64 Janez Strnad Mala zgodovina Dopplerjevega pojava DMFA-založništvo, Ljubljana 2016 Zbirka: Knjižnica Sigma (št. 97) 120 strani Cena: 15,50 € Doppler- jev pojav uporabljajo v številnih vejah fizike in zunaj nje. T retji del zajame uporabo Dopplerjevega pojava. Opis vpliva pojava na tehnologijo je obsežen in temeljit. T ako lahko spoznamo, kako celo temeljna znanost sčasoma in z razvojem idej pripelje do množice tehnoloških izboljšav. V astrofiziki je Dopplerjev pojav pripeljal do novih spoznanj. Z delci iz sveta atomov so preizkusili enačbe za Dopplerjev pojav pri svetlobi. Pojav med dru- gim uporabljajo vremenski in policijski radarji. Z njim merijo tudi hitrost tekočin v toku, na primer hitrost vetra. Izkoriščajo ga tudi pri ultrazvoku v medicini. Z raziskovanjem Dopplerjevega pojava se ukvarjajo še da- nes. Nazadnje knjižica obdela tak primer. Prvi del je nezahteven in vsebuje malo enačb. Nekaj več enačb je v drugem in tretjem delu. Zahtevnejše je mogoče preskočiti, ne da bi to oviralo pri nadaljnjem branju. Nekatere dele snovi je pisec obdelal tudi v dru- gih knjižicah in člankih. T o kaže, kako so deli fizike med seboj tesno prepleteni. Dopplerjev pojav, ki se je začel z golim razmišljanjem, je povezal dele fizike, pripomo- gel k razvoju fizike in astrofizike ter poskrbel za številne možnosti uporabe v njej in zunaj nje. V ečina virov nava- ja izvirna dela, preostali pa bralcem omogočajo, da pre- berejo kaj več tudi v domačih knjigah in revijah, če jih to zanima. Poglavja so odlično grafično podprta. Vsebina in zasnova knjižice sta dobri in knjižica je pri- merna za učence, dijake ali študente, ki se posebej zani- majo za fiziko, veliko zanimivega pa bodo v delu našli tudi učitelji fizike in laiki. dr. Aleš Mohorič, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Janez Strnad je tik pred smrtjo založbi DMFA-založništvo izročil popra- vke za knjižico »Mala zgodovina Dopplerjevega pojava«. Knjižica je izšla v okviru zbirke Sigma dobro leto po avtorjevi smrti in opisuje Dopplerjev pojav, zgodovinski razvoj, prve poskuse, nasprotovanja in pomisleke stroke ter široko paleto izkoriščanja pojava v tehnologiji. Pojav v okviru fizike prvič spoznamo v srednji šoli. Dopplerjev pojav je del naših življenjskih izkušenj, čeprav se marsikdo tega niti ne zaveda. Vsakdo je že poslušal avtomobil, katerega zvok je slišati višji, ko se avtomobil približuje, in nižji, ko zapelje mimo in se začne oddaljevati. Zgodovinski oris v prvem delu knjižice nazorno opiše znanstveno metodo in razvoj poznavanja nekega fizikal- nega pojava. Kaže, kako je lahko priznanje stroke zamu- den, tudi mučen proces, poln življenjskih zgodb. Pojav je opisal Christian Doppler leta 1842. Zvok in svetlobo so tedaj obravnavali enako – kot longitudinalno mehanično valovanje. Medij pri svetlobi je bil eter. Doppler je s poja- vom pojasnjeval barvo dvojnih zvezd in nekaterih dru- gih zvezd, kar se je kasneje izkazalo za napačno. Vztra- janje pri napačni razlagi mu je prineslo vrsto težav. Eksperimentalno so pojav najprej opazovali pri zvoku. T o so bili nerodni in organizacijsko zapleteni poskusi, pri katerih so sodelovali subjektivni poslušalci, in opis jasno pokaže težave takratnih raziskovalcev z nezanes- ljivimi načini opazovanja. Nato sledi opis začetnega raz- voja in raziskovalcev, ki so pri njem sodelovali. V glav- nem je posvečen zvoku. Pozneje so pojav opazovali tudi pri svetlobi. Dopplerjev pojav pri svetlobi obravnavamo drugače kot pri zvoku. Hitrost svetlobe je veliko večja od hitrosti zvoka, zato je Dopplerjev pojav pri svetlobi težje opazovati. Opazimo ga npr. po premiku črt v spektru zvezd. Dopplerjevemu pojavu pri svetlobi je posvečen drugi del knjižice.