lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVEST d.
0.0.
Podjetje za inveeticijsko dejavnost trgovino in storitve
► Izdelava projektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 10. februarja 2012
letnik LXV • št. 12 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v MarkovclH pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
kurenwvanje2oi2
^«HERITAGE
festival
Po naših občinah
Ormož • Kaj se
v resnici dogaja v domu starejših?
O Stran 2
Po naših občinah Destrnik • Zakaj plačajo trikrat več kot v Markovcih?
O Stran 3
Po naših občinah
Zavrč • Bodo ustavili propadanje grajskega kompleksa? O Stran 5
Štajerski
Spodnje Podravje • Zima pokazala zobe
Zimska pravljica je „presenetila"
Zima ne bi bila zima, če ne bi pokazala zob. Končno je s snegom prekrila tudi Spodnje Podravje. Medtem ko je še v soboto, 4. februarja, kazalo, da bo snega le za vzorec, so nadaljnje padavine to postavile na laž. Kljub temu da snega v našem okolju ni zapadlo veliko, je vseeno povzročil nekaj težav.
Ana Mihaela Ciora
• Ob slovesu od igranja vesela in zadovoljna
O Stran 11
Glavne cestne povezave so bile sicer hitro očiščene, prav tako pločniki v mestu, modra cona pa je bila še včeraj neočiščena, prav tako nekatera mestna parkirišča. Upamo, da bodo do jutrišnje otvoritvene povorke 52. ptujskega kurentovanja očiščena tudi ta območja, da si bodo lahko obiskovalci od blizu in daleč dogajanje nemoteno ogledali oziroma da bodo imeli dovolj prostora tudi za parkiranje. Če kdaj, potem ptice v teh dneh potrebujejo hrano, predvsem zrnje. Po napovedih vremenoslovcev se bo zamrznjenost nekaterih vodotokov v prihodnjih dneh še nekoliko razširila. Zimska pravljica pa je največ veselja prinesla otrokom. Škoda le, da je mesto pozabilo na obljubo iz prejšnjih let o postavitvi montažnega drsališča.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Največje podražitve v letu 2011
Gorivo dražje za 21, mleko za 9 odstotkov ...
Po uradnih podatkih Statističnega Urada RS (SURS), ki jih je objavil ta teden, so se cene življenjskih potrebščin v letu 2011 v povprečju zvišale (le) za 2 odstotka, skoraj enaka (2,1 %) pa je tudi stopnja letne inflacije. Toda povprečje je vedno zelo relativna kategorija ...
Podravje • Zadružni posvet
Brez združevanja ne bo šlo
Zadružna zveza Slovenije je minuli teden organizirala tradicionalno vsakoletno regijsko posvetovanje za zadruge ptujsko-ormoške, prekmursko-prleške in štajerske regije, ki je tokrat potekalo v Trnovski vasi.
Če pogledamo nekoliko bolj podrobno, pa je slika podražitev naslednja: lani so se bolj kot v preteklih letih zvišale cene hrane, in sicer za 4,9 %, vendar je bilo povišanje bistveno manjše kot leta 2007, ko se je hrana podražila za kar 13,7 %.
Sicer pa so se v letu 2011 najbolj podražila tekoča goriva, kar za 21,5 % (a je bila ta
»
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
podražitev kljub temu za 6,5 % manjša kot leto poprej), plin se je podražil za 12,3 %, daljinska energija pa za 9,5 %.
Pri hrani se je lani najbolj podražilo mleko, mlečni izdelki in jajca (za 9,2 %), dražji je bil tudi sladkor in slaščičarski izdelki (za 9,1 %), olje in maščobe (za 8,7 %) ter meso (za 7,2 %). Pri brezalkoholnih pijačah pa so izstopale višje cene kave, čaja in kakava (za 9,0 %). Cene alkoholnih pijač so bile višje za 4 %, cene tobačnih izdelkov pa za 5,4 %.
Zanimiv je tudi podatek, da sta bila lani zelo opazna dviga
cen nakita in ur (za 16,1 %) ter zdravstvenega zavarovanja (5,9 %). Podražile pa so se tudi gostinske in nastanitvene storitve (za 2,2 %), izobraževanje (za 1,6 %) ter stanovanjska oprema in prevoz (za 1,4 %).
Po drugi strani je bil največji padec cen zabeležen pri zelenjavi (za 9,5 %), pa pri izdelkih in storitvah na področju komunikacij, ki so se pocenili za 3,3 %, obleka in obutev se je pocenila za 1,5 % in rekreacija ter kultura za 1,5 %.
SM
Tokratno srečanje zadružnikov vzhodne Slovenije je bilo že deveto po vrsti, na njem pa so se predstavniki zadrug lahko seznanili z ukrepi in usmeritvami skupne kmetijske politike do leta 2020. Največ pozornosti pa je bilo namenjene poslovanju zadrug v regiji v zadnjem letu in predstavitvi projektov razvoja zadružništva v prihodnosti.
Vse slovenske zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, ki jih je skupaj 76, so v letu 2011 ustvarile 634 milijonov evrov prihodkov, združevale 15.850 članov in zaposlovale
2.913 ljudi. V štajerski, ptuj-sko-ormoški in prekmursko-prleški regiji sicer deluje 21 zadrug, ki letno ustvarijo prek 145 milijonov evrov prometa, združujejo čez 3.532 članov in zaposlujejo 430 delavcev. Promet zadruge ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, prašičev, govedi, poljščin, vrtnin, grozdja in perutnine.
Da je slovensko zadružništvo preveč razdrobljeno, sicer ni bila nova ugotovitev skupnega srečanja direktorjev in predsednikov zadrug, članov nadzornih in upravnih odborov.
O Stran 8
Ormož • 11. redna seja občinskega sveta
Kaj se v resnici dogaja v domu?
Medtem ko smo pred časom brali, da se v ptujskem domu za starejše občane dogajajo neljube in neprijetne stvari, so tokrat zid molka prebile govorice o nezadovoljstvu zaposlenih v ormoškem Centru starejših občanov. Doslej je bilo mogoče tuintam slišati pritožbe, ki bi bile lahko resnične ali pa tudi ne, saj pri okoli 90 zaposlenih vedno obstaja nekaj tistih, ki ne bodo zadovoljni nikjer. Ko pa se nezadovoljstvo zaposlenih kaže tudi na delu in stanovalci začutijo potrebo napisati anonimno pismo, pa izgovorov ni več, treba je delovati.
Nezadovoljstvo v domu med zaposlenimi in stanovalci očitno obstaja, saj so se obrnili tudi na več svetnikov in jim povedali svoje izkušnje. Zaokrožilo je tudi anonimno pismo, ki popisuje razmere v domu s stališča stanovalcev. V anonimnem pismu sicer piše, da popisuje razmere po prihodu nove direktorice, vendar so bila nesoglasja med zaposlenimi v domu že prej. Gotovo ni prav, da se opiramo na anonimna pisanja, a razumeti je treba, da se stanovalci doma, ki so vsakodnevno odvisni od oskrbe, poimensko ne želijo izpostavljati. Seveda obstaja tudi možnost, da je pismo napisala kakšna politična opcija
Uvodnik
in ga v primernem trenutku dala v obtok.
O tem, kaj se dogaja, ne želijo javno spregovoriti niti zaposleni, ki jih je strah za njihove zaposlitve. Zato je večina trditev svetnikov, ki so o tej problematiki govorili na 11. redni seji občinskega sveta, temeljila na ugibanjih in govoricah. Čeprav neradi, pa so vsi priznavali, da bo treba stvari urediti. Da v domu ni vse, kot je treba, ni tajila niti vršilka dolžnosti direktorice Janja Špindler, vendar je bila o tem redkobesedna, niti ni potrdila niti zanikala navedb iz anonimnega pisma, ki so ga svetniki v razpravi bolj ali manj povzemali.
EPK - prepoznavnost, ki je še ni
Drevi bo tudi Ptuj uradno vstopil v projekt Evropske prestolnice kulture 2012. V športni dvorani OŠ Ljudski vrt, ki so jo za to priložnost preoble-kli v prireditveno dvorano, bo potekal glasbeno-gledališki spektakel Kuren-tova svatba - dogodek, ki vodi v mnogo večji Festival umetnosti in dediščine. Za Ptujčane je to največji dogodek sploh v okviru EPK, zato je v prvi vrsti priložnost, ki mora tudi druge, vključene v ta nacionalni in evropski projekt, prepričati, da so v najstarejšem slovenskem mestu tudi v resnici v prireditvenem pogledu »največji«, ne samo v »svojem« sklopu, kar so jim v tem trenutku pripravljeni priznati vodilni. Sicer pa se že od vsega začetka po prepričanju velike večine vse skupaj dogaja le v Mariboru, tudi v medijskem pogledu se ostalim partnericam projekta posveča bolj obrobna pozornost. Zato je treba „udariti" z vsemi 150 „ptujskimi" dogodki javnega pomena oziroma Etnofesta, Artfesta in Karnevalfesta, ki sestavljajo celoten ptujski festival. Od tega je tudi odvisno, kako se bo prijela blagovna znamka EPK, kako jo bomo znali privzeti in vklopiti v okolje, ki je že tradicionalno nenaklonjeno projektom, ki dišijo „tuje". Treba jo je vzeti kot razvojno in povezovalno priložnost, ki mora prežeti vse pore tega mesta, v prvi vrsti pa ljudi, ki v večini v tem trenutku projekta še ne prepoznavajo dovolj in se zato tudi ne vidijo v njem, razen tistih, ki so znali projektno delovati in sodelovati v podobnih zgodbah že doslej. Ker so ostali pri koritu, so si tudi v tej zgodbi znali odrezati svoj kos. Zato upravičen vprašaj, kdaj bo lahko takšna in podobna pogača narejena tako, da bo lahko zadovoljila večino - ob izbrancih tudi vse tiste, ki močno dvomijo v velike projekte, ker že doslej niso prinesli vsega tistega, kar so pričakovali: obljubljenega razcveta mesta namreč, v katerem bo več in bolje tudi zanje.
