisem vedel.
»Poslušaj, moj zaklad,« sem zagodel, »denarnica mora biti vendar tam, kjer si bila nazadnje.«
»Kako premeten si, dragi mož! Prvič je nakupovanje naporna reč, pri kateri imaš vse prej v glavi kot vrstni red trgovin, drugič sem bila v nekaterih trgovinah po dvakrat, tretjič sem v nekaterih trgovinah najprej naročila in takoj plačala, potem šele Šla iskat, četrtič pa ...«
»Že prav,« sem se vdal, »že prav!« Zatem sem odšel telefonirat. Gospodinjski denar za ves mesec ni pasja figa.
A nisem imel sreče. Po zadnjem pozivu je bilo jasno, da Do razen škatle sardin, ki so ležale pri mesarju, ničesar drugega ni pozabila.
To sem ji vdano povedal.
»Sardine?« se je čudila Do. »Zanimivo!«
»Zanimivo?«
»Jasno. Tam v tistem kosu papirja na nizi bi morale biti sardine. Če jih torej ni tam, je jasno, da ...«
Razgrnila je papir in iz njega potegnila denarnico.
»Tukaj je, Jerryček!« je vzkliknila. »Ja, če ne bi imel mene .. .«
Naježili so se mi lasje.
»Kaj, če ne bi imel...«
»Če ne bi imel mene, sem rekla,« je sijala Do »tedaj namreč že zdavnaj ne bi imel snovi za svoje zgodbe.«
DOMISLICE
• Večna ljubezen je poetičen izraz, ki ga uporabljajo zaljubljenci; toda pri mnogih ženskah je resničen. Pri njih ljubimec nadomesti drugega in večnost v resnici obstoja, kajti zamenjale so samo predmet svoje ljubezni.	(Marivaux)
• Navezanost na isto misel utruja in uničuje človekovega duha. Zato je zaradi trdnosti In trajanja ljubavne strasti treba včasih pozabiti, da ljubimo; s tem nikakor nisi bil nezvest, saj nisi ljubil koga drugega; nabereš si samo novih moči, da globlje ljubiš.
(Pascal)
• Pri osvajanju žensk izgubljajo le sramežljivi moški. Ženske ljubijo hra- ,, bre, krepke in hočejo, da jih vzame-mo z naskokom.	(Th. Gautier) •
• Umetnost, da je človek srečen v ljubezni, je v tem, da daje vse, a nič ne zahteva.	(Bourget)
• Ljubezen je samo krik upora proti praznosti življenja.	(Bataille)
• Ljubezen Je ponarejevalec denarja bakrene kovance v zlatnike, a večkrat premen|a te zlatnike tudi v drobiž.	(Balzac)
Edinstven uspeh mladega Zahomčana
Na sliki vidimo mladega Zahomčana Janka Zvvittra, člana zahomškega Športnega društva, katere je v tej zimski sezoni, ki se je komaj šele začela, že zabeležilo lepe uspehe. Prvi nastop Zahom-čanov na prireditvi smučarskih skokov v Rafenčah — o katerem smo v našem listu že poročali — pa je bil le začetek nove uspešne sezone.
V zadnjih dneh starega leta so zahomški skakalci namreč spet prepričljivo dokazali svoje znanje, ko so se udeležili prireditve v Feldkirchenu, kjer je tekmoval mladi smučarski naraščaj Koroške. Pri šolarjih je zmagal Zahomčan Hebein, v skupini mladina I je bil prvi Zahomčan Fuchs, medtem ko je pri juniorih zasedel drugo mesto Zahomčan Rausch.
Janko Zwitter pa se je istega dne udeležil kvalifikacijskega tekmovanja za znano Kongsberg-pri-reditev v Bischofshofenu, kjer je v skupini svojih starostnih tovarišev slavil edinstveno zmago v avstrijskem državnem merilu.
Upravičeno je celovški dnevnik zapisal, da postaja „MaIa ziljska vas Zahomec skakalska trdnjava bodočnosti"!
