CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 52 KRANJ, torek, 9. 7.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO MOČNA MEDNARODNA PLAVALNA KONKURENCA V KRANJU — Ob Dnevu borca je plavalni klub Triglav iz Kranja organiziral že osemnajsti mednarodni plavalni miting. Letos je bila udeležba odlična, Saj je nastopilo kar sto trideset plavalk in plavalcev iz devetih evropskih držav. Vse o mitingu na športni strani, (-dh) — Foto: G. Sinik ?° let stavke Jeseniških kovinarjev Krajši vojaški rok Jesenice - Delavski Ke železarne svet jeseni-» in družbenopolitične , Sanizacije Železarne Jesenice in lizira- j&«nizacije Železarne Jesenice . aJevne skupnosti Sava organizii tnic^ P"re(^ev v počastitev 50-le Ce stavke jeseniških kovinarjev, osvoboditve, 40-letnice de- ^notnih sindikatov in 35-letnice avskega samoupravljanja. . r^ko bo več športnih prireditev, v ^etrtek, 11. julija, pa bodo ob 18. uri Y Kosovi graščini. odprli razstavo ^'letnica stavke jeseniških kovinar-V petek, 12. julija bo v dvorani *»ledališča razširjena seja delavske-£a sveta železarne, v soboto, 13. julija Pa pohod krajanov krajevne skup ^°sti Sava in železarjev na Pristavo. Petek bo ob 18. uri v razstavnem sjlonu DOLIK otvoritev razstave ?llk- akademske slikarke Ružice Be-* Pavlovič iz Beograda, v soboto pa 2, U. uri na Poljanah prvo srečanje slov- anskih železarjev. D. S. BEOGRAD — Odbor zveznega zbora skupščine SFRJ za ljudsko obrambo je na seji 1. julija sprejel predlog za sprejetje zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški obveznosti. Predlog je delegatom pojasnil načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Petar Gra-čanin, ki je ocenil, da razmere dovoljujejo skrajšanje vojaškega roka s 15 na 12 mesecev za vse vojaške obveznike. Po pojasnilu načelnika generalštaba se krajši vojaški rok nanaša le na tiste vojake, ki bodo odšli na odslužitev vojaškega roka po sprejetju zakona. Torej, vojaki, ki so sedaj v JLA, bodo služili vojsko po sedaj veljavnem zakonu, kar velja tudi za tiste nabornike—študente, ki so dolžni odslužiti preostale tri mesece. Zanje pa je rok za izpolnitev te obveznosti bolj ugodno postavljen, saj se čas njihovega odhoda v JIJ\ podaljša do konca leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti. Sprejet sanacijski program Telematike » Iskri Telematiki so sprejeli sanacijski program, po katerem naj bi — z izjemo letošnjega leta — uspešno gospodarili v naslednjem srednjeročnem obdobju — Ob oceni V/rokov za težavni položaj so ugotavljali tudi odgovornost Y>('ilnih delavcev, vendar razen že opravljene razrešitve ^ugih ukrepov ne bo Kranj — Iz razprav o sanacijskem programu Iskre Telematike, le-**8a je prejšnji teden potrdil delavski svet delovne organizacije, sicer .eJe neprikrit optimizem, da je najhujše že mimo. Vendar pa tudi v kri Telematiki ob siceršnjem zadovoljstvu, da je prvi korak k nor-. **mejšemu poslovanju s sanacijskim programom že narejen, ne miži-Pred realnostjo: uresničiti program bo vendarle vse prej kot lahka j a'°ga. Ne nazadnje, program tudi za letošnje poslovno leto, za katero sicer značilno živahno oživljanje proizvodnje in ponovna rast izvo-predvideva izgubo 827 milijonov din. Izguba naj bi nastala pred-Sern v tozdu ITN Blejska Dobrava zaradi zastarelosti sedanjih pro-^arnov.Že v prihodnjem letu, pa tudi vseh petih letih naslednjega L'dnjeročnega obdobja, pa Iskra Telematika s programom sanacije v 7:rujJo postopno rast vseh kazalcev uspešnega gospodarjenja in se edu nobene izgube. v Ali bo program, ki je po nekaterih ocenah celo preoptimističen, že ^Prihodnjem letu upravičil pričakovanja, je odvisno od marsičesa: ne °d dejstev, da ima Iskra Telematika nekaj izredno zanimivih pro ^ Umov, ki jih lahko uspešno prodaja na tujih predvsem konvertibil Doh ^ih, Pa^ Pu ie marsikaj "ivisno tudi od uresničevanja ostalih "Projektov, ki so sestavni del sanacijskega programa. Že zdaj pa vr-jQu uresničenih nalog'nakazuje, da se Iskri Telematiki vendarle obeta-drugačni časi: boljša je preskrbljonost /. repromaterialom, obseg °izvodnje se povečuje, — skratka dela ne manjka, odpravljeni so ne J<~,n' Pralni dopusti, višji so tudi že osebni dohodki, p j »v.uven položaj, v katerega je Iskra Telematika zdrsnila lani in (>dlani, je bil splet vrste zunanjih in notranjih vzrokov, poslovna m»U 1,1 °Perutivno vodenje delovne organizacije pa v takih raz rn*>rUn. ru bilo ustrezno. Taksna je bila o« ena družbenopolitičnih orga •aeij v Telematiki, ki se je i/oblikovni** v razpravi o sanacijskem oj^r^t^jm-oriiosti ,m takšen položaj delovne organi Ču 1,0 lJtl i'1 bilo vjC.b'',**ifi%L s tem, da so že lani celotno vodstvo pred no razrešili ufaa t ud** vira nove za ugotavljanje disciplinske m ma ;'l,|r "dc.o'..,, riisjflgP *»i j M »Glavni razlog,« je razložil Petar Gračahin, »zaradi katerega ZIS predlaga te spremembe, je uskladitev sistema vojaške obveznosti z našo družbe« opredelitvijo za po-družbljanje obrambe, razvojno stopnjo našega družbenopolitičnega sistema in rastjo obrambne sposobnosti družbe oziroma z izpopolnjevanjem sistema SLO in družbene samozaščite ter z utrjevanjem JLA in obrambne sposobnosti v celoti. V zvezi s tem je predviden prenos nekaterih nalog vojaške obveznosti in pristojnosti vojaških poveljstev in organov na organe uprave za ljudsko obrambo socialističnih republik in pokrajin ter drugih družbenopolitičnih skupnosti. Po našem mnenju so prav s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona zagotovljena poglavitna izhodišča sistema nabora in dopolnitev, ki ustreza potrebam nadaljnje graditve naše obrambe in oboroženih sil,« je med drugim dejal Petar Gračanin. Predlog za spremembe in dopolnitve zakona o vojaški obveznosti so tako kot v odboru za ljudsko obrambo obravnavali in potrdili številni organi v vseh republikah in pokrajinah. Glede na to je moč pričakovati, da bodo delegati zveznega zbora skupščine SFRJ omenjeni zakon sprejeli že letos. (S) V SREDIŠČU POZORNOSTI Priložnost turizmu Tradicionalni izseljenski piknik, ki vsako leto v Škof-jo Loko privabi več tisoč obiskovalcev iz vseh koncev sveta in Jugoslavije, je gotovo enkratna priložnost za predstavitev škofjeloške občine, Gorenjske in Slovenije ter njene turistične ponudbe. Toda.razen drobne brošurice s kratkim programom piknika in reklamami pokroviteljev do letos za propagando mesta in njenega turizma ni bilo veliko storjenega. Loški piknik je postajal.le srečanje izseljencev, ki jim je Škofja Loka ostala v lepem spominu na prijetno doživetje na grajskem vrtu. Marsikdaj si niso ogledali niti mesta, saj so odšli iz avtobusov in avtomobilov le na prireditev. Celo spominkov niso mogli odnesti domov, saj razen razglednic in značk ni bilo moč kupiti ničesar, kar bi jih spominjalo na srečanje v Škofji Loki. Tudi za domače, obiskovalce je piknik postal le veselica, ki se je vsako leto ponavljala in zato postajala dolgočasna. Tako so piknik začele ocenjevati delovne organizacije, ki so zmanjševale prispevek za prireditev. Letošnji jubilejni 30. izseljenski piknik ter spoznanje, da je vendarle treba nekaj spremeniti, da je Škofjo Loko treba predstaviti kot turistično mesto, da je propaganda ob pikniku možnost tudi propagande delovnih organizacij, propagande turistične ponudbe Slovenije, je vzpodbudila tudi Turistično zvezo, Gospodarsko zbornico, Izselje-niško matico in precej delovnih organizacij, da so se bolje povezale z odborom za organizacijo izseljeniškega piknika in skupščino občine Škofja Loka. Tako so letos že pred prireditvijo izdali lične značke, pečatnike, nalepke, plakate, obeske in razglednice. Velik odmev ima tudi nagradna igra, s pomočjo katere naj bi še bolje uredili Škofjo Loko in njen turistični utrip skozi vse leto. Semenj domače obrti s ponudbo domačih kulinaričnih specialitet na Mestnem trgu je mnoge obiskovalce zvabil tudi v stari del mesta. Drugo leto piknik ne bo več jubilejen, škoda pa bo, če bo ponovno postal tradicionalen in ne bo znal izrabiti možnosti, ki se mu ponujajo. y primožič Radovljiški starešine v Nikince Radovljica — Na nedavni seji občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin v Radovljici so zelo pohvalno ocenili izvedbo letošnjega partizanskega tabora Heroj Tonček, ki so se ga udeležili učenci sedmih razredov osnovnih šol iz radovljiške občine. Glavni namen tega tabora je obrambno usposabljanje mladih, zato so sklenili takoj začeti pripravo za prihodnji, 12. tabor. Prizadevali si bodo za nadaljnje izboljšanje programa. Predlagali bodo RTV Ljubljana, da bi tabor v letu 1986 posneli za mladinsko oddajo. Na seji so se med drugim dogovorili, da bodo ob izteku štiriletnega mandata nagradili 50 najaktivnejših članov ZRVS v občini na poseben način. Organizirali bodo namreč izlet v Nikince, kjer si bodo starešine ogledali stalno razstavo vojaške opreme in orožja. Prihodnje leto bodo imeli tudi v organizaciji ZRVS volitve. Zato bodo priporočili vsem krajevnim konferencam, naj evidentirajo in kandidirajo za nova. vodstva zlasti mlade in delovne člane. Ciril Rozman Danski plavalci v Radovljici Radovljica — Na desetdnevnih pripravah v Radovljici je bila 40-članska skupina plavalcev in plavalk iz danskega mesta Silke-borg. Gostje so bivali v republiškem izobraževalnem centru Zveze sindikatov Slovenije in dvakrat dnevno trenirali skupaj z domačimi plavalci v radovljiškem bazenu. Mladi Danci so bili tokrat že drugič v Radovljici pod vodstvom predsednika kluba, trenerja in zdravnika, sicer tržaškega rojaka dr. Petra Bolka, ki je kot študent in športnik rad prihajal na ^terenjsko na počitnice. Radovljice ni nikoli pozabil, tudi v tujini, kjer se je udomačil, ne. In ne le to. Veliko je govoril Dancem o Radovljici, pisal o njej članke in podobno. Kot velik slovenski domoljub skuša tudi mlade danske športnike seznaniti z življenjskim utripom in razmera- mi v naši državi. JR Na Pokljuki opazili medveda Že prejšnji teden so planinci s Pokljuke sporočili lovcem, da so nad planino Lipanca, na Mrežci, opazili medveda. Izletniki so ga očitno pregnali s panja, tako, da so ga vsi ostali lahko videli hlačati proti Višelnici. Pri tem je zanimivo, da se medved zadržuje tako visoko, na 2.000 metrov, in hodi po planinskih poteh. Lovci pravijo, da je v teh krajih verjetno tudi prezimil, če pa ne, ga je »prineslo« s koroške smeri v naše kraje. Lovci ga bodo pustili pri miru, če ne bo delal škode in živino pustil pri miru. D. S. Vaš turistični servis Kompas Kranj tel.28-472 28-473 Skofju lAtkit — Prva sobota v juliju je dan, ko Škofja Loka zaživi z izseljenskim piknikom. Letos je bila prireditev še posebej slovesna, saj so se izseljenci njihovi potomci in prijatelji že tridesetič srečali v stari domovini. Škofja Loka pa je izseljence gostila osemnajstič. Foto: (i. Sinik KOMPAS JUGOSLAVIJA msim&ssmfB o, da se le malo bolj vidijo, toda kamne je treba obnoviti. Kamnoseki pravijo, da bi kamne lažje in hitreje obdelali r delavnici, kot na grobišču samem. Zato bo treba vse kamne odpeljati do kanmnseka, jih prenoviti in znova postaviti. To pa ne bo poceni, saj računajo, da bo ise skupaj stalo blizu 5 milijonov dinarjev. Tolikšnega zneska pa radovljiška občina, ki že vsa leta sama skrbi za urejenost grobišč r He gunjah, ne zmore. Zato se je občinski odbor zveze borcev Radovljica obrnil na občine v Sloveniji, od koder so bili doma talci, napisani na kamnih, da bodo prispevale za obnovo. — Foto: D Dolenc ganiziral kot delovna organizacija posebnega družbenega pomena. Njegove naloge bodo radijsko obveščanje, delegatsko in drugo javno obveščanje, družbeni sistem informiranja in druge naloge v skladu z zakonom o javnem obveščanju in družbenem sistemu informiranja. Po predlogu sveta za informiranje pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka naj bi takšen sistem informiranja finančno zagotovili iz občinskega proračuna, finančnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, z združevanjem sredstev iz dohodka organizacij združenega dela in iz lastnih prihodkov. Že doslej so bila za obveščanje namenjena precejšna sredstva, ki so pod naslovom občinskega proračuna ali finančnega načrta samoupravnih interesnih skupnosti prav tako prihajala iz združenega dela. Prav od združenega dela bo odvisno, ali se bo obveščanje v občini razvijalo kot celovit sistem, ki ne bo pomenil le porabe, ampak dejavnost, ki jo družba potrebuje. V. Primožič ČE STE NAROČNIK, BERETE GORENJSKI GLAS ZA 60 ODSTOTKOV CENEJE! TOREJ, NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS! Dante Jasnič: »Pobude ljudi, ne pa paragrafi« Dante Jasnič je za svoje dolgoletno delo v samoupravljanja in družbenopolitičnem življenju prejel vrsto priznanj — j Zaradi predpisov se stvari sprejemajo preveč formalistično, ni pobud in sproščenosti Jesenice — Dante Jasnič z Jesenic je za svoje zgledno delo na samoupravnem in družbenopolitičnem področju občine in republike prejel že J nešteto družbenih priznanj. Med drugim tudi slovensko priznanje ob letos- | njem dnevu samoupravljalcev v Ljubljani. Katere so po vašem mnenju osnovne hibe in nepravilnosti sedanjega | samoupravnega trenutka? »Po mojem mnenju je na področju samoupravljanja preveč »vkaluplje-nega« delovanja, preveč predpisanih postopkov, da ima posameznik občutek, da ima vse predpisano, kako naj se obnaša. Človek se mora počutiti j sproščenega, saj bo le tako lahko dobro delal. Včasih se mi vsiljuje občutek, kot da se nekdo počuti poklicanega, da varuje samoupravljanje, kar je popolnoma napak. V samoupravnem, sproščenem razpoloženju naj se spoznavajo problemi, ne pa da smo spravili vse v paragrafe.« Mar je kriva samoupravna birokracija? »Mislim, da delamo veliko krivico delavcev, ki so zaposleni v interesnih in drugih skupnostih, ko jih dolžimo birokracije. Saj se sami niso tja postavili! Vzrok je verjetno drugje, izhaja iz državnega vidika, ko se smatra, da je treba stvari administrativno obvladati.« Kje so vzroki? »Prepričan sem, da smo vsi skupaj v minulem obdobju dajali preveć poudarka materialnim dobrinam in premalo mislili na kulturne vrednote v j najširšem smislu. Premalo smo se zavedali, da je kvaliteta življenja povsem nekaj drugega kot le dober standard, hiša in avto. Prišli smo tako daleč, da so se ljudje formalistično zadovoljili s površnimi odnosi v družbi, razvrednotili smo etične vrline. Zdaj se nam to maščuje tako, da delegatski sistem ne dela, da so posamezni organi neaktivni, da so celo na republiški ravni posamezni skupščinski zbori nesklepčni.« Moralne odgovornosti torej ni? »Premalo. Samoupravna aktivnost se je začela postavljati na drugi tir, ljudje ne delajo več z zagnanostjo, vsaj tako ne, da bi bilo delo bolj uspešno. Pojavlja se slaba izkoriščenost delovnega časa, slabša kakovost proizvodov in tako dalje. Mislim, da bi morali dati več poudarka poslovni učinkovitosti v organizaciji proizvodnje in tudi od poslovodnega kadra zahteva* ti odgovornost in učinkovitost. Obenem pa bi tu morali stvari razmejiti; i kakšna je vloga in odgovornost poslovodnih struktur in kje so pristojnosti in odgovornosti samoupravnih organov.« Sodelovali ste pri delu ih ustanovitvi prvih povojnih delavskih svetov-Kako je bilo tedaj? »Ce govorimo o razmejitvi odgovornosti, potem je bila ta razmejitev nekdaj veliko bolj jasna kot je zdaj. Delavski sveti so reševali izključno operativne probleme in pri proizvodnih odločitvah sodelovali, nikakor p* se niso vmešavali v druge stvari, ki so bile naloga in odgovornost vodstva-Zdaj pa se zgodi, da se poslovodni ljudje prevečkrat skrivajo za delavskim' ' sveti in obratno.« Se vam ne zdi, da imajo včasih tudi samoupravni organi preveč nepo' trebne besede v odločitvah, ki so stvar direktorjev in strokovnjakov?« »Takole mislim: če direktorji in samoupravni organi živijo v pamet' nem sožitju, če poslovodni ljudje žive s kolektivom v dobrom in slabem, & 10 vsi enakopravni in enakovredni sodelavci in če so vsi prepričani, da bodo ostali na cedilu, potem kolektiv raste in uspeva. Nihče me ne bo pij" pričal, da delavci žele slabo kolektivu, ki mu pripadajo nihče si ne želi, o* bi živel v skupini, ki bo razpadla.« In kako bi resnično dali veljavo .samoupravljanju? »Morali bi najti poti, da bi v večji meri sproščali pobude posameđg kov, pri vsakem delu se najde nekaj dobrega, strokovnega. Teh pobud )e premalo, te sprostitve ljudi. Prenehati bi morali s »fetiširanjem« samo" pravnih aktov in si misliti, da bodo sporazumi vse rešili. Imamo kopico a" tov, življenje pa teče svojo pot. Pravo veljavo pa v sleherni, tudi samoupi"8 vni družbi, dajejo le ljudje.