Irh.j. dne 1,- IO 11 = . liU. vsake.,n me-ace.	Uredui*tv<» i.i u|>ruviii.4l v«, v < ionei. Vi. C l-.veltl *> Tisk« Na.. <1... I i.sk.ini«	1/diijatcJ, modno voriu urednik Iranec lievk Ceni.	I i.ul m.lrr v,..,.,,,« v širini ene«. .iIoI|.m (. M). i,k.,»v„k«: i. I l«mc. I.an.i.u ol.veslil...	|»oslai.a. osi... I mer. v«. __Hila. naznanila	itd., vrata 1 L. 1-1 inozcilisl *.. I /.. < elolrlmi mi ročni na !
L«?l<> 911.	tlOKICA, «!■■«- tO iiov<-iiil>r«i t*>£-t	ti "iz
Mfi ©vsa aSi - sa@ti© da b® mir m moifec
Ves sc svet nahaja v kri/i.
vse narobe sc vrši,
zdaj je tu. spet tam narobe.
pravega miru šc ni.
1'rcjlc so sc vojskovali
in se tepli, da ie joj,
zdaj doma sc nadaljuje
v strankah stari, glupi boj.
Le poglejmo na Angleško, saj šc miren narod ta včasih gre iz ravnotežja, se ra^.gibljc, razvili ra. Poleg tega narod nemški nov bo s tvoril parlament, za volitve je Kvropa res dobila že patent.
In pa v SI IS dr/avi, tam so kri/.c /c doma. nove vlade in volitve, star izrek: kdor zna pa /n Še Amerika mogoCna ve jc gritbila v lase. nov državni |e predsednik, tele dni izvoljen žc
t':e" našteli bi po vrsti, kaj se bojev zdaj vrsi. pisali bi do večera, danes ne končali bi.
Tiflli se v državi naš: prav vse mirno tic vrši, tu pa tam po malo bat:n tu pa tam še kai krvi.
S«, f.šeli. komh.i«cnii, ti se tepejo povsod, prvi pravi, drugi i>r<ivi, da ji pravi natrijot. Zbornica |>ii je zaprta. o|>o/.icija kriči, Mussolini promišl ju je. kaj li ž njo naj naredi.
<"'c bi bili tihi. mirni, /e bi zbornico odprl, ali kdo se bode trgal, kdo se hode z volkom drl!
• Naš« predsednik se je zbudil, lam sedi in je kofe, njegov sluifa po obleke nove mu v omaro gre.
Mussolini misli U /ko. kaj bi li oblekel imi j. naj obleče volčjo ko/o, o* č i'/ si obleče u.11 t'e obleče ovčjo kožo, ga raztrgajo volčje, (lili premnogo je krog nje so preostri |im zobje)
< ie. p.-» v voli jo kožo plane st: vsa čred« razprši, kdor pošte:) je. '.i lo bcž.d, vsak pač volka se boji.
Težko »duka« premišljuje, težko ga boli srce, j m šc danes jc v postelji, j če se ni oblekel /e.
Nebesa isa zemlji
je naslov burki, kalero zvečer m v nedeljo I <
uprizori dram. društvo v Gorici prihodnjo soboto, 1 (> l. m. ob 3. .t. m. ob 4. uri pop. v dvorani „Trg. Doma". Pridite. Ho zh pur. I!
(iorh u, 10. nov. 192-1.
Obletnico zmag? so pruz; nttvali nu lu način. du so se po i -sej Itulifi prav pošteno tepli. Cuk nu palci luhko reče. du jc /o najlepši in najspodob--nejši način proslave. Če bi ne> kateri gospodje v takih »bo: jih« pridobivali zlate medal/v. /Mftc/n bj /ic bilo treba obeša* ti medalje »po nt:zaslužnem«, kot je to storil nedavno neki poslunec, ki bi bil rud zustu* žen ru domovino, pa je bil prai' nemilost no razkrinkan. Kes je, du nihče ne more braniti, du tn uli on. nosi medalje iz čokolade in to i» množini, kot sc mu /hubi, tudi medalje s si'. Goic sc stnr nositi, uli kolu j no r spomin nu birmo. Čukovi junak:, so tu pu tam ilobili tudi kolajno iz repe aH korenju. I'.«- tc kolajne so do voljene, ker niso /u domovino zusiužne m bi se bil dottč' /i/ fHKtlunec dobro i/misNl. če bi jih obesil pur ducatov več m jih ob koncu govoru v obli-ki »• svit* l papir zavile čok o iudi ru/dciil med poslušalce
Drugj, zantmivttsl, ki je v/iumirila svet, so volitve na Angleškem. Angleški nimnl ie numreč tako nupreden. da ima luk volilni zistem. du stranka, ki ima nad en milijon glasov prirastku, propade. Sploh je i ulmumjc vlad v h. v ropi po vojni podobno pijancu, ki sc poskuša vzdržati po koncu in stopa zdaj nu desno, zdaj na levo, človek pa nik<*li ne ve, kam bo padel. Angleži so v svoji povojni pijanosti zopet stopili na desno in prav ima Muc Donald, če pravi da bodo pri bodočih volitvah stopi* li na levo.
Najlepše pu jc v Jugoslavi* ji. Danes je tudi Cuk na palci mnenja da je Bog dal Radiču silno moč nad erfim narodom i- roke, tudi talent mu je dal, le eno kolesce mu manjka. ('iik na palci je že zadnjič pro-rokoval, du smo dobri z vlado zu nekaj mesecev. To se je tudi zgodilo. En mesec ie pa bi* lo krize. Danes je volilna via d i:, in v Jugoslaviji imajo čas, da se tri mesece pošteno zmerjajo t'n tepejo.
Po treh mesecih zmerjanja in pretepanja bomo imeli zo--pet nove poslance Ti bodo naredili novo vlado. No\'a vlada bo demisijonirulu in kriza bo zopet trajala en mc sec. Tako bo šla tu ringaraja do nov h volitev.
Če se ne spametujejo, se\'C-du. Na svetu je tudi to mogo-. če in posebno je to mogoče včasih — a red kokrat — tudi med politiki. Mogoče da še Radič dobi svojo izgubljeno kolesce nvznj. Kadar se bo to zgodilo, ga bo spil en glažek še Čuk na palci.
Odgovor na pesem,
a treh dekletih.
Nc iščemo slave in tud* nc časti, od takih fantičev kot ste glih vi. Kes smo dve sestri, ul. skoraj vse tri od tega le /bora kot Oukec trdi. Al. (^ukcc predragi, kaj obiraš nas ti, in vedno se mešaš med naše stvari. Le svojo ti sovo, poprej si oglej; pa druga dekleta obiraj naprej. Da smo previsoke ti to nam trdiš: kot tvoja jc sova jr pu ne dobiš Kes. tol*ko visoke, pono" i»r smo me.
da takih fantičev ne maramo še. Kot vešča ponoči zu sovo drviš, povsod okrog laziš, poljube loviš. Očitaš, da gnoj f-e nam pete drži, u tu nc ovir« poštene časi i. Po gnoju vsem takim krog tebe smrdi, če hočeš več vedet, Ic odpri oči Oj, <'!ukcc predrugi. si kupi zdravil, oliko ozdravi ostani zdrav, čil. Smo lahko visoke, ponosne vse tri, saj čast nam še naša umazana ni.
boš pu odpiral s vi i j kljun šc naprej, jili boš pu šc zvedel, da bode juhej.
1'anieln«.
TUJEC: .Kaj me gledaš, mali ? Kaj ie Ivoi oče ?-OTROK: Je mrtev.
TUJEC: Kij jc pa bil tvoj oče, kei še ni bil mrlev? OTROK: ~iv.
M ii silili" lui.
Zc tri dni zaporedoma sc je zgLasila na policijskem uradu Mica Muha. s svojo hčerko Režo. poročeno Kralj. BS sta Vipavki in sta čakali očeta, ki sc je v mestu izgubiL
Kmalu pa sta prišli nazaj in javili, da se je oče že vmiL
Tako sta tucfi danes iskali svojega »ube^ega« očeta.
Službujoči uradniki so bili že malo nejevoljni.