Majda Goznik
Foto:Viki Ivanuša
Janja Špindler, v. d. direktorice CSO, je podala informacije o poslovanju, po mnenju svetnikov pa je premalo povedala o tem, kako namerava urediti odnose v domu.
Želijo si
domačo, ne hitro
pripravljeno
hrano
V anonimnem pismu, ki ga je po nareku stanovalca doma verjetno napisal nekdo drug, morda mlajši sorodnik, saj je napisan na računalnik, je zapisano, da stanovalce moti, da se zaposleni nenehno zamenjujejo. Opozarjajo, da se očitno nihče ne zaveda, da zaposleni, ko jih negujejo, vstopajo v intimo stanovalcev, in da ni prijetno, ko jih vsak dan slači druga oseba. Pogrešajo nasmeh in toplo besedo zaposlenih, v času praznikov pa so pogrešali tudi nego, saj menda nekateri stanovalci niso bili okopani tudi po 14 dni, ker je bilo med zaposlenimi veliko bolniških dopustov. Nekaj očitkov je letelo tudi na novo direktorico. Stanovalci se čutijo prizadete, da je slike, ki so jih naslikali, zamenjala s slikami iz Obija. Opozarjajo tudi, da je poleg ljubezni do živali treba imeti do njih tudi odgovornost. Stanovalci so veseli mačke, ki jo imajo v domu, a ker nima možnosti izhoda, se podela tudi na posteljo poleg težko bolnega človeka, piše v pismu.
Stanovalci menda tudi niso zadovoljni s hrano.
Menda gre za hitro pripravljeno hitro, je povedala svetnica Nives Petek. Starejši ljudje pa si želijo domačo hrano in ne pripravljenih in zamrznjenih palačink. V anonimnem pismu tudi piše, da so stanovalci nemočni, saj ni več sveta stanovalcev, ki so ga imeli nekoč, svojih težav pa tudi ne morejo razložiti in se pritožiti nikomur.
Pismo je bilo razposlano županom občin ustanoviteljic, članom skupščine doma in svetniškim skupinam - vsem, razen NSi. Zato se ta svetniška skupina na seji ni mogla aktivno vključevati v razpravo. Pismo je prejel Alojz Sok, a z vsebino očitno ni seznanil svojih strankarskih kolegov.
Janja Špindler je predstavila poslovanje doma, ki v lanskem letu ni bil polno zaseden; to jim je uspelo doseči šele proti koncu leta. Kljub temu dom dobro posluje. Opazili so tudi upad števila ur pomoči na domu od septembra, ko so začele veljati nove cene - od 951 ur v avgustu so jih v decembru opravili le še 672. Med prioritetami je izpostavila zapolnitev kapacitet doma, povečanje kakovosti storitev za stanovalce in izboljšanje odnosov med zaposlenimi. Pri tem je poudarila, da gre za dolgoročne cilje, ki jih ni mogoče doseči čez noč.
So stanovalci res odklanjali hrano?
Svetnik Mirko Novak je povedal, da so v njihovi svetniški skupini Desus in LDS še posebej natančno preučili poročilo, saj so verjetno oni tisti, ki bodo najprej iskali usluge v tem domu. Dobro poslovanje doma jih veseli, saj je treba odplačati še milijon evrov dolgov. „V severovzhodni Sloveniji je domskih kapacitet dovolj in tačas svoja vrata odpira še nov dom. Zato se bo treba potruditi, ker še nihče ne ve, kakšne posledice bo imela nova socialna zakonodaja na zasedenost domov po Sloveniji;" je povedal Novak. Vseeno pa ni mogel mimo odnosov med zaposlenimi z napetostjo, razdražljivostjo in slabo voljo, ki iz tega izhaja. Enega od vzrokov za stanje vidi v vodenju družbe, v kateri ni komunikacije, zaupanja in napredka. Direktorici je očital, da si ne vzame časa za številne prostovoljce, ki domu podarjajo svoj čas in energijo, da se ji ne zdi potrebno in primerno, da bi prišla med njih in jim namenila kakšno besedo. Tega niso doživeli niti učenci šol, ki sodelujejo s CSO v različnih projektih. Takšnih zgodb smo slišali še več.
Svetnik Zlatan Fafulic je prepričan, da je treba vse sile usmeriti v reševanje težav med zaposlenimi, ker če se nezadovoljstvo prenaša na stanovalce, bo težko zagotavljati kvaliteto uslug in konkurirati na trgu. Poleg bližine domačega kraja pri izbiri doma odločajo še dobra hrana, strokovna oskrba in lepa beseda.
Svetnik Vili Trofenik pa ni bil zadovoljen s poročilom, ker menda ne daje odgovorov o poslovanju in medsebojnih odnosih. Pogrešal je natančno opredelitev dohodkov, ki izvirajo iz standardnih in nadstan-dardnih storitev, ter razrez po virih. Po njegovih podatkih naj bi bilo čez 80 stanovalcev uvrščenih v skupino, ki potrebuje naj-
več nege. Na podlagi tega je tudi izračunal optimalno število zaposlenih, ki ne bi smelo presegati številke 67. (V domu je trenutno zaposlenih 92 delavcev, op. a.). Opozoril je, da se koncesija glasi na 150 in ne 153 stanovalcev, ter posvaril pred spreminjanjem standardov in namembnosti prostorov. Povedal je, da stanovalci odklanjajo hrano in da so menda stanovalci, ki obroke še jedo v jedilnici, gladovno stavkali. Odprl pa je tudi občutljivo vprašanje, kako je s tistimi, ki se ne morejo hraniti sami. Na te očitke na seji nismo dobili nobenega pojasnila.
Po njegovem mnenju so se nesoglasja med zaposlenimi začela zaradi privilegiranega statusa nekaterih zaposlenih v preteklosti. Razne usluge prijateljem in znancem, različni pogoji zaposlitve in različne plače za isto delo so proizvedli silno nezadovoljstvo. Ker je bilo govora tudi o javnih delih, je povedal, da je to dodaten profit za dom, ker država subvencionira del plačila. Javna dela niso potrebna. Namesto njih je treba posvetiti pozornost kvaliteti in usposobljenosti delavcev," je prepričan Vili Trofenik, ki je predlagal tudi, da bi za pomoč na domu določili najnižjo možno oziroma simbolno ceno, saj je to neke vrste preventiva in je za občino veliko cenejša kot namestitev v domu. Kajti na Ormoškem so predvsem občine tiste, ki plačujejo večino stroškov namestitev v domu, zato bi bilo za njih v primerih, v katerih je to mogoče, ceneje spodbujati pomoč na domu.
Župan Alojz Sok je ob vsem povedal le, da je direktorica na tem delovnem mestu šele šest mesecev in da sam jemlje celotno razpravo kot dobronamerno napotilo, kaj bi bilo mogoče popraviti. Jasno pa je povedal, da občina ne more povečevati sredstev tovrstnih transferjev, saj se je njen obseg izdatkov od leta 2007 do danes povečal s 160.000 na okoli 300.000 evrov letno.
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Kanalizacijski prispevek še buri duhove
Zakaj plačajo trikrat več kot v Markovcih?
Problematika komunalnega prispevka v občini Destrnik že nekaj časa buri duhove. Čeprav je na zadovoljstvo pobudnikov sklicani zbor občanov dosegel izjemno velik odziv, kompromisne rešitve niso našli. Skupina Destrničanov, ki je opozorila na omenjeno problematiko in sklicala zbor, trdi, da je tudi bistveno nižji obračun prispevka lahko povsem zakonit. Kljub temu da so nad odzivom občinskih uradnikov na zboru ogorčeni, pričakujejo, da bo njihov predlog sprejet - predstavljal pa naj bi korist za vse občane Destrnika.
Pobiranje komunalnega prispevka je na Destrniku dvignilo veliko prahu. Problem se je pojavil pri načinu pobiranja in tudi pri višini, ki je bila ključna za sklic zbora volivcev. Ta je bil organiziran januarja, udeležilo pa se ga je okrog 300 občanov. Ker so menili, da takrat občinski uradniki njihovih besed niso poslušali in da ima javnost napačno sliko o celotni zadevi, so svoja stališča želeli pojasniti še enkrat.
„Pavšal sploh ni bil predlagan!"
Branko Matjaž, Majda Kunčnik, Radojka Čeh in Milan Burina ter svetnika Vladimir Vindiš in Branko Horvat so prepričani, da je bivši župan Franc Pukšič skupaj z direktorjem občinske uprave Miranom Čehom in podžupanom Brankom Zelenkom, da bi odvrnil pozornost s pravega problema, poskušal prikazati, da želijo pobudniki pavšalno obračunavanje komunalnega prispevka, ki je protizakonito. A omenjeni Destrničani trdijo, da pavšal sploh ni bil njihov predlog.
„Nihče ni zahteval pavšalnega prispevka, kar nenehno izpostavlja gospod Čeh in kar je bilo postavljeno kot vprašanje občinske uprave na ministrstvo za okolje in prostor. Vemo, da zakon takega zaračunavanja ne dovoljuje. Želimo samo višino prispevka za kanalizacijo približati nam primerljivim občinam. Podžupan Zelenko je na koncu zbora občanov obljubil, da bo na eno od prihodnjih sej občinskega sveta uvrstil obravnavo spremembe odloka o komunalnem prispevku, oz. o merilih za izračun," pojasnjuje svetnik Branko Horvat.
Absolutno pa so prepričani, da je komunalni prispevek previsok, kar je v osnovi jabolko spora. Po izračunih, ki so jih
Skupina pobudnikov za spremembo odloka o obračunu komunalnega prispevka
opravili, bi samo sprememba koeficientov lahko pomenila skoraj 30-odstotno znižanje višine odmere komunalnega prispevka. Predlagajo, da se koeficienta 0,5 za neto tlorisne površine in 0,5 za površino zemljišča spremenita. Skupni koeficient mora znašati natanko 1, predlog pa je, da občinski svet spremeni odlok in določi za tlorisno površino pod objektom vrednost koeficienta 0,7 in za neto tlorisno površino stavbe vrednost koeficienta 0,3. Kot pravi Milan Burina, bi to pomenilo približno 28 odstotkov manjši znesek za plačilo. Po zagotovilih svetnika Branka Horvata pa se ta komunalni prispevek lahko še precej zniža z nekaterimi olajšavami, kot jih imajo v nekaterih sosednjih občinah. Kot primer so omenjali občino Markovci. Za enako površino zemljišča in hiše naj bi na De-strniku plačali kar trikrat več kot v Markovcih. Izračun, ki so ga predstavili kot primer, kaže, da bi za skoraj enako kvadraturo na Destrniku odšteli 2500 evrov, v Markovcih pa samo nekaj več kot 700 evrov.