« D. Sedej y Brigadirska pesem na gradbišču jeklarne Na gradbišču nove jeklarne na Jesenicah delajo mladi brigadirji — Prvič po petih letih tudi na Jesenicah večja lokalna delovna akcija, ki jo je organizirala stalna mladinska delovna brigada Žele/ar. Jesenice — Po dolgo letih so na železarskih .Jesenicah pripravili večjo mladinsko lokalno delovno akcijo, v kateri je 90 brigadirjev. Pobuda in za misel je nastala v stalni mladinski delovni brigadi Žele/ur in mladi Jeseničani so ob nemalo težavah akcijo tudi zgledno pripravili. Na gradbišču nove jeklarne na Boli bosta tri tedne delali dve brigadi: v brigadi jeseniško-bohinjskega odreda 90 mladi iz. pobratene občine Vu-lievo in i/. Beograda, v drugi brigadi Zelezar pa mladi i/ Bosansko Gradi ške, železarne Kavne in Štore, iz Žične Celje, Čelika Beograd in jeseni s ko' železarne. Mladi brigadirji, ki prebivajo v osnovni šoli Pre/ihov Voranc na Jesenicah, bodo urejali brezine, teren va-Ijarne, napravili izkop za ograjo in ograjo postavili, zasipavali vodovod in izkopali teren za plinovod. Skupaj bodo — če bo le lepo vreme — po nacrtu (»pravili 10.000 norma tir. Ce pa bo slabo vreme, nikakor ne bodo počivali, temveč se bodo zaposlili na priložnostnih delili v jeseniški železarni, skupaj I zemljiško-kmetijsko skupnostjo pa so tudi dogovorjeni, da *bodo na pašnikih opravili nekaj del. Skupna vrednost brigadirskih tlel ho znašala okoli 7 milijonov dinarjev. Povprečna starost brigadirjev, med katerimi je tudi "20 brigadirk, je dvaj set let. Vsi mladi so že v začetku akci je pokazali veliko delovno vnemo in veliko pripravljenost, da se izkažejo kot dobri in pridni brigadirji. V prostem času so jim organizator ji pripravili številne interesne dejavnosti. Tako imajo v programu nastop folklorne skupine, tri proslave, dva brigadirska večera, plesno zabavo in dva izleta v okolico na Bled in v Bohinj, v Mojstrano, Kranjsko goro in na Vršu V športu bosta brigadi tekmovali v malem nogometu, odbojki, košarki in plavanju ter se ob krajev nem prazniku krajevne skupnosti Suva srečali tudi s krajani. Organiza tor j i jih bodo stvnanili z gospodar stvom občine in Železarne ter nadalj njun razvojem ter urbanizirali okroglo mizo o problematiki m uspehu mladinskega prostovoljnega dela \ Sloveniji. Prav tako se bodo mladi brigadirji srečali z graničarji na s0* sednjih karavlah, se seznanili z orof jem in prizadevanjem krajanov £ občanov pri negovanju tradicij NO#' In kako se počutijo mladi brigadi1* ji? • (ioran Kopanja, 16 let, prihnj' iz Zemuna: »Obiskujem avtomehaojj čno šolo v Zemunu, na brigadir**1 akciji pa sem prvič. In prav gotovo "l> zadnjič, saj je v brigudi Izredno pri J*' toljsko vzdušje. Z vsem sem zadovO' Ijen, Jesenice so nas Izredno l«F sprejele • Zoran Pajic, 20 let, prih ! I Zemuna: »Po poklicu sem kuhar, i*j posten v Beogradu in ko sem sli** za mladinsko delovno akcijo, s*'.l,,^ll takoj prijavil. Nisem si niti mislih 4 je bi igadii sko življenje tako prijet11 ' Veliko in dobro delamo, a popold'1^ v prostem času, imamo številne /»"' mive prireditve kn Interesne dejavn^ sli. Veseli me, da so organizatorji tli poskrbeli M to, tla si bomo Of»«*" li več bližnjih, turističnih krajev« • Samir Osmanovič, pri haj* 1 Bosne »Delo na grudbišču nikak<» ni težko in mislim, da bomo ob j** peni vremenu krepko presegli noT[ mo. Brigadirji smo prišli iz vseh ko"' cev in krajev Jugoslavije sc tak«' meti seboj spoznali in navezali prij*' teljske in tovariške stike. Zanh»lv° je bilo. ko smo obiskali bližnjo *** ravlo iy wpoKi)ali tudi gruničarskO delt* io življenje. V brigadi bom vse' kakor .še. sodeloval.«/ M * I). Sedej *\ \- __A TOREK, 9. JULIJA 1985 GOSPODARSTVO — NOTRANJA POLITIKA 3. stran @©K®IM©eeglas Takih umivalnikov, ki so jih v Šobcu postavili že lani, bi si želel marsikateri kamp ... Pri Šobcu sprejmejo že do 3.000 gostov, ki večinoma prihajajo iz Nemčije s prikolicami. Gorenjski turistični utrip Šobec se sam hvali V kampu Šobec so uredili novih 300 mest za prikolice — Prostor za invalide — Številke prireditve poleti — Novi razvojni načrti Lesce — Kamp Šobec sodi v prvo kategorijo kampov in vrsto let tradicionalno sodi med najbolje urejene kampe pri nas. Kamp, ki danes sprejme že do 3.000 gostov, je veselje pogledati, saj je izredno urejen in čist, vsako leto pa preseneti stalne goste z, obilo novosti, ki jih lahko samo pošalijo. Tudi letos so pri Šobcu opravili vsa JUijna vzdrževalna dela pri električni {•i vodovodni napeljavi ter z ureditvijo terena proti Savi pridobili še novih '."^prostorov. I .etos so nove sanitarije 20 toplih tušev in prostor za inva- Hd stran Pranj odd Najmlajšim so postavili otroško išče ter poskrbeli za servis za e perila. Tako lahko zdaj gostje ajo umazano perilo v pralnico in |fa za plačilo očiščenega in zlikanega |ud» dobijo. Kajpak pa lahko perejo lfti- sam'« 1 žetonom jim je na voljo "litrov vroče vode. K šobcu prihajajo stalni gostje, ki P°tujej0 proti morju ali pa se vračajo 0V- Večinoma so starejši nemški veliko manj kot prejšnja leta domi gostje je holandskih družin. Tuji gostje plačujejo na dan 10 nemških mark in 4 marke za električni priključek, domači gostje pa 420 dinarjev. Na prostoru stojijo večinoma prikolice, šotorov je malo. Tisti, ki jim ni do kuhanja, lahko naročijo dnevne obroke v bližnji restavraciji, kjer imajo bogato gostinsko ponudbo. Živila pa kupujejo v lepi trgovini Murke pred vhodom v kamp. Trgovina, ki je poleti odprta tudi ob nedeljah, je dobro založena. Junijski dež ni bistveno vplival na obisk, imeli so celo več gostov kot lani v enakem obdobju. Predvsem pa jih je bilo veliko v predsezoni, skupin, ki so ostale dalj časa in so uživali v lepoti Šobca ali odhajali na izlete v bližnjo in daljno okolico. Gostom Šobca poleti nikakor ne bo dolgčas, saj so zanje tako kot minula leta pripravili vrsto zanimivih prireditev. Vsak teden imajo nastop folklorne skupine in ples, odbojkarske tekme z domačim odbojkarskim klubom in nogomet z nogometnim klubom Lesce. Ob praznikih jim zakurijo kres, poskrbijo za koncert godbe na pihala, za šahovski turnir, dvakrat pa bodo lahko videli tudi nastop šoianih psov. Vsak dan se lahko z gumijastim čolnom spustijo do Podnar-ta, vsak teden so redni izleti z vodičem in lastnimi avtomobili gostov. Na voljo imajo jahanje, ponujajo jim vožnje z aerotaksijem ter seveda vso pestro turistično ponudbo bližnjega Bleda. Od junija do srede avgusta bo pri Šobcu skupaj 49 prireditev, da niti ne omenjamo dnevne športne rekreacije, ki je gostom na voljo na lastnih športnih igriščih. Naj ob daleč najboljšem kampu pri nas rečemo še to: Šobec se resnično sam hvali, vendar je ta pohvala plod izredne predanosti in dela ter volje turističnih delavcev Turističnega društva Lesce, ki jim ni škoda ne časa in ne denarja. Toliko so že napravili za Šobec, da bi si človek mislil, da bodo zdaj malo počivali, a že snujejo nove razvojne načrte. Turizem imajo pač v krvi, s turisti živijo in zanje skrbijo, tako, kot Marjeta Vizovišek, mlada in sposobna upravnica kampa, ki tu dela od jutra do večera ... D. Sedej Tabla pred vhodom v kamp je prav gotovo največkrat slikana tabla, saj je izredno lepa. z obilo cvetja in zelenja. Foto: D. Sedej Napredek je v združitvi V A delovni organizaciji Kovinoservis na Jesenicah zdaj dobro elajo v sodelovanju z železarno — Kovinski opaži niso bili Zar>imivi w 8e.n*ce ~ Lani so v delovni orga-lza( iji Kovinoservis nastaie bistve-Qy, m<)tnje v samoupravnih odnosih, in vani so bm družbeni interesi j zato so sprejeli začasne ukrepe r^žbenega varstva. V času družbe-jjj ga varstva naj bi predvsem bolje fcnj^ (*e^au' se domenili za dolgoro sk' razvoJm program in za prostor- I rešitve Kovinoservisa. 2 j^bdobju leto dni so se dogovorili 10 ezarno, da bodo predvsem izde-Ofca* rezervne dele, saj s kovinskim Zrn • niso m°gn zapolniti vseh ^^'iivosti, Sodelovanje z železar-rrtf tud> njihova nadaljnja dolgo-> Pot. jju ae lovni organizaciji so v tem ča-V^^j zaostrili tehnološko in delo-0 disciplino: sedem delavcev je i0rr.u,° oditi, deset drugih pa so opo-fcJJ: 1 • zaustavili so fluktuacijo, nehn^uli re2iJ° s sporazumnim pre-preanJ°ni delovnega razmerja in S^^delitvijo delavcev in povečali ZaPoslenih v delavnici. Kljub d0uU-d,» so znatno povečali osebne °seh • ' *e vodno zaostajaj0 za ni dohodki nekaterih delov-v z °,rganizacij v občini, saj so imeli '^n ^u ,ttns^ega leta zelo nizko V času ukrepa družbenega varstva so dobro gospodarili, saj so med drugim ohranili tudi visoko stopnjo likvidnosti delovne organizacije. Dobri poslovni rezultati pa se nadaljujejo tudi v letošniem letu Kovinoservis je značilen primer majhnega kolektiva (okoli 50 zaposlenih), ki mora iskati svojo dolgoročno razvojno pot predvsem v sodelovanju in povezovanju z ostalimi organizacijami združenega dela, ki imajo sorodne proizvodne programe. Zdaj je najbolj ugodna povezava z železarno, z izdelavo in obnovo naprav in rezervnih delov. Še večjo ekonomsko trdnost pa bi nedvomno našli v povezovanju z delovno organizacijo Kovin, s tem, da bi se združili delavci in sredstva. Sporazum o združitvi je bil že pripravljen, v Ko-vinoservisu je uspel, v Kovinu pa so se delavci izrekli proti združitvi. Zdaj naj bi zbor združenega dela skupščine občine Jesenice na seji odločil, da se preneha družbeno varstvo v delovni organizaciji Kovinoservis, saj je preteklo leto dni, razmere v tej delovni organizaciji pa so se proizvodno in samoupravno uredile. D. Sedej Gorenjska oblačila Plačana je minuta Kljub dobrim gospodarskim rezultatom so v Gorenjskih oblačilih še pripravljeni iskati notranje rezerve. Vidijo jih v popisu in odprodaji nekurantnega materiala, zmanjšanju zalog, še večji delovni disciplini in izrabi strojnih zmogljivosti, pa tudi v zaposlitvi proizvodnega kadra Kranj — Kot je bilo rečeno na obisku delovne skupine kranjskega komiteja ZK v Gorenjskih oblačilih, ki jih štejemo med enega najuspešnejših gospodarjev v-občini, se je tovarna že spočetka naslanjala na lastne sile. Zato ni čudno, če so njeni rezultati visoko nad povprečjem občinskega in republiškega gospodarstva, pa tudi nad rezultati podskupine v tekstilni dejavnosti. Letošnji rezultati v primerjavi z lanskimi ne izstopajo, zlasti ne kar zadeva fizični obseg proizvodnje, tembolj pa dohodkovno. Ob visoki akumulativnosti Gorenjskih oblačil so pri kranjskem komiteju za družbeno planiranje zbudili pozornost nizki osebni dohodki. S primerjalnimi podatki o povprečnih plačah v tovarni, republiki in podskupini v tekstilni branži, so pri Gorenjskih oblačilih to misel ovrgli. Lani so delavci izplačali povprečno 28.500 dinarjev mesečno, kar je 5 odstotkov nad republiškim in 15 odstotkov nad povprečjem podskupine v tekstilni dejavnosti. Nekaj nižji osebni dohodki v prvem polletju so rezultat sezonskega vpliva proizvodnje. Od lani so jih povečali za 67 odstotkov, tako da je povprečni osebni dohodek letos 35.000 dinarjev, že maja pa s 15-odstotnim povečanjem akontacij 44.300 in prav tako junijskim 47.000 dinarjev. Čeprav se tudi v Gorenjskih oblačilih z nizkimi relativnostnimi razmerji med osebnimi dohodki (med najnižjim in najvišjim je razmerje 1 proti 3,15, se pravi 25.000 dinarjev proti 98.000, pri čemer je najnižji za nedoseganje »Odkrito rečem —razočaran sem« Kranjska gora — O Kranjski gori bi želeli reči vse najboljše, a kaj, ko so njeni resnični uspehi zelo majhni in r turističnem središču sami po sebi umevni, da jih človek ne more venomer poveličevati in poudarjati. Tudi pošteno ne bi bilo, še posebej, če se vedno znova porajajo taki problemi, ki so jih drugi, veliko manj znani turistični kraji in z veliko manj prometa in ugleda že zdavnaj prerasli ali mimogrede razrešili. Kranjska gora — tako se zdi — iz leta v leto postaja vedno bolj sama vase zaprta, sama sebi dovolj, samozadovoljna s tistim, kar ima m česar nima. Pri tem so kajpak izvzete nove naložbe, ki se mukoma porajajo v kraju, izvzete vse problemske konference in sestanki, na katerih se venomer jadikuje, da v kraju nikakor ni prave povezanosti, da so »vsi dejavniki sami zase«, da se ne najde pravega stiska s krajevno skupnostjo in obratno, da krej ne živi s turizmom in podobno v nedogled. /Vi tem pa redkokdaj ali sploh nikoli ne omenjajo ljudi, ki od turizma žirijo ali ki naj bi od turi.-in:! /><)//■• živeli. Znano je, da so osebni dohodki zaposlenih tako nizki, da odhajajo drugam in se zaposlujejo v obra« tih družbene prehrane. Znano je, da jih nadomestuje kader, ki nima kvalifikacij, kaj šele, da bi se v gostin- ' o in turizmu razdajal kot se pravi turistični in t/ostinski delavci mora norme) približujejo uravnilovki, kar se jim bo v prihodnje verjetno otepalo pri pridobivanju novih kadrov, dobre delavke vendarle odstopajo. Tako razlika med delavko, ki ne dosega norme in ono, ki jo močno presega, prinese boljši tudi stari milijon več. Pri 90-odstotnem doseganju norme delavka zasluži 27.000 dinarjev, medtem ko pri 30-odstotnem preseganju 42.000 dinarjev. Uspešna Gorenjska oblačila trenutno najbolj pesti kadrovski problem. V proizvodnji bi potrebovali vsaj še 50 delavk, da bi v dveh izmenah lahko bolje izkoristili stroje. Da v proizvodnji manjka delavk, je dediščina nekdanjih nizkih osebnih dohodkov, kar je mnoge zvabilo v tovarne z večjimi plačami in lagodnej-šim delom. Slednjega v Gorenjskih oblačilih ni. Delovno disciplino so že zdaj zelo zaostrili, pa menijo, da imajo tudi tu še rezerve. Vsak zastoj, ki si ga delavka privošči v osmih urah, se pozna pri doseganju norme in pri dohodku. Danes šivilje teže pridobivajo tudi zaradi usmerjenega izobraževanja, ki po treh letih šolanja še ne da kadra, ki bi bil sposoben delati za strojem. Da bi hitreje prišli do šivilj, bodo morali verjetno interno priučevati. Potrebe po šiviljah in konfekcionarjih pa jim narekujejo tudi povečajo štipendiranje na kranjski tekstilni šoli, kjer naj bi odprli še en oddelek več. Kadri so poleg drugih usmeritev ena prvih notranjih rezerv, h katari se nameravajo zateči pri uresničevanju politike aktiviranja lastnih sil. D. Z. Žlebir Prehudo za starejše delavke Tržiške delavke ugotavljajo, da se medicina dela premalo vključuje v preventivo za preprečevanje invalidnosti — Otroci zaposlenih staršev so čez poletje le ob sendvičih. Zakaj bi ne mogli do kosil v delavskih restavraciiah? jo razdajati. Pri tem je še v kraju samem hudo nasprotje: pri Kompasu se zadovoljili in dobro zasluži, v Gorenjki nesprejemljivo zaostajajo. Odraz vsega so tudi prireditve, ki jih je zanemarljivo malo. Samo kamp Šobec ima poleti znatno več prireditev, zabave in rekreacije kot vsa Kranjska gora. Takšno mrtvilo, nezainteresiranost, pasivnost se hudo maščuje. Zato naj bi se že vendarle našel kdo, ki bi pognal več vetra v ta onemogla jadra, saj navsezadnje ne gre le za neki turizem in turistični promet, gre vendarle za ljudi, ki so zaposleni v tem turizmu in ki si še kako želijo ekonomske trdnosti in socialne varnosti. Gre tudi za ljudi, ki v kraju živijo in ki onemoglo dvigujejo roke, zavedajoč se, da turizem v najširšem smislu v kraju stagnira ah celo nazaduje. Tako ugotavlja tudi novi predsednik kranjskogorskega Tu rističnega društva, ki prihaja iz Ljubljane in ki nedvomno objektivno presoja probleme in dileme kranjskogorskega turističnega utripa. »Odkrito moram reči«, je dejal na problemski konferenci o turizmu, »razočaran sem. Ne zmorem razumeti, zakaj so se vsi kraji, s turistično obalo vred, tako neznansko hitro razvijali. Kranjska gora, ki naj bi bila okno v svet in na široko odprta v jugoslovanski prostor, pa je tako hudo zaostala.