>Za božjo voljo, po tolikih sprehodih po mestu, bi ga fee lahko kdo poznal!« je rekel nekdo izmed uradnikov.
»Pa saj jc tudi nam zdo nc* prijetno.« je pristavila mlajša. »Ali oče si hoče po vsej sili ogledati Ljubljano, pa zabre> dc tako daleč, da nc vc nazaj.«
»No. potem mu j>oiščite vodnika. Bo za vas boljše in za nas.«
Vrata so se odprla in v sobo je planil Franc Kralj, Rezin soprog. Pričo vseh jc pričel zmerjati svojo ženo. češ da je ni našel doma.
»Nc bodi vendar tako brez* srčen in surov«, mu je ogorče* no odvrnia. »Saj vidiš, da gre aza blaginjo, da morja celo za življenje našega očeta*.
»No, no, tako hudo pa ven* dar ni v Ljubljani!« Jo je po« tolažil nekdo izmed uradni« kov;
»Tudi jaz mislim, ua ni«, je potrdil Kralj. »Saj vendar ni* smo v Maccdoniji. Bo žc kako našel domov!«
Razjezil sc je Kralj in pričel odkrivati svoje srce začude* nim uradnikom:
»Nc morete si predstavljati, kakšno življenje in -xm jaz pri tem tastu! O da bi že prišel čas, ko se bo ta ostudnež \Tnil domov!«
»Kaj!? Tako govoriš o mo* jem očetu!?« sc jc razvnela žena. »To si bom zapomnila, le čakaj! Ac danes se odper Ijcmo domov!«
»Prazna slama!« je odgovoril Kralj. »Vsakdanja prftjKgu! AK ste že kdaj slišali, da bi ženini starfši toliko časa bivaJi pri novoporočcncih? Pomisli* tc, jaz kot novoporočcncc mo-
ram spiti/skupno s tastom v eni sobi, moja žena pa s svo. jo materjo v jedilnici Kaj v* sem že staremu trobil u* ase sa, da naj vendar s svojo ženo skupaj stanuje. Noč« !u noče. Prmri, da sc tau Mudi.
»Moj Bog!« je vsklikuila tašča.
»Ne, ne;~šaj sc jc najbrže Ic šalil!* se je opravičevala mU. iia žena. »Moj oče je nanu« zelo šaljiv,«
Kralj pa. je zmajal z rajuom ^in rekel suho.
»No, kar mu gre, niu ur,' Ampak kaj briga mene, n-mu nc ugaja žena. Povejte, ka. ko je to sploh mogoče, da (M| poroke šeo* nisem' bil /. ženo še inmute sam? Radi tako n«. vadnega poseta. Sc to sporio. hi? AJi ni nobčne postavi ' Zakaj mora ravno vse na im>. jo glavo?«
ZenS sta so razjezili in oj-or čeni zapustili urad.
Sedaj je Franc Kralj sv,, bodnejše govoril:
»Prosim vas gospodu. n. iščite starega s tako vmmi, Ničesar sc mu nc bo zgini iln Vsak dan ga namreč jhHj«h kolikor morem daleč po nu stu, ga pošljem v kako trgov: no ali pa mu pokažem kaj /.a nimivega, da z velikim zat u denjem občuduje, med t lui časom pa skočim na tramvai in se <xlpcljem hitro domov da bi našel vsaj za hipec s\o io sladko ženo samo d<»ma Danes se mi je zopet vse [>«. kvarilo.. Kajti ko bom d<n>i»"l domov, ga bom že našel tam Ali.mogoče se mi posreči p tri. Danes sem mislil, du se ga hom rcš;T za kake dve uri V.\ peljal sem ga k Sv. Jakobu (stanujem pa v Šiški). Mislil setn namreč, da se nc bo mo gd tako hitro vrniti. Mogoči-se bo zgubi L ali ga bo vzd koniedcirec.«
Uradniki so se smejali na-1 pobožno željo mladega. I ju beznižejnega soproga.
Kar se odpro vrata in v bo plane tašča: »Kje je moj mož?« »Bo žc prišel,« jc odvrni! zet
»Kaj se pravi: bo že priš<lv< je jezno odvrnila. »Kje je vendar?« »Bo že kje,« je odvrnil /a ničljivo zet.
»Saj sta vendar skupaj <xi Šla od doma?« Nič odgovora. »Torej, kje si ga izgubil?« »Tam nekje pri sv. Jakobu -»Danes je vendar hotel • muzej!?«
»Tako*o=o»o?«
«Kaj se pravi tako? 'Pi m vendar pred menoj rekel. d-i t?a popelješ notri.« »Tako da .sem rekel?« »Saj sem slišala. Pri svete«:« Jakobu pa ni nobenega muz«' ja. Kaj nc gospodje, da nc?"
»Mislil sem, da sc bolj zj« nima za tiskamo,* sc jc nor čeval Kralj.
»Za tiskamo? O potem sr nc bo nikdar več vrnil.«
»Oeprav ne,«* se jo izmuzni Io K nai ju.
(Dalje.)
m.
i k?
•f
■m

Dve Sliki iz vasi.
i,; .5 '	1
Prisvetila Umu jc izzaii tfore, ter na klop prod hišo svetlo siic že. Z roko v roki Pepea z Ivanom sedi, srečna,*zadnje dneve šteje samskih dni: — Oh. da hi že skoraj prišel oni dan. ko ta dtJtfoča-sni nune samski stan. Ivan pritrjuje, pravi: »To je res. kmalu, kmalu prišla hovn do nches Le šc teden dni Ivont ubiral I ode pot; hodil tako daleč, .skakal (u če/, plot. Sit sem dolge s leze. v strahu zraven še. da kak fant na vasi še nahije me. Kai nc ljuba P epca, golobica ti, midva sva najbolj srečna izmed vseli ljudi, iNos;l Ic na rokah tc bom vedno jaz. kuhal bem ; a jut i k kadar hode mraz. vsako žel j o. tvojo bral I i bom v očeh. srečna, zadovoljna boš v dnevih vseh. Zlodej naj iih vzamt, če te I mm kedaj k grdo |x>gledal, v tla se vdercin naj! Pepca, srček zlati, kaj ne, da. sj li samo. r amo moja. drugi imir ti ni . . »Ljubim vaino Itbe, li pii.scg-am to, srci moje ni še druge ljul>ilo.« Zgoraj i/, potb trešja radovedno steza dolgi vrat skoz' lino klepelulpi Ke/a; pazno vse besede v svoje uho v jame, grda ncvpšljivost dušo ji lazvuaiue:
»Lc počakaj Ivan, gr.li li talol. mojo hČLr sr-eljal si že mi »labo i>ot, zdaj se pa krog druge delaš K p m čist, upaš dneve zlate toda če .zavist, /raven škotJožcl j nosi: mora škodovati, jaz naj bo.letn tista, vse čem razkopali!« Drugi dan pii Ptpci Ke/a se napaja, Ivana <>| nivlja, lir ga hudo graja. Zopet luna •••jc zvečer če/, goro, Ivan jxi koraka tamkaj za vasjo, kliče že rod i.knoin, meče pesek vanj, fVpco jc pi obudil iz nemirnih sani. ma'<; i n miši ju je. kaj naj naredi u i še četrt ure. že pri njem sedi. Sladko govoriti Ivan res to zna. kolikor le	0,1 deklet ima.
Zveza p-otvjt-na, znova je storjena,
<	l"t Iva sta v rajske misli zatopljena. Kc /.a ra v pedslrešju sama sob' golei:
> Nc boš srečna Pepca, čc dobiš ga ti!« H.
(XI takrat minilo je že leto dni, iopit Ija pogejmo, kaj le tam l'< hI i: Isto stezo kakor Ivan nekedaj. jokajoč ubiti Pepca jo sedaj, starišem gre tožit svoj nesrečni stan. m<,ž. da žnjo se krega v noči in čez dan. Pošljejo nazaj jo. govore lepo:
»Potrpljenje Pepca. bo žc boljše, bo.« Knkrat že ušla jc. to pot zadnjikrat, v pozni noči našla ni odprtih vrat. Tam na klop sc vsedc, tiho /.joče se. ko sc s- pomni kar tu lani bilo je. Motne luna sije semkaj čez goro, tja na klo| kjer Pepca sodi s eulico, balo niv.no 10: ž zmelal ji na dvorišče. Pepca ra do doma tezo brž poišče; tam na kl« pi vi v obupu lase čuka.