1962 — leto prvenstev
Športne prireditve v letošnjem letu bodo prekosile vse, kar smo do sedaj videli na športnih poljanah. Obilica svetovnih in evropskih prvenstev bo poskrbela za zadostno nadomestilo olimpijskih iger, ki so, kakor vam je gotovo znano, na sporedu le vsako četrto leto.
SMUČANJE
Najboljši zimski športniki vsega sveta sc pomerijo za najvišje naslove vsako drugo leto. Prvo svetovno prvenstvo letošnje sezone bo na sporedu od 20. do 28. januarja v Garmisch-Partenkirchenu, kjer se bodo zbrali najboljši vozači boba. Alpski smučarji se bodo srečali v francoskem alpskem mestu Chamonix in izbrali svetovne prvake v času od 10. do 18. februarja. Naslednji teden bo v središču pozornosti poljsko zimsko središče Zakopane, kjer bodo pomerili svoje moči smučarji v nordijskih disciplinah. Prvič v zgodovini bodo tudi skakalci izbrali dva svetovna prvaka. Na 64- in 90-metrski skakalnici se bodo zbrali najboljši zimski športniki
kegljači, ki bodo izbrali evropskega prvaka od 10. do 17. junija v Parizu, najboljši svetovni rokoborci pa se bodo zbrali v Toledu od 19. do 29. junija.
Slovenec v Pragi
7.	in 8. junija bomo zasledovali borbo novega evropskega prvaka v telovadbi — Ljubljančana Cerarja — z rusko in japonsko falango. Mladi in skromni športnik, ki je bil izvoljen pa najboljšega jugoslovanskega športnika v letu 1961, stoji šele na začetku svoje kariere.
Športniki pod vročim soncem v vodi...
Zoper se bomo odpravili v Nemčijo. V Essenu se bodo srečali najboljši svetovni ka-
vsega sveta, ki bodo skušali odvzeti primat nordijskim skakalcem. Končno bo na sporedu tudi svetovno prvenstvo v vojaškem patruljnem teku 5. marca na Finskem.
Tudi na ledu bo vse živo
Borbe za svetovno prvenstvo na ledu se bodo začele v Moskvi od 17. do 18. februarja s hitrostnim drsanjem. Najboljše svetovne hokejske ekipe se bodo srečale v ameriškem Colorado Springsu v času od 8. do 18. marca. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, ki je lani odpadlo zaradi tragične letalske nesreče, katera je terjala življenje skoraj vseh najboljših ameriških drsalcev, bo na sporedu od 14. do 17. marca v Pragi, kjer so pred kratkim otvorili novo ledeno palačo. Poleg svetovnih bodo na sporedu tudi evropska prvenstva v obeh disciplinah. Hitrostni drsalci bodo pomerili svoje moči v Oslu (3. in 4. februarja), umetnostni drsalci pa bodo navduševali publiko v Ženevi od 27. februarja do 3. marca.
Medtem, ko bodo zimski smučarji skušali izrabiti zadnje krpice snega, se bodo v Luxem-burgu pomerili najboljši svetovni motoristi 't vožnji čez drn in strn (18. februarja). Berlin bo v času od 23. marca do 7. aprila prizorišče zagrizenih borb evropskih in azijskih mojstrov bele žogice (svetovno prvenstvo v namiznem tenisu). Dvigalci uteži, najmočnejši možje sveta, bodo poskrbeli za nove svetovne rekorde v Budimpešti v času od 21. do 27. maja.
Osrednji dogodek — Čile
Nato bomo obrnili oči v Čile, kjer se bo srečalo 16 najboljših svetovnih nogometnih reprezentanc. V kratkem bo na sporedu žrebanje za sestavo turnirja, ki se bo razvijal v štirih mestih. 30. maja se bosta pomerili prvi dve enajstorici v borbi za okroglo usnje. Kateri dve se bosta srečali v finalu 17. junija?
Ko se bodo nogometaši skušali oddahniti v poletnih mesecih, bodo stopili na pozorišče
nuisti (17.—18. avgust), v Leipzigu pa bo v istem času na sporedu evropsko prvenstvo v plavanju. Prvo svetovno prvenstvo veslačev bo od 6. do 9. septembra v Luzernu.