« D. Sedej Tržič — Sredi junija je bila v Peku razširjena seja sveta za spremljanje družbeno ekonomskega položaja žensk, ki ga je ob zaključku dekade Organizacije združenih narodov za ženska vprašanja sklical svet pri Občinski konferenci socialistične zveze v Tržiču. Seje se je udeležila tudi Til-ka Blaha, predsednica sveta za spremljanje družbeno ekonomskega položaja žensk pri republiški konferenci socialistične zveze. V Tržiču je zaposlenost'žensk med najvišjimi v Sloveniji. Kar 52 odstotkov vseh zaposlenih v tržiškem združenem delu je žena, skupaj 3842. Iz tega izhaja tudi vrsta specifičnih problemov. Tržiški otroci še vedno niso vsi v varstvu, kot kažejo podatki, jih je do 6. leta starosti le 41,6 odstotka (republiški popreček je 47,5 odstotka). Ker ni prostora v 5 vrtcih, iščejo zaposlene žene varstvo na domovih. To pride sicer prav upokojenim delavkam, ki s tem ob navadno nizki, pokojnini dobe dodaten zaslužek, toda varstvo na domu še vedno ni enakovredno vzgoji otrok v vrtcu. V Tržiču si prizadevajo, da bi usposobili več varstvenih družin in vrtce uredili v družbenih stanovanjih. Sicer pa je v Tržiču v Sloveniji otroško varstvo med najcenejšimi, le 28 odstotkov na dohodek člana družine, medtem ko je v ostalih gorenjskih občinah 35 odstotkov. Največ pozornosti pa so tržiške žene na posvetu namenile preprečevanju invalidnosti pri delu in poudarile, da se tržiška medicina dela premalo vključuje v preventivo. Če bi do časa ugotavljala nepravilnosti na delovnih mestih, bi med tržiškimi ženami ne bilo toliko delovnih inva lidov. Predvsem pa je treba najti način, kako ublažiti delovni tempo starejših delavk, ki so pred upokojitvijo. Velikokrat se dogaja, da imajo prav te žene norme prav tako visoke in napete kot mlade delavke. Tudi o prehrani šolskih otrok med počitnicami so govorili. Največkrat so otroci, katerih starši so na delu, ves dan ob sendvičih. Jožica Kogoj, delavku iz Peka je predlagala, da bi vsaj ona delavska restavracija trži-škega združenega dela čez počitnice pripravljala tudi cenena kosila za otroke, kajti obrata družbene pre-irane v Tržiču ni. Mogoče bi bila to prav kuhinja Peka. Kosila delavci si-cen kritizirajo, Češ da so predraga, vendar ob večji količini bi se ta lahko celo pocenila. Začasna rešitev bi to zagotovo bila, sicer pa Tržič nujno potrebuje obrat družbene prehrane, saj številni delavci iz drugih republik največkrat nimajo kje drugje zaužiti toplega obroka, kot na avtobusni postaji. _ ' , ^ ■ D. Dolenc Brezje pri Tržiču — Gorenjska kmetijska zadruga — temeljna zadružna organizacija Tržič ima na svojem področju tri zbiralnice mleka: v Krizah, Kovorju in na Brezjah. Največ mleka odkupijo na Brezjah, kjer vodi zbiralnico Vida Kokalj. »Mleko oddaja 45 kmetov iz vasi Brezje, Popovo, Vadiče, Leše, Palovče in Visoče,« pravi. »Vsak dan ga povprečno odkupim 800 litrov; poleti nekoliko več, ker je dovolj zelene krme, pozimi manj, ker so krmila predraga in jih kmetje ne kupujejo veliko. Večina kmetov v vaseh ob vznožju Dobrče se je s pomočjo pospeševalne službe in zadruge odločila za živinorejo, predvsem za prirejo hileka. Včasih, ko je bilo mleka še manj, so ga vozili v Kovor. Pred petimi leti pa je zadruga s pomočjo vaščanov uredila v nekdanjem gasilskem domu na Brezjah novo in sodobno opremljeno zbiralnico, odkoder vozijo mleko v kranjsko mlekarno,« je povedala \rida Kokalj. — D. Papler ©©imgSSoIJglSHGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 9.JULUA 198l' Krajevna skupnost Besnica Praznovanje v znamenju jubilejev Miha Sušnik, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Ponosni smo na uspehe in letošnjo občinsko nagrado« — Osrednji svečanosti s poudarkom na 60-letnico prostovoljnega gasilskega društva bosta v soboto in nedeljo ljih v naši krajevni skupnosti telefon.« V zadružnem domu v Besnici so lepo uredili tudi klubsko sobo. Mladi, ki so še posebno delavni, pa bodo še letos uredili tudi mladinsko sobo v učilnici nekdanje šole. BESNICA — Letošnji krajevni praznik (4. julij) bodo krajani Spodnje in Zgornje Besnice, Rakovice in Zabukovja v krajevni skupnosti Besnica proslavljali s prireditvami od 12. do 14. julija. Praznovanje bo potekalo v znamenju jubilejev, saj bodo slavili 40-letnico zmage nad fašizmom, 20-letnico krajevne samouprave in 60-letnico prostovoljnega gasilskega društva Besnica. »Ponosni smo na uspehe, ki smo jih dosegli v minulem obdobju in še posebej zadovoljni, da bomo letos za občinski praznik dobili občinsko nagrado, za katero je bil sklep sprejet na zadnji seji občinske skupščine konec junija,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Besnica Miha Sušnik. »Sicer pa bo naše letošnje krajevno praznovanje potekalo predvsem v znamenju gasilskega praznika. Podobno kot družbene oziroma društvene organizacije v krajevni skupnosti so tudi gasilci zares delavni in njihov praznik je zato še toliko pomembnejši.« V krajevni skupnosti Besnica se letos izteka plačevanje krajevnega samoprispevka. Z njim in s prostovoljnim delom so krajani rešili vr- sto komunalnih problemov. Do praznika bodo v domu družbenih organizacij končali z notranjo ureditvijo prostorov. Urejeno pa bo tudi ogrevanje vseh prostorov v domu. Jeseni pa jih potem čakajo še izolacijska dela. Razen tega bodo kmalu zgradili tudi oporni zid pri pokopališču oziroma spominskem parku. Miha Sušnik: »Letošnje krajevno praznovanje bo potekalo v znamenju gasilskega praznika...« Janko Potočnik: »S samoprispevkom in prostovoljnim delom smo naredili še več kot smo načrtovali ...« »Z zbranim denarjem od samoprispevka in prostovoljnim delom smo veliko naredili,« ocenjuje predsednik komisije za samoprispevek Janko Potočnik. »Pravzaprav smo naredili več, kot smo načrtovali. Ureditev prostorov in ogrevanje v domu ter oporni zid pri pokopališču sta zadnji akciji. Hkrati pa potekata v krajevni skupnosti tudi akciji za napeljavo telefona v Zabukovju in Rakovici. S prostovoljnim delom, sredstvi krajevne skupnosti, pomočjo Zavarovalne skupnosti Triglav—Gorenjske območne skupnosti Kranj, Gozdnega gospodarstva Kranj in štaba za civilno zaščito občinske skupščine bomo postavili dve javni telefonski govorilnici. Tako bo v vseh vaseh oziroma nase- Janez Balanč: »Člani kulturnega društva si še posebej prizadevamo pri obnovi doma in knjižnice, ki je letos pogorela ...« »Še posebno aktivno pa je že nekaj časa kulturno društvo,« pravi Janez Balanč. »Razvili smo gledališko dejavnost in danes imamo svoje režiserje. Za program na proslavah in prireditvah nismo nikdar v zadregi. Tako pripravljamo poseben program tudi za bližnje praznovanje. Uspehe ima naša lutkovna sekcija, z delom pa je začel tudi mladinski pevski zbor.« Prireditve za praznik se bodo začele konec tedna..V petek in v soboto bo pri šoli rokometni turnir. V soboto, 13. julija, ob 18. uri bo potem najprej meddru^tvena gasilska vaja, ob 20. uri pa bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij s poudarkom na 60-letnico gasilstva. Ob tej priliki bodo podelili organizacijam in krajanom tudi krajevna priznanja. Osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 14. julija, ko bodo gasilci ob 15. uri svečano prevzeli monočrpal-ko. Sledila bo gasilska parada. Na svečanosti bodo podeljena tudi republiška in občinska gasilska priznanja. Gasilsko društvo pa bo podelilo tudi svoja priznanja članom, organizacijam in društvom. Pokrovitelja prireditve, po kateri bo veselo srečanje, bosta Tekstilindus in Zavarovalna skupnost Triglav— Gorenjska območna skupnost Kranj, ki sta prispevala tudi denar za nakup monočrpalke. ^ Žalar DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB Poučna in neprijetna izkušnja Tako kot so se je na Rupi pri Kranju, se zadev v prihodnje ne bi kazalo več lotevati — Bo zdaj vsaj konec dober? Kranj — Se bo vsaj zdaj zadeva razpletla tako, da bo. pomirila duhove in razjasnila skaljene odnose? Prav bi bilo. Saj je bilo, kot kaže, doslej napravljenih kar preveč napak. Sporna zadeva, če jo tako imenujemo, se je začela pred šestimi leti, ko je zasebni Kmetovalec izrazil željo, da bi razširil oziroma zgradil gospodarsko poslopje na zemljišču, kjer poteka občinska cesta. V zameno je ponudil svoje zemljišče, po katerem naj bi zgradili Zgledno Humano ob stiski slovesa Še sami si komajda lahko mislimo, koliko starih in bolnih soljudi živi v naših soseskah, koliko nesrečnih usod se skriva za navidezno prijaznostjo in splošno vdanostjo v usodo betežne starosti. Tisti, ki nimajo te sreče, da bi imeli skrbne sorodnike in so prepuščeni sami sebi, preživljajo izredno težke dni. Že res, da imamo za take probleme socialne službe, zdravstvene ustanove, domove onemoglih, vendar je za slehernega sprememba življenjskega okolja izredno hud in boleč udarec. Nekateri ga komajda preživljajo, drugi se popolnoma spremenijo, tretji spet vidno hirajo. Že samo trenutek, ko se človek poslavja od doma in roma drugam, je za okolico tako pretresljiv, da marsikdo ne more skriti solza. Za vedno mi bo v spominu starka, ki je prvič prestopila dom onemoglih ali dom starostnikov. Ni ji bilo mar za kovčke in prtljago, ki so jo za njo vneto nosili mladi sorodniki, vsa sključena in na moč pretresena je stiskala k sebi le staro pmčko . .. Če se človek zaradi onemoglosti in starosti že mora posloviti od okolja, kjer je preživel večino svojega življenja, naj bi bilo vsaj slovo čimmanj težko. Tako so si mislili tudi v krajevni skupnosti Javomik-Koroška Bela, kjer so nadvse humano poskrbeli za ženo dolgoletnega revolucionarja, in komunista, ki je moral zaradi težke bolezni ostati v domu onemoglih Bolehna starka, na invalidskem vozičku, ob odsotnosti moža ni mogla več opravljati nujnih dnevnih opravil in zanjo je bila edina rešitev, da začasno ostane v domu, ob možu. Z veliko pozornostjo, z veliko mero razumevanja so jo sami varno odpeljali v dom, pospravili stanovanje in ukrenili vse potrebno, tako, daje lahko brez skrbi. Prav lahko bi v krajevni skupnosti poklicali rešilni avtomobil, socialno službo ali zdrav, riške bele halje, ki bi jo hitreje odpeljale v novo okolje. Najlažje bi bilo seveda le zavrteti nekaj telefonskih številk, a jih niso zavrteli. Zavedali so se, da bo s človeškim pristopom, ob varni roki ljudi, kijih pozna, njeno slovo vsaj za kanček manj boleče. Pokazali so veliko posluha za stisko sočloveka., notranjo stisko ki jo večkrat kot ne pri ljudeh slutimo, a nimamo ne časa, volje in moči, da bi jo omili- D. Sedej novo cesto in hkrati tako bolje razrešili promet v križišču s Cesto na Rupo. Zbrana so bila potem potrebna dovoljenja, vendar se je zapletlo, ker so bili krajani prepozno obveščeni o tem. Nekajkrat je bilo poskušano, da bi novo cesto zgradili, vendar so krajani to preprečili. Zadnji ponedeljek junija pa so izvajalci ponovno prišli na Rupo. Tudi tokrat so bili z njimi miličniki in tudi tokrat je bilo precej vročih besed in prerekanja. V zemljišče pa so vendarle zakopali novo cesto, pri čemer pa so morali sproti odkrivati in razreševati zemljiške zadeve na podlagi zaprašenih mapnih kopij. Cesto so potem tudi naredili; vprašanje pa je, kako. To bo pokazal tehnični prevzem. Poskrbeli naj bi tudi za odvodnjavanje meteornih vod, kar je bil pravzaprav pogoj^* krajanov, da se cesta sploh začne graditi. Zadeva pa najbrž še nekaj časa ne bo končana. Morda je bilo dobro pri tem na trenutke precej vročem zapletanju le to, da so razrešili vsaj zemljiška nesoglasja. Krajani pravijo, da bi jih morali že prej poslušati in se pogovoriti i njimi pa vsega tega ne bi bilo. Če bi bil spoštovan sklep skupščine krajevne skupnosti in bi vaški odbor pravočasno dobil dokumentacijo ter bil potem sproti seznanjan s potekom dogodkov, bi bilo najbrž tudi drugače. Pa trdovratno vztrajanje, čeprav ni bilo vse razčiščeno (kot se je nazadnje izkazalo), s prisotnostjo milice, je tudi bolj preprečevalo pomirjevalni dialog kot pa zadevo reševalo. Skratka, lahko bi rekli, da je bila zadeva na Rupi poučna in neprijetna izkušnja hkrati. Tako kot so se je, se v prihodnje zadev ne bi kazalo več lotevati. Najbrž že začetek ni bil pravi. Do izvzema poti iz javne rabe bi konec koncev najbrž lahko prišlo tudi kasneje. Manj prerekanja, slabe volje, več lažjega sporazumevanja in manj trdovratnega vztrajanja, kdo ima prav, bi bilo. Pa tudi več časa bi bilo, da bi cesto lahko bolje sprojektirali (?) in tudi bolje naredili, kot je danes Takšna kot je, bo najbrž še nekaj časa povzročala slabo voljo; nekaterim zaradi slabe izvedbe in meteornih vod, ki jih bodo ogrožale, drugim pa zaradi nepomirje-nega prepričanja, da so imeli bolj prav ... Ni še vse zamujeno in zato naj bi bil vsaj konec dober. A. Žalar Lep kulturni program so za svoje srečanje pripravili Bohinjci. Zapel jim tudi njihov moški pevski zbor iz Bohinjske Bistrice. — Foto: D. Dolenc S prvega srečanja Bohinjcev na Vojah Tod žive veseli ljudje Vsa leta prirejajo prireditve le za turiste, jim razkazujejo stare običaje, jim plešejo njihove folklore, pojejo pevci, pripravljajo jim specialitete, igrajo za ples. Zakaj ne bi enkrat napravili še nekaj sami zase, za Bohinjce?! Saj vendar zaslužijo svoj dan. Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica je že pripravljala večja praznovanja ob krajevnem prazniku, vsi ostali kraji so pa ostajali bolj na robu. Pa so se zavzeli Bohinjci, najprej borci in planinci, da organizirajo prireditev za vse Bohinjce. In to na Vojah, kjer imajo svoj planinski dom. Lepega, velikega, ponosni so nanj. S skupnimi močmi so ga r Pri organizaciji srečanja Bohinjcev na Vojah je sodelovalo vsaj stopet-deset planincev, borcev, gasilcev, lovcev. Dobro so ga pripravili in zadovoljni so bili, posebej še predsednik prireditvenega odbora Janez Korošec. zgradili, s prispevki bohinjskih delovnih organizacij, z udarniškim delom delavcev in kmetov. Poimenovali so ga po bohinjskih prvoborcih. Prav na tem mestu, kjer danes stoji planinska koča, sta se tistega usodnega 13. marca 1942 zadrževala bohinjska prvoborca Avgust Gašperin in Tomaž Godec. Avgust je tu padel, Tomaža so pa ujeli. In kot pripoveduje Janez Korošec, predsednik planinskega društva Srednja vas in predsednik prireditvenega odbora, so se odločili za svoje praznovanje ob 4. juliju. Nedelja prej ali nedelja potem, kakor bo pač naneslo. S tem srečanjem bi popraznovali Dan borca, kajti v Bohinju je bilo partizanstvo doma, bohinjska vstaja decembra 1941 je zajela ves Bohinj, vse vasi, zraven pa bi praznovali planinci, gasilci, lovci in sploh vsi Bohinjci, staro in mlado. Lepo prireditev so si naredili. Vse zbrane je pozdravil Janez Korošec, slavnostni govornik pa je bil Dušan Rozman-Orlov. Spregovoril je o današnjih razmerah pri nas in Bohinjcev ni pozabil opozoriti, da se turistične zmogljivosti po vojni niso povečale, da je živina razpolovljena, da bodo morali mladi bolj zagrabiti prav pri tem. V kulturnem programu so sodelovali člani DPD Tomaž Godec iz Bohinjske Koruzni žganci, ki so jih v bakrene^ kotliču pekle koprivniške gospodi' nje, so mikali tudi tuje turiste. *" Foto: D. Dolenc Bistrice, moški pevski zbor pod vod' stvom Emila Zaveršnika, otroci z osno* vne šole dr. Mencingerja in folklorna skupina iz Bohinjske Bistrice. Izredno lep in pester program. S svojimi prapO' ri so bili tu borci, planinci, gorska reševalna služba, gasilci, lovci. Pisano, Ž»' vo. Veliko ljudi je prišlo iz vseh bohinJ' skih vasi. Za vse je bilo poskrbljeno j Za srnin golaž, ki so ga skuhale kuh*' j rice v Lipu, so po eno srno prispevaj , vse štiri lovske družine: Bohinjska Bi' strica, Srednja vas-Stara Fužina, Gor; juše-Koprivnik-Nomenj in Triglavski narodni park. Zagotovo takšnega gol«' ža Bohinjci že dolgo niso jedli! Za de mače dobrote so pa poskrbele žene s Koprivnika. Krofe so nacvrle dom* prinesle s seboj domač kruh in zasek0, najbolj so pa teknili koruzni žganci * zaseko in zelje z ocvirki. Iz domače bC hinjske koruze so v Andrejčevem ml1' nu v Stari Fužini zmleli grobo mokO' kuharice s Koprivnika, Sodjeva Maf' ca, Jeklerjevi Rezka in Metka in BeZ' nikova Vida pa so skuhale in spekl* žgance, kot se po stari bohinjski nav*' di spodobi. Njihov kotliček je bil v«s dan oblegan. Lepo je bilo, še vreme je držalo z B0" hinjci v nedeljo. Plesali, veselili so *e ves dan.JPa ne sami. S seboj so prip^ lj0.1 i tudi svoje turiste, da jim pokažejo kako veselo je pri njih. Še vse popold' no so prihajali na Voje Bohinjci boj mlade je vleklo, kajti ansambel S*' vica, sami fejst fantje, so igrali, ^ jim je duša dala. Še bolj s korajžo, »e bolj veselo, kajti igrali so svojim U1* dem. Naj postane to vaše srečanje ob 4. J*" liju, dragi Bohinjci, resnično tradic'0" nalno. Zaslužite si ga. In vsakič /iW potrdit«' besede pesnika, ki je z rim*11*1 povedal, da tod pod Triglavom žive v* seli ljudje ... p. Dolenc 7 gasi/siva v rrvaosijan — ves minuli teaen so se v Predoslj&" vrstiie razne prireditve, s katerimi so označili 80-letmco tamkajšnjega gasilskega društva. Vrh so dosegle v nedeljo, ko so med osrednjo svečanostjo izročili svojemu namenu prenovljeni gasite!.i dom. Vanj & vgradili prek 1200 ur prostovoljnega dela in vložili blizu 4 milijone dinarjev, od tega kar 15 odstotkov vseh sredstev iz samoprispevka kraja' nov Dom je odprl Franc Lotrič iz Zavarovalne skujmosti Triglav -J gorenjske območne skupnosti, pokroviteljice doma. Na slovesnosti, ^ so se je udeležili poleg krajanov in domaČih gasilcev tudi predstaVN? ki drugih gasilskih organizacij na Gorenjskem, so t)Z izleti v naravo slovenski otroci iz Italije spoznavajo našo domovino, zato veliko hodimo po bližnjih hribih. Naša osnovna šola jim je odstopila telovadnico, kjer se v športnih igrah srečujejo s škofjeloškimi osnovnošolci. Člani turističnega krožka jim predstavljajo Škofjo Loko in okolico, biologinja pa tudi našo naravo. Otroci sodelujejo v interesnih skupinah, v glasbenoinstrumental-nem krožku in pevskem zboru. Pripravljamo tudi družabne večere na katerih se otroci srečujejo z vrstniki iz Škofje Loke, pripravili smo tudi taborni ogenj,« je o nekaterih dejavnostih pripovedovala Milena Kor-dež, športna referentka in organizatorica športne dejavnosti v koloniji. Tudi otroci so navdušeni in jim je v Škofji Loki všeč. Virna Pečar iz Gropada pravi: »Prejšnja leta sem že Peter Paoleti bila v Gorjah in ker mi je bilo všeč sem prišla letos tudi v Škofjo Loko. Tu sem prvič in mi ni žal da sem prišla, čeprav sem bila nekaj dni pre-hlajena in zato nisem hodila v hribe.« Peter Paoleti je star devet let in je prišel iz Boljunca: »Tu se dobro počutim in mi je všeč. Moj oče je Slovenec, zato se v šoli učim slovensko, tukaj pa se bom še bolje naučil.« Tudi Mitja Vodopivec hodi v slovensko šolo Fran Ventorini v Boljuncu: »Moja starša sta oba Slovenca. Hodim v četrti razred, s Petrom sva prijatelja in bova vesela, če bo v vašem časopisu pisalo, da sva zadovoljna s počitnicami v Škofji Loki.