<	-praviji\ k.a Ki /a skozi lino kuka,	• Škt;:.'o/c. 'ji. u • meh krog uslen ji igra, pravi, marsikaj ila naredili zna, zlasti pa z n/ikom li ra/dere vse. druzegi napake /»hi če pove. Ivan ti si hodil \cdno krog vseh. dclajta 1 < koio /daj vsak /a svoj greli. Z drugimi ti Pepca si so /e pečala, zdaj r rile/Po* I unas. 1-1 se boš kesala. Kamor •<> piepiri iti prilepi hudi. tam jeziki skedo/iljni \ mos o ludi Mož ? e / /ono krega, -osi d e smeji, srčno nu; 1 riv: šči: • Pra\ e ti godi!« Saj oha liuKzm z drugimi "'a imel:«, vso strt tano siudkt. pridno - ta se vzela, sirotko /.dai I ii'-'. peli" i'-" v,m('s-pridi ta po 'inrti morda do nebes.
Jugoslovanska kriza.
Večne so krize, večne volitve, da se kdaj reši jili. up je zaslon j, zdaj se rodijo prečuduc zilruž.itve, julri na mestu so nove ločitve; dobiček <hI tegii dobi It: Kiron; i/.gubo ua| plača ubog »panlnlou«.
POST P. N j K.
Star tat svojemu sinu »Pont. lo ni k'po, da prikrije*, vedtio polovieo svojega plena svojemu <»čotu. Pošlem bodi, poštenje največ velja.«
vi ni: poznati: mojk
zpnpv
v mestecu n. so dobili nt.= ! vega občinskega pisarja, ki ni poznal prchlagorodne gospo ; /.upanje, pa jc tudi ni imzdrav Ijal. Istotako prehlagorodm gosp/od župan, imovit mesar m krčmar v mestu, povabi m latiega pisarja v svojo sobo na odgovor: »Vi, č loveče pri vandrano, kako je to. tla \ i ne pozdravljate moje gospe • »»progi ?« »»Oprostite, go--pod župan, jaz jc še ne po« /nam!«	»Tako tedaj. Vi
moje gospe še ne poznate.'1 Le čakajte! Ona debela gospa. / /lato veri/ico okoli vratu, z diagooinimi postani na obeh rokah in v svileni obleki, k: Vas iiitri sreča na trgu in Vam poreče: »I lunevet privandra ni. tepec dcbeloglavi. škric sc stradani. tei>cc neotesani, gni d<i hletlikasla. zanikarna. gum pee neotesani!« in ki Vam pr. m Ijc gor ko zaušnico to je moja soproga, tla boste vo? deli!« ...
NA IZPITU.
Kandidat vsega zdravilstva se priglasi k zadnjemu rigoro-/u Prolesor ga med drugim praša, kakšna sretlstva bi ra bil. da se bolnik dobro spol-Kandidat inu našteva vsa nu. goča sretlstva. Na vsako pa > nomni prolesor: »Pa ako Iu h to zdravilo nc jKmutga?« Ka^ didat se poti in reče naposled: "Ako vsa ta zdravila ne bi ponjagala. pošljem bolnika k Ydm na izpit, potem sc go« tovo spoti!«
NA kri2potju.
Herač stt>ji pred zastavljal iuco. y roki drži še precei dobro ohranjeno suknjo, in se nc more odločiti: »Sedaj pa res ne vem, kaj naj napravim. (*e ga zastavim, ga ne bom mogel nikoli več rešili, če ga prodam, hodo rekli da sern ga ukradel če ga pa oblečeni, ne dobim nobene milo« ščinc.«
V	PKJ DMLSTNf M Ol.l
DALl.ščl J.
Meti sceno, v kateri umira glavni junak, pade nenadoma zavesa. Tedaj vsi op i preti zaveso ravnatelj in naznani: /Spoštovano občinstvo bo vc--likoilušno oprostilo in ptrtrpc-lo nekoliko minut, kajti umi rajočetnu junaku je prišlo malo slabo kakor hitro -c bo o|X)inogel. bo zopet naprej umiral.«
NA VI K L AMI-N.
V	nekem deškem zavixbi te bila navada, da jo dečki hodil vsako jutro budit sluga z lepim našim krščaJiskim |> • zdravem Hvalicu bodi .h /us Kristus!« in dečki so in o raH odgovorili »Na veke amen«. Nekoč pa je eden /•• spal in ko ga pride sluga un gič budit, se /adere nad upu »No. kako dolgo bos pa 11 spalV« "Na vi ke. um :i • mu odgovori deček, ki so ie raMio prebudil.
Vaclav Marik.
Da jc bil po rodu Ceh, ste imjgli sami uganiti, vse drugo Vam povem jaz; Marik je bil učitelj na zagrebški gornje* grajski vjuinici. Bil je baje do* bor metodik, dasi se češkega naglaševanja hrvaščine ni mo« gel odvaditi. Bil je*velik, ino> čan, trebušast človek blizu 60 li t; star, ko sem ga spoznal. Mala gostilna »Rod tispinja če«, kjer so ločili prvovrstno plzeusko pivo in kuhali |zvi. sten golja/ in klobasice s hrenom. je bila nekako v sredi.ii me:l staro gornjegrajsko ginu mižijo in višjo realko. Pa tu<!i učiteljišči' z vadnico ni bilo da. leč. Naravno je bilo tedaj, d.i .so se hun shajali profesorji in učitelji teh učnih zavodov in v prisrčni kolegijalnosti tožili o malih plačah, preklinjali sko-pori I o kr. deželno vlado in hladili pravično jezico v hladnem pl/encu. Stalen go«.: ••Kod usj>uijače» jc bil tudi nas Marik. ki je spričo g k »bok eg a trebuha in vedno žejnega grla v resnici užival premalo plačo (i'orje gostu, ki je slavil svoi god. povišanje v službi ali ka| podobnega iu da jc Vflclav iz vedel /.a ta »tituluš«! Po obi> čajnih čestitkah je Marik predlagal, da se ta dogodek mora takoj proslaviti. Na ra-eiin slav Ijenca je Marik naročil dvojno |x»reijo golja/a. |x»|*'-del pri tem koristnem delu /in.ljičk in popil, kolikor mu ir i.'rlo neslo; vid'4 sern ga, ko ic v |x»Ulruiii uri pre<l)M>l(hu ■-u,»jI JU vrčkov piv« . Ako ni bilo > tituluš^«. se je zadovoljeval 7 dvema vrčkoma in š t'r< » pj /oni jičkami brez goljaž«: /ato pa je bolj ognjevito kle! m zabavljal radi ušive plače. Pisal je kojekašne metodične knjižice za Ijudskošolski fiouk, ph zalagal sam po globokih ženili svoje oguljene suknje in lih n.siljcval znancem pogostil--nah. pa tudi kar na ulici. Ako ic kdo vljudno odklanjal na> kup takih skrpucanih knjižil, ga jc Marik nahrulil: »In Vi trdite, da ste kulturen človek in pošten Hrvat, da podpirate hrvaško književnost kot bi bu la Vaša dolžnost! Le čitajte prihodnjo številko »BIČA« (fnnnorističnega lista). tam V-am posvetim. Vi Madžaron hinavski. izdajalec naroda. iratcrTi inailžaronsko!« — A; ko učenec ni dobro napredo^ \al. je prišla skrbmi mamica, prinesla učitelju pet suhih klo bas. kupila nekoliko njegovih knjižic po 20 starih krajcarjev i m je tanikarni učenec kar od i nega dneva do drugega postal »ilobar dečko«. Takisto je bilo / zamudami: Pepič, sin irnovi; tega krčmarja »Kod rr.irne ko« '•bc« blizu Zrinjcvci (pisal sc je ('emovšek in je bil poro s jen v Št. Jurju pri (kriju), je nekoč kar dva dni izostal. Tretji <lan je nameraval Marik »o; b iskati« bolnega učenca in si o toj priliki omastiti brke in na« močiti žejno grlo. ker so star* š* po lepi hrvaški navadi pri t tkih obiskih učitelja povabili ra obilno južiro... In baš tretii
. dan pride- Pcpič -zdrav in ve. ' sel v šolo. sicer 'šb nekoliko : pozneje kot Marik in |W$križa učiteljeve načrte glede 'mastne • ui obilne južine. - »H», tak j tiijak si ti!« zakriči Maiik jez* I no na Pepiča. »Pa kar dva dni I si se |H»ti pal |>o Tuškancu, po ' .Muksimini ali celo <»b Savi! Po j ledu si drsal. kcpqj2|ise! Ča« kaj huiicvet, jaz te iiWičim dr-.sanja!« Deček se jokaje pri; bliža iu položi zavoj na mizo... »Prosim, gos|x>d učitelj, nisem mogel priti v šok), ker smo i« moli koline. Mama Vain |H>ši* lia kos plučne pečenke.« »ko^ko-koline ste imeli?!« »Da. in imuna je rekki. da ste povabljeni popoldne po' Šoli na pečene klobasice.« »Klo* klo basice? Pepič. le pojdi
na mesto! Ti, si »dober deč; ko!« Lc povej mamici, d* se zahvaljujem in da pridem go* tovo na pečene klo-kk»klobasi--ce!« Kakih 14 dni potem Pepiča zopet ni v šolo. Ko se drugi dan prikaže pred strogim učiteljem, ga ta veselo pozdra« vi: »Haha, PepiČku, ali ste imeli zopet ko-koskoKne?« — • Ne, gospod učitelj, včeraj me je v resnici glava bolela!« »Lažeš, himevet zanikarni! P'>* topol si se po Tuškancu. po Maksuuiru, ali morda celo ob Savi! Drsal si se po ledu. ke. pal si se! O, jaz ti preženem glavobol! Lc pridi bliže!« — In nela je brezovka po nedolžnem Pepičku, ker pri njemu doma tisti dan ni bilo ko*ko»koline in klo*klo<klobasic._
Maščevanje.