... In na suhem
Najboljši svetovni kolesarji se bodo zbrali v Milanu (24.-29. avgust), cestni vozači pa se bodo pomerili v salu 1. in 2. septembra. Kot manj pomembna svetovna prvenstva stojijo na programu mednarodna srečanja v streljanju (Kairo, 11. do 20. oktober), v golfu (Tokio, konec septembra), v modernem peteroboju (Mexico, 21. do 25. oktobra).
Mnogo zanimanja bo želo tudi svetovno prvenstvo v košarki, katerega se bo udeležila tudi Jugoslavija — poleg Sovjetske zveze najboljša evropska ekipa in novopečeni balkanski prvak.
Za svetovna prvenstva v odbojki (volley-ball) — Moskva in v sabljanju — Buenos Aires — termin še ni določen.
Drugi vllek — Beograd
7. evropsko prvenstvo v atletiki, ki bo o.d 12. do 16. septembra v Beogradu, bo zasenčilo vsa dosedanja srečanja evropskih atletov. Med evropskimi državami ni poslala prijavnice le Albanija, tako, da bo nastopilo v Beogradu zastopstvo 29. držav z nad 1000 atleti. Tako bo ostalo v senci beograjskega tudi evropsko prvenstvo v Stockholmu, kjer je bilo pred 2 leti 912 udeležencev. Zanimanje za evropsko prvenstvo je po vsem svetu zelo veliko, saj je znano, da je atletika kraljica športov. Doslej je rezerviralo vstopnice za to elitno atletsko prireditev nekaj nad 8000 tujih turistov in več kot 420 posebnih dopisnikov raznih agencij in radijskih postaj. Nič manj kot 25 radijskih postaj iz vse Evrope bo skrbelo vsak dan za neposredne prenose iz Beograda. Pogajanja z Evrovizijo še trajajo. Za neposredni prenos se izredno zanimajo tudi v ZDA, saj je znano, da je evropska atletika na najboljši poti, da popolnoma potolče primat ameriških atletov.
Ta teden vam priporočamo
Dre i ser: AmerBka tragedija, roman mladih ljudi, 1. in 2. del, ppl., skupno 844 sitrani 30 šil.
L a f f i M e : Preživeli, roman iz lef nemške okupacije Francije, ppl., 300 str., 56 šil. Leonov: Ruski gozd, roman, ki je veličastna podoba ruske prirode, pl., 792 str., 85 ŠH.
„Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
RADIO PRO
RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
Poročilo: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22 00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 GosDodarske vesli — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 6. 1.: 7.00 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 Pester venček melodij — 11.15 Godba na pihala —
12.00	Promenadni koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Plesna glasba — 18.00 Operetni zvoki — 19.00 Šport — 20.10 Radijska igra — 22.15 Plesna glasba.
Nedelja, 7. 1.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Popevke
—	11.00 Domovina Avstrija — 12.00 Glasbena nedeljska promenada — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Lovska ura — 14.30 Pozdrav na'e
—	17.05 Plesna glasba — 18.00 Večerni koncert — 19.00 Šport — 20 15 Vedno veseli — 20.45 Dokumenti prijateljstva — 21.15 Pozdrav z Dunaja — 22.15 Priljubljeni plesi.
Ponedeljek, 8. 1.: 8.00 Koroška domovinska kronika —
8.15	Dela Roberta Schumanna — 15.00 Posebej za vas
—	15.45 Knjižni ko iček — 18.25 Za vas? Za vse! — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Mednarodna smučarska prireditev — 20.30 2e spet smo tukaj, kabaret — 21.00 Koroški visokošolski ledni — 21.15 Lovska ura.
Torek, 9. 1.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Iz kulturnega ustvarjanja dežele — 15.30 Komorna glasba — 18.35 Svet živali —
19.00	Srečna Avstrija — 19.15 Mednarodna smučarska prireditev — 20.15 Bavarska-Avstrija-Svica — 22.15 Seksualna pojasnitev in vzgoja — naloga družine.