« V. Primožič Knjižničarstvo v radovljiški občini Pastorek družbene skupnosti Mitja Vodopivec smo v Škofji Loki drugič, tos Je kUo st° osemdeset otrok, le-$l0v** dvesto trideset. Vsi hodijo v ensko šolo v Trstu in okoliških Radovljica — Tako približno je izzvenela razprava delegatov na 14. seji skupščine kulturne skupnosti Radovljica 24. junija. Že v gradivu za sejo je bilo nakazanih nekaj najbolj perečih vprašanj, ki zavirajo razvoj knjižničarstva v občini, četudi ta dejavnost po svoji organiziranosti sodi Deset let že citrajo Tržič — Tržičani imajo večkrat priložnost slišati svoje Tržiške cicaše. Zadnjič, ko so delavci BPT praznovali svojo stoletnico, so jim zasrali kar trikrat: na otvoritvi razstave, na slavnostni seji v Cankarjevem domu in na proslavi. Prejšnji petek so igrali ob otvoritvi novega Pekovega obrata v Ormožu, v soboto, 13. julija, pa jih bodo Tržičani spet lahko slišali v okviru tržiških poletnih prireditev »V soboto se dobimo«, ko bodo nastopili skupaj s pevci BPT na občinskem dvorišču. Veliko nastopajo po Sloveniji pa tudi zunaj, največ pri zamejskih Slovencih; v Avstriji v Podnu, pod Zeleni.škimi špicami in v Repenjta-bru so ze nastopali. Pa tudi po domovini, v Beogradu, Zaječarju. Naj- več pa seveda okrog Tržiča. Mili glasovi njihovih citer navdušijo še ta-*° zahtevnega poslušalca. Včasih so se citre v tržiškem koncu veliko l£rale, potem so šle pa kar malce v pozabo. In Tržičani so veseli, da so Se našli fantje, ki so obudili to lepo staro glasbo. Tržiški citraši, Marjan Zupančič, prvi glas, in Matej Lončar, drugi glas, ter Matjaž Meglic, j1 Pri skupini igra kitaro, se lepo ujamejo. Letos oktobra bo že deset 'et. kar so skupaj. Ix?tos se jim je uresničila njihova velika stara želja: dobili so ojačevalec, imajo svoje ozvočenje. Prej, ko so si vse skupaj še sPosojuli, »je vedno drugače pelo«, pravi Matej Ix>nčar. Peko je od lani j^lihovo pokrovitelj in igrajo v okviru Pekovega komornega zbora. Pe-£° >n so nekaj drugih delovnih organizacij, Komunalno podjetje in To-kos Tržič, so jim pomagali materialno. Tudi tržiška zveza kulturnih organizacij ima zanje vse razumovunje. Zadovoljni so in zdaj bodo res uhko nastopali, kjerkoli jih bodo želeli. • Zdaj pa imajo drugačne želje: radi bi razširili svoj ansambel. Pev-JO ah °iti dobrega pevca, pravijo fantje, kajti vsi dobri že pojejo pri an- pevca bi radi dobili, lahko tudi dva pevca ali dve pevki. Težko je , ttmlih Težko jih je jemati drugim. No, morda se pa le še kje skriva ***kše- >---«-->• -«-- • ■ ■ - *en lep mladi glas, ki bo kot nalašč za k citram 1 )oleii( hn^' f(irJ'"i i" Matjaž, Tržiški citram, postajajo s svojimi starimi in kis lepimi narodno zabavnimi vi amt, pa (udi uspešnicami, "le?/ ' s'' t>ns,'bno lepo izzvene, poznimi doma, pa tudi onkraj naših Jn — Foto: P. Perdun med najboljše v republiki. Kot na-splošno do kulture, tudi do knjižničarstva družbena skupnost ali odgovorni dejavniki v občini niso imeli kaj prida posluha. To se je izkazalo tudi v nedavnih razpravah aktiva komunistov, ki dalajo na področju kulture. Med drugim velja omeniti, da se za kulturo v občini namenja le 0,12 odstotka narodnega dohodka, kar je najmanj na Gorenjskem in med najnižjimi odstotki narodnega dohodka v naši republiki, kjer se namenja za kulturo 0,33 odstotka narodnega dohodka. Od vseh 16 knjižnic v krajevnih skupnostih, ki so prave pastorke tamkajšnjih svetov kot nekaj odvečnega, nobena nima lastne čitalnice. Tudi osrednja občinska oziroma ma-1 tična knjižnica v Radovljici ne! Pač pa vse krajevne skupnosti krepko znajo zaračunati najemnine, ogrevanje in razsvetljavo, kot bi bile knjižnice same sebi namen in dejansko v breme tem krajevnim skupnostim, ne pa njihova skrb, nič manj pomembna kot komunala, civilna zaščita ali druge dejavnosti, ki služijo krajanom. Delegati so podprli stališča knjižničarskih delavcev, da bi morale del sredstev namensko za potrebe učencev in študentov v raziskovalne in izobraževalne namene, prispevati SIS za izobraževanje in SIS za raziskovalno dejavnost v občini. Vedeti moramo, da je kar tretjina fonda knjig matične knjižnice v uporabi izključno za te namene. Ker očitno doslej nihče, razen pritrjevanja ugotovitvam knjižničarjev, ni ukrepal, je skupščina sklenila ta problem postaviti tudi na predsedstvu Občinske konference SZDL Radovljica, ki naj bi sprožilo akcijo za resnejši pristop k razreševanju odprtih vprašanj radovljiškega knjižničarstva. Navsezadnje ni dolžnost le knjižničnih delavcev, da uresničujejo dogovorjene normative, ki so jih potrdili tudi delegati občinske skupščine v svojih planskih dokumentih in v osnutku srednjeročnega družbenega plana občine. DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE Polde Mihelič v Festivalni dvorani na Bledu Vas, kakršne ni več Nekdanja podoba kmečke vasi se ohranja v delih gorenjskega slikarja P. Miheliča — Toda njegova dela niso zapis naših folklornih vrednot, pač pa zelo oseben, nekoliko otožen spomin na preteklost Le malokdaj je pisana pojavnost stare slovenske vasi v tako sklenjeni podobi zaživela pred nami kot v delih gorenjskega slikarja Poldeta Miheliča. Njegovo delo nas še bolj privlači danes, ko nekdanja podoba naših kmečkih naselij umira in ko moderna civilizacija z bolečo doslednostjo zavrača nekdanje vrednote, materialne in duhovne. Mi-heličev pogled v preteklost, v dobo narodopisno živo razgibanega gorenjskega kmečkega naselja z njenimi klenimi in samoniklimi prebivalci in pestro obarvanim življenjem predstavlja poglavitni motivni svet našega slikarja. V bregu rastočo^ slamnatimi strehami krite hiše, med njimi pot, ki se končuje pri cerkvi — to je eno najbolj pogostih Miheličevih prizorišč dogajanja na vasi pa tudi pogosto uporabljeno ozadje za najrazličnejša tihožitja in portrete. Komaj da je na kaj pozabil, ko je slikar gradil predstavo o vaškem življenju, o delu in praznovanjih, o starih pripovedih, pa tudi o grenkih dneh. Na malih platnih oživlja Polde Mihelič z oljnimi barvami podobe marljivih kmetov in kmetic, prevžitkar-jev, dninarjev in dninaric, potovk pa tudi vaških posebnežev, od rojstev zaznamovanih »desetih bratov« ali pravico iščočih »hlapcev Jernejev«, do »vaških filozofov« in »zgovornih Johan«. Ta vsekakor zanimiv in strnjen prikaz dogajanja čustvovanja in verovanja v kmečkem okolju je ovit v slikarjevo osebno, še zdaleč ne realistično, temveč prej romantično in iz nje izpeljano naivno predstavo o svetu in življenju. In če je za romantiko značilno prikazovanje nevsakdnjega, od fanzatije in čustev vodenega življenja, za naivo pa prezentacija nenavadnih, naivnih razmerih in lastnosti predmetov in dogajanj, potem Mihelič združuje obe stilni komponenti v zanimivo celoto. Toda medtem, ko romantika ne prinaša v likovno umetnost večjih oblikovnih sprememb, saj njena pozornost sega predvsem na vsebinska oziroma tematska področja, je naiva neposredno angažirana pri oblikovni preobrazbi upodobljenih objektov, pa naj le-ta izvira iz manj izpiljenega tehnične ga znanja ali pa iz umetnikove ustvarjalne volje. Prav ta pojav opažamo tudi pri Miheličevih slikah, ki po svojem formalnem izrazu učinku jejo naivno, po svoji vsebinski zasnovi pa so blizu romantičnemu, vča * sih celo otroško pravljičnemu čustvovanju. Stilnemu okviru naive se prilagajata predvsem Miheličeva kompozicija, ki teži k simetriji in sili v višino ter barvna skala. Barve, ki jih uporablja Polde Mihelič pri oblikovanju figur, predmetov,-arhitektur in krajine, so večkrat svojevoljne in prav nič podobne re'sničnim, rastejo iz razpoloženja, ki v določenem trenutku prevzame slikarja. Kmečki domovi, ki jih Polde Mihelič v svojih slikah upodablja, in ki pomenijo morda najpomembnejšo sestavino v slikarjevi kompozicijski gradnji, so največkrat tiste majhne, s slamo krite kajže, v kakr šni je odraščal mladi Polde. Prav teh hiš z majhnimi okni, lesenimi ostrešji in skladovnicami drv ob stenah je povojna doba pobrala največ. Izginile so tako kot številna vaška znamenja, slikane spominske table, pisani čebelnjaki, lesena vaška korita z žuborečo vodo, skupaj s starimi orodji, konji in vozmi in žal tudi z mnogimi navadami in običaji, o katerih se največkrat moremo poučiti le še iz knjig. Tako nas mora zopet umetnik — kot na marsikatere druge reči v življenju — vzpodbuditi, da začnemo misliti nanje in jih kot nepogrešljive vrednote skušamo vključiti v našo zgodovinsko in ustvarjalno zavest. Slike Poldeta Miheliča niso bolj ali manj veren, oblikovno dognan in v dekorativni okvir ljudske umetnosti vpet zapis o naših folklornih vrednotah, temveč osebno interpretiran, naivno poenostavljen, včasih nekoliko otožen spomin na osrečujočo preteklost, ki se je nekam izgubila in jo umetnik z vsako sliko sproti želi priklicati nazaj. Zato se ni čuditi, če Polde Mihelič večji del svojega življenskega opusa še vedno hrani doma. Zdi se, da slika prej zase kot za druge. Toda, če ta »zase« pomeni lepoto, iskreno izpoved in novo spoznanje, je namenjen tudi nam. .Cene Avguštin Obnova Korotana na Jezerskem V obnovljeni stavbi Korotana bo 14 stanovanj, prostori za PTT, dvorana, knjižnica in prostori za krajevno skupnost — Investicija je vredna 120 milijonov din Jezersko — Čeprav je že kazalo, da bo treba stavbo Korotana prepustiti zobu časa, pa so se v kranjski občini vendarle še pravočasno dogovorili za ohranitev stavbe. Ni manjkalo namreč kaj dosti, da bi se stavba, v kateri so bila stanovanja in prostori za krajevno kulturno dejavnost, začela podirati. Maja letos so se gradbeni delavci že lotili obnove stavbe, ki naj bi bila nared za vselitev julija naslednje leto. V stavbi, katere prenova bo veljala okoli 120 milijonov din, bo 14 stanovanj, za katera prispevajo denar Živila, Gozdno gospodarstvo, PTT, JLA, dvoje stanovanj pa se bo zgradilo iz solidarnostnega sklada. V pritličju bodo prostori tudi za PIT, okoli 300 kvadratnih metrov pa je namenjenih za potrebe krajevne skupnosti. Stavba bo imela knjižnico, dvorano z odrom in večnamenski prostor. Čeprav se sedaj pojavljajo vprašanja, kako zagotoviti dovolj denarja za obnovo, pa gradbena dela za sedaj potekajo po načrtih. Že sedaj pa je jasno, da bodo stanovanja in ostali prostori v stavbi nared za vselitev prihodnje poletje, nedokončani pa bodo ostali prostori za krajevno skupnost. Ta je zdaj lahko zagotovila za bodoče prostore, ki bodo veljali okoli 40 milijonov din, le 10 milijonov din. To pa seveda pomeni, da se ! 3 dokončanje prostorov za krajevno skupnost raztegnilo še v naslednje srednjeročno obdobje. Krajevna skupnost pa pričakuje, da bodo pri pridobivanju prostorov za krajevno skupnost pomagali tudi krajani predvsem z lesom. L. M. (M^SMEHGLAS 6. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 9. JULIJA 1981] Reprezentantje iz Velike Britanije so bili moštveni zmagovalci mitinga. Za prvo mesto so le za sedem točk prehiteli moštvo Triglava iz Kranja. Osemnajsti mednarodni plavalni miting Dan borca Odlični rezultati v kranjskem bazenu KRANJ — Osemnajsti mednarodni miting Dan borca, ki je bil dva dni v letnem bazenu v Kranju, bo šel v zgodovino kranjskega plavanja. Nad sto trideset plavalk in plavalcev iz devetih evropskih držav je oba dni v Kranju pokazalo, da so odlično pripravljeni za letošnjo letno plavalno sezono. Največ so pokazali prav Kranjčani, Trboveljčani, Ravenčani in plavalci in plavalke iz Velike Britanije in vsekakor tudi tekmovalci in tekmovalke Belorusije. Enako dobri so'bili tudi Poljaki, Madžari, predstavniki ZRN, Avstrije in Italije. To je še en dokaz več, da je kranjski mednarodni plavalni miting za drugo leto prišel v koledar mednarodne plavalne federacije FENA. Že prva disciplina moških na 400 m kravi je dokazala, da bo miting uspel v vseh pogledih. V tej disciplini so bili v vodi Belorus Čehovskij, Trigla-van Andrej Marenčič in naš edini kandidat za evropsko prvenstvo Dar-jan Petrič. Vse je kazalo, da bo Dar-jan Petrič ugnal oba, a pokazalo se je, da je bil tokrat močnejši Andrej Marenčič in z odličnim rezultatom je dosegel tudi največ točk prvega dne. Od Kranjčank je bila odlična tudi Za- la Kalan, ki je na 200 m delfin postavila absolutni državni rekord in s tem izboljšala pet let stari rekord tragično preminule Kranjčanke Vesne Praprotnik, ki je ta rekord 2:22,45 dosegla leta 1980. Zala Kalan je bila tudi uspešna na 100 m delfin, saj je dosegla nov republiški rekord za starejše pionirke, enako uspešna pa je bila tudi na 400 m mešano, članica trboveljskega Rudarja Barbara Kmetic pa je dosegla nov absolutni državni rekord na 800 m kravi, medtem ko je Darjan Petrič brez težav dobil tekmo na 1500 m kravi. Najuspešnejši plavalec mitinga je bil Angleš Nick Gillingham za rezultat na 100 m prsno, pri ženskah pa Trboveljčanka Darja Alauf za rezultat na 200 m hrbtno. Reprezentanca Anglije pa je bila tudi moštveni zmagovalec. Moštveni vrstni red: 1. Anglija 6.179, 2. Triglav (Kranj) 6.172, 3. Be-lorusija 6.037. Rezultati — moški — 400 m kravi: 1. Marenčič (Triglav) 4:05,68, 2. D. Petrič (JLA) 4:06,80, 3. Čehovskij (Belorusija) 4:07,26, 100 m hrbtno: 1. Ambrož (Fužinar) 1:01,46, 2. Lee (Anglija) 1:02,67, 3. Veličkovič (Triglav) 1:03,40, 100 m delfin: 1. Mi-nuth (ZRN) 58,54, 2. Talajko (Belorusija) 58,93, 3. Elspass (ZRN) 59,72, 200 m prsno: 1. Gillingham (Anglija) 2:25,53 (rekord mitinga), 2. Eggers (ZRN) 2:32,05, 3. Kovacs (Madžarska) 2:36,63, 100 m kravi: 1. Suhomli-nov (Belorusija) 54,76, 2. Dyke (Anglija) 55,04, 3. Hochstein (ZRN) 55,23, 400 m mešano: 1. Rollev (Anglija) 4:42,84, 2. Novak (Ljubljana) 4:49,93, 3. Šolar (Triglav) 4:51,26, 1500 m kravi: 1. D. Petrič (JLA) 16:19,02, 2. Čehovskij (Belorusija) 16:24,64, 3. Kiss (Madžarska) 16:37,20, 200 m hrbtno: 1. Ambrož (Fužinar) 2:11,47, 2. Lee (Anglija) 2:16,23, 3. Veličkovič (Triglav) 2:19,63, 100 m prsno: 1. Gillingham (Anglija) 1:06,55 (rekord mitinga), 2. Eggers (ZRN) 1:07,03, 3. Picton (Kent County) 1:10,85, 200 m delfin: 1. Quinn (Anglija) 2:08,57, 2. Marenčič (Triglav) 2:09,17, 3. Talajko (Belorusija) 2:11,28, 200 m mešano: 1. Rolley (Anglija) 2:13,97, 2. Novak (Ljubljana) 2:16,49, 3. Šolar (Triglav) 2:18,03, 200 m kravi: 1. Bučar (Ljubljana) 1:58,21, 2. Suhomli-nov (Belorusija) 1:58,33, 3. Majcen (Ljubljana) 1:58,69; ženske — 400 m kravi: 1. Day (Anglija) 4:29,67, 2. Kmetic 4:32,52, 3. Kus (obe Rudar) 4:39,82, 100 m hrbtno: 1. Kop (Fužinar) i:07,27, 2. Alauf (Rudar) 1:07,75, 3. Lagun (Belorusija) 1:08,66, 100 m delfin: 1. Exner'(ZRN) 1:05,55, 2. Kalan (Triglav) 1:06,83 (rekord SRS za st. pionirke), 3. Nagel (ZRN) 1:07,08, 200 m prsno: 1. Walsh (Anglija) 2:47,46, 2. Garrett (Kent County) 2:51,28, 3. Pešel (Fužinar) 2:58,45, 100 m kravi: 1. Exner 59,83, 2. Osy-gus (obe ZRN) 59,91, 3. Day (Anglija) 1:00,54, 400 m mešano: 1. Walsh (Anglija) 5:11,97, 2. Kalan (Triglav) 5:12,19 (rekord SFRJ za st. pionirke), 3. Lagun (Belorusija) 5:21,98, 800 m kravi: 1. Kmetic (Rudar) 9:14,48 (absolutni rekord SFRJ), 2. Drezgič (Klima Neptun Celje) 9:19,15, 3. Klus (Rudar) 9:22,64, 200 m hrbtno: 1. Alauf (Rudar) 2:21,73, 2. Lagun (Belorusija) 2:31,30, 3. Seal (Kent County) 2:32,83, 100 m prsno: 1. Walsh (Anglija) .1:18,97, 2. Beckmann (ZRN) 1:19,71, 3. Nystrup (MK) 1:20,06, 200 m delfin: 1. Kalan (Triglav) 2:21,97 (absolutni rekord SFRJ) 2. Hove (MK) 2:25,36, 3. Simonovič (Fužinar) 2:26,44, 200 m mešano: 1. Garet (Kerit County) 2:28,99, 2. Kalan (Triglav) 2:31,13, 3. Kop (Fužinar) 2:31,41, 200 m kravi: 1. Day (Anglija) 2:09,13, 2. Exner 2:10,04, 3. Osygus (obe ZRN) 2:10,34. D. Humer Foto: G. Šinik 1* * Že prva plavalna disciplina moških na 400 m kravi je pokazala, da bodo rezultati mitinga dokaj uspešni. Za prvo mesto so se potegovali vojak Darjan Petrič, triglavan Andrej Marenčič in reprezentant Belorusije Jurij Čehovskij. Tokrat je bil uspešnejši Marenčič, ki je premagal oba tekmeca. Belorus Jurij Čehovskij čestita za drugo mesto Darjanu Peiri-ču. I _ Delfin na 100 in 200 metrov je bila v obeh konkurencah odlična disciplina. Pri tem se je izkazala Kranjčanka Zala Kalan, ki je dosegla republiški rekord za starejše pionirke na 100 m delfin, na 200 metrov pa je postavila absolutni državni rekord. J Po Kamniški planinski poti Kranj — Planinsko društvo Kranj >rireja 14. julija 1985 turo Konj-Velika jlanina. Izletniki bodo hodili po Kamniški planinski poti. Iz Kamniške Bi-trice bodo krenili prek Preseljaja, vonja, Velike planine in Domžalske oče do gostišča Jurček v dolini Črne. Ja izletu, ki ga bodo vodili Igor Kloar, tudi Burgar in Milan Šinkovec, bo ikoli 8 ur hoje, za turo pa je nujna vi-okogorska oprema. Odhod avtobusa p Kranja bo ob 6. uri, vrnitev je pred-idena okoli 20. ure. Cena izleta je 400 linarjev. SPOROČILI STE NAM Maraton od Bleda do Vrbskega jezera BLED — Kolesarski klub Bled in kolesarska zveza Koroške bosta v soboto, 13. julija, organizirala sto-štirideset kilometrov dolgi kolesarski maraton od Bleda do Vrbskega jezera na Koroškem. Prijave zbira do 10. julija kolesarski klub Bled, Ljubljanska 32, Bled. Štartnina je 400 dinarjev, prijave pa bodo