za ji
PRVI: Kaj sem videl ? Tak zagrizen vegetarijanec, pa ste jedli
a ?
DRUGI: Iz maščevanja, ker mi je ta falot vse zelje pojedel.
Ponudim se!
Sj fantič še od fare,
če ženil bi se rad,
dobiš — če hočeš mene —
res dragocen zaklad.
Imela fantov nisem,
ker sem premlada šc,
zato sc odločiti
mi res prav lahko jc.
Da črne ti nc maraš,
blondinke tudi nc,
ugajajo ti morda
kostanjeve lase?
Jaz nisem prav velika.
a majhna tudi ne.
nc boj se. da valila
se bi ti pod noge.
Poleti hodim bosa.
po zimi pa, seve.
obujem si copate
ki nimajo pcfč.
Kar tiče sc frizure.
no. to potrebno jc.
lei»o ila počesane
lase ima dekJe-
Cc mene ti kdaj vzameš,
če hočeš tak Ic kol.
ko bodem tvoja žena,
počešem se nikoT.
Nc pačim se v besedi
in glasek lep imam,
ker le v narečju svojem
jaz govoriti znam.	I
Ne barvam svoja lica,
čemu bi to le b'lo,
saj ponev in kožica
očedi me laliko.
Zdaj šc glede klobuka —
doslej ga nc poznam,
zato naprošam Culca,
mu vrste tc podam:
Ker ti si fant od fare,
jaz zauber sem dekle.
in če sem ti po volji
pa kar vzemSva sc!
Ob koncu pa vseh koncev
novem ti le šc to:
zanašam glede bale
na tvojo so roko.
Čim več mi bodeš kupil,
tem lepše bodeš spaL
vesel še Cukcu bodeš
o sreči peti znal.
Kar brzo listič spiši,
iiv Čukcu pošlji ga,
na ohcet da pred zrmo
ga kar povabiva.
Medtem pa v sladkih na da h
bom čakala težko,
dobim K kak odgovor
na tole pesmico? Anica.
LAKONICNO.
Grof liif: »Vaša žena je iz Francije?«
Grof Buf: »Da. Bog kaznuj Francijo!«
ArlUrovi
Ne pOMMHK bolj ljubezn jiVc. ga »lQjukca« kot jc prijatelj Arturo.	Laskar, kaj M,
najbbAj fcinivi Jovci, kaj seM jaz, poodfcno podpisani, v *j>i meri'z Altiicuan?; Kamorkoli se pri^Hle s svojim obilnim trebuščekiom m skrbno obri> tim hcetn, zavlada veselje in zabava. Med vojsko jc Štrukelj" v Ljubljani obogatel že spričo mnogih gostov, Iči so priliajuli tja, kjer jc živet Arturo v hc* gunstvu. NiWjBamcn orisati ^rtura z otelivie vrline,
ki ga dičijfe kot Tlovdca. M bom našteval sofc*, ki jih Ar, turo briše M jjHNullLiliJO roko in obilnim 4wtm..„, ker šc njegova levic« UC Yc, Icai de. snica, pač pa M hotel prešteti solze — alco bi to bilo mogoče —- ki jih jc izvabil m upajmo, da jih bo vabil še dolgo v rs I o h^: iz oči svojih zvc«tih poslu* šalcev, ko sc zbere prijetna družba pri »čašici razgovora« f-o končanem dnevnem delu Ako bi hotel povedati lc en del njegovih izvirnih anekdot in dovtipov, bi moral napisati dc* belo knjigo. Kot' tovca sem ga orisal v poskočnih heksame* trih, ki izidejo še letos v ljub* ljauskcm »LOVCU«, dane, naj povem le nekterc, ki so na/ stale med vojako.
Že L 1914., ko so se jeh lo, miti zavezniške 6ctf v K asi ji in drugod, jc nabiral VKTK* RANE po vipavski dolini, da priskoči v poimoč, sicer da ne bo konca »mesarskemu kla. nju«.... Spomladi 1915. ie i>rcd izbruhom' italijanske vojne. jo stal pod mareiičnem drevescem prod svojo hiSo in ogle« dovai nov, velik bedenj, ki ga jc nekdo postavil tja, da pride pozneje ponj. Zgovorna ženica gre mimo in ga vljudno po* zdravi: »Dobro jutro, šior Arturo, čemu pa Vam bo novi bedenj?« — »Afi nc vidite, da so že zrele?« odgovori Arturo m pokaže na drevo, kjer jc vb sdo 4—5 kg rdečeličirih jnare: lic. Za četrt ure pride deset najlepših punc iz Sturij in aj dovščine, da jih potržejo.« »Pa kar deset?« — »Da. in m-sam jim bo pomagal na drev o da prej končamo in da mi kd-i ne pokradc žlahtnega sadja Iz marelic pa napravim sladek »pcfcmez«, da ga bodo mor veterani mazali prst debelo na beli kruh za malo južino.« »Moj Bog«? vzdih ne ženica, »koliko veteranov pa imate?-
—	»Dozdaj se jih je priglasil" šele 4316... ko jih bo 5000. pa jo udarimo in zapojemo »O i ljubca, le zdrava ostani!« Mej duška, to bo hištno! P i zbogom, soseda, sc mi mudi n » kolodvor, predno začnem z marelicami.« — Res jo mahne proti postaji, kamor jc bil pri sopihal jutrnji vlak. Nasproti mu prkle inž. C., ki pa ni užrval Arturovih simpatij, zato je šibo! j hitro ubiral svoje drobne korake. »Kam pa tako naglo?-
—	»Na postajo sc mi hiudi, di vidim, ali so prišli moji vago<
ni!« — »Kaj pa ste naroči!1, sior Arturo?« — »Hej, za en* krat tri vagone ogrske čebule.u
»Tri vagone ogrske .čebm Ic?!« se začudi inženir. »Več mi jifrza zdaj nočejo poslati.«
»Pa čemu \jjim hA toliko tega blaga?« — »Hm, čemu? (ioljaž bomo kuhali za naše \ eter Ane. Brez čebule taka jed ni užitna- Se Vam odstopim po! ku, ako je nimate pri hiši.«
še tisto dopoldne so so ljudje po Ajdovščini in okolic: •»mejili radi A rtu rovih marelic in treh vagonov ogrske čebule.