Vindiš: „ Del svetnikov je vodila županova roka"
„Ni res, da se odloka ne da spremeniti. Vsak zakon se lahko spremeni, celo ustavo lahko spremenimo. Ker je zakonodajni organ v naši občini občinski svet, lahko spremeni odloke, jih dogradi in dodela," pravi Vindiš ter dodaja, da je optimist, saj je prepričan, da bodo županske volitve na Destrniku prinesle spremembe:
„Mislim, da se poslej malo drugače. Do zdaj je roka župana vodila del svetnikov. Pričakujemo, da se bodo tudi svetniki začeli odgovorno obnašati do svojih volivcev in svoje funkcije. Po vsej verjetnosti bodo morali začeti misliti s svojo glavo in delati za občane."
Zakaj se plačuje vnaprej
Ob tem, da so v skupini pobudnikov za spremembo odloka o komunalnem prispevku, ki šteje že približno deset članov, prepričani, da je ta odmerjen previsoko, je problem tudi v tem, kateri podatki
so bili uporabljeni za izračun. Obračuni so namreč izdelani na podlagi informativnih izračunov Geodetske uprave RS, v katerih je šlo za vrsto napak. Tudi to je bil razlog, da so se nekateri Destrničani pritožili, saj naj bi izračuni zajemali bistveno večjo površino, kot jo dejansko imajo.
Težava je tudi v tem, da čistilne naprave na Destrniku še sploh nimajo, prispevek
pa že zaračunavajo. „Vse naše odločbe so izdane po uradni dolžnosti. Tako lahko občina izda odločbo, ko so v celoti zgrajeni komunalni sistem, čistilna naprava in vse, kar v ta sistem spada, in ko je pridobljen uporabno dovoljenje. Prej ne more izdati odločbe, kar piše v občinskem odloku. Tam jasno piše, da se odločba odmeri na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti. Ta točka pa pravi, da lahko komunalni prispevek občinska uprava odmeri v primerih, če je zgrajena nova komunalna oprema, na katero se lahko priključijo ali jo uporabijo lastniki obstoječih objektov. Ko je zgrajena, kar pri nas ni, se lahko odmera izvede v roku šestih mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno novo komunalno opremo," pojasnjuje Radojka Čeh.
Skeptična je tudi okrog predvidenega začetka obratovanja čistilne naprave. Kot pravi, je v Janežovcih nastala težava, saj Direkcija za ceste RS ne želi dati soglasje zaradi domnevnih nepravilnosti pri izvedbi fekalne kanalizacije. Po informacijah,
ki jih ima Čehova, mora občina vse nepravilnosti, nastale zaradi nekvalitetne izvedbe, odpraviti, šele nato naj bi bilo izdano soglasje. Zato Čehova dvomi, da bo čistilna naprava začela obratovati do maja, kot je predvideno.
Trije občani Destrnika so zaradi po njihovem mnenju nepravilno obračunanega komunalnega prispevka in še nekaj napak v postopku vložili tožbo. Branko Horvat se sprašuje, kdo bo kril stroške tožbe, če se bo pokazalo, da je napaka na strani občine Destrnik: uradniki iz svojih žepov ali občina. Milan Burina je prepričan, da bi bilo tožb še več, če ne bi bili stroški odvetnikov tako visoki.
Če ne prej, bo očitno na koncu sodišče odločilo, kdo ima v tej zgodbi prav in kdo ne.
Dženana Kmetec
Pri poročanju z zbora občanov na Destrniku smo izjavo, da naj gospod Miran Čeh pobere kufre in gre iz občine, pomotoma pripisali Majdi Kunčnik. Za neljubo napako se opravičujemo.
16. 2.
J/alentino
Nicolas Lutz
(Club Der l/isionaere, Uruguay)
lan F.
(Coburs/jesus Loved Vou, Sioveniia)
Rokko, Roiss (Colours jr, Slovenija)
k
urn
18.2
Klana campus
f 17.2
Magnifico
+ Tur&o/enza
Lollobrigida
M c- 'n The Boonker
Dubioza kolektiv
Superhiks
Diskobajagi
3tanc: 20/30 € 1tanc: 9/12 € Na dan tanca: 15 €
Kavarna/pisarna KPŠ, prodajna mesta Eventim, wuuw.eventim.si
e«
MARIBOR »012
Evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptyj
Foto: DK
Ormož • Lani veliko dela za upravno enoto
Dokumente je treba urediti pred pocitnicami
Na Upravni enoti Ormož so lani pošteno zavihali rokave, saj so prejeli v reševanje za dobro četrtino zadev več kot leto poprej in za 36,9 % več od plana, ki so si ga zastavili. Skupno so prejeli v obravnavo 8.267 upravnih zadev, od katerih je ostalo nerešenih le 61. Vse upravne zadeve so bile rešene v zakonitem roku, zaostankov pa upravna enota ni imela. Razen vodenja upravnih zadev je bilo na UE opravljenih tudi 20.535 drugih upravnih nalog.
Najbolj, za več kot 30 %, se je povečalo število upravnih zadev na področju notranje-upravnih zadev zaradi poteka veljavnosti osebnih izkaznic in zamenjave orožnih listin, nekaj pa tudi na področju prometa predvsem zaradi uveljavitve novega Zakona o motornih vozilih, ki je uvedel dodatne postopke. Nova zakonodaja s področja prometa, ki se je začela uporabljati s 1. julijem lani, je prinesla na področju registracije motornih vozil in vozniških dovoljenj veliko sprememb in predvsem dodatnega dela. Tako je sedaj treba ugotavljati identiteto kupca in prodajalca na kupoprodajnih pogodbah, odjavljati vozila s spremembo lastništva, lokacije in podobno, dodatno pa je tudi pošiljanje obvestil novim lastnikom in neveljavnim uporabnikom ter vnosi začasnih odvzemov vozniških dovoljenj.
Na UE so proti koncu leta zaznali tudi povečan promet s kmetijskimi zemljišči, kar je, po njihovem mnenju, povezano s prenosi nepremičnin na druge osebe zaradi napovedi restriktivnejšega izvajanja zakonodaje s socialnega področja (ukinitev različnih socialnih transferjev v primeru posedovanja nepremičnin).
Zadovoljni so, da so se lani končno zaključili tudi dolgotrajni pritožbeni postopki s področja komasacije Lešniška
dolina, ki so se vodili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS od leta 2004. Od sedmih pritožb jih je drugostopenjski organ zavrnil 6 in s tem potrdil odločitev prvostopenjskega organa, ena odločba pa je bila odpravljena in vrnjena v ponovni postopek.
Velike spremembe pri gradbenih zadevah
Sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih je uvedla odškodnine, novo finančno breme za investitorje, ki ni presenetila le njih, ampak tudi upravne delavce na področju gradbenih zadev, ki navedene določbe morajo izvajati. „No-vela zakona je bila sprejeta dobesedno čez noč in jo je bilo treba izvajati takoj. Presenetile pa so nas tudi določbe o tem, da se odškodnina odmerja od celotne parcele in ne od dejanske površine, na kateri se bo gradil objekt, in od površine, ki neposredno služi objektu. Najbolj prizadeti so občani na podeželju, saj so tu parcele po navadi bistveno večje kot v mestih, ker združujejo več različnih dejanskih rab. Nenazadnje nas je presenetila tudi višina odškodnine," je povedala načelnica.
Po seznanitvi z obveznostjo plačila in višino zneska, je ve-
Foto: Viki Ivanuša
Irena Meško Kukovec, načelnica UE Ormož, opozarja, da letos poteče veljavnost velikemu številu dokumentov.
čina investitorjev zahtevke za izdajo gradbenega dovoljenja umaknila. Eni so svoj življenjski projekt odložili na boljše čase, drugi so postopke pridobivanja dovoljenj za gradnjo prekinili in bodo poskušali urediti novo parcelacijo ali morda spremembo bonitet zemljišč. Zahtevki za gradnjo stanovanjskih objektov so se od uvedbe odškodnine bistveno zmanjšali, stranke pa pred vlogo poprosijo za informativni izračun odškodnine. Na UE tudi opažajo, da so postopki na oddelku za okolje vedno zahtevnejši tudi zaradi številnih strank z nasprotujočimi
interesi in zaradi kompleksne okoljevarstvene zakonodaje. „Od razveljavitve določb Zakona o graditvi objektov, da je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte samo investitor (Odločba Ustavnega sodišča U-I-165/09-34), imamo v postopkih bistveno več strank, postopki pa so zaradi tega tudi daljši," je potrdila Irena Meško Kukovec.
Ker so na UE Ormož postopke denacionalizacije zaključili že leta 2009, so lani vodili dve denacionalizacijski zadevi, prevzeti v reševanje od UE Tržič in Piran. Gre za
zelo kompleksni in zahtevni zadevi, ki sta še vedno v fazi reševanja.
Pritožb manj, zaposleni bolj zadovoljni
Rezultati UE kažejo, da kljub gospodarski krizi, izvajanju strogih varčevalnih ukrepov, povečanem obsegu nalog in nenazadnje manjšemu številu zaposlenih delo na enoti odlično teče. To se odraža v realizaciji visoko zastavljenih ciljev, v pravilnosti odločanja in v kvaliteti opravljenih nalog, saj so imeli četrtino manj pritožb v kot leto poprej, stranke pa so jih ocenile z oceno 4,84, pa tudi zaposleni so na svojem delovnem mestu zadovoljni, saj so oceno zadovoljstva dvignili na 4,4. Na UE tudi gospodarijo zelo dobro, saj so se materialni stroški na rešeno zadevo v primerjavi z letom 2010 znižali za 4,90 EUR, sredstva za plače, prispevke in nadomestila na rešeno zadevo za 30,72 EUR ter materialni stroški na prebivalca za 0,63 EUR. Nekako jim uspeva ohranjati tudi krajevne urade, kjer imajo uradne ure po dva dni na mesec. Kaj bo z uradi v prihodnje, pa bo odvisno od bodoče organiziranosti upravnih enot. Irena Meško Kukovec je povedala, da je uspešna realizacija programa dela v prvi vrsti rezultat strokovnega in
prizadevnega dela zaposlenih na UE Ormož in tudi njihovih partnerjev - ministrstev, lokalnih skupnosti in drugih organov državne uprave.
