Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 i PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . ... L 2.500 T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 a r L i 1 i L Leto XI. - Štev. 38 Gorica - četrtek 17. septembra 1959 - Trst Posamezna številka L 30 Slovanski problem in katoliška morala Ruska raketa zadela Luno Že stari Rimljani so imeli izrek: Con-cordia parvae res crescunt, discordia maximae dilabuntur (Po slogi rastejo male reči, po neslogi se naj večje razbijejo). To je danes še prav tako resnično in veljavno, kakor je bilo pred dva tisoč leti. Slovani smo nagnjeni k neslogi in medsebojnemu prepiru. A imeti bi morali pred očmi, da z neslogo ne bomo nikamor prišli. Jezuitski pater Vencel Lerch, po rodu Nemec, ljudski misijonar in vse časti vreden mož, je rekel: »Kakšna sreča za nas Nemce, da vi Slovani niste edini med seboj!« A gotovo je enako resnično: kakšna nesreča za nas Slovane, če nismo edini med seboj! Konkreten primer so Bolgari. Zakaj so izgubili Odrin, ki jim je bil že priznan, in zakaj so izgubili dostop do Egejskega morja? Zato, ker so se dali nahujskati od slovanskih sovražnikov in so začeli vojno s Srbi (1. 1913). V tem trenutku so vsi padli po njih. Romuni so jim vzeli Dobrudžo, Grki Kavalo ob Egejskem morju, premagani Turki pa Odrin. Ker Bolgari niso ostali složni s Srbi, ker so pogazili slovansko slogo, so bili tepeni na vseh koncih in krajih. Resnično je, kar je zapisal Finžgar v svojem romanu »Pod svobodnim soncem« : »Velik bo Slovan, živel bo v mirnih hišah, svobodno sonce mu svetilo leto in dan, če bo složen z brati. Inače pride tujec, postavi mu peto na tilnik in svoboden narod postane rtib«. — To so zlate besede, ki bi si jih vsi Slovani morali zapisati v spomin in srce. LJUBEZEN DO NARODA Oglejmo si to reč nekoliko s stališča katoliške morale. Kaj pravi ona k tej zadevi? Profesor Franc Spirago je v nemškem jeziku napisal velik katoliški ljudski katekizem, Spiragov katekizem je odobren in priporočen od več škofov. Preveden je na več jezikov. Spirago v posebnem poglavju obravnava tudi Narodnostno zadržanje kristjanov in pravi v tem poglavju: »Kristjan sme in mora svoj narod bolj ljubiti nego tujega; kajti ta ljubezen je že od narave v človeku in je krščanska vera ne odpravlja, marveč poveličuje in pospešuje. Ce rečemo: Kristjan sme svoj narod ljubiti, je rečeno premalo. Treba je marveč reči: Kristjan mora svoj narod ljubiti. Ljubezen do samega sebe in ljubezen do staršev tudi ni samo dovoljena, marveč je zapovedana. In zakaj naj ljubimo narod, iz katerega izhajamo in ki mu pripadamo? Baš ker je narod velika družina, veliko krvno sorodstvo. Kakor krvne sorodnike bolj ljubimo nego tujce, tako moramo tudi svoj narod bolj ljubiti kot vsakega tujega. In kakor otrok svojo lastno mater bolj ljubi nego tujo, ne da bi tujo zaničeval ali sovražil, tako moramo tudi mi svoj narod bolj ljubiti nego tujega, ne da bi tujega zaničevali ali sovražili. Ljubezen do naroda je torej utemeljena v naravni postavi, to je: v volji Stvarnikovi. Ljubezen do naroda kažemo s tem, da svoj narod visoko cenimo in z dovoljenimi sredstvi prispevamo v njegov prospeh in obrambo. V obrambo svojega naroda smo posebno tedaj opravičeni, če skušajo naš jezik zatirati. Zatiranje svojega jezika občuti vsak sonarodnjak tako, kakor bi mu izdirall jezik iz ust. Napako stori torej, kdor je do svojega naroda brezbrižen ali kdor zataji svojo pripadnost do njega. Napako pa stori tudi, kdor pretirava ljubezen do naroda, kakor da bi bil narod najvišja dobrina Človekova«. Tako torej Spirago. LJUBEZEN DO DRUGIH V luči katoliške morale je torej dovoljeno ljubiti svoj narod. In ne samo dovoljeno, marveč zapovedano. Svoj narod ljubiti je moralna ali nravstvena dolžnost. Narodno odpadništvo je nemoralno. Nem-^urstvo je nemoralno! Katoliški moralist jezuit Noldin pravi: »Sama razumna narava nas nagiba, da one bolj ljubimo, s katerimi smo ožje zvezani. Milost pa narave ne uničuje, marveč jo spopolnjuje.Torej tudi z nadnaravno (to je krščansko) ljubeznijo smemo in moramo one bolj ljubiti, s katerimi smo ožje zvezani. V tem je utemeljena in zapovedana osebna ljubezen do lastnega naroda. Pa tudi ostali slovanski narodi so nam bližji nego neslovanski narodi. Torej jih moramo v luči katoliške morale in v luči krščanske ljubezni bolj ljubiti nego neslovanske narode. Po katoliški morali ne smemo nikogar izključiti iz svoje ljubezni do bližnjega. Po isti katoliški morali moramo one bolj ljubiti, ki so nam po naravi bližji. V duhu in luči te morale imamo torej moralno dolžnost slovanske narode bolj ljubiti nego neslovanske narode. Popolnoma nemoralno je torej kak slovanski narod sovražiti! K temu izvajanju, ki ga je neki slovenski duhovnik objavil v Klicu Triglava, 243 št. (avg. 1959), dodajamo še zaključke : NARODNOSTNA MRžNJA Ne samo nemoralno, nego sploh nesmiselno je vsakršno narodno ali plemensko sovraštvo, čemu sovražiti tujega človeka samo zato, ker govori drugačen jezik od tvojega, ali ker je drugačne barve kot si ti? Narodno in plemensko sovraštvo je v preteklosti zasejal pretirani nacionalizem in v plen so mu zapadli tudi premnogi katoličani, ki so danes čestokrat najhujši nacionalisti, svoji veri v zasmeh. To okušamo povsod na mejah, kjer se križata dva ali več jezikov. Pred malo leti je izšla v nemščini knjiga Moje triintrideseto leto. Napisal jo je nemški duhovnik Gerhard Fittkau. Kot kaplana v Vzhodni Prusiji so ga Sovjeti z drugimi rojaki odvedli v taborišče na Vorkuti. Tu je veliko pretrpel in veliko izkusil. Čez leto ga čisto oslabelega pošljejo domov. Transport že preide vzhodnonemško mejo. Na kolodvoru opazi Fittkau poljskega duhovnika v pomenku z važnim gospodom. Z vsemi silami se zavleče do njiju. V latinščini se Poljaku predstavi kot nemški duhovnik, ki se vrača iz sovjetske sužnosti in ga prosi blagoslova. Oni pa ga prezirljivo odbije. V vseh teh mesecih je bil to edini udarec, ki ga je vrgel v nezadržen jok. Podobnih izkušenj bi mogli vsi, ki živimo na mejah, navesti dovolj. Toda ta pokvarjeni nacionalizem in narodna mrž-nja ni sad krščanske vere, temveč poganskega nacionalizma, ki so mu tudi katoličani podlegli. Od te bolezni se pa ne ozdravi z enakim nasiljem, temveč s prepričevanjem In moškim zahtevanjem svojih pravic. To pokažimo tudi sedaj ob začetku šolskega leta: mirno in moško zahtevajmo, da slovenskega otroka vpišejo v slovensko šolo, tudi optanta. Tako bomo ne samo izpolnili svojo moralno dolžnost da naroda, nego bomo tudi pomagali o-militi narodnostno mržnjo okrog nas. Vsi politični dogodki so se za nekaj časa umaknili s svetovne pozornice, ko se je bliskovito razširila vest o prvem večjem vesoljskem uspehu — izstrelitev vodljivega izstrelka na neko drugo nebesno telo. Brez dvoma je to edinstven dogodek v zgodovini človeštva, dogodek, ki sliči odkritjem novih svetov ali drugim velikim iznajdbam, pa jih vendar po svoji obsežnosti in pomembnosti zdale-ka prekaša. Zaenkrat še ne moremo globlje oceniti tega dogodka, ki pomeni prelomnico človeške zgodovine. Zgodovina sama bo najbolje spregovorila. V soboto 12. septembra je moskovski radio sporočil vest, da so Sovjeti izstrelili raketo proti luni, ki je bila ob uri, ko so to poročali (13h) oddaljena od zemlje 78.500 km. Po srednjeevropskem času bi morala raketa dospeti na luno v nedeljo 13. septembra ob 22.05. S presenetljivo točnostjo so ruski znanstveniki izvedli ta prvi poizkus poleta na luno v zgodovini človeštva. Točno ob 22.2’24” sekund so prenehale vse oddaje radijskih aparatov na raketi, kar je dalo sklepati, da je »Lunik II.« zadel ob luno. Luna je bila takrat oddaljena od zemlje 376.000 km. Prvo raketo proti luni so Sovjeti izstrelili že v letošnjem januarju. Letela je mimo lune v razdalji 7.500 km in se postavila v tir okoli sonca. Njena krožna pot bo trajala 15 mesecev. Tudi v ZDA so napravili v lanskem letu štiri podobne poizkuse, ki pa so se vsi izjalovili. Zadnja izstreljena sovjetska raketa je imela več stopenj, katerih zadnja, vodljiva raketa, je tehtala 1511 kg in nosila hermetično zaprto kroglo s plinom in radiotehničnimi in znanstvenimi aparati. Ti aparati so točno oddajali na zemljo telegrafske znake, ki jih je moskovski radio točno in redno spremljal, vse do trenutka, ko je raketa udarila ob luno. Te znake so slišali tudi v Nemčiji in na Japonskem ter drugod po svetu. Angleški observatorij Jodrell Bank je do zadnje sekunde sledil znakom ruske rakete, ki jih je tudi registriral z namenom, da jih pošlje nato v Moskvo. Ruski znanstveniki so izjavili, da je raketa dosegla lunino površino na področju Mirnega morja. Ruski radio je v tistem trenutku začel oddajati prve zvoke »Internacionale« nakar je sledilo rusko poročilo: »Pozor, govori Moskva! Danes 14. septembra od 0.2’24” po moskovskem času, je druga ruska kozmična raketa dosegla lunino površino. To je prvič v zgodovini, da se je izvedel kozmični polet iz zemlje na druga nebesna telesa.