Meseca julija 1920. sva se dobHa v vlakii na ljubljanskem \2elodvoru. Arturo je žc sedel' v vozu pri oknu in me povabil, naj prisedem. Do odhoda je manjkalo kakih 20 minut, pa s\a ostala nekaj časa sama. Po običajnem pozdravu, ga prašam, kam je namenjen. «V toplice v I^obrno«, dč Arturo.
»Čemu v toplice, ko si zdrav kot lev?« — »Tako trdiš Ti! V resnici pa sem bolan: vsako ju« tro sem dva?, trikrat kihnrl, ko sem vstajal s postelje, ka* mi je prav dobro delo. Kakih 14 dni je tega, ko se mi noče kihati ne zjutraj ne zvečer. Vse špecijakste za nosne bo= lezni po Trstu. Gorici in Ljubljani sem popraševal, poslal sem stekleničico vode h konj':* derki — vse ne pomaga. Zdaj Srem v Dobrno, morda mc »zdravijo toplice.« — »Ozdra--viš prav gotovo, sajr.o pazi, da ne utone Tvoj humor!«
Voz se je začel polniti. Nek. (lo izmed potnikov pozdravi Artura in ga naivno vpraša, kam da potuje po tej vročini, ko je v tem času vendar lepše nod Čavnom. Ar t*tro mu resno odgovori: »Za danes samo do Maribora, da nastanim svojih .iOOO veteranov, jutri pa peš dalje do Murske Sobote, kjer imamo skozi tri tedne velike vojaške vaje. Toliko bi pač morali vedeti, ako kaj berete časopise!« — Sopotniki so sc ^tdedovafi in niso vedeli, ali [■aj se smejejo ali naj verjame« io Arturu. la je resno nadalje*
val svoje pripovedovanje o vipavskih veteranih.
»Najbolj so se izkazali moji veterani z menoj vred ua Francoskem. Mcjtiuška. to je bilo kaj posebnega! Naš |x>-vcljnik je bil sam Vukusovič Stibilj iz Vrtovina. Ako jc za« kiical »po*zorrr!«, so veterani udarili Z desno nogo, tla sc je tk> znižalo za dober čevelj pod njinti in da je nastal maihcu potres pet kilometrova nooko li. Uniforme smo iincli take, tla srno bili zavarovani preti vročino in mrazom, pred dežjem in solncem. Vsak je imel po tri srajce: eno platneno, eno svileno, tretjo pa volneno, povrhu pa moderne pisa* ne telovnike, bluzo in plašč. Pa to še ni vse! S puškami smo streljali muhe na 1550 kt>; rakov, tako dobro so bile "za« strel jene, namreč puške: z ba» joneti smo se brili in rezali nohte ip kurja očesa. Neki dan se je izdalo povelje, dia se postavimo ob šestih zjutraj na velikem polju, kjer jc bila požeta pšenica in povezana v velike snope. V<ulili smo sc 7 nasajenimi bajoneti v metanju snopov vznak. Take vaje smo imeli celih 14 dni, pa nismo vedeli, čemu ... Ker smo se v tem kratkem času prav dobro navadili tega metanja, nas poveljnik povabi na kosilo, kjev smo dobili dvojno mena/o in vsak po en liter vipavca. Na-= to nas komandira na ono ve; • liko polje z razmetanimi snopi i in ukaže: »Na«stoppp v dvo-vnrstahhh!« ... Resnično Vam povem, da smo stali v ravni vrsti kot ostrižene lipe v nekdanjem cesarskem Schoen« brunnu: da je kdo izprožil puško risano oh nosu nrvega ve--terana. ne bi bila zadela kro= gla prav nikogar, tako ravna je bila naša črta .. . Potem pri jaha naš dobri in hrabri Vukasovie preti naše vrste in nas je navduševal, da se še marsikak veteran danes pri; moj duša, da žc dolgo let ni slišal take pridige v Sv. Križu. Povedal nam je tudi. da so na
pobočju gora, pet kilometrov prc<l nami, francoski strelski .iarki, odkoder misli 21.670 n uri napraviti jutri ob desetih velik iz* iu na?pod ... To pa tla moramo mi. hrabri :vi> IMtvski veterani, preprečiti in pobiti vse francoske vojake: natakniti jih moramo na naše bajonete kot žabe in pometati jih vznak kot smo se tega po« sla učili s pšeničnimi snopi, da se h odo valili po hribu doli v reko. ki je Šumela kot Marica na Bolgarskem... Nato je naš hrabri jx>veljnik razjahal in ziddical: »Veterani, po> zorrr! Bluzo od*prrri!« Nato je stopil k vsakemu (!) in nam je vtaknil v »lesni žep belo, v levi pa rdečo kroglico. Ko je to dejj> končal, je znpovedal »Veterani, po*z,orrr! Belo kroglico z <lesnega /epa ix>> žrrri!« Ko smo polizali in pogoltnili belo kroglico, se je vsak veteran čutil pomlajene ga za celih IX) let: nobene utrujenosti več, ne žeje, ne vroči* ne, sanui' korajža in mladost nas jc prešinjala kot sok trto spomladi. Rečem Vam. da .*<> lo bili prvovrstni občutki! Poveljnik je zapovetlal" »od» morrr!«	Se< leni desetletni
veterani so začeli tikati.kot ta> krat. ko so šli s pisanimi pu-šelcjjc prvemu naboru, jHrli so ko šinkavci in tlrozgi sponi-latli samo zaljubljene fantov« ske pesmi. To jc bilo v resnici ginljivo. In (»omislile, ti prijetni občutki so nam vsem še do danes ostali! Za pol tire se sliši zopet glas našega povelj; nika: »Poszorrr! - Kroglice iz
desnega žepa po*žnrri!« Sedaj sc je zgodilo nekaj" še bolj čudnega: vsak jc videl in čutil samega sebe, soseda pa ne postnli smo nevidni... Zdelo se mi jc, da sem od vseh 5000 veteranov ostal čisto sam, pa sem ves obupan zakričal, ali ni koga iz Ajdovščine blizu. Nekdo se oglasi blizu mene in pravi: »Pruosm, haspuod Ar» turo, jest sm s Sturjen, prou bliz Ajthišnc!« -- Nisem mu mogel odgovoriti, ker je po» voljnik za|xrvedal »poszorrr! No^skokkk!«	To je bilo
strašno! Kot golob je so frčali zabodeni Francozi po strmem pobočju naravnost v reko navzdol. Vse strelske jarke smo izpraznili, jaz sam s«*n jih |X» i m; Ud	več .Jih leseni mo-
gel, kor druge so bdi spravili moji hrabri tovariši. .. Po teh junaških činih smo hili Vpoklicani nad litdgare. Medtem pa je prišel polom, pa smo šL vriskajoč in pojoč domov ...
KUHINJSKA FILOZOFIJA Krčmar (svojemu sinu), »(»lej, ljubi sinko, na svetu se vse spreminja in vrti v krogu: Preostala klobasa se spremc
i ni-v zrezek, preostal zrezek pa ' v klobaso.«
IZ ZFNITOVANJSKFGA
POTOVANJA. Ona: »Zakaj ne bereš več tiste knjige, ki si jo pričel, ko sva odpotovala?«
On: »Ah, je bila predolgo« časna... Kadar se vračaš domov, moraš imeti že kaj bolj zabavnega.«
Polom Jiidranske bcinke.
V ta stroj so oslički leteli, iz njih se je delal denar, denar so gospodje v žep deli nadeli ime si: slepar_
ČUKOV KOLEDAR
za leto 1925
ki Izide- koncem tega meseca
Oženil bi se rad.
Ker fantič si'od fare, kot si pokazal sc. ni ču<lno da obiraš vsevrstne deklice. ' Čcrnu pa po dcldetib ti srce hrepeni, čc zate Bog nebeški nobene vstvaril ni. Obupal si. to vidim, vzrok že kje tiči, gotovo tud' pri tebi vse v pravem redu ni. In ko imenovane' so i o spregledale, besedo so ti dano brž odklonile vse. In kdo nuj li /umeri, ker žc: navada jc. da močno opečeni le s »Čukom« zdrav'jo se. Da pa preveč postavljal sc zbireen fant ne boS, ui puneair mar možitev, a ti želiš bit mož. Papir in tairvt: kupi, na.slikaj si jo sam in či li bo po volji, /. njo h topi pred oltar. Pač .skromna bo ženitov od lare fanta ta, kri /..-in| zares nobenn ni bila ustvarjena.