Potem ko so uspeli lepo urediti prostore, so v lanskem letu uredili še označitev prostorov, dve pisarni pa so na novo opremili s pulti. Zaradi pomanjkanja sredstev še vedno niso zaključili II. faze in-vesticijsko-vzdrževalnih del. Kljub temu da so napeljave že položene, klime lani niso mogli namestiti, ker je na direk-toratu za investicije zmanjkalo denarja. Obljubili so jim, da bodo začeto delo dokončali letos, skupaj z zamenjavo dotrajanih radiatorjev in montažo termostatov.
Na koncu pogovora je Irena Meško Kukovec opozorila še na to, da v letu 2012 poteče veljavnost velikemu številu dokumentov, zato je pozvala občane občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, da preverijo veljavnost svojih listin. Letos zapade namreč kar 4000 osebnih izkaznic, 2500 potnih listov, 250 orožnih listin in 350 obmejnih prepustnic in kmetijskih vložkov. Ker večina dokumentov zapade poleti, ko je čas dopustov, je za pričakovati, da bo na njihovo izdelavo treba počakati nekoliko dlje kot sicer. Zato naj občani vloge za nove dokumente oddajo pravočasno.
Viki Ivanuša
Ptuj • Okrogla miza
Kako izkoristiti novi prostor Mestnega kina?
S tem, ko so prostovoljci v sklopu brigadirske akcije konec lanskega leta počistili enega izmed prostorov v Mestnem kinu Ptuj, so se odprle mnoge debate. Med drugim tudi ta, čemu nameniti omenjeni prostor. V razpravi na to temo so se v petek zbrali mladi Ptujčani, ki so predstavili svoja videnja in ideje.
Pogovor o tem, kako čim bolje izkoristiti „novi" stari prostor, ki ima potencial za veliko različnih dejavnosti, je sicer potekal v precej „inti-mnem" vzdušju. Udeležilo se ga je namreč precej malo ljudi, a pomembno je, da so tisti, ki so prišli, s svojimi idejami odprli mnoga vrata.
V čudovitem obokanem pritličnem prostoru kina je bila nekoč restavracija, po njenem zaprtju pa je dolga desetletja služil kot odlagališče raznora-zne krame. „Ker ga je bilo za to škoda, smo ga novembra v mednarodni brigadirski akciji Vikend sebičnih prostovoljcev, ki se je je udeležilo skoraj 30 mladih prostovoljcev iz 12 držav, očistili navlake," se spominja direktor Centra
interesnih dejavnosti Ptuj Aleksander Kraner. S tem pa se je pojavilo vprašanje, komu prostor ponuditi in katerim idejam dati streho nad glavo.
Mnoge pobude so že uvrščene na seznam želja, kljub temu pa je upravitelj kina Center interesnih dejavnosti Ptuj k sodelovanju in snovanju končne ideje o namembnosti prostora pozval širši krog ljudi.
Približno deset mladih se je zbralo in debata je tekla v več smereh. Skupne ugotovitve so bile, da je prostor nedvomno zelo lep in da ponuja različne možnosti. Ker sredstev za obnovo ni zagotovljenih, se bo najbrž treba kar potruditi, da bo postal tudi uporaben. A kot pravi Kraner, bodo s skupnimi močmi uspeli, bržkone se
Prostor ponuja veliko možnosti. Med idejami, za kaj ga uporabiti, sta bila izpostavljena tečaj šivanja in tako imenovana delavnica Sam svoj mojster.
obeta še kakšna prostovoljska akcija, ki bo povezala mlade.
V CID-u so prepričani, da brez velikih investicij premagajo vse ovire, če le zavihajo rokave in domišljiji pustijo prosto pot.
Želja pa je, da bi prostor služil širokemu krogu ustvarjalcev. Svoj kotiček bi tu lahko našli glasbeniki za vaje, različni tečajniki, plesne skupine in ostali umetniki, ki se vidijo v tej zgodbi. Ker bo šlo za brezplačno oddajanje prostorov, bo interes najbrž precejšen.
Na CID-u ostajajo odprti za vse predloge in mlade vabijo, da jim prinesejo svoje ideje ter pomagajo v ta prostor vnesti novo energijo.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Od tod in tam
Ptuj • Biserna poroka pri Petrovičevih
Foto: zasebni arhiv
Biseroporočenca Marjeta in Jože Petrovič sta se prvič poročila 2. februarja 1952. Poročne zaobljube, dane pred 60 leti, sta obnovila 4. februarja v župniji sv. Petra in Pavla. Prvič v zgodovini te župnije je tega dne potekal tudi civilni obred. V vlogi pooblaščenca za sklepanje zakonske zveze je bil ptujski župan Štefan Čelan. Biseroporočenca izvirata iz kmečkih družin: Marjeta iz Nove vasi pri Mar-kovcih, Jože iz Bukovcev, iz družine s trinajstimi otroki. Njuno zakonsko zvezo je zaznamovala skromnost, delavnost, potrpežljivost in večna zvestoba. Marjeta je danes stara 91 let, Jože pa 85. Že več kot 30 let živita na Ptuju, kjer živita tudi njuni dve hčerki Marija in Olga z družinama. V jeseni življenja ju razveseljujejo trije vnuki in dva pravnuka. Zelo skrbno prebirata dnevno časopisje, še posebej pa ju pritegnejo televizijske oddaje z aktualno politično vsebino. Jože je tudi navdušen ugankar, saj vsako uganko zelo hitro reši. Da bi le tako bilo še nekaj časa, si želita sama, prav tako pa tudi vsi njuni najbližji.
JR
Dornava • Zlatoporočenca Majcen
411
' 11
A
Foto: SM
Andrej in Albina Majcen iz Bratislavcev sta konec januarja praznovala 50 let skupnega življenja, zlati jubilej pa sta potrdila s ponovno zaobljubo pred županom in v domači cerkvi na Polenšaku. Andrej se je rodil 5. septembra 1935 v Bratislavcih materi Elizabeti in očetu Andreju. Albina pa se je rodila 14. aprila 1943 v Rucmancih materi Ani in očetu Francu. Andrej je v mladih letih delal na kmetiji, potem odšel „s trebuhom za kruhom" v Nemčijo. Žena Albina je doma prevzela skrb za nemajhno kmetijo, ki obsega kar 10 hektarjev, za vzgojo treh otrok, poskrbela pa je tudi za moževa starša in številna druga opravila. V zakonu so se Majcnovima rodili trije sinovi, ki so si že ustvarili svoje družine in ju razveselili z vnuki. Sta ponosna stara starša štirim vnukinjam in trem vnukom, ki ju pogosto obiskujejo. Andrej in Albina, oba upokojena, sta še vedno dobrega zdravja in zelo živahna, kar dokazujeta tudi s članstvom v številnih društvih. „Ob zlatem jubileju jima vsi, ki ju imamo radi, iskreno čestitamo in jima želimo, naj jima bo pot skozi življenje obsijana s soncem," so ob robu veselega praznovanja zaželeli njuni svatje in domači.
SM
Markom • Priprave na fašenk
V občini Markovci, ki velja za zibelko številnih pustnih likov, so se že začele prve prireditve, povezane s tradicijo fašenskih dni. Na svečnico, 2. februarja, je Etnografsko društvo Ko-rantMarkovcipred občinskim poslopjem pr ipra vilo tradicionalni Bičev pok, markovske gospodinje pa so že spekle prve pustne krofe in jih v soboto, 4. februarja, prinesle na ocenjevanje v župnijsko dvorano. Letošnje ocenjevanje je bilo že 11., pripravila pa sta ga Društvo podeželskih žena občine Markovci in Kmetijska svetovalna služba Ptuj. Tokrat so gospodinje pripravile štirinajst vzorcev krofov. Na letošnjem ocenjevanju so sodelovale tudi gospodinje iz sosednjih občin, komisija pa je že tretje leto zapored naziv za naj krof občine Markovci podelila Slavici Vincek iz Stojncev, sicer predsednici Društva podeželskih žena občine Markovci.
MZ
Foto: MZ
Zavrč • Na 14. seji občinskega sveta brez župana
Bodo ustavili propadanje završkega gradu?
Kljub odsotnosti župana Mirana Vuka so svetniki občine Zavrč v četrtek, 2. februarja, sprejeli vrsto pomembnih odlokov in sklepov, potrdili investicijsko dokumentacijo za ureditev vaškega jedra ter pločnikov in javne razsvetljave in opozorili na propadajoč grajski kompleks.
Prvo letošnjo, sicer pa 14. redno sejo je vodila podžu-panja Marta Bosilj. Na predlog predsednika občinskega odbora za gospodarstvo Janka Lorbka so po hitrem postopku sprejeli odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah. Sprejem je bil nujen, saj pomeni osnovo za nadaljnje urejanje tega področja, ker podrobneje ureja lokalne gospodarske javne službe. Brez posebne razprave so soglasno potrdili tudi odlok o vzdrževanju občinskih javnih cest in drugih prometnih površin, nato pa še odlok o pogojih za podelitev koncesije za opravljanje te dejavnosti. Kot je dejal Janko Lorbek, so do sedaj cestno dejavnost v občini opravljali prek pogodbenih izvajalcev, po novem pa bodo morali za urejanje in vzdrževanje cest in javnih poti izbrati ustreznega konce-sionarja. Ker je vsebino omenjenih odlokov na seji odbora za gospodarstvo v imenu pripravljavcev podrobneje predstavil Milan Železnik iz mariborskega podjetja Lex Localis, so tudi ta pomembna dokumenta sprejeli po hitrem postopku.