zbirali še med sedmo in osmo uro pred startom. Start bo ob 9. uri pred festivalno dvorano na Bledu. Maraton bo potekal na poti Bled — Lesce—Begunje—Tržič — Golnik — Kokrica — Preddvor, čez Jezerski vrh do Železne Kaple in naprej skozi Borovlje do cilja pri Vrbskem jezeru. Vsi udeleženci maratona morajo imeti s seboj potni list. dh Križe: tekmovanje v krosu — Športni delavci TVD Partizan Križe so pripravili na travniku za osnovno šolo v Križah tekmovanje v krosu. Nastopilo je 50 tekačev, ki so, razdeljeni vil starostnih kategorij, tekli na progah, dolgih od 200 do 5000 metrov. V posameznih kategorijah so zmagali: Aleš Belak pri cicibanih, Bojana Belak pri ciciban-kah, Grega Janškovec pri starejših pionirjih, Maja Švegelj pri mlajših pionirkah, Anže Rener pri mlajših pionirjih, Andreja Grašič pri starejših pionirkah, Jože Gabor pri mladincih, Jože Bohinc pri članih, Anica Jerman pri članicah, Jože MegliČ pri veteranih in Lidija Ambrož pri veterankah. — J.Kikel Jesenic«** invalidi kegljali — Člani društva invalidov Jesenice so pripravili gorenjsko prvenstvo v kegljanju na asfaltu. Nastopile so moške in ženske ekipe iz Domžal, Radovljice in z Jesenic. Pri moških so zmagale Jesenice pred Domžalami in Radovljico, med posamezniki Anton Grošelj (Jesenice) pred Vladom Ivanovičem (Domažel) in Srečkom Šternom (Jesenice); pri ženskah Radovljica in med posameznicami Anica Čerin (Jesenice) pred Doro Štular (Radovljica) in Majdo Štern (Jesenice) — J. Rabič Limberg: izkazal se je le Rendulič — Na tretji dirki za republiško prvenstvo v motokrosu v Limbergu nu Kozjanskem je bil Robi Rendulič (AMD Kranj) drugi v kategoriji do 125 ccm. Davorin Urevc (AMD Bled) je navzlic precej hudemu padcu končal dirko na 15. mestu. Med ekipami je bil Kranj četrti. V kategoriji do 250 ccm so nastopili štirje tekmovalci AMD Žiri, od katerih sta bila najboljša Vid.Mlakar in Marjan Mlinar na osmem oziroma devetem mestu. — M. Jenkole Brezje: športne prireditve za krajevni praznik — Športno društvo Brezje je v počastitev krajevnega praznika pripravilo več športnih prireditev, njegovi člani pa so pomagali tudi pri ureditvi otroškega igrišča ob domu družbenih organizacij. Na namiznoteni-škem tekmovanju je med 18 udeleženci zmagal Slavko Ilibnikar pred Dušanom Perkom in Bogom Dežmanom, v nogometu so stari po podaljšku premagali mlade s 5:2, na šahovskem hitropo-teznem turnirju pa je slavil Miha Zupan, Slavko Ilibnikar je bil drugi in Viko Dežman tretji. — J. Kikel Tržič: Janez Muzik zmagovalec prvenstva Peka — Sindikalna organizacija tovarne Peko je skupaj s člani na-miznoteniške sekcije TVD Partizan Križe priredila prvenstvo delovne or ganizacije v namiznem tenisu. Tokrat je nastopilo le sedem igralcev in igralk, kar vsekakor ni v ponos številčnemu delovnemu kolektivu. Zmagal je Janez Muzik pred Mandičem in Repovžem. - J. Kikel Grobnik: od naših najboljši Plntar — Na cestnohitrostnih dirkah za Veliko nagrado Jugoslavije na Grobniku M je med vsemi našimi motociklisti najbolj izkazal Janez Pintar (AMD Domžale) iz Kranja, ki je s sposojenim motorjem zasedel v kategoriji do 80 ccm 15. mesto med 36 tekmovalci. — M. Jenkole Slovensko člansko prvenstvu v vaterpolu Po prvem turnirju vodi Kokra KRANJ — V letnem bazenu v Kranju je bil v soboto in nedeljo prvi od treh vaterpolskih turnirjev za člansko slovensko prvenstvo. Za ta naslov se v tej sezoni borijo moštva Žusterne iz Kopra, Renč, Neptuna iz Celja, Kamnika, Kokre in Vodovodnega stolpa ter Triglava (mladinci), ki igrajo zunaj konkurence. Na prvem turnirju v Kranju se je pokazalo, da so še vedno v ospredju starejši igralci. V moštvu Kokre in Vodovodnega stolpa jih je veliko in obe moštvi krojita vrh slovenskega članskega vaterpolskega prvenstva. Na tem kranjskem turnirju so najboljšo igro pokazali igralci Kokre, ki so prevzeli vodstvo na lestvici pred Vodovodnim stolpom in Triglavom. Izidi — I. kolo: Kokra : Triglav 10:8, Kamnik : Neptun 3:16, Renče : Vodo- • Dušan Zorko z Visokega so jo naučil šahirati v tretjem razredu osnovne šole v krožku, ki ga je vodil Dušan Jokovič. Doslej je osvojil naziv prvokategornika, je član šahovskega društva Kranj in leske Murke. Njegovi največji uspehi so: prvo mesto na gorenjskem pionirskem in mladinskem prvenstvu, sedmo mesto na republiškem pionirskem in deseto na slovenskem mladinskem prvenstvu. »Z uvrstitvijo na prvenstvu sem zadovoljen, ne pa tudi z igro. Preveč je bilo nihanja v formi. Med vsemi partijami mi je v najlepšem spominu ostala zmaga v desetem kolu nad tedaj vodilnim Sašom Ča-čičem z Vrhnike. Želim, da bi se dokopal do mojstrskega kandidata. Vem, da bo to zelo težko, ker je na Gorenjskem premalo kakovostnih tekmovanj za mlade in še neuveljavljene šahiste.« vodni stolp 6:17, II. kolo: Žusterna : dovodni stolp 5:19, Renče : Neptun 3:l| Kokra : Komnik 22:4, Žusterna : TJ glav 1:9, III. kolo: Vodovodni stoln Neptun 18:9, Renče : Kokra 6:9, Trigl : Kamnik 22:2, Žusterna : Neptun 6m IV. kolo: Triglav : Renče 16:4, Žusterlj : Kamnik 5:0 bb, Vodovodni stolp : Kj kra 13:16. Lestvica: Kokra .4 4 0 0 57 Triglav 4 3 0 1 55 Vodovodni stolp 4 3 0 1 57 Neptun 4 2 0 2 41 Žusterna 4 2 0 2 17 Renče 4 0 0 4 19 Kamnik 4 0 0 4 9 Dvodnevni turnir v Kranju so Rebec (Koper), Ramovž, Čalič, vec in Stanišič (Kranj). :31 17 38 :30 :37 1 :53 :65 j sodw RaH -dh i Premalo tekmovanj za mlade šahiste Kranj — V nedeljo se je v domu učencev Ivo Lola Ribar v Kranju končalo 38. slovensko šahovsko prvenstvo za mladince, na katerem je med 40 igralci nastopalo tudi 11 ša-histov iz leske Murke, Kranja, Komende ter iz sekcije Tomo Zupan Kranj. Naslov prvaka je osvojil Matjaž Justin z Vrhnike pred Aljo-šo Grosarjem (Murka) in Sašom Čačičem (Vrhnika). Dušan Zorko je bil šesti, Tomaž Saje 11., Matjaž Šlibar 13. (vsi sekcija Tomo Zupan), Igor Juhant (Komenda) 23., Franc Šimnic (Murka) 24., Matej Sušnik N (Kranj), Franc Mlačnik (Tomo Zupan) 26. do 28. itd. Tri izmed gorenjskih udeležencev prvenstva smo povprašali, kako so zadovoljni z igro in uvrstitvijo, kakšni so njihovi tekmovalni cilji in kako ocenjujejo razmere v gorenjskem (in slovenskem) mladinskem šahu. • Franci Šimnic iz Radovljice, dijak drugega letnika Železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah, se je največ šahovskega znanja »navzel« od mojstra FIDE Rudija Ostermana iz Lesc. Bil je občinski pionirski prvak, lani tretji na gorenjskem in šesti na republiškem mladinskem prvenstvu. Osvojil je že naziv prvokategornika, a je zaradi slabega igranja na gorenjskem članskem prvenstvu znova zdrsnil med drugokategornike. Franci igra borbeno, vedno na celo točko. Redno prebira šahovsko teorijo in študira partije znanih velemojstrov, zlasti Roberta Fisherja. »Nisem zadovoljen z igro ne z uvrstitvijo na prvenstvu. Po dveh porazih na začetku turnirja sem se nazadnje le »ujel« in zbral vsaj polovico možnih točk. Preslabo sem se pripravil — to je edini razlog za neuspeh,« poudarja Franci Šimnic, ki si želi priboriti mojstrski naslov: »Na močnih turnirjih se veliko naučiš. Žal je takšnih tekmovanj na Gorenjskem premalo, razen blejskega šahovskega festivala je to le še gorenjsko člansko prvenstvo.« • Matej Sušnik z Orehka, dijak tretjega letnika šolskega centra Iskra v Kranju, se je začel resneje ukvarjati s šahom v sedmem razredu osnovne šole. Z dosedanjimi uspehi si je priigral naziv prvokategornika: bil je gorenjski pionirski prvak, peti na republiškem prvenstvu, letos drugi na gorenjskem mladinskem prvenstvu in peti na članskem. »Razočaran sem nad igro. V prvih petih kolih sem zbral štiri točke, potem sem naletel na močnejšo igralce in kar po vrsti izgubljal. Rad bi si priigral mojstrski naslov, a to bo zelo težko, ker za to tudi "ni pravih možnosti: le v sekciji Tomo Zupan in v leski Murki načrtno delajo z mladimi, na Gorenjskem je tudi premalo kakovostnih tekmovanj.« C. Zaplotnik Nogometni zapis Bleda slika v Slovenski nogomet piše najbolj žalostne strani svoje zgodovine. Toda tudi v tem je nekaj dobrega če to dobro seveda vidimo. Bodo nogometni delavci, nogometni trenerji, igralci znali voz potegniti iz blata s športnim in poštenim pristopom? Bomo videli, do takrat, ko bomo v Kranju gledali tekme med Olimpijo in Triglavom — v slovenski ligi . . . Tudi gorenjski nogomet bi moral stopiti na prelomnico. Letos so Jesenice izpadle iz druge slovenske lige — zahod, Tržič in Sava iz Kranja pa kot prvaka rekreativnih lig nista uspela priti v ta rang tekmovanja. Triglav je solidno igral v SNL, Naklo pa krčevito v drugi slovenski ligi. To je bera. ki jo lahko dopolnijo le še mladinci Save, ki so odlična generacija in kot prvaki območne lige niso uspeli premagati Vozil in postati slovenski ligaš v tej konkurenci. Mordu je to pravi trenutek, da »levi in desni breg« najdeta skupni jezik, da vsaj občina, če že ne regija združijo moči za moštvo, ki bo privabilo na Stadion Stanka Mlakarja 500 in več gledalcev? Višja trenerja Hajko Kožar in Bogdan Andrejašič, izkušeni Husari Ibrašimovii , ki trdi, da si bo od nogometa odpočil - to je kader, ki lahko vodi ligaša v slovenski ligi. Igralci? Okostje je. Če bi mu dodali še Jerino in Tanoskega (oba še caka JLA) kot izkušena, celo drugoligaška igralca, nadarjeno Florjančiča, Špilerja. Lavtarja in druge mlade, bi dobili solidno igralsko bazo za sredino slovenske ligo, ki bo jeseni vendarle izrazito močnejša kot zdaj. Vse to seveda deluje bolj kot utopično razmišljanje, toda trenutek je primeren. Noben trener »od zunuj« ne bo pomagal nogometu na stare pozicijo, t roba se je le dogovoriti, saj ima tako Sava kot Triglav precej pogojev za napredek. Rešitev je samo v delu. Zato pa je potreben strokovni kader, ki ga imamo ob močnem zaledju skoruj dvajsetih klubov v eni sumi občini. Če hoče; jo nogometni delavci napredek, potem merajo stopiti skupuj. To pa pomeni enoten nastop v slovenskem prostoru. M.Šubic -4 KRONIKA .7. stran (^Q)I§I1]M©IEEGLAS Ivanjski in blejski potapljači so s Spustom po Savi <0značili Dan borca Pred enoumim plavanjem od Struževega do Prebačeve-ga je bilo treba dobro pripraviti opremo, zlasti blazino za naslon rok Foto: S. Saje Neustrašno po valovih Save Kranjski potapljači so za dan borca tudi letos priredili Spust po Savi — Koristno — Po naporni tekmi v vodi sprostitev na merjenje veščin v streljanju in plavanju suhem Kranj — Bilo je na dan borca. Ta praznik kranjski potapljači že celo desetletje označujejo z nevsakdanjo prireditvijo. Organizirajo namreč Spust po Savi, nekakšno plavalno tekmovanje. Sprva je res šlo le za plavanje, pozneje pa so temu dodali še streljanje z vojaškim orožjem in sedaj se vsako leto 4. julija pomerijo v tradicionalnem biatlonu. Na praznični dan je pred prosta om Društva za podvodne dejavnosti v' Kranju na Koroški cesti zavihrala zastava, iz zvočnika so zazvenele koračnice, na dvorišču pa se je zbralo sedem tekmovalnih ekip iz Kranja, ena z Bleda in nekaj opazovalcev iz vrst potapljaške organizacije. Zbranim je izrekel dobrodošlico nekdanji predsednik kranjskih potapljačev Emil Sekne, ki je izrazil Obžalovanje zaradi odsotnosti mariborskih, novomeških, trboveljskih in drugih prijavljenih potapljačev. Udeležence tekmovanja je pozdravil tudi predsednik Potapljaške zveze Slovenije Vili Klemene, ki je čestital Kranjčanom za uspehe na tekmovalnem področju in naglasil pomen Spusta po Savi. Po kratki slovesnosti v Kranju se je začelo tekmovanje v streljanju z vojaško pištolo. Na strelišču v Struževem so potapljači preizkusili ob pomoči delavcev kranjskega sekretariata za ljudsko obrambo svoje strelske sposobnosti. Z osmimi naboji, tremi za preizkus in petimi za točkovanje, so skušali doseči kar največ krogov. Mnogim je to tudi uspelo; vsak zadeti krog v črno je ekipi prinesel 2 minuti odbitka, vsak krog izven črnega polja pa 1 minuto odbitka. »Potapljaška zveza Slovenije, ki je s 16 društvi in 4 sekcijami najbolj razvita potapljaška organizacija v domovini, ima pet vrst klasičnih tekmovanj,« je povedal predsednik Klemene, ki Je še dodal:»Podvodnim dejavnostim, kot so hitrostno plavanje s plavutmi in potapljanje, orientacija, fotografija, lov s puško in trnkarjenje, dodajamo usposabljanje za reševalno službo. Ta aktivnost je zlasti pomembna za družbeno samozaščito. Zamisel spusta po deročih vodah smo od tujih potapljačev prevzeli tudi mi. Tekmovanje ima poleg športnega pomena veliko vlogo za ohranjanje kondicijo potapljačev, spoznavanje okolja, v katerem rešujemo, medsebojno seznanjanje in izmenjavo izkušenj, spoznavanje sposobnosti reševalnih ekip ter nabiranje obramb-no-zaščitnih veščin. Spust po Savi, ki ga organizira kranjsko društvo, je ena od mnogih akcij, s katero začenjamo potapljaško sezono.« Komaj so potihnili streli iz pištol, že so se tekmovalci oblekli v potapljaške obleke in odšli proti obrežju Save. Tam so si natikali plavuti in si pripravili blazine za naslon rok. Starejši so dajali nasvete mlajšim, ki so imeli pred prvim spustom mulo treme in strahu. »Približno enotirno plavanje od Struževega do Prebačevega,« je pojasnil dolgoletni sodelavec in tekmovalec Spusta po Savi Luka Belič z Kranja, »je zahtevno /lasti zaradi hitrosti reke 'n ovir v njej. V glavnem poteka brez nezgod in poškodb, saj nevarna mesta zavarujejo člani kranjskega brodarskega društva. Sodelovanje na tekmi nagradimo s pokalom za zmagovalno ekipo pa s kolajnami za tekmovalce na prvih treh mestih. Po spustu priredi naše društvo potapljaški piknik.« . Prva dva tekmovalca sta se na označenem mestu pognala v vodo in zaplavala z njenim tokom. Njima so vsakih pet minut sledile druge ekipe. Seveda so boljši plavalci prehitevali slabše, vsaka ekipa pa se je morala držati skupaj in priplavati skupaj na cilj. Vmes je po kopnem obšla dve zapornici, kar je nalogo še otežilo. Vsak zadetek v črno je tekmovalni ekipi prinesel 2 minuti odbitka »Letos ni bilo plavanje preveč zahtevno, saj je bila voda dovolj visoka,« je na cilju izjavil prvi prispeli tekmovalec Martin Grašič iz Bitenj pri Kranju in dodal: »Spust je prijetno doživetje, terja pa precej moči. Sam jih nabiram tudi z veslanjem v kajaku.« Ljudje —žabe so po končanem tekmovanju vendarle radi zlezli iz vode in slekli potapljaške obleko. Z broga Save so se povzpeli v gozdiček pod Prebačevim, kjer so popoldan preživeli ob družabnem srečanju. Pletli so nove prijateljske vezi, brez katerih bi reševalske ekipe ne zmogle zahtevnih potapljaških nalog. S. Saje GORENJSKA NOČNA KRONIKA ""M Kil! , pni dan sta se stepla na Pod-oll?i dva soseda. Namesto, da bi 9°iilu dobre odnose, soseda pač rjjfho potrebuješ, v sdi pa še po-J?b<'J. sta ubral« drugo taktiko. t(len ]e drugemu celo s traktorji ograjo podrl, a se ne ve, če PT('d pretepom ali po njem. Vse to °°do verjetno razčistili na pn-st°jnem mestu, kjer jima bodo VerJetno svetovali tudi obilo puščanja napetosti«. »po- s kamnom nad avto ljudje se pa res še prepirati ne ^ajo več. Namesto, da bi si pove-"a'i, kar komu gre in bili potem *Ppt prijatelji, vso stvar priženejo d° skrajne dovolj, da je%S. N. na Jezer bilo "krajne meje. Tako zadnjič ni Sajfce« je skočil in udarjal po ve-0°ranskcm steklu avtomobila 'Zval pretep, še po papa hi Stf0et*a ne svojega. Pa mu to še prič (i na naslov: Kulturna skupnost Kranj, Trg revolucije 1, Kranj. INTEGRAL SAP LJUBLJANA, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem JESENICE Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: L VOZNIKA za relacijo Planina pod Golico—Jesenice Pogoji: — poklicni voznik motornih vozil D kategorije, — eno leto delovnih izkušenj 2. VEC VOZNIKOV ZA MESTNI PROMET na Jesenicah Pogoji: — poklicni voznik motornih vozil D kategorije, — eno leto delovnih izkušenj 3. VEC AVTOMEHANIKOV Pogoji: — KV avtomehanik, eno leto delovnih izkušenj 4. 2 AVTOLICARJA Pogoji: — KV avtoličar, eno leto delovnih izkušenj 5. VRATARJA Pogoji: — dokončana osemletka, znanje slovenskega jezika 6. VEC DELAVCEV za priučitev /a poklic avtoličai ja Pogoj: — dokončana osemletka Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje' za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov. Integral, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za /biranje prijav. ^ NOVO Niansiranie avtolakov za vse evropske in |aponske avtomobile KVALITETA Jamči INMONT (Bonaval) KJE V ASTRI BLAGOVNICA JAMA Bežigrad 11 Vendar ni treba v L|ubl|ano' Vase naročilo spreimejo in tudi v treh dneh pripravijo v ASTRI, Blagovnic« Kranj, PreMrnova 10 KAKO V lastni mesalnici v Ljubljani Blagovnic^ Kranj ilpREK, 9. JULIJA 1985 OGLASI, OBJAVE 9. stran @®^3M©ISIIGLAS LESNO GALANTERIJSKI OBRAT JESENICE Delavski svet DO v skladu s pravilnikom DO razpisuje dela in naloge 1. TEHNIČNEGA VODJO Pogoji: — srednja tehnična šola lesarske usmeritve in tri leta ustreznih delovih izkušenj 2. VODJE LAKIRNICE Pogoj L: — poklicna šola pleskarske usmeritve in leto delovnih izkušenj 3. NK DELAVCA Pogoji: — odslužen vojaški rok in končana osemletka Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: Lesno galanterijski obrat Jesenice, Zgornji plavž 13, v roku 8 dni. O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh po sklepu DS. glasbena šola kranj, p. o. Trubarjev trg 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge Računovodje Kandidati naj poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: ~~ srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri, ~~ 5 let delovnih izkušenj, "~ poskusno delo tri mesece, -~ sposobnost vodenja in organiziranja del Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na Naslov: Glasbena šola Kranj, Trubarjev trg 3, Kranj, Komisiji za delovna razmerja. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. ENGINEERING KRANJ Sučeva 23 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1- 2 TAJNIC SEKTORJA (za določen čas — nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom), lahko pripravnik 2- FINANČNEGA KNJIGOVODJO (lahko pripravnik) pogoji: Pod 1. _ srednja administrativna ali ekonomska šola, — 2 leti delovnih izkušenj, — znanje strojepisja, — en mesec poskusno delo pod 2. — srednja ekonomska šola, — 3 leta delovnih izkušenj, — en mesec poskusno delo Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Engi-neering Kranj, Sučeva 23. Prijavljene kandidate bomo Pismeno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. "snovna šola ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVI JICA izpisuje prosta dela in naloge *• RAČUNOVODJE nedoločen delovni čas Pogoj: — srednja ali višjo strokovna izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj z' 4 SNAŽILK *a nedoločen delovni čas P°goj: — osnovna šola Nastop službe 1. septembra 1985 ali po aogovoru. 3- UČITELJA ZG-ZE določen delovni čas s krajšim delovnim časom p°goj: — predmetni učitelj zg-ze Nastop službe 1. septembra 1985. prošnje z dokazili pošljite na naslov: Osnovna šola ^T; Linharta, Radovljica, Komisija za delovna raz-J^rja, najkasneje v 15 dneh po objavi. SSNovna šola prešernove brigade ****ZNIK1 « nnisija xu t»eiovna razmerja razpisuje naslednja pro ■ dpla m naloge: UČITELJA biologije - kemije PRU ali P ali pripravnik za nedoločen čas s polnim de'ovnim časom '■ VOl)jk oddelka podai jšankga BIVANJA kombinirani oddelek na predmetni stopnji — za določen čas s polnim delovnim Časom (nadomeščanje oelavke na porodniškem dopustu) ali P naravoslovnega ali družboslovnega področja f CISTILKE a določen čas s polnim delovnim časom {nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) |^ tek dela za vse kandidate 1.9. 1985. krutk-^ati na^ P°^JeJ° prijave z dokazili o izobrazbi s re j? V71 7lvljenjepisom v 8 dneh po objavi. O izidu izbi ia\,„ ° kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku pridnega roka. Iskra Študentke in študenti elektrotehnike, računalništva in strojništva, dijakinje in dijaki, ki vas navdušujejo tehniške vede in ki bi radi svoja znanja in talent izpopolnjevali, oglejte si vabilo za sodelovanje in RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ki ga objavljajo vse tri DO ISKRE v Kranju - ISKRA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, katere osnovna dejavnost je razvoj, projektiranje in proizvodnja električnih orodij za gradbeništvo, obrt, industrijo in domačo rabo; - ISKRA KIBERNETIKA KRANJ, ki uporablja so dobna znanja o zakonitostih upravljanja, pretvorbe in prenosa informacij v strojih, napravah, živih organizmih in njihovih medsebojnih povezavah; - ISKRA TELEMATIKA KRANJ, ki združuje področji telekomunikacij in informatike in poleg ATC Me-taconta razvija in uveljavlja elektronske in digitalne telekomunikacijske sisteme. 127 ŠTIPENDIJ ZA DIPLOMIRANE INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE 36 ŠTIPENDIJ ZA INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE bomo podelili za vse usmeritve v programu elektrotehnike in računalništva 41 ŠTIPENDIJ ZA DIPLOMIRANE INŽENIRJE STROJNIŠTVA 18 ŠTIPENDIJ ZA INŽENIRJE STROJNIŠTVA bomo podelili za proizvodno strojništvo in konstrukter-stvo in splošno strojegradnjo Štipendistom teh programov bomo poleg pogojev, ki jih zagotavlja samoupravni sporazum o štipendiranju, zagotovili: — delno nadomestilo stroškov za nakup strokovne 1-iterature — stimulacijo za hitrost in uspešnost študija — študentom s povprečno oceno nad 9,0 bomo omogočili inozemsko počitniško prakso s povračilom potnih stroškov — vrnitev stroškov tečajev tujih jezikov ob predložitvi potrdil. Poleg štipendij, ki so bile razpisane v Delu dne 5. in 6. marca 1.1., DO Kibernetika in DO Telematika razpisujeta štipendije za: — NARAVOSLOVNO MATEMATIČNO USMERITEV DO ERO pa za program — strojni tehnik Prijavite se lahko dijaki 3. in 4. letnikov, ki boste šolanje nadaljevali na strojnih in elektrotehniških fakultetah. K prijavi za štipendiranje vabimo tudi učence srednjega usmerjenega izobraževanja, ki ste vpisani v program oblikovalca kovin na IV. stopnji. Prijave sprejemamo v kadrovskih službah do 15. 7. 1985 na naslov Iskra industrija za električno orodje Kranj, Savska loka 4, 64000 Kranj Iskra Kibernetika Kranj, Savska loka 4, 64000 Kranj Iskra Telematika Kranj, Ljubljanska 24 A, 64000 Kranj Vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (obr. DZS 8, 40) priložite dokazilo o učnem uspehu (zadnje šolsko spričevalo, sporočilo o opravljenih izpitih), potrdilo o vpisu in potrdilo o vseh dohodkih za lansko leto. PREMISLITE, ODLOČITE SE IN SODELUJTE, ISKRA JE PRIHODNOST VAS, KI STE DANES MLADI. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD GE Jesenice, n. sol. o., Jesenice, Prešernova 5 Na osnovi sklopa Komisije za delovna razmerja z dne 26. 6. 1985 objavljamo naslednja prost^dela in naloge: 1. ORGANIZIRANJE IN VODENJE DEL nu najzahtevnejših objektih Pogoji: — diplomirani inženir gradbeništva ah inženir gradbeništva, — strokovni izpit, — 5 let delovnih izkušenj 2. VODENJE GRADBENIH DEL na zahtevnem objektu Pogo,i: — gradbeni delovodja, — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ah podobnih delih 3. ZAHTEV NA KOVAŠKA OPRAVILA Pogoji! — poklicna šola kovinske smeri, — vsaj eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo za vsa objavljena prosta dela in naloge sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Kadrovska služba GIP Gradiš, TOZD GF Jesenice, Prešernova 5. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka. SGPGRADBINEC SGP GRADBINEC KRANJ Nazor jeva 1, Kranj Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Lesni obrati Kranj objavlja razpis za proste delovne naloge in opravila - 4 KV TESARJEV za delovno enoto Kranj oziroma Jesenice Pogoj: — poklicna šola in 2 leti prakse Delovno razmere se sklepa za nedoločen čas z dvon «-sečnim poskusnim delom. Prošnjo z dokazili o izobrazbi vložite v roku 8 dni po objavi na naslov SGP Gradbinec Kranj, Nazor jeva 1. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Mirka Vadnova Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma naloge: — VOZNIKA KAMIONA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit B in C kategorije, — kot dopolnilno znanje je predpisan šoferski izpit D kategorije, zato bodo imeli kandidati z izpitom D kategorije prednost pri izbiri, — enomesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženim življenjepisom, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom o stalnem bivališču na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošenj brez zahtevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavne-ga roka bodo kandidati pisno obveščeni o izbiri najkasneje v roku 40 dni. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠKOFJA LOKA Odbor za gospodarjenje objavlja zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem. 1. Poslovni prostor Blaževa ulica 3, velikosti 49,05 m1 Poslovni prostor je namenjen mirni obrti, trgovini, galanteriji 2. Poslovni prostor Blaževa ulica 3, velikosti 37,75 m* Poslovni prostor je namenjen uslužnostni dejavnosti, mirni obrti — trgovina. Ponudbe naj obsegajo: — navedbo dejavnosti z opisom dejavnosti in dokazilom — izjavo, da ima ponudnik sredstva za adaptacijo zagotovljena, — višino najemnine na m2 poslovnega prostora. Interesenti naj oddajo ponudbe do 20. 7. 1985 v zaprtih kuvertah z vidno oznako »NE ODPIRAJ — PONUDBA« za poslovni prostor. Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija, imenovana od Odbora za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 15 dneh od dneva odpiranja ponudb. DO LIMOS ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 51 Objavlja po sklepu delavskega sveta z dne 27. 6. 1985 javno prodajo raznih strojev in naprav, kot so: dvigala dvolift; vozilo IMV 2200 letnik 78, vozilo Kombi Z 435 K, letnik 1979; enoosna prikolica; motor OM; kopirni stroj; kleparsko orodje; cerada OM in pištola HILTI ter razni avtoma-terial in drobni inventar. Prodaja bo 16. julija 1985 ob 14. uri v prostorih DO na Kidričevi cesti 51. Ogled je možen 3 dni pred pričetkom prodaje. Udeleženci morajo plačati 10 odstotkov varščine od izklicne cene. Kupec mora plačati tudi prometni davek. Osnovna šola DAVORIN JENKO CERKLJE NA GORENJSKEM Komisija za delovna razmerja razpistrje in oglaša naslednja prosta dela in naloge: 1. KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas — dokončana PA, smer knjižničarstvo — slovenski jezik 2. ČISTILKE z.a nedoločen čas, poskusno delo dva meseca 3. UČITEIJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas od 1. 9. 1985 do 31. 8.1986 4. UČITELJA MATEMATIKE za določen čas, od predvidoma 7. 10. 85 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta Nastop dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. 9. 1985. Pogoji so zakonsko določeni. Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri pa bodo obveščeni najpozneje v 30 dneh po poteku razpisa. GLAS 10. stran OBVESTILA. OGLASI TOREK, 9. JULIJA 1 Obrtno podjetje TRŽIČ Trg svobode 33 objavlja prosta dela in naloge MATERIALNEGA KNJIGOVODJE - BLAGAJNIKA Pogoji: — srednja šolska izobrazba ekonomske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj Za navedena dela in naloge se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Vse prijavljene bomo o izbiri obvestili v zakonskem roku. Iskra Industrija za električna orodja Kranj, p. o. Kranj, Savska loka 4 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja prosta dela REFERENTA I v razvojnem področju Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da poleg splošnih izpolnjujejo tudi naslednje posebne pogoje: — da imajo uspešno zaključen vzgojnoizobraževalni program za upravno-administrativno dejavnost (za poklic upravni tehnik), — zaželeno je, da imajo 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov Iskra — industrija za električna orodja Kranj, Savska loka 4. ŽELEZARNA JESENICE Cesta železarjev 8 Po sklepu delavskega sveta ter na osnovi določil Statuta TOZD Jeklarna razpisujemo proste delovne naloge VODJE TO JEKLARNA JESENICE Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, mora kandidat za opravljanje navedenih delovnih nalog izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko šolsko izobrazbo in 5 let uspešnega dela v industriji, — da ima moralno politično in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov Mandat izbranega kandidata bo trajal štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici v roku 8 dni po objavi na naslov Železarna Jesenice, Kadrovski sektor, Jesenice, Cesta železarjev 8, z oznako »za razpisno komisijo TOZD Jeklarna«. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Komisija za delovna razmerja TZO Tržič oglaša prosta dela in naloge: 1. PRIPRAVNIKA — ekonomskega tehnika Kandidati naj imajo končano šolo za ekonomske tehnike. Delovno razmerje se sklepa za določen čas. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga. TZO Tržič, Križe 25, Kiiže. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dnoh po opravljeni izbiri. Iskra in stikalne tehnike, ISKRA KIBKKNKT1KA Industrija merilno-regulucijske Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti admini strativno-tehničnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge: v Kadrovski službi: L ANALITIKA DEL IN NALOG 2. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA STANOVANJSKE ZADEVE v SLUŽBI KVALITETE: VODJO MEHANSKE KONTROLE 4. VODJO ELEKTRO KONTROLE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. -r visokošolska izobrazba strojno, organizacijske, ekonomske ali druge ustrezne družboslovne smeri, — 4-letne delovne izkušnje s področja štud'ja dela in analize del in nalog pod 2. — visokošolska izobrazba pravne, ekonomske, gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri, — 3-letne delovne ustrezne izkušnje pod 3. — višješolska ali 4-letna srednješolska izobrazba strojne smeri, — večletne ustrezne delovne izkušnje, pod 4. '— višješolska ali 4-letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri, — večletne ustrezne delovne izkušenje Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. V 80. letu starosti je končal svojo življensko pot naš oče LUKA ČEMAŽAR upokojenec Od njega se bomo poslovili v torek, 9. julija 1985 ob 15.30 na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: sin Jože, hčere Iva, Tončka, Fani z družinami. Kranj, 7. julija 1985 Osnovna šola SIMON JENKO, p. o. KRANJ, XXXI. divizije 7 a Komisija za delovna razmerja razpisuje in oglaša naslednja prosta dela in naloge: 1. UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas od 1. 9. 1985 do 31. 8. 1986 Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti mora visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri. 2. 2 KUHINJSKIH POMOČNIC za določen čas od 1. 9. 1985 do 31. 8. 1986 Pogoj: — polkvalificiran ali nekvalificiran delavec, — poznavanje higienskega minimuma Prijave z dokazili o usposobljenosti naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi, o izbiri pa bodo obveščeni najpozneje v 30 dneh po poteku razpisa. TERMIKA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD Proizvodnja Škofja Loka, o. sub. o. objavlja prosta dela in naloge KONTROLOR KITOV-KEMIK (ponovna objava) z nalogami spremljanja proizvodnje vseh vrst kitov, kontrole kakovosti in razmerij mešanic. Delo se opravlja v obratu Bodovlje. Pogoji: — kemijski tehnik, gumarski tehnik ali tekstilno-kemijski tehnik — vsaj pasivno znanje nemškega jezika — odslužen vojaški rok — delo je primerno za moške STRUGAR (ponovna objava) za potrebe vzdrževanja strojnih naprav in opreme za proizvodnjo obrata Bodovlje. Pogoji: — KV kovinostrugar — najmanj 1 leto delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok PRIPRAVLJALEC VEZIV z nalogami prevzemanja, kontrole kakovosti in priprava veziv za proizvodni proces. Delo se opravlja v obratu Trata. Pogoji: — kemijski tehnik, procesni tehnik ali laborant — odslužen vojaški rok — delo je primerno za moške PLANER PROIZVODNJE-TEHNOLOG z nalogami izdelave planov in spremljanja izpolnjevanja planov, razpisovanje tehnične dokumentacije, tehnološka obdelava procesov proizvodnje. . Delo se opravlja v obratu Poljane. Pogoji: — srednješolska izobrazba lesarske ali kemijske stroke — pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika — najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in odslužen vojaški rok STROJNI KLJUČAVNIČAR (2 delavca) za potrebe v vzdrževanju strojnih naprav in opreme ter iz delavi novih delovnih sredstev v obratu Trata. Pogoji: KV ključavničar, strojni ključavničar ali orodjar — najmanj 1 leto delovnih izkušenj na delih vzdrževanja — odslužen vojaški rok UPRAVL.IALEC PROIZVODNE LINIJE — zu nadomeščanje (2 delavca) z nalogami upravljanja proizvodnih linij, vodenja del na liniji in vzdrževanja v obratu Trata. Pogoji: — Ky ključavničar, strojni ključavničar, ali orodjar — najmanj 1 leto delovnih izkušenj in odslužen vojaški rok — smisel za delo z ljudmi Delovne naloge se opravljajo po potrebi v treh Izmenah, ob odsotnosti razporejenih upravljaleev linij, ostali čas bo delavec razpore^pn na dela v vzdrževanju. Delo se v vseh primerih združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v dneh od dneva objave na naslov: Ter-mika TOZD Proijvodnja Škof ju Loka, Truta 32 Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Podrobnejše informacije lahko dobite osebno ah po telefonu 60-771 v kadrovski službi. Osnovna šola JOSIP BROZ-TITO PRF.DOSI.1E 17 a, Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE — TEHNIČNE VZGOJE za določen čas, nadonv> i nje delavke na bolniškem staležu, nastop dela 2.9 1985. Razpis velja do zased be prostih del in nalog. Prošnje oddajte na gornji naslov. Osnovna šola IVAN TAVČAR GORENJA VAS Komisija za-delovna razmerja razveljavlja razpis objavljen v petkovi številki'Glasa, dne 28. 6. 