Sreda, 10. 1.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Glasba mojstrov — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Predslavljamo mlade talente — 18.15 Pomoč vsak potrebuje — 19.00 Plošče se vrstijo — 19.15 AAednarodna smučarska prireditev — 20.15 Orkestrski koncert.
četrtek, 11. 1.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 13.05 Glasba po jedi — 13.30 Mala melodija — 15.45 Koroški avtorji Ot’o Bunker — 18.20 Oddaa za delavce — 18.35 Mladinska oddajo — 19.00 Mednarodna smučarska prireditev — 20.15 Zabava in še več.
Petek, 12. 1.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Komorni koncert —• 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Poznaš Koroško? — 19.00 Mednarodna smučarska prireditev — 20.15 Halo! Teenagerjil — 21.00 Slavni dirigenti.
II.	PROGRAM
Sobota, 6. 1.: 7.05 Moja življenjska pot je ljubezen in veselje — 8.05 Takih časov ne bo več — 9.00 Operni koncert — 10.00 Veselo od A do 2 — 11.15 Velika simfonija — 13.10 Za av'omobiliste — 14.10 »Zvite žene", komična opera — 16.00 Bodočnost se začne danes —
17.05	Gledališče po vsem svetu — 17.40 Ljudstvo in domovina — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 Melodije od včeraj — 21.00 Sveži sponvni na preteklo leto.
Nedelja, 7. 1.: 7.05 Godba no pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 11.15 Orkestrski koncert
—	13.10 Za avtomobiliste —- 18.25 Nazaj v šolsko klop
—	19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 20.00 Bo-varska-Avs'rija-švica.
Torek, 9. 1.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 13.15 Teden pri Združenih narodih — 13.25 Bavarska-Avsirija-Svica — /5.00 šolska oddaja — 16.15 Veliko melodij, malo ljudi; poročilo iz Švedske — 16.30 življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto —
18.00	Samo zato — 20.30 Glasbeni sprehod od Mont-parnassa do Monfmartra.
Sredo, 18. 1.: 6.05 Premislite, prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere
—	14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Vzhodnonemški pesniki — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 štirje proti štirim — 20.00 Mojstri operete — 21.10 Temzo-Donava — 22.15 Zaplešite z nami.
četrtek, 11. 1.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Glasba na tekočem fraku — 9.05 šolska oddaja — 13.30 Orkestrski koncert — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Dela avstrijskih komponistov — 17.40 ženska oddaja — 18.00 Zabavna glasba — 19.30 »Stari klobuk”, vesel roman — 20.00 Pozor, snemanje! — 21.00 Zveneče platno — 22.15 Plesna glasba.
Petek, 12. 1.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Veselo in zabavno — 16.00 Olroška ura — 16.30 No-rodne pesmi iz šlezije — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Bavarska-Avstrija-švica — 22.15 Plesna glasba.
Slovenske oddaje
Nedelja, 7. 1.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo »n glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 8. 1.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Pogled v sodobno svetovno liferaturo. — 18.00 Igrajo Veseli planšarji.
Torek, 9. 1.: 14.15 Poročila, objave. — Otroci, poslv-šajiel
Sreda, 18. 1.: 14.15 Poročila, objave. — Kor želite, zaigramo. — Hišna imena v okolišu nekdanje humperške graščine.
četrtek, 11. 1.: 14.15 Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled.
Petek, 12. 1.: 14.15 Poročila, objave. — To in ono . . . Sobota, 13. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Tako naj teden izzveni . . .
RADIO LJUBLJANA
Poročila:	5.05, 8.00,	10.00,	13.00,	15.00, 22.00, 23.00.
24.00.