Uredili bodo pločnike in center Zavrča
Potrdili so tudi predlog za posamezne faze ureditve investicijske dokumentacije za ureditev osrednjega javnega prostora v vaškem jedru Zavr-ča ter za izgradnjo pločnika in javne razsvetljave ob regionalni cesti in ob javni poti do gasilskega doma v Zavrču. Kot je pojasnila strokovna sodelavka občinske uprave Danica Bra-tuša, naj bi ureditev vaškega jedra veljala okoli 89.000 evrov, od tega okoli 60.000 evrov arhitekturna ureditev in izdelava projektov, sicer pa naj bi se s tem projektom občina prijavila na razpis za sredstva iz evropskega kohe-zijskega sklada, od koder pričakujejo okoli 59.000 evrov, medtem ko naj bi preostalih 30.000 evrov zagotovili iz občinskega proračuna. Izgradnja pločnika in javne razsvetljave ob lokalni cesti Borl-Zavrč naj bi veljala okoli 90.000 evrov. S projektom se bodo prijavili za sredstva za ohranjanje podeželja, pri čemer pričakujejo,
Foto: M. Ozmec
Tokrat je sejo vodila završka podžupanja Marta Bosilj (tretja z desne), ob njej pa je bila prvič na seji nova direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik.
da bo delež ministrstva znašal okoli 58.000 evrov, medtem ko naj bi Občina Zavrč prispevala okoli 32.000 evrov. Druga faza projekta izgradnje pločnikov in javne razsvetljave ob lokalni cesti v Zavrču je ocenjena na okoli 370.000 evrov, od tega pričakujejo okoli 258.000 evrov iz sredstev za ohranjanje podeželja, ostalo pa naj bi prispevali iz občinskega proračuna. Četrti projekt pa pomeni nadaljevanje izgradnje pločnika in javne razsvetljave v Zavrču, ki naj bi znašal okoli 261.000 evrov. Vse štiri projekte oziroma investicije načrtujejo v letošnjem letu, njihova realizacija pa je odvisna predvsem od uspehov pri pridobivanju evropskih in državnih virov sredstev.
Ob tem je nova direktorica završke občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik dodala, da imajo v letošnjem letu še več načrtov za ureditev posameznih cest oziroma odsekov cest, o čemer prav te dni tečejo dogovori na Direkciji RS za ceste. Prizadevajo si namreč, da bi ta zagotovila sredstva za financiranje javne razsvetljave in pločnikov od kmetijske zadruge do športnega igrišča v Zavrču.
Po predstavitvi so na predlog predsednika odbora za gospodarstvo Janka Lorbka potrdili tudi poslovni načrt izvajanja občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Načelno so se z novim načinom zbiranja in odvoza odpadkov od vrat do vrat strinjali že na prejšnji seji, tokrat pa so poslovni načrt uradno
potrdili, saj pričakujejo, da bodo nov način ravnanja s komunalnimi odpadki pričeli že v maju. Nov sistem zbiranja odpadkov naj bi bil podoben dosedanjemu, le da bodo namestili nove posode za ločeno zbiranje odpadkov in posameznih frakcij na vseh mestih, kjer so bila zaradi oddaljenosti hiš skupna mesta že do sedaj, tam, kjer je to možno, pa tudi ob samem gospodinjstvu. V tem času naj bi po vseh gospodinjstvih razdelili tudi plastične vrečke za zbiranje komunalnih odpadkov, papirja in plastične embalaže.
Propadanje skoraj praznega završkega gradu
Sicer pa v občini Zavrč kljub težkim časom uspevajo postoriti še veliko drugega. Kot je pojasnil Janko Lor-bek, so se na decembrski in januarski seji odbora za gospodarstvo dogovorili o dejanskih možnostih in določili prioritete za modernizacijo posameznih odsekov cest ali javnih poti. Na predlog odbora so potrdili tudi prodajo dela parcele na Belskem Vrhu. Ker se občani ob priključku na nov kanalizacijski sistem v občini pritožujejo nad velikimi stroški, so na predlog odbora sklenili, da je možno priključnino na kanalizacijo plačati tudi na obroke, sicer pa so potrdili tudi vse ostale predloge odbora za gospodarstvo.
V razpravi so opozorili na nujnost ureditve lastništva
starega grajskega poslopja v Zavrču, kar bi omogočilo čimprejšnji dogovor o sanaciji prostorov propadajočega kompleksa. Ker je ta objekt, ki pomeni občini in tudi vsem občanom zelo veliko, saj gre za bogato kulturno dediščino, po izselitvi občine in nekaterih stanovalcev le še delno naseljen, počasi, a vztrajno propada, v nekaterih prostorih pa se je že razmnožila uničujoča plesen oziroma goba. Težave so tudi zaradi neurejenega lastništva gradu; po neuradnih informacijah naj bi bili njegovi lastniki Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Perutnina Ptuj kot lastnica nekdanjega Kmetijskega kombinata Ptuj in občina Zavrč. Zato so direktorico občinske uprave zadolžili, da v imenu občine vodi vse potrebne pogovore za ureditev lastniških razmer in o rezultatih dogovorov čim prej poroča občinskemu svetu, saj je nadaljnje propadanje gradu treba čim prej ustaviti.
Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik, pa se v teh dneh v občini Zavrč veliko ukvarjajo tudi s prostorskim planiranjem oziroma s konkretnimi spremembami prostorskega načrta za celostno ureditev športnega parka v Zavrču. V kratkem, 15. februarja, bodo pripravili javno razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje, nato pa bo uresničevanje načrtov moral doreči občinski svet.
M. Ozmec
Juršinci • Odprt Dom upokojencev
Prvi stanovalci so se v dom že vselili
Dom v Juršincih je lociran na mirni lokaciji, obenem pa je blizu vseh pomembnih inštitucij in trgovine.
Soglasje za izgradnjo enote Doma upokojencev Ptuj v Juršincih je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS izdalo konec novembra 2007. Od takrat pa do aprila 2009 so bili izpeljani vsi postopki za nakup zemljišča. Postopek je nato stekel precej hitro, pred natanko enim letom se je pričela sama izgradnja, 10. januarja letos pa je bil opravljen kvalitetni pregled. To je bila zelena luč, da so se stanovalci lahko začeli vseljevati v nov, sodobno opremljen, moderen dom upokojencev.
Juršinska enota Doma upokojencev Ptuj je za Slovenske gorice zelo velika pridobitev. Kapaciteta novega moderno opremljenega doma je 56 mest za celodnevno oskrbo in 5 mest za dnevno oskrbo, torej za tiste uporabnike, ki bodo živeli doma pri svojih družinah, dnevno pa bodo prihajali v center in se popoldne vračali domov.
Vrednost nepremičnine, ki se razprostira v treh etažah, je ocenjena na 2,5 milijona evrov. Predvideni časovni okvir je bil precej natančen in v začetku februarja, natančneje minuli petek, so se lahko vselili prvi stanovalci. Ti imajo na razpolago eno-, dvo- in tri-posteljne bivalne prostore s samostojnimi sanitarijami.
Kot pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Ptuj mag. Kristina Dokl, bo življenje v Domu organizirano v manjših skupinah, ki bodo podobne velikim družinam. K temu dojemanju domskega življenja bo prispeval tudi velik dnevni prostor s kuhinjo v vsaki etaži. Seveda pa so tu še drugi spremljajoči ter skupni prostori za fizioterapijo, delovno terapijo, družabne aktivnosti, duhovno oskrbo in druge dejavnosti. Okolica je urejena v parkovne površine za medgeneracijsko druženje,
Vsa tri nadstropja imajo ogromne moderne kuhinje.
Stanovalci so zadovoljni v novih prostorih.
počitek in različne aktivnosti. „V teh aktivnostih bodo lahko sodelovale vse tri generacije: mlajša, srednja in starejša. Mladi bodo prinašali veselje in mladostno energijo, odrasli utrip sodobne družbe, starejši svoje dragocene izkušnje in znanje. To bo omogočala tudi lokacija doma, saj je objekt umeščen
v krajevnem središču Juršin-ci v bližini zdravstvene postaje, lekarne, cerkve, osnovne šole, vrtca, površin za športne aktivnosti, ribnika, oskrbnega centra in predvidenih parkovnih površin. V neposredni bližini so lokalne poti in regionalna cesta ter avtobusna postaja. Z realizacijo navedene investicije
bodo lahko starejši občani občine Juršinci in sosednjih občin koristili storitve institucionalnega varstva v lastni občini, torej bližje svojemu domu, kar bo pozitivno vplivalo na ohranjanje socialnih stikov s svojci oziroma domačim okoljem. Tako bo zagotovljena višja kakovost bivanja, saj se bodo občani lahko med seboj povezovali," še dodaja Doklova.
Zanimive so tudi tri velike kuhinje, ki stanovalcem omogočajo sodelovanje pri pripravi hrane. Celotna ustanova je sestavljena iz 3 gospodinjskih skupnosti, dom pa je namenjen ose-
bam, ki so starejše od 65 let in mlajšim osebam, ki zaradi starosti ali drugih razlogov niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo različen obseg neposredne osebne pomoči. „Institucionalno varstvo v domu je oblika storitve, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo. Vsi tisti, ki razmišljajo, da bi si uredili življenje v domu, lahko dobijo informacije in odgovore na vprašanja v socialni službi Doma upokojencev
Ptuj. Trenutno so v enoti Juršinci še prosta mesta v eno-, dvo- in triposteljnih sobah. Zaradi preselitve stanovalcev v enoto Juršinci se bodo sprostila tudi mesta v enoti Ptuj, Muretinci in Kidričevo," še pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Ptuj. Cena bivanja v enoti Juršinci bo enaka kot v vseh ostalih enotah Doma upokojencev Ptuj in znaša 15,88 evra na dan. Ta cena se lahko poveča za dodatek za enoposteljno sobo, lastno kopalnico in dodatek za balkon ali teraso, zmanjša pa se lahko v primeru bivanja v triposteljni sobi.