« To poročilo je moskovski radio ponovil F* KD pred kongresom v Firencah Po vsej Italiji vlada živo zanimanje za vsenarodni kongres vodilne italijanske stranke, to je Krščanske demokracije, ki je napovedan za prve dni oktobra v Firencah. Pokrajinska tajništva določajo svoje delegate za kongres ter pripravljajo nove predloge za poživitev ter razčiščenje v vrstah KD, kjer se je zadnje čase začelo kazati več nezdravih pojavov za enotnost in kompaktnost stranke, ki je spričo njene odgovornosti .pred vsem ital. ljudstvom nujno potrebna. V ta predkongresni okvir spada tudi sobotni govor glavnega trikrat. Nakar se je Moskva zasvetila v tisočerih iučih. Mogočni žarometi so razsvetlili trge natrpane ljudstva, ki je navdušeno pozdravilo tolikšen uspeh ruskih znanstvenikov. Prvi, ki je ruskim znanstvenikom čestital je bil ameriški kongresist republ. Victor Anfuso, predsednik podkomisije za raziskavanja v vesolju. Izjavil je, da je zelo vesel nad njihovim uspehom in da izreka tudi v imenu ameriškega ljudstva svoje čestitke in priznanje ruskim znanstvenikom in ruskemu ljudstvu. Pred nekaj več kot sto leti je ruski mislec Čadajev zapisal tele besede: »V ničemer nismo prispevali k napredku človeškega duha; niti ena koristna misel se ni po- rodila na brezplodnih tleh naše domovine, nobena velika resnica ni vzletela od nas.« Danes, sto let pozneje pa je Rusija lahko u-pravičeno ponosna nad to svojo veličastno znanstveno pridobitvijo. In pri tem lahko rečemo — neglede na različna ideološko-po-litična stališča — da je to tudi v ponos vsemu slovanskemu svetu. Zmaga, ki so jo na tem področju izvojevali Rusi, pa je obenem zmaga vsega človeštva, zmaga nad zakoni narave in vesolja. Vendar se tu ne smemo zapeljati od zmotnih ambicij človeškega duha. Tudi tu so se namreč le izpolnile božje besede prvima človekoma: »Podvrzita si zemljo!« Hruščev v Washingtonu Izstrelitev ruske rakete na luno ima tudi političen namen, saj je bila izstreljena tik pred odhodom Hruščeva v ZDA. Naslednji dan, 15. septembra je Hruščev z zunanjim ministrom Gromikom, ženo, sinom in obema hčerkama dopotoval v ZDA. Na letališču v Andrevvsu ga je sprejel predsednik Eisenhower in mu izrekel dobrodošlico. Vzdolž vse poti do Bele hiše je Hruščeva pozdravljalo ameriško ljudstvo. Oba državnika sta še isti večer imela svoj prvi razgovor. V ameriški delegaciji so poleg Eisenhowerja še podpredsednik Nixon, državni tajnik Herter, ameriški poslanik v Moskvi Thomsoni, poslanik Ca-bot Lodge in drugi. Rusko delegacijo pa sestavljajo poleg Hruščeva še zunanji minister Gromi-ko, načelnik ameriškega oddelka v zunanjem ministrstvu Soldatov in sovjetski poslanik v ZDA. Obisk Hruščeva v ZDA bo trajal 15 dni. V teh dneh bo imel Hruščev priliko seznaniti se z a-meriškim ljudstvom in z njegovim napredkom. Ta obisk je brez dvoma velikanskega pomena za razvoj mednarodnih odnošajev. Jasno je, da se iz razgovorov med Hruščevom in Eisenhowerjem ne bo čez noč spremenila svetovna politika. Problemi, ki jih bosta državnika o-bravnavala, so zelo resni. Tega se zaveda tudi ameriško ljudstvo, ki je, kot je zapisal »New York Times«, pokazalo ob sprejemu sovjetske delegacije težko resnost. Sovjetski min. predsednik je ob prihodu izjavil, da prihaja v ZDA z odprtim srcem in dobro voljo. Upajmo, da ne bodo ostale le sladke besede, ampak postale že toliko pričakovana stvarnost. Zatišje v Laosu in Indiji strankinega tajnika Mora v Trstu, za katerega je vladalo veliko zanimanje. V svojem dolgem poročilu je podal pregled zunanje in notranjepolitičnega položaja z ozirom na naloge Kršč. demokracije. Med drugim je opozoril, da je komunistična nevarnost v Italiji še vedno resna in je zato enotnost KD temeljne važnosti. Obenem je pozval Nennija, naj že enkrat opusti dvoumno zadržanje do komunistov ter se dokončno oklene demokratičnega sistema. Prizadevanje tajnika Mora je šlo za tem, da bi se številne notranje struje v KD zbližale. Kakor smo že poročali, se je položaj v Laosu nepričakovano spremenil. Medtem ko so v Varnostnem svetu razpravljali o lao-ški zahtevi po odpošiljatvi mednarodnega vojaškega zbora v Laos in sta se Sobolev ter Cabot Lodge že pripravljala na klasičen diplomatski dvoboj tipa mrzle vojne, je prišla iz Laosa nepričakovana novica, da so se severno-vietnam-ski oddelki začeli umikati iz dežele. Spričo spremenjenega položaja je Varnostni svet sklenil poslati v deželo mednarodno komisijo, ki naj se o položaju v Laosu osebno prepriča; komisijo sestavljajo odposlanci Argentine, Italije, Japonske ter Tunizije, ki so že dospeli v Laos. — Njihova naloga ni lahka, kajti laoška država je ena najbolj zaostalih dežel v zahodni Aziji, kjer džungla in gozdovi prekrivajo ogromen del dežele. Zlasti primanjkuje prometnih zvez, cest, železnic itd., kar bo znatno otežkočilo naglo premikanje mednarodne komisije iz e-nega kraja v drugi. Tako je bila nevarnost nove Koreje zaenkrat odstranjena. Za koliko časa? Dokler komunizem ne spremeni svojega bistva, to je napadalnosti in pohlepa po zasužnje-nju drugih narodov, lahko vsak čas pričakujemo poslabšanje položaja. Še vedno je uganka, zakaj so se kitajski komunisti tako hitro potuhnili. Na ukaz ali posredovanje Hruščeva, ki naj bi se bal, da mu laoški dogodki pokvarijo vse, kar si je on s smehljaji pridobil, in to ravno pred obiskom v Ameriki? — Najsi bo kakorkoli, posvetovanja med Kitajsko in Rusijo so bila prav gotovo. To med drugim dokazuje tudi nenadno izboljšanje položaja na indijsko-kitajski meji ter tozadevna nota pekinške vlade Nehruju, v kateri je poudarjeno, da želi Peking rešiti na miren način vprašanje svojih meja z Indijo. Kot znano, Kitajska ne priznava Macmahonove mejne črte, ki se je že desetletja držijo kot meje med obema deželama. V zvezi z dogodki v Aziji poznavalci tamkajšnjih razmer pravijo, da tudi za železno oziroma bambusovo zaveso ne gre vse tako gladko, kakor zgleda, tako v zunanji kot notranji politiki. Predvsem odnosi med Kitajsko in Sovjetsko zvezo so večkrat konkurenčni, zato naj bi se spričo ame-riško-sovjetskega dvogovora počutili kitajski komunisti zapostavljene ter hoteli z rovarjenjem v Laosu in Indiji klicati nase pozornost. Poleg tega je v bistvu diktatorskih režimov, da z zunanjepolitičnimi akcijami odvrnejo pozornost domačega ljudstva od neuspehov ter neizpolnjenih upov v notranji politiki, kot v kmetijstvu, komunah itd. Ostane še vprašanje, ali so dogodki v Laosu ter ob indijski meji bili le poslednja ledena sapa »mrzle vojne« pred oklevajočo pomladjo ali pa jesenski podlesek, naznanjajoč skorajšnjo hladno jesen. naš teden v cerkvi^ Marijino slavje na Opčinah 20.9. nedelja, 18. pob. (kvatrna): sv. Ev-stahij, m. 21. ponedeljek: sv. Matej, ap., ev. 22.9. torek: sv. Tomat iz Vilanove, šk., sp. 23.9. sreda: sv. Lin, p., m.; sv. Tekla, dev., m. 24.9. četrtek: Marija Rešiteljica jetnikov 25.9. petek: sv. Nikolaj iz F tile, pušč. 26.9. sobota: sv. Ciprijan in Justina, muč. * SV. TOMAŽ (1488-1555) rojen v Španiji je že z mladega imel usmiljeno srce do revežev. Večkrat jim je dal svoje kosilo. Bil je pobožen in zatajevalen. Posebno goreče je častil Devico Marijo. Ker je bil zelo brihten, so ga poslali v šole; 15-leten se je že mogel vpisati na univerzo. V znanju je napredoval tako, da je kmalu dobil profesorsko stolico na univerzi. Oče mu je dal sezidati lepo hišo, meneč, da bo sin ostal med svetom. Toda Tomaž je hišo dal prirediti za bolnišnico, sam pa je stopil v avguštinski samostan, prav tedaj, ko je v Nemčiji zapustil ta red nesrečni Luter. V redu je napredoval, postal opat — in končno škof v Valenciji. Zelo je slovel vsled svoje pobožnosti in učenosti in po karitativnem delovanju. Učenost je nekaj lepega in potrebnega, več pa veljata pred Bogom pobožnost in dobrodelnost. Vse tri skupaj so pa nekaj odličnega. 