Novi predsednik
zjedinjenih držav.
Pravilo«
ki s r je n.ed volitvrmi tako spt« in-.nil, da ga boco Oukovi v bralci težko spoznali.
MALO NESPORAZUM* LJENJE. >
Gospodična: »Žc tako zgo« daj v gozdu, gospod profes sorVo
Profesor: »Gotovo! Zbiram hrošče in pa tudi nekoliko gob bi rad nabral za kosilo.«
Gospodična: »Kaj? Aii , vam tekne vse to skupaj na* ' pravljeno?«	j
<*:EZ SEDEM LET VSE | PRAV PRIDE.
Oče: »'Torej pravite, gospod | profesor, da mora moj sinček j nositi »špegle«?«	j
Prof c s** »Seveda«.
Oče: »"o, saj res, saj imam [ še ene stare, ki jih jc nosila babica«	i
Profesor: »Samo. čc bo pra- j va številka.«	i
Oče: Kar pomirite se, u. profesor, bubec ima debelo | glavo, mu bodo žc »pasale.«
Pravijo, da jc huilmijaLi »lianda« firar« obljabil celo mastno plačo za nag rudo tistih |»*r kitic, ki so bde objavljene v zadnjem Čuku iui palci.
Pruvijo dekleta u tJorcnj. du sem ja/ doposlala v Čuka tisto pcscin m-slovi jeno »Iz vipavske doline.« Ker mi ena obeta celo smrt, prosim Tebe <^uk. da povcA v»cin. da ja/. Angela Ccsnik, Gorenje 22. Lokavcc pri A j' dovščini, nisem listo pcscin nc spi* salu in tudi nc postala v Čuku. (Tu radi potrdimo. I Ircdništvo }
Pruvijo. da jc v St. 1'ctru nu Kmw ustanovljen šjMtrtiu klub. katerega pevski odsek jc imel v nedeljo gorki sestanek. I 'dclciila sc (ju ic »udi le-pa I'., kateri p« jc bil »estanek dolgo, časen. To jc pokazalo aledero izjavo-»/u nus jc prcdotljoču.snu, m- najde-mo noticne- zabave«. ter jc nato s svojimi tovarišicumi odšln.	Kc«.
lep začetek; Ic po začrtani poti na-prej t
Pruvijo. du ac jc med Hil)«ni m Orcliovljniu: vatatMivila mivii -Auto-korricra« tvrdkc »(»eribeki« Lastni.
tvrdkc »ta Lojze Titov iu Davni Zožulctov. Vkrccvalifcčc je pri Mc lir lu l'iklonovimu, izkrccvaliMe pa li rek I no t: rez »DovAce« pri Kudiču. Vozi ob vseh urah. tudi ob eni pojoči
Pruvijo. da jc mehanik I lllurlj o-i'.'bno kol«v(liraKmotorje autokAricr-i rine .(ieribeki* ter našel v*c,'jajs«-u trobce v po|x»liicin redu. Rlvii'i-ako je g. l'cpo Jafcčcv kontroliral ...itolmOo ter O.UOfi kiloahftersk > oinjO (z. malimi izjemami pri mur< uli) odobril.
Pruvijo slov. fant j« v Vcroni, d.i unujo tumku jftue lire — kolesca; 2ol<» so večinoma vedno brez — »lička«
Pruvijo slov. fantje v Vcroni, di m* hoteli tainkajinji karabiucrji aro , tirati »tiiljenskega Hudiča«, ker m? menili.'du je on oni nemirni hrvatski element.
Pruvijo nadalje, da je »pasla šuta« |M>poliioma (»okvurila želodec g. I rancu i/ t i radija. Skoda, du fašisti nc dnjejo več — olju!
Pruvijo, da sc pri P.... ženijo, kar pu jc očrimi zelo hudo; boji sc n»m« reč. .'da izgubi premoženje' polovica vrednosti, zato jc |»a alarmiral -vse črnovojnikc iz i'odtravnega '" branijo ženinu prihod v vas.
Pruvijo v Kobaridu, da jc bila pri sprejemu vojVodinje kastno zastopa« na tudJ avstrijska Republika/ Celo« kupno »snbjc avstrijskega 'konzulati s konzulatom in i '•'tajnikom n* čelu. sc jc zbralo na licu incsi^t ter uradno prisostvo sprejemu. -P revijo dekleta v. Skopem iln »C hodijo vsi fantje ženit :'v DutOvljr. ' Je eden da šc ni hodil, sedaj šc tisti hodi tja.
Pruvijo, da Skope nska dekleta znajo vse po rusko plesati.-i peti no» bena po Slovensko.
Pruvijo, da jc Cuk popolnoma po» zabil na-št. Vid. Ako bi se na sveti Peter vscdcl. bi ondi marsikaj slišaL Pravijo, da organizira SI. dr. Tabor v St. Vidu prvo vzbujevatno kolesar« sko dirko: dirkalo sc. bo z težkimi kolesi »Torpedo«. Prosi sc vse m o« tocikliste, naj prisostvujejo tej zani* mi vi dirki, ker sc je nadejati dobro ga uspeha. —.Kdor si želi natančneje ogledati izid. naj sc v'nedeljo 16. t. m. potrudi v St." Vid.
Dopisi.
IZ FLORKNOl?.
Prclubi Cuk na palci!
Dragi Cuk! Snuči. lu jc. na 4." 11 nam jc ukazou gčspud sčriente. di nxA-čiiu> |et aluircj vsi Slovenci na pike to. da bomo delali piradu in »t veselili vojne zmage, ki jc. bla pred 6. t imi leti. No smo šli; nirprvo sa nas gonih p^> strišno dugch kon. t rada h, d«»ker iicsiimi pršli ni an striSno velek ptic. In Ur. ni te... plani so /ičnli ani gtapudje strašno veliko šrujat in inahit z rok iui. da smo nn. ki jeh nejsino neč zastupli, kar dehrilo gledali. In ko je an g&< spuil količini Aru jat. je un drug g*, spud /ukričou. c ja cju. nakar jc sti ledi za nji:m zakrčalo ala. ata. ulalu I " i«' |»oih»v'Io vlrikct, di
......... kej nejs.no kej tainega vJ.
jeni. Ik>Ij debcjlo gledali.' Nitb »ft prpeliah invalide in nim ukazili, di. ne| ich por.dravcmo, žitu kej »o hli u tiojski. Strašno »č nim smilil li rev.ii. Sulii ho bli tabu. ko trska in slubo uoboučrni tiidi. Nitu prsih ani tuki u« juki. kej im> imejti vs; črni- smjet. Adt n človčk, kej jc stan /rw ve n nas. nim jc povcjihni, di nl> ti iiojuki faftinti ul neke j taAnega in (lu so pr njch sinili laini, kej nojso 1,1. u uoiski m «li jeh inu; vlada rajii ko invalide, če prov nejso /a nju 4e neje nardih. M- smo si- pej čudil, di kAku je tu. di ima \Jada rajii faAialc ko invalide in z.iikcj. di je »vejt tiku neumen. <|i itna rajši unga takga. ki in /u njega, ko anga takga, ki jc u iiojski zgebu nogu il p«-j krij drir/ga. Ttga iicjsnm mogli zvc«lct in menda tudi i-*- bomo. Žitu Tč dragi Cuk pozdruvlumo jen nostajamo Tvoji /.vejsti
IJtpki A f Id en ti.
. VEKONA.
Slovenski fantje kr. finančne šole v Ve/oni pošiljajo vsem prijatelji« aiui. prijateljem in znancem najis-k^enejše p^z.drave. — Kado Muina.. Bilje: Jcrina Julija.i, Sežana; Vodo. pivec l;ranc, D<»rnbcrg: J^irž Franc Cirudišče nad 1'rvačino.
Šolski zvezki
po noyih predpisih 10 listov in pilmk
L. Hli
,se dobč v
Mh limarii '.fini
vlci (^arducci 7.