Dženana Kmetec
Skorba • 15 let KD Skorba in ljudskih pevk
Praznik s četrto zgoščenko
V Domu krajanov Skorba so v soboto, 4. februarja, praznovali. Petnajst let uspešnega delovanja je praznovalo KD Skorba, prav toliko svečk pa so v soboto upihnile ljudske pevke, ki so ob jubileju izdale svojo četrto zgoščenko z naslovom Slovenec sem.
Ivana Ogrinca, je spomnila predsednica KD Skorba Renata Gabrovec, ki se je v soboto jubilantkam še posebej zahvalila za njihovo ohranjanje kulturne dediščine naših prednikov. Pred tem pa je že delovala gledališka skupina. Ljudske pevke so pričele
Prvo so izdale že leta 1999 z naslovom To je veselje Štajerca, zgoščenko z naslovom Tam doli na polju so izdale leta 2003, tretja zgoščenka z naslovom Hišica ob potoku pa je izšla leta 2006. V skupini ljudskih pevk KD Skorba danes pojejo Marija Kolarič, Julijana Gvozdare-vič, Dragica Meglič, Trezika Filipaja, Andreja Purg in Sla-vica Črešnik. Za dolgoletno prepevanje so si vse razen Slavice Črešnik, ki je prejela bronasto Gallusovo značko, pripele srebrno Gallusovo značko. Njihovo petje je iz leta v leto boljše, rade pojejo in se posvečajo glasbi, saj se dobro zavedajo, da brez tru-
da ni dobrih rezultatov. Jubilejne trenutke je KD Skor-ba skupaj s pevkami delilo tudi s svojimi glasbenimi in pevskimi prijatelji. Na odru so se jim pridružili Ljudski pevci Trta KUD Maksa Fur-jana iz Zavrča, Ljudski pevci KD Cirkulane, Ljudske pevke DU KPD Stane Petrovič Hajdina, pevke ljudskih pesmi KUD Janez Čuk iz Vučje vasi, Ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja, KD Rogoznica, pevci DU KPD Stane Petrovič Hajdina in Moški pevski zbor PGD Haj-doše. Kronika kulturnega dogajanja in življenja v Skor-bi se je leta 1996 pričela pisati pod budnim očesom
Foto: Črtomir Goznik
S prazničnega dneva KD Skorba in ljudskih pevk
obujati ljudsko pesem kmalu po ustanovitvi društva, zbrale pa so se na pobudo Ivana Ogrinca. Od takrat do danes so nastopile na številnih odrih po Sloveniji, kjer so z velikim zanosom predstavile slovensko ljudsko pesem. Vrsto let je skupino vodila Julijana Gvozdarevič, ki je repertoar obogatila še s svojim cekarjem ljudskih pesmi, od lani pa jo vodi Marija Kolarič. Leta 2004 je svojo pesniško zbirko izdala Trezika Filipaja; to je bil za skupino in širše zagotovo eden od pomembnejših dogodkov. V društveni kroniki so podrobneje opisana vsa njihova gostovanja in marsikatera podrobnost. V soboto so dale prednost pesmi in življenjskemu optimizmu ter se zahvalile vsem, ki jim vsa ta leta stojijo ob strani, da lahko obujajo ljudsko pesem in prek tega življenje in delo slovenskega človeka.
MG
Slovenija • Zadruge oddale skupno ponudbo za odkup
Bo marca znana usoda Ljubljanskih mlekarn?
Dobri dve leti potem, ko je konzorcij lastnikov Ljubljanskih mlekarn, zbranih okoli NFD Holdinga, objavil ponudbo o odprodaji 50,28-odstotnega deleža družbe, se ni zgodilo nič razen medsebojnega obtoževanja slovenskih zadrug, katera in pod kakšnimi pogoji bi ali ne bi odkupila deleža. Končno pa se je situacija letos premaknila vsaj za majhen korak: velika večina slovenskih zadrug se je namreč povezala in podpisala sporazum o skupnem namenu pridobitve delnic Ljubljanskih mlekarn.
V tem času je, kot smo že poročali, vrednost delnice družbe padla na polovico, torej s prvotnih 14 na 7 evrov; takšna cena pa je bila upoštevana tudi v skupni neobvezujoči ponudbi praktično vseh slovenskih zadrug, z izjemo dveh ali treh. Mlekodel, d. o. o., ki je oddal neobvezujočo ponudbo za odkup, zdaj čaka na odgovore družbe Pricewaterhou-seCoopers, ki za lastnike vodi postopke prodaje, da mu omogoči nadaljnje postopke, kot je izvedba podrobnega skrbnega pregleda ciljne družbe.
Janko Stojkovič, predsednik nadzornega sveta Mlekodela, o nameravanem nakupu pravi: „Zavedamo se, da so krizni časi, vendar to mora biti v našem nacionalnem interesu, saj gre za skrb za lastno pridelavo hrane. Za nas je ključnega pomena dejstvo, da z oddajo 165 milijonov litrov mleka Ljubljanskim mlekarnam skrbimo za naše kmetije, ki jim mleko predstavlja edini vir zaslužka, in zato nam ni vseeno, v čigavih rokah se bodo jutri znašle mlekarne!"
Z nameravano potezo odkupa, ki pa seveda še zdaleč ne pomeni, da bo odkup tudi res izpeljan, si kmetijske zadruge in proizvajalci mleka želijo zagotoviti dolgoročni odkup mleka. V večini držav Evropske unije so kmetijske zadruge
Pismo o nameri, ki je bilo podpisano 16. januarja, predstavlja pomemben korak v ohranitvi turniškega gradu in razvoju Biotehniške šole Ptuj. Po pravno veljavnem prenosu je Šolski center, v sklopu katerega deluje tudi ptujska Biotehniška šola, pridobil v upravljanje območje gradu Turnišče, ki obsega okrog pet hektarjev parkovnih površin, 20 hektarjev naravnih habitatov - gozd, ribnike in močvirske travnike - ter okrog 5000 m2 gradbenih površin, kamor spadajo grad, žitnica in ostali objekti.
„Ko govorimo o umeščanju Biotehniške šole v Turnišče, moramo omeniti, da je predhodnica naše šole, Poklicna poljedelsko-živinorejska šola Turnišče pri Ptuju, od leta 1953 do 1979 delovala v sedanjem
Družbo Mlekodel, d. o. o., so ustanovile kmetijske zadruge v letu 1998. Sestavlja jo 33 kmetijskih zadrug in dve delniški družbi, ki so skupaj lastnice 23,65-od-stotnega deleža Ljubljanskih mlekarn.
in kmetje že večinski lastniki mlekarn. Povsod se je tudi izkazalo, da je takšno lastništvo primerno za razvoj mlečne govedoreje in mlekarn ter tako zagotavlja preskrbo trga s kakovostnimi mlečnimi izdelki po primernih cenah.
Neobvezujoča ponudba zadrug je le majhen korak
Vendar pa je oddaja neob-vezujoče ponudbe za odkup, ki so jo podpisale zadruge, le začetek postopka prodaje deleža in nikakor ne daje niti najmanjše garancije, da bi oziroma bodo slovenske zadruge tudi dejanski lastnik mlekarn. Direktor ptujske Kmetijske zadruge Marjan Janžekovič namreč pravi, da je po sicer neuradnih informacijah bilo oddanih kar 12 neobvezujo-čih ponudb in je tako ponudba zadrug le ena izmed njih:
turniškem gradu, kjer so bile učilnice in prostori dijaškega doma. Leta 1979 se je šola skupaj z ostalimi srednjimi šolami preselila v zgradbo Šolskega centra Ptuj. Leta 1998 smo se ponovno »vrnili« v Turnišče, kjer smo pridobili šolsko posestvo (kmetijska zemljišča in zgradbe nekdanjega KK Ptuj) in si ves čas prizadevali, da bi za potrebe izobraževanja mladine in odraslih pridobili tudi grad z ostalimi objekti in parkovnimi površinami," pojasnjuje ravnatelj Biotehniške šole Ptuj dr. Vladimir Korošec.
Šolsko posestvo v Turnišču obsega približno 40 ha poljedelskih površin, 1 ha zunanjih zelenjadarskih površin, pokrite površine za vrtnarstvo in cvetličarstvo, hlev za konje in delavnice za praktični pouk.
„Kdo vse naj bi bili ponudniki, nimam pojma, saj naj bi šlo za poslovno skrivnost. Zato so tudi informacije o več ponudnikih zaenkrat neuradne. Res pa je, da naša skupna zadružna neobvezujoča ponudba bazira na vrednosti delnice 7 evrov, kar pomeni, da bi za 51-odstotni delež mlekarn vplačali nekaj manj kot 25 milijonov evrov. Vendar tudi to ni nič dokončnega. Namreč, tisti, ki bo izbran kot najboljši ponudnik, bo moral kupiti 100-odstotni delež Ljubljan-
skih mlekarn. Glede na to da so zadruge prek Mlekodela že skoraj 24-odstotni lastnik, bi to pomenilo, da bi v primeru, če so izbrane kot najugodnejši ponudnik, morale dokupiti še preostalih 16 odstotkov lastniških deležev. Tako namreč zahteva Zakon o prevzemih. Sicer pa je pot do odkupa še dolga, saj je zdaj potreben skrben pregled poslovanja, nato izbor najboljšega ponudnika, nato podpis zavezujoče ponudbe s strani izbranega ponudnika, ki seveda mora imeti
tudi ustrezno bančno garancijo itd."
Če bo najboljši ponudnik tujec ...
Janžekovič ob tem ne izključuje možnosti, da so med ostalimi neuradnimi ponudniki za odkup predvsem tuja podjetja in med njimi je lahko tudi takšno, ki je podalo boljšo ponudbo kot Mlekodel: „Vse-kakor bomo tako ali drugače v zakonskem roku obveščeni,
kdo je izbrani ponudnik. V primeru, da bo to kakšno tuje podjetje, se bojim, da bodo šle tudi Ljubljanske mlekarne po poti ormoške Tovarne sladkorja, kot sem že večkrat povedal. Če nam, zadrugam, namreč nikakor ne uspe s ponudbo, s pogajanji, potem bomo v primeru tujega kupca primo-rani odprodati tudi naš sedanji zadružni delež, saj nima nobenega smisla in pomena, da ostanemo v lastništvu brez vsakega vpliva na poslovanje!"