18. nedelja po Binkoštih Današnja sv. maša opeva Jezusa in Njegovo milost, ki je nam ljudem v mir, rešitev in zveličanje. — Nobena oseba ni bila višja, boljša, imenitnejša, plemenitejša kakor Jezus Kristus. Nihče ni in ne bo izkazal ljudem toliko dobrot kakor On. Nihče ni bil in ne bo človeštvu tako izredno koristen in potreben kakor On. On in nihče drugi nam je prinesel božji mir, nas je odrešil, nam je prinesel zveličavno milost, nam je pripravil večno blaženost v nebesih. Zveličar je nosilec časne in večne človeške sreče. Sreča pa je vsakemu človeku najbolj pri srcu in najbolj zaželena. Zaradi tega je in ostane Odrešenik največji človeški dobrotnik, kateremu gre neminljiva zahvala in slava. G. Jezus ni nikdar zadosti hvaljen in zadosti slavljen. Prežalostno dejstvo je, da je Zveličar še danes prav malo poznan, cenjen, ljubljen, spoštovan in slavljen. Ljudje tako radi častijo hudobijo in umrljive zemljane. Vse premalo pa ljubijo in častijo Jezusa, Zveličarja sveta. Če bi ga resnično ljubili, ne bi bilo tako malo sv. obhajil in toliko grehov na svetu. Lju- bimo Jezusa! Čim bolj ga bomo ljubili in častili, tem bolj bomo srečni. V Njem je vsa naša rešitev, pomoč in sreča. Med nevidnimi stvarmi je za nas ljudi največ vredna milost. Ta nam je najbolj koristna in najbolj potrebna, potrebna za ta in za drugi svet. Brez milosti je človek v grehu. Brez milosti ne more biti časne in zlasti ne večne sreče. Brez milosti bi človek umrl in za vedno propadel. Milost nas reši greha; milost nas reši duhovne in večne smrti; milost nas reši pekla in peklenskega trpljenja; milost nas zbliža in poveže z Bogom; ona nam daje dobroto in svetost; milost nam daje časno in večno srečo. Cenimo torej ta velik Jezusov dar! Prosimo zanj v trajni molitvi in iščimo ga v pogostih sv. zakramentih! Zaver dajmo se, da sveta ne morejo rešiti ljudje in vojske, ampak Jezus in Njegova milost! Miru ne morejo prinesti bombe, ampak Jezus in Njegova milost. In samo Jezus in Njegova milost moreta dati človeku in človeštvu pravo srečo. — Pridi, g. Jezus, posveti vse duše, pomiri in osreči celi svet! !i:t! F življenja Novi nadškof v Buenos Airesu Za novega nadškofa v Buenos Airesu v Argentini je sveti oče imenoval dosedanjega škofa v Rosario kardinala Antona Caggiano. Novi nadškof je star 70 let. Za kardinala je bil imenovan leta 1946. Apostolski delegat Francoske Afrike Za apostolskega delegata v Francoski Afriki je bil imenovan naslovni nadškof Janez Mauri. Doslej je bil pomožni škof s pravico nasledstva v Lurdu. Novi apostolski delegat dobro pozna misijonske probleme, saj je bil do leta 1950 predsednik papeških misijonskih družb v Lionu. Delo nemških škofov za brezdomce Nemške škofije so dale na razpolago kot temeljni kapital 7 milijonov nemških mark — to je nad milijardo lir — za zgraditev stanovanj tistim beguncem, ki še žive po taboriščih. Mnogi škofje so dali na razpolago tudi zemljišča, last Cerkve, na katerih se bodo zgradile te hiše. Nove cerkve v Avstriji V škofiji Linz v Avstriji so po zadnji vojni zgradili 45 cerkva, 20 župnišč in 21 otroških zavetišč. Hitro razširjanje industrijskih središč in porast prebivalstva pa zahteva zgradbo še novih župnijskih cerkva in prostorov. Misijoni v Indoneziji V Indoneziji je danes velika verska svobodo, čeprav oblasti, vedno iz političnih razlogov, ne dovoljujejo vstopa holandskim misijonarjem. Misijonske možnosti so mnogo večje, odkar so indonezijske dežele dosegle politično svobodo. Arheološka razstava v Jeruzalemu Judovska univerza v Jeruzalemu je priredila razstavo raznih predmetov, ki so jih našli pri izkopavanju na kraju Hazor. Odkritja pri izkopavanju dokazujejo nekatere trditve svetega pisma in rešujejo problem, o katerem si znanstveniki niso bili edini, namreč kdaj je Jezus pripeljal Izraelce v Obljubljeno deželo. Profesor Vadin postavlja datum v XIII.. stoletje O Mati, kako si nam draga! Privabila si k sebi otroke iz vseh kra-ških vasi, z Brega in mesta. Opčine so bile slavnostno okrašene, vsa okna so Ti okrasila ljubeča srca. V procesiji Te je spremljalo toliko ljudi, kakor morda niti leta 1949, ko je bilo doslej Tvoje največje slavje na Opčinah. Pred seboj si videla Marijine družbenke z zastavami, lepo vrsto mož in fantov, nad sto katoliških skavtov, prvo skupino katoliških skavtinj, pisano oblečene strežnike, belooblečene deklice in dekleta, duhovnike, nadpastirja z asistenco, pevce in pevke, nato pa nepregledno vrsto žena. Vsa procesija je bila en sam slavospev molitve in petja. Povsod je vladal čudovit red, povsod lepo zbrano vedenje. Ob koncu smo se zgrnili krog Tebe na prostoru za farno cerkvijo, ki je bil letos premajhen. Poslušali smo glas nadpastirja, ki nas je vabil k molitvi za škofijsko sinodo. Spomnil nas je na obisk Tvojega kipa iz Fatime, ki pride med nas ta .teden. Najlepše Ti pokažemo svojo ljubezen, če se vztrajno trudimo za pravo krščansko življenje. Za gospodom škofom je še kratko spregovoril g. kanonik Škerl, ki nas je povabil, naj res iz srca obnovimo posvečenje Tvojemu brezmadežnemu Srcu, naj se ne sramujemo nositi božjega življenja v sebi, naj ne skrivamo svojega verskega prepričanja, naj naše vasi postanejo tudi na zunaj bolj krščanske. Mati, slišala si našo skupno posvetitev, s katero smo Ti obljubili našo zvestobo in Te prosili varstva in pomoči za nas in za vse brate in sestre. Sprejmi našo posvetitev, podpiraj nas, da bomo ostali zvesti Tebi in Tvojemu Sinu! Saj veš, da bi po Tebi radi prišli k Tvojemu Sinu Jezusu! Telegram sv. očetu Sv. očetu Janezu XXIII. smo z Opčin poslali vdanostni telegram: Slovenski verniki tržaške škofije, zbrani na vsakoletni slovesnosti v čast fatim. Materi božji na Opčinah pri Trstu, sinov-sko pozdravljamo skupnega očeta katoliških narodov. Skupno z našim prisotnim škofom in vsemi duhovniki izpovedujemo pred Marijinim oltarjem zvestobo, hvaležnost in ljubezen sveti Cerkvi in prosimo apostolski blagoslov. Goriški Slovenci na Brezjah pred Kristusom in svoje trditve utemeljujejo iz arheoloških izkopanin ter svetopisemskega poročila o mestu Hazor in Jeriho. Hazor je bila strateško važna točka na severu Palestine ter je bila sedemkrat večjega obsega kakor Jeruzalem v Davidovem času. Izkopanine dokazujejo, da je bilo mesto Hazor porušeno prav v XIII. stoletju in je mesto ponovno pozidal Salomon. Katoliška univerza na Formozi Kardinal Agagianian je pisal nadškofu Yupinu iz Nankinga, ki živi v pregnanstvu, da je Sveta stolica zelo naklonjena misli, da bi ustanovili katoliško univerzo na Formozi. Sedem redovnih družb je že ponudilo svoje člane novi univerzi, kadar bo ustanovljena. Spomenik vojaku in duhovniku Na prelazu Pertica med Verono in Trentom v severni Italiji so v nedeljo 16. avgusta blagoslovili spomenik duhovniku Mercante in neznanemu nemškemu vojaku, ki so ju nacisti ustrelili. Vojak se je namreč uprl, da bi streljal na nedolžnega duhovnika, in je bil zato skupaj z njim ustreljen. Vzorno vedenje Jugoslovanov pri sveti maši Nemški list iz Porurja »Ruhrvvacht« je 10.8.1959 prinesel naslednjo notico: Sveti oče o udeležbi pri sveti maši (Associated Press) - Castel Gandolfo: Papež Janez XXIII. je ostro obsodil neprimerno vedenje pri sveti maši. Mnogi verniki se ne poglobijo v službo božjo, ampak se prepustijo raztresenosti. Vzorno je zadržanje Jugoslovanov pri sveti maši. Sveti oče je rekel: Želim, da bi se čut za vrednost nedeljske svete maše razširil po vsem svetu. Francoski poslanci na romanju v Lurd 50 francoskih poslancev in senatorjev se je udeležilo francoskega narodnega romanja v Lurd. Med udeleženci je bil tudi minister za sodstvo Edmond Michelet in dva podpredsednika. Skupina je šla tudi peš v Bartres, kjer je bila Bernardka pastirica. V nedeljo 30. avgusta zgodaj zjutraj je bilo na trgu sv. Antona v Gorici vse živo. Dva avtobusa sta že čakala, da odpeljeta preko meje skoraj 60 oseb. Kdo so bili in kam so bili namenjeni? Večinoma so bile to članice goriške Marijine družbe in še nekaj drugih udeležencev. Med njimi je bil tudi č. g. msgr. Novak, na drugi strani meje pa se je skupini pridružil še č. g. Zalatel. Vsi ti zgodnji popotniki so bili namenjeni v Slovenijo, tja do Gorenjskega. Nekateri so se podali prvič IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllll Sv. oče je