1985 pod zaporedno št. 3 — VZGOJITELJICE V VRTCU. V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in sestre TILKE MARKELJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala pevcem, gospodu župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: mož Franc, sinova Franc in Marko, hčerke Milena, Anica, Rezka z družinami in drugo sorodstvo Pozirno, 14. junija 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA JAVORNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in soborcem- pTaporščakom, organizaciji ZB in govorniku Edu Bečanu. Zahvaljujemo se tudi dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje, i pevcem za zbrano petje in g. župniku Mirku Simončiču za lepo opravljen obred. Iskrena hvala sindikalnim organizacijar» TOZD Elektro Kranj, KN Visoko, KOGP Kranj, Sava Kranj za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in za tako števil«0 spremstvo na zadnji poti. VSI NJEGOVI Pangeršica, Velesovo, Trata, Predoslje, Naklo ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, sestre, tete, babice in prababice ALOJZIJE MEDVED iz Kranja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelje!*1 in znancem za izraze sožalja in darovano cvetje. P°/ sebna zahvala vsem za spremstvo na njeni zadnji potj-Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju intenzivnega od' delka Instituta za TBC Golnik, prav tako sodelavcenj. BGP Kranj in sostanovalcem Staneta Rozmana 9 in D* Zahvaljujemo se pevskemu zboru Doma upokojence Kranj za ganljivo petje in g. župniku za lep pogreb*1" obred. VSI NJENI Kranj, 5. julija 1985 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš mož, oče, sta1"1 Oee in brat ANTON JENKOLE upokojenec iz Trboj Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znane« ^ DO Sava GTI Transport in DO Iskra SU«vci - stevilčnik za ' rečenu sožalja in podarjeno cvetje. Posebtr. se /.ahvaljuj« dr. Jenkoletovi in bolniškemu osebju Bolnišnice Golnik z« skrb in lajšanje bolečin. Posebna hvala tudi KS Trboj«-, ,ir^v nizaciji ZB Trboje, GD Trboje, pevcem Društva upokoje" Kranj, godbi iz Vodic, g. župniku iz Trboj ter vsem, ki s0 pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi Milanu No^ za ganljivo poslovilne besede ob odprtem grobu. 2&LUJOĆ1 VSI NJEGOVI Trboje, ?7. juniju 1985 SPOMIN STANKU DEBELAKU I Bleda Minuli žalostni sta leti dve, odkar zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. Ce bi solza koga obudila, .. ne h<. tebe, dragi Stanci, črna zemlja kri ker bi naše solze kakor potok lile, da bi tebe obudile. 4 c"as prišel je za oddih, naš dom prazen je, naš dom je tih, tein, ljubi Stanči, ni, da bi skuj>aj kakor včasih kam odili. Vsa sreča je pri nas mintiu. ko tebe, dragi sinko, črna zemlja je poKr vse bolj osumljene naše so poti, odkar j temnem grobu spiš. ~. Kako te pogrešamo, vedo le tisti starši, kuterih usod*1 Je ™ dobna naši. VSI TVOJI JOREK. 9. JULIJA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 11. stran 0®S®SSojJ©ISIIGLAS Mali oglasi tek 27-960 prodam Vodarn OKNA S POLKNI. Kra-2fT Kati, Podreber 25, Naklo 64202 *'-47-328 8578 i Prodam modularni BLOK MP 6, S^oližno 700 kosov in rabljen ZI-P^K. PodreČa 29, Mavčiče 8395 [Prodam HI-FI gorenje glasbeni "gfer. Telefon 66-875 po 14. un 8396 I Prodam dobro ohranjen ŠOTOR ^osebe. Telefon 27-037 8401 vProdam električni KROJAŠKI ŠI-v-UNl STROJ FAF in železna vrata ! arog6vi. Kranj, tel. 25-088 8472 .Prodam 120 kosov SIPOREKSA i^* 50x7,5 cm in 3 kub. m FASAD-■ ifcGA PESK\ »Sostro*. Frlic, Zev-,ai«ova 5/A, Kranj, tel. 27-937 8473 ..Prodam več ton CEMENTA. Tele-ton44-617 8474 L Prodam teden dni staro TELIČKO /"fntalko. Avsenek. Gorica 11, Ra-I^ica 8475 Prodam 120-basno, 18-registreko o J*MONTKO hohner. Sredojević, fJ^odam globok OTROŠKI VOZI-znamke PEG, cena 10.000 din. e'eion 25-339 8476 t. frodam SIMONI. _ ^njesavska 13, Kranj 8477 .Prodam otroški VOZIČEK PEG, K0rribiniran, rjav žamet, za 2,2 SM. ^ar»j. C. 1. maja 16 zgoraj - od 18. r*da!je 3478 j Prodam otroško POSTELJICO z p'iem. Žgajnar, Kidričeva 17, r*nJ 8479 Jagodno prodam GLASBENI CEN-j>R korting, 2 x 60 W. Pifko, Pajar- ^a 3, Šenčur, tel. 21-535 - int. 27 ,P°ldan 8480 jagodno prodam PPR KABEL l2rw\ ' 3x2,5, 2x1,5 — skupaj 8481 tomr0dam KRAVO.simentalko s tel-lf[" brez. pivo tele. Ilovka 11, Jn3 8482 bi r°dam trajnožarečo PEČ in kom-_l"lrano PEČ za v kopalnico. Stranj H, tel. 47-411 dopoldan 8483 lc|Prodam KOZO. Draksler, Mavčiče p 8484 prodam hrastova DRVA v »klaf-Lahovče 32, Cerklje 8485 ^IZrmno Prodam črno-beli TELE-|- ŠOR gorenje, star eno leto. Drešar Vlfoiifcjva 6, Kranj 8486 ^Rk poteni P''odam športni VOZI-°ba ZU dvojčka in enojni globok, •Tribuna«. Bešlagič, I 'red« .s! je ' Krnnj 8487 m Prj^ELNI PARKET, 100 kv. m, st,uam Štefka Ogrin, Kemična fti-pni^» Planina, Kranj 8488 , 'odam 100 LETEV 5x3, 400 ko-30 *uper VOTLAKA za strop, U,, 0y20 in OPAZNE DESKE Te p'1 44-640 8489 to ^arri 3 kW termo PEČ, staro le-nuiJ*''1- Ribnikar, Staneta Rozma-• Kranj 2^ električni 8490 ŠTEDILNIK lonč!" r-8*n(> dHt> za FIAT 850 Alojz U491 U^K'eki Retnje l/A, Trži* StRmI?0 prodam 1200 kosov fioiis? K()V tri,'anka dravograd. Ca k-,~*bulj, I.angusova !», Radovlp- pT'-75-»05 8492 *4n-!f?am 2200-litrsko CISTERNO £«U>. Telefon 49-190 8493 !S37r JADRALNO DESKO elan ton?c ,'a( ''" m,,zl>o v obrokih Tele p °"185 U-i mKlam vezano OKNO 100 x 121» in U) i sta. APN li. za Ki SM. Vi uv,'ic, Dvorska v.,s 29/A, Begunje ži\(j,'<,i,ll» prodam manjšo SEDE .VJ*'rna ~~ 8495 Telefon li:! t,..'.i E OVČARJE 8496 T)rn "'"*'•* ^vv-Arur, /. rodovni P«ry' s,'uv o* tednov, cepljene proti tijar"Virusu, prodam. Pavle Zga *W" 'Kart ,5) Škofja l-oka 8497 (^kcKaLm »hranjen kombiniran V'*KI \ ()/,K'EK. Telefon 4(1 544 VaibUl bluk. Z,- Bitnje 246, tel. > O1"!"'!.!.,,, 8500 8**uJ v<>< PUNT. Pipanova 40, .P* 8501 ^H\it" Pr,>dum kotno SEDEŽNO P.m iU'H° Telefon 25 586 8502 nov CIRKULAR 50 }p skoraj novo vlečno KIJU °'i 74. i rj "1 ■ "godno produm Tele 850.3 b^JVliim, ,-r» kul>- m s"">'> URA ,KsK' 30 mm. Janez Od,,:'1' Kovor 73, Tržič 8504 JNJlv NKMŠKEGA OVČARJA, *s'lsk■ u ■ '" P"1 MurJun Tkalec, pr( " s'-n.•„! 8505 moško (;< >RKN ISKO NA .li -Nošo p|„, ,|„ dogovoru Sr ' "•nberger, /..: Pela m. Pred S"?ft,n 8 TRAMOV za klešče, dol r^rivn?' Pre«nera L0x8cm. Lojie ',l"<. priznane nesnice lože lPfo<|'Mp' Reber 3. Pled 8508 a 860 kg te/ko KOBILO. vajeno v seli kiliei kili in e 'dob. ml*'(1" KHAV() l.i/ij 1(, j o m|,.ka| ,,,|,u 1|n ,,, '^Ua, i*1"'" 'ELICO, Radovljica, Sb.^ "d« C « let Jlevn, ''""'-»ni kotno ()M.\1{() /a ■ffl**1 rjju w'"'1 1>:! """ 'l.y.V'',vsk' KOMAT in i orno >!N'4l vNU'() Ko,:ovsek, Aj^in,, ,V"*•'«•■ 8511 Vj AkA'i' U^(K,'i«' prodani H >T< ) ^S»Kra'f! ""' H«k"jsii|ii i..lel., gi ■ U«!Va).N(\ 'Vi'"" "" OMARO n -al dun rMdv l>iii is!":'d.;„ w„ i a Ramauge, Vila Prodam 4 m dolge PUNTE. Franc Gaber, Gosteče 15, Škofja I>ika, tel. 62-801 8513 Prodam KRAVO s teletom. Zasip, Muže 0, Bled 8564 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Mlaka 13 pri Kranju 8565 Prodam AVBO za narodno nošo. Britof 103 8566 Oddam mladega PSA pudeljna, brez rodovnika. Naslov v oglasnem oddelku. 8567 Prodam OTROŠKO SPALNICO. Kranj, Janeza Puharja 6, II. nadstropje, stanovanje 9, tel. 28-663 8568 RIBEZ črn in rdeč, prodajamo vsak dan od 14. do 20. ure na C. 1. maja 4, Kranj, tel. 21-582 8569 Prodam 1500 kosov rabljene STREŠNE OPEKE špičak. Anton Jazbec, Sebenje 52, Križe 8570 Prodam 150 bukovih BUTAR. Telefon 45-294 8571 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z vložkom. Šalamon, Lojzeta Hrova-ta 5, II. nadstropje, Kranj 8572 Prodam popolnoma nov KUP-PERSBUSCH, rjave barve. Telefon 21-768 8573 Prodam ŠOTOR za 5 oseb, KASETOFON JVC. GRAMOFON sonnv in 2 CB mobil anteni. Hočevar, tel. 50-260 — int 342 samo dopoldan 8574 Prodam teden dni starega TELIČKA simentalca. Jezerska C. 92, Kranj 8575 Prodam COMODORE 64 s kasetni-kom. Telefon 43-148 od 15. do 16. ure 8576 SAN SUI OJAČEVALEC 2 x 45 W sinusa, prodam. Orehek, Mlaka 52, Kranj 8577 Prodam DRVA. Zupan, Jezerska c. 93 8578 Julija in avgusta bom prodajal dva meseca stare rjave, grahaste in bele, lahke JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 8579 Prodam 16 GIPS PLOŠČ, 2,55x 1,25 in 36 m steklene MREŽE za fasado. Šifrer, Žabnica 23 8580 Ugodno prodam dve rabljeni OKNI z žaluzijami in električni ŠTEDILNIK. Telefon 82-520 8581 Prodan dobro ohranjeno SPALNICO. Begunje 112 8582 Ugodno prodam približno 130 kv. m sive gladke STREŠNE OPEKE »Novo mesto« z robniki in slemenja-ki. Jože Bernard, Matije Čopa 3, Bled 8583 Prodam hrastova DRVA. Pipanova 38, Šenčur 8603 Prodam nov ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) iskra corona. Naslov v oglasnem oddelku. 8604 Prodam 40 vreč fasadnega PESKA iz Zreč. Lovro Hribernik, Planica 2, Kranj 8605 Prodam AVTO-RADIO na kasete blaupunkt. Telefon 27-452 8606 Prodam-stensko električno MAR-JANCO , primerno za manjše gostinske prostore. Telefon 23-367 8609 Eno leto rabljen samohodni OBRAČALNIK Buhar« prodam. Vinko Košir, Hlavče njive. Gorenja vas 8610 Prodam moško in žensko I*ONY KOLO ter barvni TELEVIZOR gorenje, na dgljiniko upravljanje, ekran 67 cm. nov. Telefon 60-995 8611 Prodam eno leto staro ŽREBICO. Peter Karlin, Virlog 4, Škofja Loka 8612 Menjam mlado jalovo KRAVO z mlekom za brejo. Jcraša, Jazbine, Poljane nad Škofjo Loko 8613 Plodno prodam ŠTEDILNIK go renje (4 plin, 2 elektrika), šivan« al-pina »GOJZERJ Iv št. 40, oboje nerabljeno in 7 kv. m PLOŠČIC, 20x20. Telefon 60 758 8614 Prodam radio kasetofon stereo 6CHARPOF 8787. Miha Kejžar, Mestni trg 41, Škofja Loka 8615 Prodam star ŠIVALNI STROJ mnntlos . Pšeničnik, Šorlijeva (i, Kram 8G16 Prodam dobro ohranjen barvni TELEV i/-< >R gorenje color, ekran 58. Telefon 28-159 8017 Prodam smrekov OPAŽ, 15x70 x400. Gregor, Sp. Voterno 3, Tržič 8625 Prodam teden dni staro TELIČKO. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 8630 Prodam 7 tednov stare grahaste PETELINCjCE, cena 200 dm. Steno tllk, Log 9, Školja Poka 8631 DIRKALNO M< )ŠKO KOLO maraton, dnino ohranjeno, prodam, Ta lefon 064/22-033 popoldan 31.32 Produm »PANCARJE« st 46. Okorn, Pipanova 37, Šenčur 8633 Prodamaater lojtraki VOZ po dalih in K<)\ isKi i (»PREM« > prui kšn . \asiu\ \ oglasnem oddelku, 8634 Prodam TELEVIZOR iskia nion treal (7 let), bie/lnhen, 7 SM, GLAS BENI CENTER gorenje (3 leta). brezhiben, BSM, RADK »KASETAR shaip (IT 5454. nOV, B SM. Janhuba, Oorica 17. p..poldan od 16. do 18. ure 8639 Oddam mladega črnega PSA in pr< )D.\\l lelezna \ hodna VRATA In SESALEC Telefon 24 425 8636 Prodam bernardince MI^\I)IČE, z rodovnikom, odličnih staršev. Cerklje 280, tel. 064/42-082 8637 kupim Kupim KABINO za mercedesa 11-13. Telefon 064/40-548 8515 Kupim dekliške KOTALKE. Zupan, Veljka Vlahoviča 7. Kranj, Planina 8516 Kupim UHF - VIIF PRETVORNIK, za črno-beli televizor. Legat, Ul. Rudija Papeža 32, Kranj 8517 Kupim 4 PRAŠIČE, težke od 50 do 60 kg. Telefon 76-388 8597 Kupim POGRAD. Telefon 23-006 8598 Kupim mlado KRAVO z mlekom in PUJSKE, težke nad 20 kg. Mer-telj, Belca 30, Mojstrana 8599 ' Kupim NAKLADALNE VILE za seno. Janez Krek, Barbara 15, Škofja Loka 8620 vozila Ugodno prodam POLONEZ, letnik 1982. Telefon 28-802. ' 8411 Prodam \TW variant, motor z menjalnikom in polosovinami. Zg. Brnik 127 pri Gustlnu 8518 Prodam Z-128, letnik 1981. Tomin-čeva 26, Stražišče, tel. 26-344 8519 Prodam JAWO 175 ČZ, vozno, starejši letnik. Praprotna polica 29, Cerklje 8520 Prodam MOPED APN-4 M, dobro ohranjen, letnik 1981, z dodatno opremo. Telefon 22-993popoldan8521 Prodam R-4, letnik 1976, registriran do februarja 1986, cena 13 SM. Ogled od 15. do 17. ure. Miladič. Stritarjeva 5, Kranj 8522 JUGO 55, star 15 mesecev, prodam. Telefon 064/27-715 8523 ZASTAVO 101, letnik 1974, vozno, registracija poteče 5. julija, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 8524 Prodam AUDI 50 LS, letnik 1975; tonski KINOPROJEKTOR in tonsko KAMERO. Potočnik, Jake Platiše 5/20, Kranj 8525 Prodam DIANO, letnik 1981, Cam-lek Boštjan, Frankovo naselje* 71, Škofja Loka 8526 Prodam ZASTAVO 101, po delih in avto radio. Ogled vsak dan. Jože Zor-man, Nazorjeva 10, Kranj 8527 Prodam FORD GRANADO karavan, letnik 1972. Sredojević, Gore-njesavska 13, Kranj 8528 Ugodno prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, z obnovljeno karoserijo. Janko Dolinar, Ziganja vas 41/A, Tržič. Informacije dopoldan po tel. 26-261 8529 Prodam AVTO-PRIKOLICO. Silvo Konc, Kokrški log 19, Kranj, Prim-skovo 8530 Ugodno prodam nov MOPED to-mos avtomatic 3. Boris Čebulj, I.angusova 9, Radovljica, tel. 75-905 8531 Prodam GOLFA JGL, letnik 1982, z dodatno opremo. Telefon 25-475 8532 Prodam FIAT 127. Telefon 74-560 popoldan 8533 Prodam P-126, letnik 1981. Telefon 77-583 - int. 14 od 6. do 14. ure 8534 Prodam ZASTAVO 1300, vozno in 4 zimske ter 4 letne GUMI PLAŠČE. Miro Faflik, Pot na Bistriško planino 1, Tržič 8535 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Trboje 30, Kranj B536 Prodam ZASTAVO 101, po delih, letnik 1974 in dva KUPPERSBUSC-HA. Alojz Novak, Bokalova 8, Jese-.nice 8537 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1980. Miran Jenstorle, Radovljica, Gorenjska c. 6 8538 Prodam osebni avto R-6 TL, letnik 1971, registriran do maja 1986. Va-lant, Bodešče 17, Bled 8539 Prodam OPEL ASCONO. letnik 1975. Ogled vsak dan. Drago Zupančič, Sp. Gorje 85/A, Gorje 8540 Nujno prodam neregistriranega A USTI NA 1300, celega ali po delih. Telefon 83-957 8541 Najboljšemu ponudniku ugodno prodam dobro ohranjeno, garažirano K.MUCO RENAULT 4 TL. prevoženih 35.000 km. 'Telefon 25-244 po 16. uri 8542 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno Telefon 064/26-745 8543 .Prodam ZASTAVO 126-P, letnik 1979. Rogelj, Tomaž.ičcva 8, Kranj 3544 Ugodno prodani vse dele /.,1 R 10 ah R-8. Bohinec, Deteljica 2, Tržič 8545 Prodam PRIKOLICO za os,.hm a\ to Stojako\ ic. Kropa3/B 8546 Prodam prednje in sadnja STE KI.<) ca LAIK ) 1200. Cvetko. Tomsi < BVa 19, Kranj 8547 Prodam MOTORNO KOLO DKW 200, vozno, starejši letnik. Mulej, Se lo 20, Bled 8548 BMW 1600, ohranjen, registriran do juni|.i 1986, prodam /a 31 S M Te lefon 064/80 0 8 8549 8.1 I ZAHVALA Ob Izgubi naše druge mame ROZALIJE BERTONCELJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na zadnji poti Zahvaljujemo se tudi so sedom, pevcem KUD Ivan Cankar Sv. Duh ter gospodu župniku /.a lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Virmaše, 'M), junija IM.r> FIAT 1300, letnik 1976, s karambo-lirano prvo levo stranjo, registriran do 20. julija, zelo ugodno prodam za dele. Drago Dimač, Tavčarjeva 16, Škofja Loka, Samski dom TEHNIK 8550 Pnxjam ZASTAVO 101, letnik 1975, ohranjeno. Leopold Šmid. Frankovo 74. Škofja I>oka, tel. 064/61-864 8640 onogeson kraoj Priporočamo vam preizkušeno in učinkovito DR0GESAN S0LAR KAKA0V0 OLJE in DR0GESAN MLEKO ZA SONČENJE. Drogesan Kranj, Prešernova ulica 19. 60 LET TRADICIJE • Zamenjam družbeno GARSONJERO za večje STANOVANJE. Telefon 26-429 8555 Par najame opremljeno GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ah okolici. Šifra: Nujno 8556 Najamem opremljeno STANOVANJE v Tržiču ali -okolici. Telefon 50-714 8600 Mlajša upokojenka išče dosmrtno STANOVANJE in nudim pomoč pri gospodinjstvu. Šifra: Pomoč 8621 Obrtnik — zidai-j nujno išče STANOVANJE ali HIŠO v najem. Ponudbe pod: Zidar — dober plačnik 8622 Najamem enosobno STANOVANJE, šifra: Predplačilo 8639 Prodam MOTOR APN 4. Retlvva ll.Čirče 8584 POLONEZ, letnik 1982, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 28-802 8585 Prodam FIAT 126-P, letnik 1976. Ogled od 17. ure dalje. Tome, Mlakarjeva 7, Šenčur 8586 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977, obnovljeno. Telefon 77-827 8587 DELE za pony express puch za dvo ali tri brzinca ter dve PAPIGI, prodam. Gasilska 11, Šenčur 8588 Prodam osebni avto ZASTAVA 101 komfort, letnik 1980, v zelo dobrem stanju. Informacije po tel. 25-120 ves dan ' 8589 Prodam LADO L 1200, letnik 1978. Naslov v oglasnem oddelku. 8590 Prodam \rW 1300, letnik 1972, vozno, registrirano do 8. 8. 1985, cena 15 SM. Jožo Burič, Gozdna uprava, Pokljuka, Bled, tel. 064/77-002 8591 Prodam dva AVTOPLAŠČA »Sava« 145 x 13. Telefon 064/23-111 8592 Prodam R-4 TLS, letnik 1977. Go-stiša, Bavdkova 50, Stražišče, Kranj 8593 Prodam \2d-V, letnik 1977. Informacije po tel. 22-532 8594 Prodam R-4 TL, letnik 1978, za 16 SM. Telefon 23-290 od 15. do 16. ure 8595 ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 25.4. 1976, prodam. Krive, C. Železarjev 27, Jesenice, tel. 82-861 - int. 58 dopoldan 8596 Nov izvozni MOPED bullet in nov barvni TELEVIZOR iskra (daljinsko), prodam. Telefon 62-708 8607 Prodam tovorni avto MERCEDES 11 13, letnik 1969, motor po generalni, 28.000 kmH dobro ohranjen. Ivan Sečnik, Na logu 4, Škofja lx>ka 8618 Prodam 3 GUME za R-16, skoraj nove. Kranjec, Pristava 10, Tržič 8619 Prodam LADO 1200, letnik 1973, registrirano do maja 1986 in tovorno, PRIKOLICO. Ogled po 17. uri. Gol-majer, Hotemaže 95, Preddvor 8626 Prodam DELE za VW HROŠČ, letnik 1975. Ponudbe pod: Ugodno 8627 GRADITELJI POZOR! Zamenjam nekaj gradbenega materiala z doplačilom za JUGO 45 ali GOLF. Ponudbe pod: 53 do 55 SM 8628 SIMCO 1100, letnik 1973, reg. do maja 1986, prodam za 12 SM. Tel.: 21-073 ALPETOUR TOZD Potniški promet KRANJ Obvešča cenjene potnike, da mestne linije v Kranju vozijo od 15. julija do vključno 16. avgusta 1985 po SOBOTNEM VOZNEM REDU. stanovanja GARSONJERO iščem na območju Kranja, Uorkelj ali Preddvora. Wa-gner. Preddvor 2 8.r>5l Kupim GARSONJERO na obmn ju Radovljice, Lesc, Bleda, Gonj ali' okolne. Ponudbe z navedbo cene pod: Gotovina 8552 V Krartju. na Planini II. oddam GARSONJERO, 28 m . Ponudbe pošljite pod šifro: September 8553 Trosobno komfortno STANOVANJE V Kranju (centralna, telefon, toplovod), zamenjam za manjše kom fortno \ Radovljici, na Bledu ali Kranju. Šifra: Soglasje 8554 posesti Iščem ZAZIDLJIVO PARCELO, 600 m , od Kranja do Žirovnice. Ponudbe pod: Sončna lega 8557 Iščem enodružinsko HIŠO ali večje STANOVANJE v najem, v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Zdomec 8558 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 8559 ZAZIDLJIVO PARCELO z gradbenim dovoljenjem, zamenjam za ZA-ZIDLIIVO PARCELO brez gradbenega dovoljenja. Naslov v, oglasnem obvestila Na Pagu — Zuboviči, oddam sobo s penzionom v neposredni bližini obale. Kličite od 19.