»»'»afcB ■	»t«. '
NA VSE STRANI JE PREVDARILA.
Zaročenka: »Ti, danc-s sem dobila anonimno pismo, da si počenjal različne nedostojno? sti!«
Zaročenec: »O. sedaj me !:oš gotovo zapustila?«
Nevesta: »Ne, saj vem, nato si menda računal, da mi bos všel nc . . . Pismo si gotovo t.' szm napisal.«
SKRBNA GOSPODINJA.
»Zakaj vendar ne kadite več. gospod sodnik?«
»Ah. saj ne morem. Žena je v ei ;!a v mojo fajfo pcteršil.«
Novi angleški minlsterski predsednik,
ki je med volitvami shiijšal in postal tako kraikovid. n, da mora nositi špegle.
ZAMIŠLJEN.
(Profesor dr. Krsk stoji pred sliko, 'ki predstavlja nc.-kega teleta z dvema tflavanm in s petimi nogmi): »Žanimi> vo, izredno zanimivo.« Mr--mra: »tri noge premalo!«
MALA PROŠNJA
Soproga (možu po dolgem prepiru, ljubeznivo): »Tri dni nisem spregovorila s teboj, dedec, sedaj sem tc že dovolj kaznovala.«
Soprog: »Ah. čakaj! Ravno danes bi rad končal nek zelo važen akt... daj podaljšaj ka* 7.en še za en dan.«
K 2KNITN1 PONI nm i objavljeni v »Edinosti- s;, j 269 z dne 5. t m. glaseči m | »Gospodična, poštena, pri jetne zunanjosti, z 20.(HX) PM. možen ja vželi znanja z Mnspn . dom od 27 do 30 let. 1'rni nost imajo uradniki in irtj«j\ ci. Ponudbe pod »Srečii.-i lm dočnost« na upravništvo h ,t.i. ako mogoče s sliko.«
Ker imam podpisani /.uhiu čase zelo- resne naint-iu /j ženitev, prosim goriim<-n<<v.i no gosi?odično, da mi n.i k.ik način sporoči. ali jc v ojl.isa oinenfeiu znesek lire ali m-n ško^avstrijske krone. Nestrpno pričakujoč1
Flik, blU.
NEZNANSKO VI-M I..II
Mladenič: »ZaJčaj ste jm ta. 'ko zadovoljni?«
»Ah, žena se je ravnokar •»«1 peljala na kolodvor. (hipni m je y kopališče. (Navdust imi. Ah, kako sem se celo K i<i selil tega dneva, kakor d.i 1m
se prerodil, se počutim. w v
mi zdi, da miglja £fed nu n« i
v rožnati lučirr. Oh, poroi ■ 11 >i še vi!«
SPANSKO. Stali .smo na hodniku /via niškega voza. Na poti v Trst. Ona: Tip lc*kc Kni.r.iu srednjevelika, vitka, tenir. Ij ' sc. žareče oči, v njih jc iv vaj blesk tuge.
»Dovolite, gospica, moji •"'• jc G rad ar.«	r
»Me veseli, imenujem ^ ra Oterita.« . »Ah, Spaujolka, kaj m »Da. Spanjolka!« »Kaj izgledate tal:o /.'■" na. senjera; aH žalujete?-»O, ko-bi vcdoH!« »Hm! Če dovolite, vi' pokrajini Španije sto roji »Rojena sploh nisem •• ni ji, ampak v Galiciji.«
»Ah, razumem; veši 1 so potem šh z vami v
»Ne; moji stariši • :<» >: Tist, tam imajo majhen !••'
»Niste šla tedaj sama \ ni jo?....«
»Ah. nc! Toda, gosp<» tega_ne razumete? To je r.i žalostno — da svoje dormi še nikoH videla nisem.«
Vtt. r
jsjBK SPANSKI KAVALIR pride ponoči do neke gostilne, tjer je vse v globokem snu. Ponovno potrka na vrata, to« il;i nič se nc gane. Tedaj začne razbijati, dokler se ne pri-. ka/,e pri oknu. krčmar z nočno čepico na glavi.
Kdo tukaj?« zavpije.
-Don Jože Juan Petlro Fcn nandes, Rodrigo d' Vila No* vo. Copdč tfMalafa, Cafvolev ro d'Sant Jago ed d'Alcanta-
Ti!.« •
.-Toliko sob sploh nima; mo!« Zagodrnja krčmar in zaloputne okno.
ODKRIJTE §E!
Pri neki mednarodni tenis* tekmi: Popoldansko poletno solnce žge. V parterju na gledališki tribuni sedi dama z zelo velikim klobukom. Za njo stoji majhen, debelušen mož. Možiček se nervozno prestopa in premika sem in tja, kakOr bi nekaj hotel, končno se ojunači: »Opn>sti« te. inilostljrva gospa! Prosim, snemite klobuk!« Nič odgn< vora. »MiloStljiva gospa, v resnici morate sneti klobuk!« Doma se ne gane. »Milostljiva gospa, priporočam vam zad» njikrat. da snameti? klobuk.« Svečana tišina. Solnce žge Tekma sc končuje. Dama se obrne: »Gospod, vi ste me nesramno nadlegovali...« »Por-don. gospa, to jc bila moja doljšnost! Od desk vam neprestano kaplja stopljena smo la na klobuk.«
NKPRIJAZEN BRAT. Mlada deklica sc je . dolgo* &ssila na plesu.
Ljubeznjiv kavalir jo jc opa= /oval. povabil jo je na ples in i z pr ase val: »Ali ste sama tu?« -Da,« je dejala grenko, »ža= libog sama.« »No — in vaš zaročenec?« »Nisem zaročena.« »Tedaj imate vendar bra* ta?«
•Imam ga.«
»Tedaj moram izreči mlad'.: mu možu očitek.« se je razumel plesalec — »da je nas* proti svoji mladi sestri zelo, zelo neprijazen. To je žalibog pojav, ki ga dandanes opažu* jemo korak za kor. ikoni. Do vsake ženske so mladi gospo: djc vse preveč ljubeznivi, do svojih mladih sestra pa sc ob« našajo silno brezobzirno .. u
»Vi delate mojemu bratu I krivico,« je dejala mlada de- j klica.
»Krivico? —« sč jc bridko nasmejal mladi plesalec. »Jaz sem trdno prepričan, da bi bi lo zanj malenkost, čc bi vas bil spremil tu sem. Toda na ravno, njemu gredo mlade da = me po glavi.« Z njimi sc za Ivi I vati. krokati — to jc njegovo j veselje...«
Sestrica ga je energično za = vrnila.
veni,« je dejal kavalir. »Vaš brat je gotovo stanovsko zadržan.«
"Ne,« je odvrnila ori* smeje. »Ampak moj brat ie danes šest I cd nov star.«
UČINKOVITI KOVAČI.
»Najstrašnejšo noč v vsem svojem življenju sem preži-vel v vlaku med Zagrebom in Ljubljano. Moral sem vso noč presedeti v prenapolnjenem kupe ju tretjega razreda«
>'AJi ni bilo nikaicih spalnih vozov?«
».Nc. Ti sc nahajajo le na Oriei i te x pressu.«
»Potem bi vsaj vzel drugi razred, pa bi dal sprevodniku par kovačev (desetdinarsk: bankovci), tla nc bi pustil nobenega v kupe.«
»Saj sem tutli. Toda bog si ga vtxli; kaj me jc zmotilo, da sem v Zidanem mostu izšlo« pik tla bi našel kaj za pod zo< bc. Ničesar nisem našel Ali ko sem hotel zopet v kupč. me je vstavil neki čisto nov sprevodnik in je rekel. »Nc* V t-a oddelek ne sme nihče, to mi je prej moj tovariš pose« bej zabieil!« in me jc pt>; gnal v tretji razred, kjer sem zasedel ravno zadnji prazni sede/. Tako sem za por svojih izrednih kovačev inond prebiti noe v največji gneči. POUK.
Turisti (ki sede na terasi ne* kega hotela iu gledajo solnčni zaton): »Natakar, prinesite še par steklenic vina, ostanemo tu. tlokler ne vzide solnce!«
Natakar: » O, potem pa sc morate obrniti, ker solnce vz* haja na oni strani.«
OKLOMA. OKLOMA!