obiskal bolnega kardinala Tedeschinija Ni prvič, da je sv. oče Janez XXIII. prišel na obisk k bolniku. Tako je tudi v sredo 9. septembra zapustil Castel Gandolfo in se podal v Rim, kjer leži v bolnici redovnic Presvetega Srca, težko bolni kardinal Tedeschini. Kardinal Tedeschini se je moral pred dnevi podvreči operaciji. Z vidno ginjenostjo in hvaležnostjo je sprejel sv. očeta, ki se je ustavil ob njegovi postelji približno 20 minut. Od tu se je sv. oče podal v vatikansko kripto, kjer je dolgo molil na grobu Pija XII. in dveh prejšnjih papežev. Pozneje je v baziliki sv. Petra sprejel 20 tisoč vernikov, Italijanov in tujcev, katerim je izjavil, da je prekinil svoje bivanje v Castel Gan-dolfu, kar je sicer proti običaju papežev, da je obiskal bolnega kardinala in tudi da je pomolil na grobu svojega prednika Pija XII. Vsak mesec na dan smrti Pija XII, se sv. oče Janez XXIII. poda v vatikanske grobnice, da pomoli na njegovem grobu. Tako se je zaobljubil ob svoji izvolitvi in tako bo delal skozi leto dni. Kako vzvišen zgled ljubezni do bližnjega in lepe pozornosti do rajnih, iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dar ameriških katoličanov Dobrodelna organizacija ameriških katoličanov je zbrala na sredpostno nedeljo 500.000 dolarjev za dobrodelne ustanove svetega očeta. Katoliška ura na radio Goa Že osem let je na radiu v Goi verska oddaja, ki jo posluša veliko število Indijcev. V Indiji in v Pakistanu na državnem radiu ni dovoljen noben verski program. Zato je tem bolj važno, da iz tega portugalskega ozemlja v Indiji prihaja verski program. Cigani v Lurdu Zadnjega avgusta se je zbralo v Lurdu na romanju štiri tisoč ciganov s 600 vozovi. Prvič so se tega romanja udeležili tudi cigani iz Španije. Spreobrnjenje japonskega slikarja Znameniti japonski slikar Fujita se je dal krstiti v katedrali v Reirnsu. Njegov krstni boter je literarni kritik Rene Lalou. Od komunizma v Fatimo Armando Coutinho, nekdanji voditelj brazilskih komunistov, je prišel na romanje v Fatimo. Uradno je zavrgel komunizem ob kanonizaciji papeža Pija X. Na Fatimskem radiu je govoril o svojih izkušnjah s komunizmom in o škodi, ki jo napravlja komunizem svetu in civilizaciji. Nova palača za ital. zunanje ministrstvo Za ital. zunanje ministrstvo so zgradili nov sedež. Palača je izredno velika in izborno urejena. Nekaj številk: Dolga je 169 m, široka 132 m, visoka 51 m: ima devet nadstropij, 2074 prostorov, 6.5 km hodnikov, 14 dvigal, lastno radijsko postajo in najmodernejšo telefonsko centralo. na tako pot, zato je bilo njih pričakovanje tem večje. Piva postaja je bila v Postojni, kjer so si skoraj vsi ogledali jamo. Mimo Vrhnika je nato pot peljala do Ljubljane in od tam dalje po prelepi Gorenjski. Tam pred Bledom se nekje cesta odcepi na desno in skromen, komaj viden napis na mali leseni tablici ti pove, da vodi ona ozka pot k Marijinemu svetišču na Brezje. Tja so se namenili tudi goriški romarji, da se poklonijo Materi božji z Brezij, Slovencev Kraljici. Po blagoslovu so se odpeljali najprej proti Bledu, kjer je bilo že vse poskrbljeno za prenočišče. Drugi dan so vsi prisostvovali sv. maši na Brezjah, molili in položili pred Mater božjo vse svoje težave, skrbi in prošnje. Ostali del dopoldneva so preživeli ob prekrasnem blejskem jezeru. Popoldne so se odpeljali v Bohinj in se mimo Bohinjskega jezera povzpeli do gozdne koče, od tam pa peš še više gori do mogočnega in čudovitega slapa Savice. — Tretji, t. j. zadnji dan so po jutranji sv. maši v lepi blejski cerkvici zapustili Bled ter se po-. dali še v Vrbo, rojstni kraj Franceta Prešerna, in tu obiskali njegovo rojstno hišo. Nazaj grede pa so se še enkrat, za slovo, podali na Brezje. Tu so med petjem in molitvijo še enkrat priporočili Materi božji sebe in vse svoje drage, katerim ni bilo dano, da bi se bili sami podali na ta sveti kraj milosti. Avtobusa sta nato odpeljala mimo Kranja do Ljubljane, kjer si je skupina popoldne ogledala pokopališče na Zalah, v najmodernejšem slogu zgrajeno cerkev sv. Cirila in Metoda ter cerkev v šiški in pri vsem tem občudovala mojstrovine Plečnikove umetnosti. Hitro, prehitro j® minil čas za ogled mesta in njegovih zanimivosti. O mraku so bili avtobusi že zasedeni in odpeljali proti domu goriške romarje-izletnike, ki so se vrnili v Gorico srečni in veseli, da so se v treh dneh potovanja po. lepi Sloveniji navžili tolikih lepot. Vsekakor je bila to prva večja skupina zamejskih Slovencev, ki je poromala k Materi božji na Brezje. Skupina goriških Slovencev pri cerkvici sv. Marka v Vrbi Smrt ruskega Koncem avgusta je v Rimu umrl po daljši bolezni nadškof Aleksander Evrej-nov, ki mii je bila poverjena skrb za posvečevanje vseh duhovnikov bizantinskega obreda v zapadnem svetu. Nadškof Aleksander Evrejnov je bil rojen 1. 1877 v Petrogradu iz odlične družine. Ko je dovršil v Rusiji vse svoje šole se je posvetil diplomatski službi in bil tajnik carskega ruskega poslaništva v Carigradu in Rimu. V Carigradu je po dolgem študiju in premišljevanju pristopil v katoliško Cerkev. V Rimu se je pozneje odločil za duhovniški poklic in vstopil v francosko semenišče ter obiskoval Gregorjansko univerzo. Leta 1913 je bil posvečen v duhovnika in dodeljen državnemu tajništvu sv. stolice, kjer je ostal . osem let. Nato je odšel v Pariz za tajnika apostolskemu nunciju. Leta 1928 je bil imenovan za dušnega pastirja katoliških Rusov v Parizu. Leta 1936 je bil poklican v Rim in posvečen v škofa. Poverjena mu je bila skrb za posvečevanje duhovnikov bizantinskega obreda v Rimu. Ob izbruhu druge svetovne vojne ga je sv. oče Pij XII. imenoval za ravnatelja Informacijskega urada sv. stolice, kjer je vso skrb posvetil delu za vojne ujetnike in njihove družine. Po vojni pa mu je sv. oče poveril vodstvo Urada za inozemski tisk pri državnem tajništvu v Vatikanu in to mesto je obdržal do svoje smrti. Osservatore Romano tako oriše nadško- fa Evrejnova: »Bil je nadarjen in zelo učen. Govoril je ruski, italijanski, francoski, angleški, nemški, romunski in grški ; visoko izšolan, a zelo preprost, zelo pobožen z neizmernim zaupanjem v božjo Previdnost, goreč za zveličanje duš in vdan svojemu narodu in sv. Katoliški Cerkvi«. Mnogo duhovnikov je v dobi svojega školovstva posvetil, ki danes oznanjajo Kristusa po širnem svetu. Pogrebne slovesnosti so se vršile P° vzhodnem obredu v ruski župni cerkvi sv. Antona Pušč. v Rimu, kjer je bil pred 23 leti posvečen v škofa. Rim je s smrtjo nadškofa Evrejnova izgubil enega izmed najznačilnejših predstavnikov vzhodne Cerkve, Cerkev pa gorečega zagovornika cerkvene edinosti. Naj iz nebes prosi, da bi se uresničila goreča želja sv. očeta Janeza XXIII. za zedinjenje in da bi nad slovanskimi narodi zavladal križ namesto srpa in kladiva. Mosl čez Bosporsko ožino Turška vlada namerava zgraditi velik most, ki bo vezal evropsko in azijsko balo. Most bo 50 m nad morsko gladino, da bodo mogle voziti pod njim naj večje’ ladje. Pri gradnji bodo porabili 80.000 t°n železa. Načrt je izdelal ameriški inženir- Zanimiv načrt je predložil neki luršk1 inženir, ki si je zamislil povezavo s morskim tunelom, a njegov načrt ni Prj smrtna sovražnika, sta se predli teden javno pobotala. V Kai- i, kamor je prišel na obisk kralj ^Udove Arabije, so sklenili obliti prijateljske pogodbe iz rejšnjih let za medsebojno so-elovanje na tehničnem in voja-'em področju. Obnovljeno prija-eljstvo je naperjeno proti svoje-'U tekmecu v Iraku, Kassemu. kratkem bo Nasser vrnil obisk Meki, kjer bo novo prijateljstvo dobilo še verski značaj. DALAJ LAMA, verski in politični poglavar Tibetancev, misli spraviti vprašanje Tibeta pred Združene narode ter išče prijateljev, ki bi ga podprli. Zgleda, da so ZDA naklonjene njegovi prošnji, medtem ko se indijski predsednik Nehru na vse načine otepa tega problema. V TOREK SE JE V NEW YORKU pričelo redno jesensko zasedanje Glavne skupščine ZN. Na dnevnem redu so v prvi vrsti: razorožitev, razprava o Alžiru ter o Tibetu, če bo kdo podprl Dalaj Lamovo zahtevo, ker Tibet ni še član OZN. 30. septembra bo v Glavni skupščini govoril Nikita Hruščev ob zaključku svojega o-biska v Ameriki. n im z Fred Zinnemann Pred Zinnemann se je rodil na Dunaju leta 1907, ne more se torej smatrati kot režiser mlade generacije. Kakor Ritt je tudi on začel študirati pravo, a ga ni dovršil. Navdušil se je za