Direktor ptujske Mlekarske zadruge Drago Zupanič, ki je prav tako sopodpisnica neob-vezujoče ponudbe za odkup večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn, je precej manj zgovoren kot Janžekovič. Povedal je le, da so ponudbo res podpisale skoraj vse zadruge in da res krožijo govorice o več drugih ponudnikih: „Sicer pa sem sam v komisiji in najkasneje sredi marca mora biti jasno, kdo bo izbran kot najugodnejši ponudnik oziroma kupec Ljubljanskih mlekarn. Če bo namesto skupne ponudbe zadrug izbran nekdo drug, pravzaprav ne moremo narediti nič. In ta možnost seveda obstaja, osebno pa menim, da bi lahko bil boljši ponudnik le nekdo iz tujine, iz Slovenije ne. To pa za nas vsekakor ni nič dobrega ... "
SM
Nadomestna gradnja bo zajemala hladilnice za sadje in zelenjavo, sušilnico sadja, kisarno, delavnico za predelavo mesa, učilnice za praktični pouk vrtnarstva in cvetličarstva, delavnico za kmetijsko strojništvo, kabinete in druge prostore. Skupaj naj bi obsegala okrog 1500 m2 površin.
„Zunanje in pokrite površine bomo po postopni, dragi in strokovno zahtevni obnovi, ki bo po grobih ocenah zahtevala okrog 12 milijonov evrov, namenili izobraževanju in usposabljanju mladine in odraslih na področju biotehnike in drugih strok na različnih ravneh. Poleg tega bomo v sodelovanju z različnimi partnerji na tem območju razvijali raziskovalne, kulturne in gospodarske dejavnosti. Zavedamo se, da je območje gradu in parka Turni-šče pri Ptuju izjemen kulturni spomenik državnega pomena, zato si bomo prizadevali, da bo njegova bodoča raba dostopna in odprta tudi za javnost," še dodaja Korošec.
Omenjena pridobitev bo vsekakor pomembno vplivala tako na kvaliteto izobraževanja kot na ohranitev kulturnega spomenika.
Dženana Kmetec
Ptuj • Šolsko posestvo na Turnišču
Nova vsebina turniškega gradu
Grad Turnišče, ki že lep čas sameva, bo končno dobil tudi vsebino. S pismom o nameri, ki so ga podpisali šolski minister dr. Igor Lukšič, minister za kulturo Boštjan Žekš in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan se je upravljanje gradu preneslo na Ministrstvo za kulturo, to pa je grad in park predalo Šolskemu centru Ptuj za potrebe Biotehniške šole. Do tega, da bo grad v celoti „zaživel", bo potrebnega še veliko truda in denarja: po prvih ocenah približno 12 milijonov evrov.
Turniški grad bo končno dobil vsebino, o kakršni smo v tem okolju razmišljali in govorili že zelo dolgo, le da je država bila gluha za ptujske predloge ...
Foto: CG
Podravje • Z regijskega zadružnega posveta
Brez združevanja ne bo šlo naprej
Zadružna zveza Slovenije je minuli teden organizirala tradicionalno vsakoletno regijsko posvetovanje za zadruge ptujsko-ormoške, prekmursko-prleške in štajerske regije, ki je tokrat potekalo v Trnovski vasi.
Tokratno srečanje zadružnikov vzhodne Slovenije je bilo že deveto po vrsti, na njem pa so se predstavniki zadrug lahko seznanili z ukrepi in usmeritvami skupne kmetijske politike do leta 2020. Največ pozornosti pa je bilo namenjene poslovanju zadrug v regiji v zadnjem letu in predstavitvi projektov razvoja zadružništva v prihodnosti.
Zadruge v vzhodni Sloveniji s 145 milijoni evrov prometa
Vse slovenske zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, ki jih je skupaj 76, so v letu 2011 ustvarile 634 milijonov evrov prihodkov, združevale 15.850 članov in zaposlovale 2.913 ljudi. V štajerski, ptuj-sko-ormoški in prekmursko-prleški regiji sicer deluje 21 zadrug, ki letno ustvarijo prek 145 milijonov evrov prometa, združujejo čez 3.532 članov in zaposlujejo 430 delavcev. Promet zadruge ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, prašičev, govedi, poljščin, vrtnin, grozdja in perutnine.
Da je slovensko zadružništvo preveč razdrobljeno, sicer ni bila nova ugotovitev skupnega srečanja direktorjev in predsednikov zadrug,
članov nadzornih in upravnih odborov. Kako preseči sedanjo razdrobljenost, ki zmanjšuje konkurenčnost zadrug, posledično pa tudi kmetijstva nasploh, je pa že drugo vprašanje, na katerega - razen idej - ni pravega odgovora.
Tri zanimive ideje o združevanju zadrug
Zadružniki so se tako seznanili z vrsto pobud za večje poslovno sodelovanje zadrug, med katerimi so zlasti zanimivi trije projekti združevanja oziroma nadgradnje sedanjega zadružniškega sistema. Prvi takšen projekt je projekt izgradnje zadružnega regionalnega kmetijskega centra Brod, ki bi kupcem v Ljubljani in okolici ponujal izključno slovensko hrano. Pobudo za oblikovanje regionalnega centra je dala zadruga iz Medvod, center pa naj bi bil v bistvu trgovski kompleks, namenjen prodaji izključno slovenske hrane s kmetij, deloma v različnih trgovinah, deloma na tržnici, v njem pa naj bi bil urejen še demonstracijski center in skupna trgovina za prodajo repromateriala ter materiala za vrtove. Medvo-ška zadruga je trenutno še vedno v iskanju partnerja, ki bi bil pripravljen soinvestirati v omenjeni center Brod.
Na zadružnem posvetu je bilo slišati nekaj zanimivih idej o načinih povezovanja zadrug; KZ Ptuj tako predlaga, da naj bi se zadruge povezale pri dobavi repromateriala v okviru podjetja Zadružna oskrba, d. o. o., ki že posluje.
Na področju skupne nabave repromaterialov je bila predstavljena še druga možnost za poslovno sodelovanje zadrug, in sicer v okviru podjetja Zadružne oskrbe, d. o. o, ki deluje že nekaj let pod okriljem Kmetijske zadruge Ptuj. Po mnenju direktorja KZ Ptuj Marjana Janže-koviča bi s takšnim skupnim nastopom vseh zadrug lahko dosegli bistveno nižje nabavne cene repromateriala, pa tudi boljše pogoje odplačila, kot jih lahko dosegajo sedaj,
ko zadruge vsaka zase iščejo (najugodnejše) dobavitelje.
Tretja varianta združevanja zadružniškega poslovanja pa bi se lahko oblikovala na področju zelenjadarstva. Udeleženci regijskega zadru-žniškega srečanja so se seznanili s pobudo za ustanovitev zadruge druge stopnje na področju zelenjadarstva, s čimer bi spodbudili povečanje pridelave slovenske zelenjave in uredili skupno trženje slovenske zelenjave. V bistvu bi šlo za zadrugo, ki bi skrbela
za odkup in prodajo slovenske zelenjave v celotni državi, oskrbovale pa bi jo vse že obstoječe zadruge, ki bi tako ohranile samostojnost, le trženje bi bilo skupno (po vzoru italijanskih krovnih zadrug).
140 let zadružništva in 40 let zadružne zveze
V okviru aktualnih vsebin so se udeleženci nato seznanili še z delom Zadružne zveze Slovenije in z načrti za v
prihodnje, o storitvah, ki jih zveza izvaja za članice, ter o pomenu informiranja in promocije zadružništva. Letošnje leto je Generalna skupščina ZN razglasila za Mednarodno leto zadrug. Zadruge v svetu povezujejo milijardo članov in zagotavljajo 100 milijonov delovnih mest, temeljno načelo njihovega delovanja pa je izraženo v svojstvenem poslovnem modelu, katerega glavni cilj ni ustvarjati dobiček, temveč delovati v korist članstva. V ZDA in Nemčiji je član zadruge vsak četrti prebivalec, na Japonskem in Norveškem vsak tretji, na Finskem pa je več kot polovica prebivalstva včlanjena v skupino potrošniških zadrug. Izjemen pomen priznava zadružnim organizacijam tudi Evropska unija in jih obravnava kot ključni temelj evropskega gospodarstva. Kako pomembne so zadruge v EU, pa pričajo že podatki, da na področju bančništva deluje 58.225 zadrug z več kot 44 milijonov članov in skoraj 700 tisoč zaposlenimi, potrošniki so povezani v 4416 zadrug s skoraj 450 tisoč zaposlenimi in 33 milijonov članov, na proizvodnem področju pa deluje v EU 70.870 zadrug s skoraj 8 milijonov članov in 1,2 milijona zaposlenimi.
Častno pokroviteljstvo mednarodnega leta zadrug v Sloveniji je prevzel predsednik države Danilo Türk, leto 2012 pa je za slovenske zadruge pomembno tudi zato, ker letos zadruge obeležujejo 140 let zadružništva in 40 let od ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije.
SM
Ptuj • Gostišče Pri Tonetu Svenšku z novim najemnikom
Tradicija in klasika z roko v roki
Svenškovim iz Sel je bilo gostinstvo tako rekoč položeno v zibel. Njihova gostilna Pri kostanju ima že skoraj 100-letno tradicijo,v gostinstvu išče izzive že četrta generacija.
Anton Svenšek, ki se je gostinstvu zapisal že leta 1966, je izpregel decembra lani, še pred tem pa ga je gostinska sekcija pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije nagradila za prizadevno delo na področju gostinstva, ki ga je zadnjih dvajset let opravljal kot samostojni podjetnik. Od leta 1991 do leta 2011 je imel v najemu nekdanjo ptujsko furmansko gostilno, gostišče Pri Tonetu, ki so jo na Zadružnem trgu na Ptuju odprli leta 1836. Pred tem si je gostinske izkušnje nabiral v nekoč zelo znanem in cenjenem ptujskem gostinskem podjetju Haloški biser.