—20. ure na telefon 61-107. Skupina takoj sprejme ZIDARSKA DELA: vse vrste ometov in izolacije tlakov. Naslov v oglasnem oddelku. 8608 ostalo_ Prosim tovarisico. Ki mi je pomagala vstati ko sem padla pri prečkanju ulice JLA pri porodnišnici v Kranju, naj mi sporoči naslov. Nandka Kos,-Staneta Žagarja 12, Kranj 8602 Iščem zanesljivo VARSTVO za dva enoletna otroka, od oktobra dalje, na našem domu. Bešlagič, Predoslje 185, Kranj 8562 Nisem plačnik dolgov, ki jih je napravil Ivan Ličen, obenem opozarjam vsakogar, ki bi karkoli kupil od njega. Mihela Ličen, Grosova 15, Kranj 8563 izgubljeno Na poti iz Planine do kina Center šem izgubila rdeč ŠPORTNI JOPIČ. Poštenega najditelja prosim, da jopič vrne na naslov: Kavčič, Stritarjeva 2. Kranj, poleg kina Center 8561 oddelku. 8638 zaposlitve IXa KUHARJA ali KUHARICI takoj zaposlim. Telefon 064/76-388 8601 Obrtnik gradbene stroke išče ZIDARJE in NK DELAVCE. Oglasite se vsak dan po tel. 064/27-038 8624 Delovna organizacija ŠIPAD KO-MERC prodajalna 811 Kranj, razpisuje delovno mesto PRODAJALCA za nedoločen čas. Prednost imajo moški. Prijave pošljite na prodajalno, ŠIPAD KOMERC, prodajalna 811. Kranj, C. JLA 6 8629 Takoj zaposlim KV ali PKV SLI-KOPLESKARJA, OD 50.000 din. Dušan Bizant, Britof 9. Kranj 8560 Opravičilo V Gorenjskem glasu števila 51 z dne 2. julija 1985 je na 15. strani pri objavi zahvale ob smrti Franca Kalana in obletnici smrti Metke Ka-rič prišlo do zamenjave fotografij. Napaka se pojavlja v prvih izvodih časopisa, ker smo jo kasneje med tiskom odstranili. Prizadetim se opravičujemo Izgubili smo našega DEDA VOJTEH ROOSSA Od njega se bomo poslovili v torek, 9. julija 1985 ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA V 48. letu nas je zapustil naš dragi brat in stric STANE PERNUŠ Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom Hotemaž, ki so ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se Servisnemu podjetju Kranj, kakor tudi dr. Žgajnar^ za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za lep obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Hotemaže, 2. julija 1985 ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre FRANČIŠKE RAVNIHAR s Sp. Luše se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Ambruščevim za pomoč in skrb ob njeni bolezni. Hvala tudi dr. Rešku iz Železnikov za zdravljenje na domu in gospodu župniku iz Zasipa za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! VSI NJENI Sp. Luša, Jesenice, Škofja Loka, Beograd Te dni mineva žalostno leto, ko nas je za vedno zapustila naša predraga žena, mama, babica, prababica in sestrična PAVLA PLESTENJAK, roj. ŠILAR Košmrljevu mama iz Zg. Hitenj Še vedno se ne moremo sprijazniti, da te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine, a še vedno živiš v naših srcih. Najlepša hvala vsem, ki se je kakorkoli spominjate ali obiskujete njen grob. VSI NJENI Zg. Bitnje, 7. julija 1985 Vaja dela mojstrico — Na območnem tekmovanju za pokal Matevža Haceta v Mojstrani so precej spretnosti pokazale tudi mlade in starejše gasilke. Ce pa kaj ni šlo kot po maslu, je bilo obilo jeze in slabe volje, a vaja dela mojstra. — Foto: D. Sedej Najboljši gorenjski gasilci Na Prodih v Mojstrani je bilo območno gasilsko tekmovanje — Najboljši odhajajo na republiško tekmovanje V trodelnem napadu, mokri vaji so se med mladinci najbolje izkazali gasilci iz Begunj, drugi so bili mla- Dovje-Mojstrana — Minulo nedeljo je bilo na Prodah v Mojstrani območno gasilsko tekmovanje za me-morial Matevža Haceta, ki ga je organizirala občinska gasilska zveza Jesenice. V predtekmovanjih na občinskih tekmah je od 139 gasilskih društev na Gorenjskem sodelovalo kar 353 gasilskih enot, najboljši pa so se uvrstili na območno tekmovanje. Na Prodih se je tako zbralo 50 gasilskih desetin z vse Gorenjske in v posameznih kategorijah pokazalo svoje znanje. Najmanjši pionirji so pokazali, kako spretni so v prenašanju vode z vedrovko in štafeti. Najbolje so se odrezali pionirji Podljubelja, drugi so bili iz Poljan, tretji pa iz Za-breznice. Starejši pionirji so tekmovali v štafeti z ovirami. Najboljši so bili pionirji iz Begunj, drugi iz Kamne gorice in tretji iz Brezij pri Tržiču. dinci z Blejske Dobrave, tretji pa s Kokrice. Med mladinkami so zmagale gasilke iz Kamne gorice, druge so bile iz Trboj in tretje z Blejske Dobrave. Med članicami so največ spretnosti pokazale Kamnogoričan-ke, pred gasilkami z Gorjuš in Kranjske gore. Med člani so bili najbolj uspešni gasilci iz Begunj, pred gasilci iz Hlebe in gasilci industrijskega gasilskega društva Verige iz Lesc. Med veterani pa so bili prvi člani industrijskega gasilskega društva Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice pred veterani iz Mojstrane. Najboljši z območnega tekmovanja odhajajo na republiško tekmovanje, ki bo jeseni. D. Sedej Društvo invalidov Jesenice Obsežna dejavnost v minulem letu Jesenice - Glavna dejavnost jeseniškega Društva invalidov, ki zdaj šteje že 1507 članov, zajema socialno humanitarne akcije, rekreacijo, kulturo, izletništvo in oddihe. V društvu delujeta tudi dva aktiva zaposlenih invalidov in sicer v Železarni s 546 člani in v Gradisu s 16 člani. Na nedavni letni skupščini so ugodno ocenili lansko delo. Največ pozornosti so namenjali uveljavljanju pravic invalidom tretje kategorije, pošiljali na klimatska zdravljenja, pripravljali rekreativna srečanja in izlete. Zahtevno delo je imela socialna ko- Dobra ocena pohoda na Stol Jesenice — Člani odbora za spominski pohod na Stol so na nedavni seji ocenili izvedbo letošnje, 20. prireditve. Ugotovili so, da je februarski pohod v celoti uspel. Opažen je bil kot velika manifestacija, s katero so označili tudi 40-letnico osvoboditve domovine. Prav tako je uspel po planinski plati, saj se je več tisoč pohodnikov po petih letih spet povzpelo na vrh Stola. Za njihovo varnost so vzorno skrbeli jeseniški in radovljiški gorski reševalci, ki so jim pomagali miličniki iz jeseniške postaje. Zato in zaradi discipliniranosti udeležencev se ni pri petila nobena nezgoda. Na seji so dalj časa razpravljali o finančni problematiki pohoda. Organizacijski stroški so vse višji. Letos je veliko stala spominska brošura, pri čemer je znatno pomagala radovljiška knjigoveznica in tiskarna. Čeprav so vse dražje tudi značke in plakete, pa so zavrnili misel, naj bi za prihodnje pohode uvedli nekakšno startnino. Menili so, da je nujno poiskati drugačne vire za zagotavlja nje potrebnega denarja. Poleg ČGP Delo in Ljubljanske banke bo treba poiskati še druge pokrovitelje, saj gre za eno največjih planinskih in družbenopolitičnih manifestacij pri nas. K temu je treba dodati, da člani organizacijskega odbora in drugi sodelavci na pohodu delajo povsem prostovoljno. Na seji so zatem podelili priznanja borcem jeseniške čete in sodelav cem prireditve. Od borcev so jih pre jeli Ivanka Kozar, Franc Konobelj-Slovenko, Ivan Vovk-Živan, Ciril Tri-ler-Čiro in Anton Matoh-Štepsel, med organizacijami pa ČGP Delo, Ljubljanska banka, Telesnokulturna skupnost Jesenice, Železarna Jese niče, Knjigoveznica in tiskarna Radovljica, Kovinska oprema Mojstra na in Iskra-Kibernetika Kranj. J. Rabič misija, ki odreja enkratne finančne pomoči najbolj ogroženim in obiske onemoglih na domu. Tudi kulturna dejavnost je bila bogata. Kaj jih še čaka v prihodnje? Razprava na letni skupščini je opozorila na nadomestila osebnih dohodkov za zaposlene invalide tretje kategorije, na arhitektonske ovire, na premajhno skrb za zaposlene invalide v nekaterih delovnih organizacijah. Predlagali so, naj v tovarnah, kjer dela več kot deset invalidov, ustano vijomktive. Kot že na tolikih letnih skupščinah so invalidi tudi tokrat pogrešali povabljene predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Letošnjo skupščino so združili s prireditvijo ob mednarodnem dnevu invalidov, pripravili program in podelili priznanja. Priznanje in zahvala gre med drugim tudi kolektivu Vatrostalne, ki je ob nedavnem srečanju gorenjskih invalidov v Domžalah poskrbel za prevoz jeseniških invalidov na prizorišče srečanja. J. Rabič loterija @ srečka Si. din srečka ftt. din 00 80 11 160 .r)()48() 4000 31 100 51780 8.000 61 80 131830 30.000 721 400 424490 30.000 03851 6.000 - 139861 30.080 2 60 03 80 6692 2.060 1013 800 42402 6.060 3373 600 38842 6.060 024923 30.000 4 60 75 11)1» 4o:u>4 10.080 0555 1.000 156:104 2,000.060 1085 800 9905 600 21985 10.000 82605 4.000 360575 1,000.100 433205 30.000 76828 4.000 37 140 ' 57 100 97 120 907 200 1307 600 7647 600 09917 4.000 49217 D .000 478427 100.000 98 120 29 120 73878 4.000 59 140 141368 200.000 89 80 173338 30.000 719 200 364438 30.000 939 200 9939 1.200 36349 6.000 178969 30.000 368429 30.120 455269 30.000 19. razstava cvetja in 16. razstava lovstva v Cerkljah Od čebel do nasadkov za lene vrtnarje Cerklje — »Letos smo z.razstavo že hoteli prekiniti, ker je med članstvom pojenjala delovna vnema,« je povedal Ivan Petrič iz Lahovč, predsednik turističnega društva Cerklje. »Na občnem zboru smo se potem dogovorili, da letošnjo in jubilejno 20. razstavo še zanesljivo pripravimo, medtem ko se bomo o njeni nadaljnji usodi odločali kasneje. Mislim, da se za prireditev ne bi bilo treba bati, če bi mladi tudi prihodnja leta pomagali tako kot pri letošnji prireditvi.« Francka Tičar iz Grada med svojimi pelargonijami. — Foto: G. Šinik Res škoda bi bilo, da bi tradicionalna razstava cvetja in lovstva v Cerkljah po jubilejni izvedbi za vedno zamrla. Prireditev je v devetnajstih letih postala znana daleč naokrog, pridobila si je širok krog obiskovalcev, postala je zanimiva, pestra in poučna. Organizacijski odbor — letos ga je prvič vodil Štefan Močnik iz Lahovč — je pri dolgoletnem delu naletel že na številne težave, a je doslej še vedno vse uspešno prebrodil. Upajmo, da bo tako tudi zdaj in da bodo turistični delavci že ob jubilejni 20. razstavi razmišljali drugače: ne več o tem, ali bi razstavo prirejali ali ne, temveč kako do zanimivejše in še bogatejše prireditve. Čeprav je letošnja huda zima marsikateri gospodinji uničila precej rož, so se cerkljanske potrudile in za razstavo pripravile zadosti cvetja. Celo preveč, tako da so ga morali prireditelji nekaj zaradi pomanjkanja prostora odkloniti. Francka Tičar iz Grada je tokrat že šestič sodelovala na razstavi. Od otroških let ima veliko veselje do rož in četudi ima na kmetiji precej dela z desetimi glavami živine, vedno najde čas tudi za lončnice in za cvetlični vrtiček. Zgledno skrbi za izgled'hiše, za to je pred leti prejela tudi nagrado turističnega društva Cerklje. »Ni ga lepšega cvetja na kmečki hiši, ko so pelargonije,« pravj. Prijetna popestritev letošnje razstave so bili nasadki domačinke Bernarde Novak, ki je letos končala srednjo vrtnarsko šolo v Celju. Vrtnarska tehnica je v različno velike steklenice, kozarce, steklene bučke in v staro kuhinjsko tehtnico domiselno nasadila po več rastlin. Delo je bilo zamudno, saj ni bilo lahko z iglami spraviti velike rastline skozi tanek vrat steklenic. »Nasadki so vrt za lene vrtnarje. Rabijo malo vode in jih je treba le poredko zalivati,« se je pošalila Bernarda in moški, ki so poslušali njeno razlago, so pritrdili, da bi bili tovrstni nasadki kar primerni za njihova stanovanja. Člani lovske sekcije pri turističnem društvu Cerklje ter njihovi lovski prijatelji so v prostorih osnovne šole Davorin Jenko razstavili prek 300 živali. »Naša želja je, da bi na ( Ivan Petrič, predsednik turis čnega društva Cerklje. prostem, pod Jenkovo lipo pripra več dni trajajočo in obsežnejšo r stavo, ki bi bila poučna za predšols otroke, šolarje in tudi za vse ost ljubitelje narave in živalstva,« je vedal Andrej Ropret iz Cerkelj enakem položaju so tudi ribiči, člani družine Bistrica iz Domžal. V zaprlj prostor so lahko postavili le akvarij ter nekaj ribiških trofej, medtem k« bi pravo razstavo lahko pripravili le vi zunanjih ribnikih. Enega so že uredi"! li v Lahovčah, drugega nameravajo v| Češnjevku. Čebelarska družina Cerklje, ki jfl lani praznovala 65-letnico, se je ob jtrl bileju prvič predstavila na razstavi m prikazom razvoja čebelarstva. Letoi so njeni člani dali poudarek pndelO-| vanju medu, predelovanju voska, ra*j zličnim izdelkom. Na sredo sobe sol postavili opazovalni panj, v katerertl je bilo moč videti poleg matice tuda kakšnega trota, pa mizo, pogrnjen« po čebelarsko: z medico, medenjaka orehi, medom in rženim kruhom. . Turistični delavci so razstavo popH strili še s kulturnimi in športnimi prii reditvami: v četrtek z ljudsko igro dcH mačega kulturnoumetniškega drU*; štva Kje so meje, v petek s 24-urnO košarkarsko tekmo, v soboto s koncertom cerkljanskega moškega pevskega zbora in v nedeljo s tekmovanjem harmonikarjev. q Zaplotnik Bernarda Novak iz Cerkelj je za razstavo pripravila zanimive nasadke. — Foto: G. Šinik Člani čebelarske družine Cerklje so pripravili zarii' mivo razstavo, na kateri je še posebej veliko pozorno' sti vzbujal opazovalni panj. — Foto: G. Šinik 30. izseljenski piknik Nikjer kot doma Škofja Ix)ka — Skoraj štiri tisoč izseljencev, njihovih potomcev in prijateljev ter obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije se je v soboto /.bralo nu jubi lojnem izseljenskem pikniku v Škofji Loki. Slovenska izseljenska matica je piknik prvič organizirala pred tridesetimi leti kot sproščeno srečanje v tujini živečih slovenskih rojakov. Prireditev se je v začetku selila po različnih slovenskih mestih, zadnjih osemnajst let pa je zaradi edinstvenega tisočletnega okolja Škofje Loke obstala v mestu pod Lubnikom. Škofja Loka se je na letošnje jubilej no srečanje izseljencev in zdomcev z vseh koncev sveta še posebej slovesno pripravila. Poleg grajskega vrta, ki je bil osrednji prireditveni prostor, je tokrat zaživel tudi Mestni trg na kate rem so že dopoldne pripravili sejem iz- virne domače obrti in ponudbo doma tih jedi. Gorenjski nageljni, narodne noše in vožnje s koleslji na loški grad so razveselili izseljence. Med smehom in petjem je marsikomu po licu stekla tudi solza, ki jo ob srečanju s sorodniki in domačo zemljo niso mogli zadržati. Dobrodošlico na loškem'gradu in v domovini so jim na loškem gradu zaželeli Matjaž Cepin, predsednik skupščine občine Škofja Loka, Bogomila Milic, predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo in predsednik Slovenske izseljenske matice Matjaž Jančar, ki je v svojem pozdravu pouda ril, da so številni obiskovalci na pikni ku, predvsem pa mladi potomci naših izseljencev /.agotovilo, da bo skoraj ce trtina slovenskega naroda, ki živi i/, ven meja Slovenije, še naprej ostala del našega naroda, da bo ohranila našo besedo in zavest o naši povezanosti. V kulturnem programu so nastop Folklorna skupina Bled iz EsSjjJ Vokalni kvartet Spev iz Škofje I^f. lairport Ensemble, harmonikarsk' , kester iz Ohia, recitatorka iz Avstf* in sestre Budja iz Švedske. Slovenci, ki žive na tujem, so ot'^ zirani v prek tisoč sto kulturnih, 9.* svetnih, športnih in drugih druS^ Nobena dežela sveta ni predaleč, dal., ne bi prišlo vsaj nekaj na P>kn'.\L|; Škofjo Loko, kjer bi predstavili ae $ svoje dejavnosti. Tokrat so nastop^ skupnu« Frank Kalik, Ix>n Treb»f,j Bob Mendel, skupina l.ildija Ada«11 in Uon Lu/nar On heslra. Med igranjem, plesom, nastop1"1)! /.ličnih ansamblov, pozdravi roft* $ predstavniki izseljeniških drušUw organizacij, poku.šanju pristnih d° J. čih slovenskih jedi ter ogledu običajev, kot je pletenje košev, i'%t vanje čipk m še marsičem, je pop0'jpr na sončnem grajskem vrtu hitro lo. Pesem m ples pa sta trajala & go v noč. V. Primožič, Foto. G. Šinik Članice aktiva žena zadružnic Kmetijske zadruge iz Škofje Loke so za prireditev pripravile kmečke do brote: makovo, ocvirkovo, pehtranovo, orehovo, sadno in druge potice, štruklje m štmkcljčke, krofe m fluncate, buhteljne, zaseki) in domače klobase, pa tudi domače kapljice ni zmanjkalo. — Foto: G. Šinik Del prireditve ob izseljenskem pikniku je P()U'K^L di na M,■sinem trgu Precej gostov se je i/*'"'''; /"v./ lunim, stojnicami koder so lahko kup'1' ' minke.