igralski poklic, potem ko je videl »Greed« Eriča von Stro-heina. Šel je v Pariz, kjer se je vpisal v igralsko šolo, nato je potoval v Berlin in končno, leta 1929, v Hollyvvood. Tam je dobil majhno vlogo v filmu »Na zahodu nič novega«. Znani dokumentarist Robert Flaherty ga je vzel k sebi kot asistenta in skupaj sta napravila dolgo potovanje po Evropi. Od Flahertyja se je Zinnemann mnogo naučil. S filmom »Zločin pod drobnogledom« (Kid glove killer) je končno zaslovel kot režiser in je postal znan širnemu občin- IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Porušili so cerkev sv. Katarine Na praznik Rojstva Marijinega, 8. sept. proti večeru, so z dinamitom porušili cerkev na pobočju Sv. Gabrijela. Ta cerkev je spadala pod župnijo Kromberk in bila njena podružnica. Kdaj je bila pozidana, se ne ve. Morda v 15. stoletju. Vsekakor je bila to ena najstarejših cerkva v goriški okolici. Po njej se tudi oni del pobočja Sv. Gabrijela imenuje pri sv. Katarini. V prvi svetovni vojni je bila cerkev do tal porušena, saj je prav ob njej tekla dalj časa prva bojna črta. Po vojni so jo obnovili in je bila v lep okras na pobočju Gabrijela in lepa izletna točka. Med zadnjo vojno so jo Nemci obstreljevali in je tudi sicer bila precej poškodovana. Zadnja leta so pa nad cerkvijo zgradili planinsko kočo Kekec, kjer se baje zbirajo novogoriške zvezdnice in zvezdniki na svoje nigt clubs. Bližina cerkvice, četudi je bila zapuščena, takim o-biskovalcem ni bila pogodu. Zato so sklenili, da jo porušijo. Cerkvene oblasti so napravile vse, kar je bilo mogoče, da bi to novo dejanje barbarstva preprečile. Zoper odločbo novogoriškega odbora so napravili rekurz na Ljubljano, toda, kot je videti, zaman. Tako je nov spomenik iz starih časov postal plen nerazsodnosti nekaterih analfabetov onstran meje, ki se vidi, da jim je bila visoka šola le gozd. Oproščen duhovnik Zvedeli smo, da je bila razveljavljena razsodba, s katero je okrajno sodišče v Novi Gorici obsodilo na 5 mesecev zapora šempeterskega župnika č. g. Alberta Me- - tlikovca. O tej sodbi so že pisali nekateri časopisi, slovenski in italijanski. Metli-kovca so namreč obdolžili, da je zlorabil vero in motil družinski mir, ker je odrekel blagoslov neki družini, kjer so bili samo civilno poročeni. Vsled tega je v oni družini prišlo do prepirov med starimi, ki so bili verni, in mladimi, ki so se poročili pod vrbo. Dalje so ga obdolžili, da je bil kriv sporov med nekim možem in njegovo ženo, ki sta pa bila že prej v tožbi zaradi moževe nasilnosti. Kljub takim smešnim obtožbam in kljub temu, da je žena v drugem primeru pričala v prilog g. Metlikovcu, da ni prav nič kriv, če sta ona in mož v pravdi, je novogoriško sodišče obsodilo g. Metlikovca na 5 mesecev zapora, verjetno zato, ker je tako zahteval državni tožilec Bajc, ki je nekak naš Višinski v vseh pravdah zoper duhovnike. — Sedaj je pa na priziv ljubljansko sodišče izrek -prvega sodišča razveljavilo in ukazalo nov sodni postopek. Upajmo, da bodo sedaj tudi novogoriški sodniki videli, kar vidijo vsi Šem-peterci, namreč da je ves postopek zoper č. g. Metlikovca le skrajno slaba inscenacija na mejah države, ker obtoženi ni nič kriv. Uspehi beograjskega velesejma Tretji mednarodni velesejem tehnike so v Beogradu zaključili z vidnim uspehom. Sklenjenih je bilo za nad 180 milijard lir kupčij, kar znaša za 31 milijard več kot lani. Notranji promet na sejmu cenijo na okrog 160 milijard. K dopisu Jurija Artiča iz Lievina, (P. de C.) Francija Slučajno nam je prišla v roke letošnja majska številka »Rodne Grude«, kjer hoče Jurij Artič z zavijanjem resnice zmaličiti osebnost Vincencija Tuhtarja. Pokojnik je bil ustanovitelj »Zveze Društev sv. Barbare«, ki že 35 let poleg kulturnega in prosvetnega dela, tudi materialno podpira naše rojake. Njegovo delovanje v Nemčiji kot Franciji je bilo nesebično in v dobro vsem brez razlike. 1. Leta 1925 je 15 rojakov po svoji krivdi zapadlo nadzorstvu in izgubilo službo. Ta dan delavske organizacije niso proglasile stavke. V tujini se je pač treba pokoravati disciplini tukajšnjih organizacij in ne kakih drugih. 2. Splošno je znana Tuhtarjeva dobrota in ljubezen do sorojakov, zlasti do o-trok, čeprav mu jih Bog ni dal. 3. O podpisu za izgon rojakov sedaj prvič slišimo, res pa je, da sta prav omenjena marsikaj zagrešila nad starimi iz-garanimi rojaki. 4. Jugoslovanske čitalnice v gostilni »Parfant« nikdar ni bilo, zato pač Tuhtarja ni mogoče dolžiti, da je požgal slovenske knjige. 5. Delovanje dr. Korošca bo nepristransko sodila zgodovina ne Jurij Artič. Samo vprašamo: Ali je bilo v njegovem času toliko beguncev? Ali je bilo takrat toliko pokvarjenih delomrznežev kot danes? Ali je bilo treba tudi takrat mesece in leta čakati na potni list in vizo, kot danes? Odbor »Zveze Društev sv. Barbare« Lievin (P. de C.) Franclja stvu. Od tedaj je njegova kariera postajala vedno bolj blesteča in danes ga smatrajo kot enega izmed največjih režiserjev v-Ameriki. Družijo ga z drugim velikim mojstrom režije, Wylerjem. 2e od začetka se je Zinnemann navduševal za vsak film, vsaka snov mu je bila priljubljena; ni se posvetil eni vrsti rajši kot drugi, temveč je prehajal od motiva do motiva z neverjetno lahkoto. Njegov prvi film »Zločin pod drobnogledom«, ki mu je prinesel slavo, bi bil moral postati čisto navaden, dolgočasen policijski film, kajti scenarij ni bil nič originalnega, temveč je obravnaval star, že neštetokrat izčrpan problem. Poleg tega pa je bil glavni igralec Van Heflin, komaj začetnik, ki ga ni še nihče poznal. Kljub temu pa je Zinnemann presenetil, vse, občinstvo in kritiko: izdelal je dober, tehnično dovršen film. Z njim je zaslovel tudi doslej neznani Van Heflin. »Zločinu pod drobnogledom« je sledil leta 1942 »Oči v oči« (Eyes in the night), drug policijski film, prav tako skrbno pripravljen. Leta 1944 je ustvaril svojo prvo mojstrovino »Sedmi križ« (Seventh cross), ki je močna obsodba nemškega nacizma. Sledila je »Tragična odiseja« (The search), prikaz krutosti, ki jih povzroča vojna. Ko se je leta 1948 vrnil v Hollywood, je izdelal velik film, detektivko »Dejanje nasilstva« (Act of violence). Vendar pa je bila zanj zelo priljubljena snov vojna in njene posledice. Taka sta tudi filma »Možje« (The men) in »Teresa«. Zlasti prvi je pogumen zaradi teme, ki jo obravnava. Tu ni prikazana vojna sama na sebi, temveč posledice, ki jih ta ima na človeško dušo in življenje. Leta 1951 je nastal njegov prvi western, velika mojstrovina »Poldan ognja« (High noon). Ta snov je bila za Zinnemanna nekaj popolnoma novega in vendar je ta film eden izmed njegovih najboljših; približuje se že umetnosti, kar se ni zgodilo z nobenim drugim filmom te vrste. Dejanje je izredno kratko: nekaj manj kot dve uri, torej prav toliko časa, kot ga porabi film, da ga projecirajo. Že sama filma »Poldan ognja« in »Dejanje nasilstva« bi zadostovala, da uvrstijo Zinnemanna med največje ameriške filmske režiserje. Leta 1953 je posnel »Od tu do večnosti« (From here to eternity) po istoimenskem romanu Jamesa Jonesa. V tem filmu nastopa veliko število znanih igralcev, s katerimi je Zinnemann ustvaril nepozabne like nesrečnih junakov Jonesovega romana. Po izrednem uspehu tega filma so mu producenti ponudili režijo »Oklahome!«, znane revije Rogersa in Hammersteina. To je obenem prvi barvni film, ki ga je režiral Zinnemann in z njim pokazal velik smisel za barve. Vendar pa so Zinnemannu ljubši filmi v črno-belem. Tak je tudi njegov »Klobuk poln dežja« (A hatfull of rain), povzet po istoimenski drami Michaela Vincenteja Gazza. Tu je vidno režiserjevo prizadevanje, da opusti gledališko formulo in da kinematografski izraz celi zgodbi. Poleg tega je Zinnemann značaje predelal, zato nam ne prikazuje samo človeka, ki je predan mamilom, temveč prikazuje vso tragedijo njegovega življenja, njegovo razdvojeno notranjost. Film dosega boljše učinke kot drama, kajti Zinnemann se ni zadovoljil s tem, da je dramo prenesel na filmsko platno (kar je Richard Brooks napravil s svojim filmom »Mačka na žgoči strehi«), temveč jo je predelal in priredil, kar le malokateri režiser napravi. Zadnji Zinnemannov film je »Zgodba o nuni« (The story of a nun), ki še ni prišel na naša platna. Domneva se, da je ta film na isti stopnji, kot je bil »Od tu do večnosti«. In temu se ni čuditi. Dokler bo Hollywood imel take može, kakršen je Zinnemann, ne bo propadel. Njegovi filmi, tudi kadar ne dosegajo umetniških vzponov, so kljub temu takšni, da popolnoma zadovoljijo občinstvo in kritiko. In to ni malo! Novo mesto v Jugoslaviji 20. septembra bodo s posebno svečanostjo uradno otvorili novo mesto, ki leži med šoštajnskim gradom in Šaleškimi razvalinami. Imenovalo se bo Novo Velenje. Prvotno je bilo to le malo naselje, ki je služilo rudarskim uslužbencem in delovcem. Pozneje so prvotni načrt spremenili tako, da bi novo naselje postalo občinski center v Šaleški dolini. S prvimi gradnjami so začeli leta 1948. Novo Velenje je zelo nagostno naseljeno in ima več nebotičnikov od 8 do 14 nadstropnih. Prebivalcev cenijo na 35 tisoč. Radio Trst A od 20. do 26. septembra 1959 Nedelja, 20. sept.: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Slovenska zborovska glasba. — 18.00 Koncert slovenskih solistov. — 20.30 Operetna fantazija. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve. — 21.25 Slovenske ritmične popevke. — 22.10 Mozarf: Trio za dva klarineta in fagot. Ponedeljek, 21. sept.: 18.00 Mozart: Simfonija št. 33 v B Duru, K. 319. — 18.35 Vokalni kvartet »Večernica«. — 19.00 Radijska univerza. — 20.30 Richard Wagner: »Siegfrid«, opera v treh dej - Prvo in drugo dejanje. Torek, 22. sept.: 18.00 Z začarane police: Marija Polak: »Siromašni hlapček in pisana mačica«. — 18.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. — 18.40 Slovenski oktet. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 20.30 Richard Wagner: »Siegfrid«, opera v treh dej. - Tretje dejanje. — 22.00 Zgodovina odkrivanja sveta - III. del: Azija. Sreda, 23. sept.: 18.00 Milhaud: Koncert št. 2 za violino in orkester. — 18,40 Slovenske instrumentalne zasedbe. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 »Ekvinocij«, drama v štirih dej.; igrajo člani RO. Četrtek, 24. sept.: 18.00 Koncert violinista Alda Bellija in pianista Fabia Peres-sonija. — 18.40 Slovenske narodne pesmi. — 19.00 Radijska univerza. — 21.00 Obletnica tedna: »Petindvajsetletnica smrti dramatika Daria Niccodemija«. — 21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmo-monije. Petek, 25. sept.: 18.00 Rimski-Korsakov: Šeherezade, suita za orkester, op. 35. — 19.00 Iz planinskega dnevnika Rafka Dolharja. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 21.45 Ansambel Boruta Lesjaka. — 22.00 Znanost in tehnika: »Problem rakete na atomski pogon«. — 22.15 Koncert altistke Marije Bitenčeve, pri klavirju Gojmir Demšar. Sobota, 26. sept.: 15.00 Beethoven: Prometejeva bitja, balet, op. 43. — 15,40 Srbske narodne pesmi in plesi. — 16.00 Novelist tedna: Luigi Capuana in njegova novela »In... molk«. — 18.00 Oddaja za naj mlajše: »Zgodba o princu Airu«; igrajo člani RO. — 19.00 Izredno predavanje: »Mlado vino«, napisal Vinko Beličič. — 20.40 Zbor Korotan. — 21.00 »Za hčer«, enodejanka, Anton Funtek; igrajo člani RO. — 22.00 Skladbe F. Schuberta. **imir Humar: 4 Id AltStinga do Arsa '^ToeTI.MG — ZEMLJA SVETNIKOV } Zgodovini katoliške Cerkve na Nem-'6tn naletimo na vrsto svetnikov ob nje-^ početkih v časih pokristjanjevanja 5vilnih germanskih rodov. To je juna-doba nemške cerkve doba sv. Boni-iy, sv. Kolombana, sv. Galla, sv. Kor-^iana, sv. Ruperta in drugih apostolov ^čije. Sledi doba fevdalizma, ko je cve-0 svetništvo v nemških samostanih in kraljevih dvorih. Iz tega časa imamo arja sv. Henrika in njegovo ženo sv. ^’gundo, sv. Jedert, opatinjo, sv. Urha, bh . ^‘eJe pa se števikj nemških svetnikov ,1,0 manjša. Tako da iz novega veka a v Augsburgu, in številne druge. manjša, i ako da iz novega <*mo le dva svetnika nemške narod-to sta sv. Fidelis iz Sigmaringe, ■etiec, in sv. Konrad Parzamski. J Potuje človek po nemški zemlji, o- *ned nemškimi katoličani veliko le-* >n vzpodbudnega. Cerkve so vse zelo zakramentalno življenje močno ne-Zato je tudi med tednom zelo 0 sv. obhajil. V Stuttgartu n. pr., kjer je na 600 tisoč prebivalcev le kakih 100 tisoč katoličanov, je bilo v župniji sv, Elizabete v delavnik ob 7. uri zjutraj pri sv. maši od 70 do 80 oseb. Od teh je šlo k sv. obhajilu skoro 50, med njimi lepo število moških. Isto je bilo opaziti tudi drugod po Nemčiji. Verske organizacije so izpeljane kot le malokje. Sorazmerno je danes versko življenje med nemškimi katoličani živo in delavno. Tudi v preteklosti je bilo skoro vedno tako. In vendar imajo Nemci tako malo svetnikov na oltarjih. Zakaj? Zdi se mi, da moramo to pripisovati nemškemu značaju. Svetniki so namreč vodno proizvod božje milosti in človekovega sodelovanja. Milost deli Bog povsod in povsod kliče ljudi k svetosti. Vendar o milosti pravi Kristus, da je kakor veter: veje koder hoče, slišiš njegov glas, a ne veš, kam gre in od kod prihaja. Za svetništvo pa ni dovolj milost, potrebno je še človekovo sodelovanje, zakaj milost ne spreminja narave, temveč na njej gradi. Narava nemškega človeka pa ni taka, da bi rodila svetnike v obilici. Nemec je namreč predvsem človek reda in organizacije. To opaziš na vsak korak tudi v verskem življenju. Vse poteka kakor pri vojakih. Ta strumnost in organiziranost pa je v veliko škodo spontanosti in sproščenosti. Vtis dobiš, kakor da bi vse versko življenje potekalo le po predpisih. Najbolj viden dokaz za to smo dobili v Trierju. Tam letos v stolni cerkvi častijo sv. Suknjo Jezusovo. Pričakujejo obisk treh milijonov romarjev. Toda zanimivo je, kako so uredili obisk cerkve in dotok romarjev. Ti slednji se zbirajo na raznih krajih mesta daleč od stolnice. Tu se na zbirališčih mora vsakdo najprej zglasiti na posebnem uradu, kjer plača eno marko (150 lir). Za ta denar dobi knjižico s pesmimi in raznimi molitvami, ki se opravljajo v Trierju v tem letu. Poleg tega mu dajo še romarsko značko (suknjo in križ) ter moder listek. Tako opremljen gre v posebno kapelo ali dvorano, kjer počaka, da se zbere zadostno število romarjev. Ko vodstvo sodi, da jih je dovolj, se postavijo v vrsto: spredaj strežnik s križem, zadaj romarji, ki jih spremljajo posebni vodniki. Mladi fantje so to s trakom na rokavu, Pilgerluhrer (romarski vodniki). Ti po poti molijo naprej rožni venec ter intonirajo pesmi. Romarji odgovarjajo. Procesija se vije skozi mesto. Tu redarji ob mimohodu procesije ustavijo ves promet in dajo prednost procesiji. Ta pohod je pa dolg. Mi smo hodili skoro eno uro. Zmolili vse tri dele rožnega venca in prepeli številne pesmi. Mislim, da se je drugim procesijam, ki jih je vedno polno, godilo enako. Ko taka procesija dospe v bližino stolnice, se ustavi, ker je ves trg obgrajen z leseno ograjo. Noter je mogoče samo skozi tesna vrata, kjer moraš oddati modri listek, ki si ga dobil, ko si se javil. Kdor tega listka nima, ne more v cerkev. Tako smo videli, da so reditelji zavrnili nekatere tuje turiste, ki niso imeli tega listka. V stolnico gre ena skupina za drugo lepo v redu kakor vojaki. Če je skupina številna, jo v cerkvi pozdravi duhovnik, ki je vedno tam. Nato se vsi počasi, vedno v sprevodu, pomikajo v cerkvi pred glavni oltar pred sv. Suknjo. Tu se za nekaj minut ustavijo, nato pa vsi korporativno morajo skozi stranska vrata ven, da dajo prostor novim skupinam. Tako vidiš neprestano, kako se v cerkvi vrstijo skupina za skupino, a cerkev je vedno prazna, ker se romarji ne morejo ustaviti za dalj časa. Kdor želi prejeti sv. zakramente, se mora podati v kako drugo cerkev. V stolnici se časti samo sv. Suknja. Čuden vtis je napravilo na nas vse to. Prijatelj Drago je opomnil: »Ti Nemci imajo organizacijo v krvi. Obuj jih v škornje, pa dobiš takoj zopet SSovce.« Prav ta lastnost nemškega značaja je kriva, da njih krščanstvu manjka, rekel bi, pristnega čustva, spontanega navdušenja, prijetne gorkote. Vse se odvija po meri in teži. Svetništvo je pa ravno v tem, da gre kristjan preko običajne mere in teže, preko običajnega reda svojo pot popolnosti, kakor mu jo kaže Sv. Duh in ne kaki človeški predpisi. Zato so svetniki za sodobnike večkrat čudaki. Lepo je to izrazil Aleksander Manzoni v Zaročencih. Don Abbondio je prišel pred kardinala Federika, ki je veljal za svetnika. Po končani avdienci pri nadškofu je don Abbondio pred sobrati vzkliknil: »Kakšen svetnik, a tudi kakšna pokora!