—	12.15 Kmetijski nosveti oli Radijska kmečka univerzo Dnevne oddaje: 5.00 Dobro Jutro — 5.10 Nekaj domačih
—- 17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik
Sobota, 8. 1.: 8.35 Operetni zvoki — 8.55 Radijska šola — 11.00 Pevca Tereza Kesovija in Dušan JakŠič —
11.15	Angleščina za mladino — 11.30 Zvočna mavrica
—	13.30 Sestanek instrumentov — 13.50 Italijanski pevki Milva in Miva — 14.05 Simfonične rapsodije — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 15.40 Komorni
moški zbor — 18.10 Iz Wagnerjevih Nibelungov — 18.45 Okno v svet — 19.05 Priljubljene slovenske popevke —
20.00	Po domače v vedri sobolrii večer — 20.20 Radijska igra — 20 50 Melodije za prijeten konec fedna —
23.05	Plesna glasba.
Nedelja, 7. 1.: 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.3© Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.46 Stari mojstri, mladi umetniki — 9.05 Z zabavna glasbo v novi teden — 10.00 So pomnite, lovariši —
11.30	Kje jo naše smučanje — 12.05 Voščila — 13.38 Za našo vas — 14.00 Koroške narodne poje okiet Koroških akademikov — 14.15 Voščila — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 S prvaki jugoslovanskih opernih gledo-lišč — 17.05 Orgle in orglice — 17.15 Radijska igra —
18.30	športno popoldne — 19.05 Nedeljska panorama —
20.00	Izberite melodijo tedna — 23.05 Plesna glasba.
Ponedeljek, 8. 1.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.48 Kitajske in japonske skladbe — 11.00 lleana Bratuž poj« slovenske narodne — 11.15 Naš podlistek — 12 05 Mo* kedonska kola — 14.35 Voščila — 15.20 Godala in zck bavni zbori — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Za ljubitelje operne glasbe — 18.45 Radijska univerza — 20.45 Kullurna tribuna — 21.05 Orkeser Slovenske filharmonije — 23.05 V plesnem ritmu.
Torek, 9. 1.: 8.05 Gorenjski vokalni kvintet — 8.55 Rok dijska šola — 9 25 Operna glasba — 10.15 Izberite melodijo tedna — 11.00 Igra violinist Branko Pajevič —
11.15	Utrjuj!« svojo angleščino — 11.30 Orkester Sloverv-ske filharmonije — 12.05 Zadovoljni Kranci — 13.38 Skladbe Radovana Gobca — 14.05 Radijska šola — 15.28 Trio orglic Reisner — 17.05 Odmevi iz Chicaga — 18.18 Za mlade ljubi'elje glasbe — 18.45 S knjižnega trga —
19.05	Iz opere .Glumači' — 20.00 Zbor celovških roo-drigalistov — 20.30 Radijska igra — 21.12 S popevkami po svetu — 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja.
Sreda, 10. 1.: 8.05 Iz Medjimurja do Istre v zvokih glasbe — 8.30 Popevke se vrstijo — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 11.00 Arije iz Boitovega »Mefisfo** telesa — 11.15 človek in zdravje — 11.25 Zabavni zvoki — 14.05 Radijska šola — 14.35 Jugoslovanski pevc* zabavne glasbe — 15.20 Med mladimi slovenskimi sklo-datel-i — 17.05 šoferjem na pot — 18.10 Popevke — 18.45 Ljudski parlament — 19 05 Pianist Zdenko Maro-sovič — 20.00 Naš variete — 21.00 Iz opere »Pikove doma' — 22.15 Po svetu jazza.
čelrfek, 11. 1.: 8.05 Pojo solisti ljubljanske Opere 8.55 Radijska šola — 11.00 Orkester Jugoslovanske radio* lelevizije — 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 12 05 VeseR hribovci — 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja
—	14.00 Baletni fragmenti — 14.35 Voščila — 15.30 Tui> s’ična oddaja — 17.05 Koncert po željah — 18.45 Kultu#-na kronika — 19.05 Veliki zabavni orkestri — 20.00 če-frtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Zabavni orkester RTV Beograd — 21.00 Literarni večer —