»Nt> Krancelj, nimaš danes šole?«
»Na*a!« _ ( • 1 ; '
»N6, fJotomi pa ši gotovo ziu dt»vol jen?« »Da. deloma žc.«
»No, in deloma?«
»Da. tudi deloma.«
STRAŠNA PRKTNJA.
Žena: »Karlo. jaz potrebujem novo obleko (Molk) in nov klobuk (Mož molči) in par novih čevljev (Molk) (Jez* no): Tak govori vendar... dru* gače šc jaz nc bom govorila naprej.«
IZZA KATEDRA.
Profesor kemije je thk tiral svojim učencem: »Destilirana voda je brczhgprvna tekočina, brez duha in okusa!« nato jc še pristavil: »IHši pa slabo.«
Profesor mineralogije vpra« ša učenca: »Mmin... povejte mi... mm... v jantarju se dobi* jo žuželke in hrošči... nun... za* kaj sc nc dobi slona v jantar« ju?«
Učenec (tnalo pomisli^ »Ker bi slon toliko časa ne čakal, tla bi ga* zaJfilo...«
Profesor: »Dobro... prav do-bro... sedite.«
Profesor-fizike vpraša učen ca: ...Minm ...min ...mm nariši* tc mi... pokažite mi., mm . razložite mi... povejte mi... ka ko zvoni električni zvonec.«
Učenec (ves prestrašen): »...(Sn ..cin ...cin ..cm.«
Profesor: »Mm... preneum« no... zadosti... toda nezadost* no o o!«
Nova trgovina z raznim blagom.
Velika zaloga tkanine (moško io ženko blago) srajce, maje, aogavte«, rane obleke, ter kramo; dežniki, čevlji, klobuki, kap«; nadatye: posoda, porcelan, •teklo, šipe, (češko blago), svetilke, elelnričae priprave ter žarnice majbolJUk zaajak. Mlmnk«, tolik« In pUorallke polnMHn« L L A
------Vae po konkurenčnih cenah. . '■ Z -
Priporoma se slav. občinstvu	W. Prencl«, Solkan
Jlko želite nakupili iskro mago Ir eleftaatao Izgatatj— ■ najnižji ceal, obrnite sa a«aa m *wnIs tvr*a
:: ANDREJ MAVRIČ ::
Vin Carduccl 3 — Oorlco — Via Cnrducd 3 Velika Izberi ko i uho vi ne po tovarafikih caaak. VeUti kronale«, kater« ifr^M vsaka Mnttte ter »a lorii tetaa ia pm mmra* cmm«u
*n Y>nko naroČilo •• JanaU
Za obilen obisk se nnjiopleje priporoča udanl	MMtEj NRMBČ trgovec.
IVAN TEMIL - Gorica
Via G. Cardticd itn. 6 BRUSAR in NOŽAR
V delavnici so nameščeni delavci - specialisti na brus a rak a dela, kakor tndl ia po pravljenje vaek operacijskih predaaetov 1. t. d.
Nožarnica O L I N 6 E
Prodaja tudi toaletne predmete
V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani I osle bergamaške za brušenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil.
Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveze ter vse druge nože in rezila.
ZA IZVRŠENA DELA JAMČI.
POSEBNOST: Žepne električne larnlce Iz najboljših tovaren.
JK POMAGALO.
Kr&k: »A gospod Goljufič, kako jc lo? Kupil sum sred* stvo proti odpadanju las; ko pa scin sc namazal, sem po--stal popolnioma gol.«
Lckitrnar Goljufič: »No, si
nc ho padla nobena več z gl;l-vc.«
<)LAJSI-VALNO SKI I h
STVO. Sodnik: »Vaš oče jc tudi žc sedel 20 let «
'/.iitozcnec: »Toda ne pro-
\eda je pomagalo! Sedaj vam I stovoljno. gospod sodnik.«
Sfj- Nanufakturo, perilo, izdelane obleke, pisarniške po- ^ trebščine in papir	^
po cenah brez konkurence |
kupite pri dobroznuni tvrdki
BRATJE MOSE
v Via Rsjtello 7 GORICA Via Raslello 7 i I
č	51
Krema marSala
Is hiiUno ln JoJc I. 12. liter (steklenicnl-
Elisir Glina allaCocaeKola
močan, oživi želodce vje L 16.--1».
Maršala Trapani Superiore
I. liter.
Vtriilii Teriaa. Mi uii
I. S. liter.
nm kHfijsk. iri zraft
I. 10— stcklcnica. 7/
Žganje iz tropin
1. 10 11 liter.
Razni likerji, Fernet. Bitter.
po konkurenčnih ccnah.
ŽliiUlllt/l LIKERJEV r Gorici
Irg Sv. Antona starega it 7.
Milil VARNI! mi)l[| ' DENAR V JUGOSLAVIJI
UilHa Mm
v novopreurelenlh prostorih v Ljubliani Mestni tr«. štev o
sprejema vloge nc* lirn-nllne knjižic e ln jt.. Iu>čl račun, jih obieaiuji-po
ler jih izplačuje takoj brc / odpovedi In brez odbitka. Večjo lun niliie vloge z odpovednim tokom
Obrestuj,tudi wli|e po d0g0,0,B.

f
VELIKE ZALOGE
po mm
na vogalu Via Cavuor.
(AL RIBASSO)
Izredna prodaja na račun tovarnarjev
VIDEM - Via Savorgnana 5 - UDINE
Sedaj kupujejo vsi v trgovini „AL RIBASSO"
Ugodne cene, trajnost blaga in velikanska izbera vsakovrstnih pre<imefov sestavljajo važnost našega razpro-S	dajanja, ki se vedno višje |>ovspenja in prekaša vsako konkurenco.
Opozarjamo svoie ceni* odjemalce, da bomo tudi letos, počenši s 15. novembrom pričeli s prodajo zimskega blaga za gospode in gospe i 30°|0 popustom.
Navajamo navaden izkaz cen drugemu blagu, ki so tudi zelo ugodne.
Obrobljene rute .........L —.60
Dorsio, meter..........»
Obposteljni tepihi reclame.....:	»
Ženska jopica..........»
Oklopnica za gospe »Maico«.....»
Vezan šetenj ..........»
Vezan kombine ........	»
Možke maje...........»
Možke srajce ..........»
Ovratnice iz platna, velike......»
Kombinacija maje Mako......»
Kombinacija težkega platna.....»
Posteljna pregrinjala. luknjasta . . . .	»
Posteljna pregrinjala. piquct . ...	j>
Rjuhe ajmor...........»
Rjuhe vezane ..........»
Trapunt satin in belo platno.....»
Velika zaloga paleto-plaščev za gospode in gospe, oblek za lovce, izgotovljenega perila, platnenega in cvirnastega v vseh visočinah. Prti, brisače, servijeti, pletenine ?Fiandrau iz platna iu tkanine, tepihi, corsie iz juta in kako, zagrinjala. pregrinjala za mobilijo, odeje, koltri, platno v vseh visočinah, opreme za neveste, celotne opreme za restavracije, zavode, izgotovljeni štramaci iz žime in lanu. Če blago ne ngaja, naj si bo vsled kvalitete ali cene se vzame nazaj.
Na debeio in drobno! Posebni popusti za razprodajalee.
STALNE CENE
Stalna izložb«! z zaznamovanimi cenami.
Prtiči za čaj
Povoji za deteta......
Gobasto sukno.......
Moške barvane nogavice . . .
Sukno iz nitk........
Brisače reclame.......
Švicarsko vezenje, meter . . .
Domači prtiči.......
Ženske nogavice z dvojnato peto Madapolam, meter
Gobaste brisače ......
Oxford. meter.......
lilago: Pelle novo. meter . . . Pravo platno madonna, meter Rjuhe iz pristnega platna . .
—.95 1.30 1.95 1.75 Z25 1.95 25 0 ljO 2.50 2.90 2.75 2.95 1.95 3.95 49-90
4 90 4.90 4.% 7.90 9.90 13 .50 13.90 16.50 10.— I1.5C 22— 29.90 32 90 29.90 49 90 65.
"3 «ii