« To velja za vsakega svetnika. Čudak in pokora se zdi sodobnikom, ker jih prekaša v krščanskem življenju, ker se ne drži njih zlate sredine. Ker je pa v značaju nemškega ljudstva, da mora teči vse po predpisih, je težko, da zraste svetnik, ki je redno »izven predpisov«. Kljub temu se zdi, da je ravno Altdting kraj, kjer poganjajo Nemcem svetniki, te izredne krščanske osebnosti, ki jim je na poseben način uspelo upodobiti v sebi Kristusa. (Se nadaljuje) S K P D IZ ŠTEVERJANA / vabi na PRAZNIK GROZDJA ki se bo vršil v Števerjanu med »Borovci« v nedeljo 20. septembra ob 15.30 »Slovenski oder« iz Trsta bo igral v režiji prof. J. Peterlina Mannersovo šaloigro »PEG, SRČEK MOJ« Med odmori bosta pela števerjanski in jazbinski pevski zbor POSLOVAL BO BUFET — NA IZBIRO BO DOMAČE GROZDJE Avtobus iz Gorice bo vozil v števerjan izpred Ribijeve postaje ob 14.30; nazaj v Gorico ob 19", 20.30 in 22.30 V primeru slabega vremena, se prenese praznik na nasl. nedeljo Lepa slovesnost v goriški stolnici V nedeljo zvečer je bila v goriški stolnici lepa slovesnost. Ob uri, ko se je v Cataniji na Siciliji zaključil evharistični kongres, so se goriški verniki v obilnem številu zbrali v stolnici in prisostvovali po radijskih valovih zaključni slovesnosti in papeževemu govoru. Prišel je tudi goriški nadškof in številna duhovščina. Verniki so z veliko zbranostjo sledili slovesni posvetitvi Italije Srcu Marijinemu in takoj nato govoru sv. očeta. Sledila je zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. Otvoritev bolnišnice na Šempetr-ski cesti Dne 20. septembra bodo uradno otvorili novo bolnišnico na Šempetrski cesti, katero že dolga leta popravljajo. Začeli so jo graditi že leta 1935 za časa fašizma. Vojna je skoro dokončano delo prekinila in v njej so v času vojne našle zatočišče razne armade, ki so napravile na zgradbi veliko škodo. Po vojni so nato dolga leta popravljali in preurejevali notranjost, ker se je izkazal prvotni načrt za zelo pomanjkljivega. Za preureditev in popravila ter za notranjo opremo so potrošili 600 milijonov lir. Slovesne otvoritve se bo udeležil tudi minister za zdravstvo Giar-dina. Novo bolnišnica bo nadomestila bolnišnico pri Rdeči hiši in v ulici Brigata Pavia, od koder bodo vse bolnike premestili v novo bolnišnico. Števerjan V soboto 12. septembra sta si obljubila večno zvestobo učiteljica Cvetka Gravner in učitelj ter cerkveni pevec Ciril Terpin. Oba sta se vse od začetka udejstvovala na kulturnem polju in mnogo doprinesla za kulturni podvig naše vasi. Iskreno jima čestitamo ter želimo obilo sreče na IllltlUlllltlllllllllllllllllltllillllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Shirley 0'Neill pri sv. očetu Časopisi vsega sveta so pisali o junaški deklici Shirley 0'Neilli, ki je v letošnjem maju rešila na smrt ranjenega zaročenca Alberta Koglerja in ga potem na obrežju S. Francisca krstila. Pretekli teden je z očetom prispela v Italijo. Oče je izjavil, da kljub temu, da je zaročencu posredovala srečno smrt v naročju katoliške Cerkve, ni mogla od tistega nesrečnega dneva najti pravega mini. Zato jo je skoro prisilil, da je prišla v Rim, da bi ji papežev blagoslov prinesel mir in prejšnjo vedrost. Sv. oče je pravkar blagoslovil skupino mladih misijonarjev namenjenih v Afriko, ko so mi predstavili Shirley in njenega očeta. Sv. oče se je z očetovsko ljubeznijo sklonil do nje in ji rekel, da pozna dobro njeno zgodbo. Shirley je bila tako ganjena, da je samo jokala. Sv. oče jo je potolažil rekoč, da je s svojim junaškim dejanjem izpričala vero v katoliško Cerkev. Iz Castel Gandolfo grede se je Shirley zatekla v cerkev in se tam pred Najsvetejšim še enkrat razjokala. Vedra in mirna se je nato pokazala časnikarjem. Ko so jo povpraševali po zlati kolajni in odlikovanjih jim ni odgovorila, z veseljem pa jim je pokazala rožni venec, ki ji ga je poklonil sv. oče. novi življenjski poti. Čestitkam se pridružujejo tudi vsi prijatelji in znanci v Gorici. Peč — zlata maša Na kvatmico smo vsako leto romali k žalostni Materi božji na mirenski Grad, letos pa nas bo zadržala doma izredna slovesnost. V nedeljo 20. sept. bo namreč pri nas na Peči zlata maša, ki jo bo daroval naš rojak č. g. salezijanec Jožko Malič. Gospod prihaja iz salezijanskega zavoda v Este pri Padovi. Pred vojno je služboval kot misijonar v čilski republiki, nato je bil do končane vojne na Rakov- niku. Odkar živi v Italiji, prihaja vsako leto na obisk v domačo vas, ki je nanjo zelo navezan, kakor sploh na naše kraje. Slovesna sv. maša bo ob 10.30. Med mašo bo ofer. Zlatomašniku bo govoril č. g. župnik doberdobški, ki je bil njegov gojenec na Rakovniku, prepeval bo pa rupen-ski pevski zbor. Sosede iz bližnjih vasi lepo vabimo na izredno slavje, gospodu zlatomašniku pa kličemo: Dobrodošli v naši sredi! Rupa V nedeljo 6. septembra je rupensko pevsko društvo priredilo za člane in nečlane izlet v Belluno ter k jezeru Santa Croce. Vožnja je potekala lepo in lagodno, dan je bil sončen, kraji prelepi. Spotoma smo se ustavili v Pordenonu in v Vittorio Ve-neto. Tu je naš g. župnik daroval sveto mašo, pri kateri smo prepevali slovenske pesmi. Naša pesem je kmalu osvojila tuje občinstvo, ki je vso mašo pazljivo sledilo nabožnim melodijam, nam pa se je zdelo, kakor da smo pri nedeljski sv. maši v domači cerkvi. Največ časa smo se pomudili ob jezeru Santa Croce. Mladina je takoj zasedla čolne in odjadrala na od-je z brega užival naravno lepoto: sinje jezero, zelene holme, posejane z belimi čednimi vasicami, in v ozadju gorske velikane. Na povratku še dvojen oddih, v Sacile ter v Vidmu. Povsod — na prostem in v pulmanu — je mladina izdatno poskrbela za zabavo ter veselo razpoloženje. Škoda le, da ni bil pevski zbor številneje zastopan! Vendar smo hvaležni domačemu organistu in pevovodji Nikotu, ki je izlet lepo organiziral in do podrobnosti izpeljal. V nedeljo 18. oktobra se nam obeta še romanje na Staro goro pri Vidmu. Tudi zanje vlada med nami veliko navdušenje, zlasti ker vemo, da bodo prav ta dan romali tudi slovenski pevski zbori. - TJ-K- Zbirke za Marij anišče Več kot pet let se že vrše posebne nabirke po župnijah med slovenskimi verniki za Marijanišče. Namenjene so za vzdrževanje naših bogoslovcev v škofijskem semenišču in podpori revnejših dijakov, zlasti gojencev v Marijanišču na Opčinah. Vsaki župniji je od škofije same določena vsota, ki naj bi se v enem letu zbrala med verniki. Če ne bi imeli Marijani-šča, bi se morala ta vsota zbrati in oddati tržaškemu semenišču. Nabirke se vrše 4-krat na leto, in sicer v okoliških župnijah na kvatme nedelje, v mestu pa eno nedeljo kasneje zaradi nabirke italijanskih vernikov, ki na kvatme nedelje zbirajo za škofijsko semenišče. Spodaj prinašamo skupno vsoto štirih kvatrnih nabirk, ki so jih posamezne župnije prispevale od lanskih jesenskih kva-trov, to je v enem letu. Pripominjamo, da so nekatere župnije precej presegle znesek, ki jim ga je škofija določila. Več župnij pa zadnjega zneska ali celo 2 ni še izročilo. Mestne župnije: Sv. Anton 90.000 Sv. Ana •> Barkovlje 26.020 Sv. Ivan 76.000 Sv. Jakob 10.285 Rojan 69.000 Salezijanci 10.415 Skedenj 44.360 Sv. Vincencij 93.750 419.830 Okoliške župnije: Bazovica 14.000 Boljunec 7.300 Boršt 11.300 Dolina 27.500 Katinara 30.000 Kontovel 12.400 Sv. Križ 42.000 Mačkovlje 8.400 Opčine 81.300 Prosek 31.800 Repentabor 8.600 Trebče 8.550 štramar 2.605 Ricmanje 4.700 Sodelovanje med letalskima industrijama Italije in Amerike Podpreds. ameriške družbe Lockheed, bivši admiral Vosseller, je naznanil, da bodo čimprej preučili možnost novih pogodb o sodelovanju med družbo Lockheed in med nekaterimi italijanskimi letalskimi tovarnami. V Italiji že izdelujejo po licenci dele šolskih reaktivnih letal »T-33«. 