22.15	Iz opere »Gorski venec' — 22.45 Ljubljanski jazz ansambel.
Petek, 12. 1.: 8 05 Akademski zbor »Tone Tomšič" — 8.20 Vrliljak zabavnih zvokov — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Za mlade lubitelje glasbe — 11.15 Naš podlistek
—	11.35 Po sledeh pozabljenih plesov — 13.30 Od arije do arije — 14.05 Radijska šola — 15.20 Popevke v Izvedbi jugoslovanskih vokalnih solistov — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Portre'i iz stare italijanske glasbe -* 1-17.38 Orkester Slovenske filharmonije — t8.10 Zborovske skladbe — 18.25 Izbor melodij iz »Koštane* — 18.45 iz naših kolektivov — 19.05 Prolog iz opere »Knez Igor*
—	20.00 Kitara in hammond orgle — 20.15 Tedenski ze-nanje-politični pregled — 20.30 Iz »črnskih skladb" in b opere »Porgy in Bess" — 20.45 štiri sto let klavirske glasbe — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.15 P« svetu jazza.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 6. 1.:	8.30	Božični motivi	— 11.30	Za	nof-
mlajše — 14.40 Igra kvintet Avsenik — 15.30 »Henrik, gobavi vitez", Meškova igra — 17.45 Dante Alighierh Božanska komedija — 19.00 Ljudska opravila in op®-sila — 20 30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor »Jacoba? Gallus".
Nedelja, 7. 1.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Samospevi in zborovske skladbe — 11.30 Za najmlajše —
13.00	Odmevi tedna — 15.20 Portret v miniaturi — 16.88 Dvajset let gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo — 17.30	Obzornik filmskega	sveta —	21.00 b
jugoslovanske folklore — 22.00 Nedel a v športu.
Ponedeljek, 8. 1.: 18.00 Italijanščina po radiu — 18.38 Baročna glasba — 19.00 Znanost in tehnika — 20.38 Hercigonja: »Gorski venec", scenski oratorij.
Torek, 9. 1.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Za najmlajše — 21.00 Ilustrirano predavanje: France Prešeren in Primičeva Julija —	22.00 Obletnica	tedna.
Sreda, 10. 1.:	18.00	Slovenščina za	Slovence	—	19.88
Zdravs vena oddaja —	20.30 Klasik meseca:	Pedre
Calderon de la Barca: »življenje je sen".
Četrtak, 11. 1.: 18.00 Radijska univerza — 20.30 Znonr dirigenti — 21.15 Književnost.
Petek, 12. 1.:	18.00 Italijanščina po radiu — 18.38
Skladbe sodobnih italijanskih avtorjev — 19.00 Sola fr-vzgoja —- 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operno glasbe — 22.00 Novele 19. stoletja — 22.40 Moj-s’ri italijanskega jazza.
relc vizij a
Sobota, 6. 1.: 17.00 »Sneguljčica*, pravljični film —
19.30	Kaj vidimo novega — 20.20 .Nedolžni", komedijo-Nedelja, 7. 1.: 17.00 Za otroke — 17.30 Svet mladine
—	18.00 Olika za mlade ljudi — 18.15 Sedem dni dogodkov — 19.30 Oddaja zveznega prezidenta — 20.15 »Ovralni robec' — 20 50 Peter Kraus.
Ponedeljek, 8. 1.: 19.30 Kratki film — 20.25 Aoktuolni šport — 20.45 Enaindvajset.
Torek, 9. 1.: 19.30 S kamero v Afriki — 20.20 Krotki film — 20.25 Tirolski kmečki film.
Sreda, 10. 1.: 17.00 Za otroke — 17.30 Mož iz džungle, film — 19.30 Pomočniki človeštva — 20.20 »Ovratni robec' — 20.55 Vrtna lopa.
Četrtek, 11. 1.: 19.30 Spori — 20.20 Črno na belem — 20.40 .Zaljubljenci", komedija.
Pefek, 12. 1.: 19.30 Za filatelista — 20.20 Kratki film
—	20.25 »Zgrajeno na pesku", komedija.
Izdajtifell, lastnik In založnik: Dr. Franc Pet«k, Velikovec. — Uredništvo
in tiskarska družba z i
In uprava: C.lov.c-Klogenfurt, Ga.om.t.rga,,. 10, l.lelon 54-24. Glavni ur.dnik: Rado JanaliZ, odgovorni ur.dnik: Lovro Roloinik. - Ti,ko: Zalokmiko
i. |. Drava. C.lov.c-Borovll. — Dopi,l nat <« polillaja na na,lov: C.lovec-Klog.nlurt 2, Po,Mach 12«.