290.455 Upravni odbor, ki je od g. škofa pooblaščen, da vodi ustanovo Marijanišča in njeno premoženje, se vsem dobrotnikom za požrtvovalnost iskreno zahvaljuje in obenem priporočo za nadaljnje podpiranje. Ker je zavod na Opčinah nekoliko oddaljen, bo treba misliti pod okriljem Mari-janišča za kako hišo v mestu, da bodo imeli dijaki stanovanje bolj v bližini šole. kom pomagati pri učenju, zato se zanaša na pomoč plemenitih src-dobrotnikov. Vodstvo Marijanišča Nova italijanska šola v Istri A.I. - V Piranu so ustanovili novo italijansko šolo. To je ekonomska srednja šola. Pouk na njej bo trajal štiri leta. 9. t. m. se je začel šolski pouk v Jugoslaviji. V koprskem okraju je italijanskih učencev 369 z mladino v otroških vrtcih vred. Kar zadeva šole, se je število italijanskih učencev povečalo za devet otrok v primeri z lanskim letom. Otroški vrtci redno delujejo letos v Kopru, Izoli, Piranu in Sečovljah ter štejejo skupno 27 otrok. Na osnovi šolske reforme, ki je stopila letos v veljavo, so dobile italijanske šole nov naziv. Odpravili so gimnazije in osemletke. V Kopru, Izoli in Piranu se bodo začeli s 1. oktobrom triletni gospodarski tečaji v italijanskem jeziku. Obiskovali MARIJANIŠČE vabi starše, ki žele dati svoje sinove v zavod na Opčinah, naj takoj pred-lože prošnjo za sprejem. — Prošnjo morajo napraviti tudi dosedanji gojenci. Vsa pojasnila glede plačevanja in ostalih pogojev dobite pri vodstvu zavoda (via Nazionale 89, Opčine); oglasiti se morete tudi po telefonu 21113. Revni fantje imajo mnogo znižanja, zlasti če so pridni pri učenju. Vodstvo Nova odredba za kamione Tržaška prefektura je odredila, da bodo smeli voziti kamioni tudi ob nedeljah ob priliki trgatve, in sicer od 15. sept. do 15. oktobra. Kamioni z grozdjem bodo smeli ob prazničnih dneh v tem obdobju voziti po naslednjih cestah: po obalni cesti od Nabrežine do Barkovelj; po stari cesti iz Barkovelj na Kontovel; po pokrajinski cesti Kontovel-Prosek; po občinskih cestah med obalno cesto in Sv. Križem; po pokrajinski cesti Sv: Križ-Prosek; po vseh cestah miljske občine; po vseh cestah dolinske občine z izjemo Gročane. Zaključna seja komisije zelenjadnega trga V petek 11. sept. so se v Trstu zaključile seje komisije zelenjadnega trga na debelo, ki so dolgo proučevala tržni pravilnik in končno odobrila zadnjih 17 členov, od 34. do 50. člena. Tržni pravilnik bo za potrošnike na drobno v toliko ugodnejši, da bodo lahko hodili kupovat na trg na debelo pol ure prej kot sedaj, in sicer od 10.30 do 12. ure. Proti temu odloku so sicer nasprotovali trgovci na drobno, ki pa so ostali v manjšini. MARIJANIŠČE VABI družine iz mesta In okolice, da iščejo pri študiranju svojih sinov opore v zavodu na Opčinah. Pri sprejemu imajo prednost oni fantje, ki so pridni, zlasti se vzdrževalnina zniža revnim. Starši, ki želite dati svojega sina v zavod, se takoj zglasite ali osebno pri vodstvu ali pa pošljite pismeno prošnjo. Izkušnja kaže, da se fantje v Marijanišču zelo lepo počutijo, nekateri veliko lepše kot doma. OPENSKI IN OKOLIŠKI DIMKI so že lani v lepem številu prihajali v učnem času v Marijanišče in se tam ob nadzorstvu in pomoči pripravljali za šolo. Tl »zunanji« dijaki bodo tudi letos (zlasti oni, ki se vozijo s koriero v industrijsko šolo) lahko dobivali v zavodu poleg opore pri učenju tudi malico in kosilo, če bodo hoteli. Družine na Opčinah! Izrabite Marijanišče, dajte svoji mladini oporo pri učenju, pošteno družbo in razvedrilo, drugače si bo iskala zabave po slabih poteh! ZAHVALA IN PROŠNJA Vsem dobrotnikom In prijateljem se Marijanišče iskreno zahvaljuje za vso naklonjenost, obenem se pa priporoča, da bi tudi v bodoče podpirali zavod z molitvijo In materialno. Vsako jutro ln zvečer moli zavodska družina za svoje dobrotnike. še več hoče zavod revnim dija- jih bodo lahko tudi nameščenci brez mature. Ta pobuda je bila zelo ugodno sprejeta. Poročajo tudi, da so jugoslovanske šolske oblasti baje sklenile rešiti vprašanje, ki zadeva pomanjkanje italijanskih učnih moči. Tržaški tujski promet v avgustu Tujski promet v Trstu je v mesecu avgustu kljub pogostemu slabemu vremenu po nočninah presegel promet v avgustu 1958. Narastel je spet dotok avstrij- skih turistov, ki je bil najmočnejši. V tržaških hotelih je prenočilo v avgustu 28 tisoč tujcev; nočnin je bilo 30.056. Avstrijcev je bilo 2.870 s 6.784 nočninami. Na drugem mestu so Nemci, slede Francozi, katerih število je po lanskem upadu spet zelo narastlo. V »campingu« je prenočilo 4.494 o.seb, od teh 4.248 tujcev, v mladinskem »ostellu« 682 z nad 2.000 nočninami in zasebno 804 z nad 10 tisoč nočninami. ItMllllltlllllilllllllllllHIIIIIIIIIIlilllilUllllllllllllIlllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllll » D E: z 29. februarjem 1960 » F: z 31.marcem 1960 » G H I J K: s 30. aprilom 1960 » L: z 31. majem 1960 » M N O: s 30. septembrom 1960 » P Q: s 30. novembrom 1960 » R: z 31. januarjem 1961 » S š: z 31. marcem 1961 » T: s 30. aprilom 1961 » U V W X Y Z Ž: s 30. junijem Pred tem rokom moraš nasloviti prošnj1 na urad za civilno motorizacijo glavne? sedeža v provinci (Ufficio della Motori zazione Civile - Udine). Potrebni pa so sl* deči dokumenti: 1. PROŠNJA na določenem tiskanem brazcu, na kateri navedeš stopnjo vozo* ga dovoljenja; 2. DVE FOTOGRAFIJI - predpisano belo ozadje velikost mm 35x45, podpisa11 na zadnji strani; 3. BIVALIŠČE (certificato di residenza) na kolekovanem papirju za 100 lir in J starejši od treh mesecev; 4. ZDRAVNIŠKI IZKAZ (v slučaju, ! je veljavnost voznega dovoljenja že padla) ne starejši od treh mesecev, izd* od uradnega zdravnika. * MOTOCIKLISTI, ki so posedovali i"1 tor pred 1. julijem letos, imajo prav# po novem cestnem zakoniku do voz® karte (patentin) brez izpitov, le da v« žijo prošnjo začasa, pred 1. novembroi 1.1. na naslov: Ispettorato della Motori zazione Civile ■ di Udine. Namesto vlagati prošnje na navede naslov, se lahko začasa vpišeš na eflč izmed sedežev ali Avtomobilskega klu1 ali Federacije italijanskih motociklist0 ali Vespa kluba ali Lambretta kluba. V vsakem slučaju mora prosilec ložiti potrdilo, da je on poslednji lasti11 vozila izza 1. julija 1959 (documento circolazione). Vozne knjižice bodo razdelili moto1* stom po skupinah od 100 do 200 hkr** katere bodo sklicali poraznih številnih5 diščih po deželi. Tehniki inšpektorata1 vilne motorizacije bodo ob izročitvi i žic pojasnjevali vozačem važnejše p11 pise cestnega zakonika. Pok. Urška Kralj IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllll! Nove vozne karte za šoferje in motocikliste V smislu Novega cestnega zakonika je Ministrstvo za prevoze določilo naslednji način in vrstni red, po katerem se bodo zamenjale vozne karte (patentini): Vsi šoferji, ki imajo patentin izpred 1. julija letos, morajo zaprositi za novega, ki naj odgovarja eni izmed stopenj določenih po čl. 80. cestnega zakonika. Skrajni rok veljavnosti oz. zamenjave starih voznih knjižic se določa po abecednem redu začetne črke v priimku in zapade po naslednjem redu: črka A: s 30. septembrom » B: s 30. novembrom 1959 » C Č: z 31. januarjem 1960 OBVESTILA _____________________________ KROJNI TEČAJ C IMS. Dne 1. bra se bo začel v Štandrežu krojni {e^ CIMS. — čas za vpisovanje je do 30. se| tembra. Priglasite se v Štandrežu v u Monte Sabolino 6, kjer dobite tudi potrebna pojasnila. TRŽAŠKO ROMANJE V RIM. Za manje v Rim, ki ga vodi tržaški g. $ se je priglasilo 223 slovenskih romarji ki tvorijo svojo lastno skupino v vel$ tržaškem škofijskem romanju. — Slo'^ ski romarji se vozijo v vlaku skupn0 italijanskimi, ki jih je skoraj tisoč, njimi bodo šli tudi k svetemu očetu vsem drugem je slov. skupina samostof organizirana. — Romarski vlak, v rem imajo naši romarji prve tri vag0" odpelje iz Trsta v soboto 26. septefli*f ob 7.50 (iz Tržiča ob 8.20) in pride v (Stazione Ostiense) ob 18.28. Iz Rima (®! zione Ostiense) odpelje pa v ponedCf 28. sept. ob 21.28 in se vrne v Trst v V? 29. sept. ob 8.25 (v Tržič ob 7.52). glavnem bo program rimskega roma5* sledeči: V nedeljo 27. sept.: zjutraj na sveta maša v cerkvi Imena Mariji11^ (Foro Traiano); ob 11. uri avdienca svetem očetu v Vatikanu. Popoldne mesta z avtobusi. V ponedeljek 28. ,sl, (god sv. Venceslava): skupna sv. & v cerkvi svetega Klemena, kjer je t sv. Cirila, apostola Slovanov (pri ^ seju); po sv. maši prosti ogled mesta skupinah. Popoldne prosto ali pa mesta tudi po skupinah. — Vsak r0l^j bo v teku tedna prejel izkaznico z bo prostora v vlaku, v avtobusu in v ^ nočišču ter druga potrebna navodila- . Vodstvo roH,a OGLASI Za vsak mm višine v širini enega st ^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, ve^ davek na registrskem uradu. — - —------------------- Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. M Tiska tiskarna Budin v Goric) P« gl e sef1 ZAHVALA Ob smrti naše drage, matere Urške Kralj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ves čas njene bolezni z nami sočustvova'1 pokojnico spremili na njeni poslednji poti. Trebče, 11. septembra 1959. Sin FRANCKO in ostali soro‘w Trebče, 29