Decembra lani je posle predal sinu Bojanu, ki ima kljub mladosti za seboj že 16 let izkušenj. Vesel je, da se družinska tradicija nadaljuje, da ima v poslu, ki se mu je toliko let predajal in ga z veseljem opravljal, naslednika. S Perutnino Ptuj, ki je lastnica objekta, je Bojan Svenšek sklenil petletni
najem. Pred tem so obnovili sanitarije in opravili tudi nekaj drugih manjših popravil. »Če imaš veselje do tega poklica in če ga z veseljem opravljaš, so temu primerni tudi rezultati. Moraš pa imeti tudi dober tim,« je te dni povedal Anton Svenšek, ki že uživa zasluženi pokoj. Vesel pa je bil tudi obiska svojih stanovskih prijateljev, predsednika in podpredsednika gostinske sekcije pri OOZ Ptuj Milana Koštomaja in Marjana Skoka, ki sta mu prinesla priznanje OOZ Slovenije, ki so mu ga dodelili na lanskih četrtih strokovnih Dnevih slovenskega gostinstva in turizma v Portorožu.
Glede na tradicijo, ki jo ima gostišče, je Anton Svenšek ponudbo gradil na klasičnih jedeh, na jedeh domače kuhinje, kuhinji, ki je v slovenskih gostilnah razen redkih izjem skorajda ni več. Na jedilniku imajo tudi zajčje meso. Na
Foto: Črtomir Goznik
Anton Svenšek je po 45 letih dela v gostinstvu izpregel, nasledil ga je sin Bojan. Za delo v gostinstvu in turizmu mu je priznanje izrekla tudi sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
klasiko prisegajo tudi pri sladicah, posebej ponosni so na ajdovo pogačo, ki je ne pečejo nikjer drugje na Ptuju. Tujcem, ki iščejo stare gostilne, je njihova ponudba pisana na kožo, še posebej pa Italijanom. Na klasični ponudbi z dodatkom novega bodo v gostišču Pri Tonetu gradili tudi pod novim šefom Bojanom Svenškom, ki se bo s svojo ekipo devetih zaposlenih z gostinsko izobrazbo, med njimi ni študentov, trudil po najboljših močeh, da bi gostje pri njih dobili to, kar iščejo in da bi jih bilo še več, čeprav kriza močno ogroža njihovo dejavnost. Volje, znanja in izkušenj mu ne manjka, že v samem začetku mu je oče dal vedeti, da je kruh v gostinstvu trd, da je za uspeh treba dobesedno garati dan in noč. Gostje pri njih lahko tudi prenočijo; v devetih sobah, ki imajo skupne sanitarije, je na voljo 24 postelj.
Novi ptujski gostinec si želi, da bi se ponudniki v ptujskem turizmu in gostinstvu končno pričeli povezovati in sodelovati na zdravih osnovah, da bi to območje lahko domačim in tujim turistom predstavili v najboljši luči in z najboljšo ponudbo.
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Razstava v knjižnici
Te dni je vse v znamenju pusta in mask. Tako so tudi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pripravili razstavo z naslovom Združenje karnevalskih mest (FECCJ. Gre za enega izmed manjših projektov v počastitev Evropske prestolnice kulture. Razstavo so odprli 2. februarja, na ogled pa bo tri tedne. Fotografije, ki prikazujejo karnevalska mesta, je izbral knjižničar Boštjan Koražija, projekt pa je izvedel na pobudo Branka Brumna, predsednika FECC Slovenija. FECC združuje že več kot 500 članov, ki predstavljajo nekaj več kot 100 karnevalskih mest v 52 državah članicah. Te so na tokratni razstavi predstavljene na več kot 50fotografijah številnih avtorjev. Slovenija in Ptuj sta postala člana Združenja karnevalskih mest že leta 1991.
Dženana Kmetec
Ptuj • Svetinjski zakladi VTC14
Foto: Črtomir Goznik
V drugi letošnji Primusovi vinski zgodbi z naslovom Svetinjski zakladi VTC 14, ki je potekala 3. februarja, sta vina Jeruzalemsko-Ormoških goric predstavljala povezovalec Janez Vrečer in vodja svetinjske vinoteke Samo Simonič. Gre za podo-koliš s 1800 vinogradniških površin. Na tem območju vino pridelujejo že okrog 2000 let. Vinski izbor sovpada s stilom današnjega časa, saj ga odlikujeta pitnost in svežina. O njihovi kakovosti govorijo številna domača in tuja priznanja. Vinska poznavalca sta se na tokratnem večeru dotaknila dogajanja na svetovnem trgu ter vprašanj, kje je v tem kontekstu Slovenija in kje bi lahko bila čez nekaj let. Trenutno je Slovenija edina evropska država z neurejenim vinskim trgom, saj kar 40 odstotkov njene tovrstne proizvodnje, ki je zelo zanimiva in raznolika, ni legalizirane. Za klavirjem sta bila tokrat IngridMarovič inprleški kantavtor Tadej Vesenjak.
MG
Slovenija • Informativni dan
	" ' Hi I
J ' \ III j ™ ™	
1 ppí >	V ■■HuBfHB _ \ ' W
* j rw	
	J . \ ftv^' mM mÁh VÄ^LM ÜlWM
Hml	
Tudi tokrat v začetku februarja srednje šole pripravljajo informativni dan. Na njem ponudijo množico informacij o svojem delu, s tem pa kandidatom za vpis olajšajo izbiro srednješolskega programa. Informativni dan poteka danes, v petek, 10. februarja, ob 9. in 15. uri ter jutri, 11. februarja, ob 9. uri. Učenci, ki letos končujejo osnovnošolsko obveznost, bodo namesto pouka obiskali šole, v katerih želijo dobiti informacije o vpisu. Na ta način se bodo seznanili z utripom dela na šoli, posebej dobrodošelpa bo informativni dan za tiste, ki še kolebajo in tehtajo več možnosti. V soboto bodo informacije lahko dobili tudi kandidati, ki jih zanima izobraževanje v programih za odrasle. Sočasno z informativnimi dnevi na srednjih šolah bodo svoja vrata odprli tudi dijaški domovi.
Dženana Kmetec
www.matibor2011.eu
MAFUB0R2012
Milena Dobršek, vodja projekta digitalizacije ptujskih časopisov
Ptuj • Knjižnica se lahko pohvali s 4. projekti
Tednikove vsebine tudi na spletu
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj se bo Evropski prestolnici kulture pridružila s tremi projekti. Te so predstavili na novinarski konferenci, na kateri so javnost seznanili s še eno za Ptuj še kako pomembno pridobitvijo: digitalizacijo ptujskih časopisov 20. stoletja.
Digitalna knjižnica Slovenije, ki deluje na spletnem naslovu www.dLib.si je osrednji slovenski spletni portal za dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov. Portal ponuj a brezplačen dostop do raznovrstnih vsebin v digitalni obliki: knjig, časopisov, rokopisov, zemljevidov, fotografij, razglednic, plakatov, zvočnih posnetkov itd.
Poslej so na njem v digitalni obliki dostopni tudi vsi pomembnejši časopisi, ki so izhajali na Ptuju. Na portalu, na katerem je zbranega več kot pol milijona enot digitaliziranega ali digitalno rojenega gradiva nacionalnega, kulturnega in znanstvenega pomena, je tako tudi celotna vsebina Štajerskega tednika in njegovih predhodnikov.
Šest let sodelovanja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj z družbo Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in Univerzitetno knjižnico Maribor je obrodilo pomembne sadove. Gre za zgodovinski projekt, ki zagotavlja ohranitev stoletnega gradiva, digitaliziranih pa je kar 71 tisoč strani ptujskih časopisov.
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ki je pod vodstvom Milene Doberšek izpeljala omenjeni projekt, je z digitalizacijo dosegla pomembne cilje. Vsi pomembnejši ptujski časopisi so prvič v zgodovini v celoti dostopni na spletu. K temu je veliko pripomogla potreba in povpraševanje po tovrstnem gradivu tako v ptujski knjižnici kot na sedežu naše firme.
Ob tem, da digitalizacija predstavlja pomemben doprinos k ohranjanju originalov, je gradivo postalo tudi veliko dostopnejše široki populaciji ljudi.
Starejši časopisni papir je bil zaradi slabše kvalitete tudi krhek in lomljiv, z digitalizacijo pa je gradivo shranjeno za vse čase. Ravno slabo kvaliteto predvsem
starejše datiranih časopisov je direktor družbe Radio-Te-dnik Ptuj, d. o. o., Jože Bračič izpostavil kot enega izmed faktorjev, zaradi katerega je bil obstoj gradiva ogrožen. Prav zato je naša družba kot partner k omenjenemu projektu z veseljem pristopila.
Za vse tiste, ki bi se želeli poučiti o tem, kako iskati ustrezno gradivo, so v ptujski knjižnici pripravili tudi brezplačne delavnice. Te bodo potekale 7., 9. in 28. februarja ter 1. marca v prostorih Ljudske univerze Ptuj.
V tem letu v ptujski knjižnici načrtujejo še digitalizacijo dveh lokalnih časopisov s konca 19. stoletja: Pettauer Lokalanzeiger, ki je izhajal leta 1889, in Pettauer Zeitung, ki je izhajal od leta 1890 do leta 1904.
Trije projekti EPK
Ptujska knjižnica se projektu Evropske prestolnice kulture (EPK) priključuje s tremi projekti. Enega so poimenovali Zapuščina dr. Štefke Cobelj in njen pomen v svetovni kulturni dediščini. Posvečen je predstavitvi ptujske rojakinje, ki se je kot umetnostna zgodovinarka in etnologinja s svojim delom
uveljavila doma in v tujini.
Cobljeva je ptujski knjižnici v hrambo prepustila svojo bogato osebno knjižnico, ki jo odlikuje izbor slovenske in tuje literature predvsem s področja umetnostne zgodovine in etnologije, kar ji zagotavlja visoko informativno vrednost. Ker doslej ni bila obdelana, je bila javnosti nedostopna, po končani obdelavi, ki je potekala pod vodstvom knjižničarke Mire Petrovič, pa je na razpolago vsem interesentom. V sodelovanju z domačimi in mednarodnimi strokovnjaki bo pripravljena tudi razstava in monografija o življenju in delu dr. Štefke Cobelj.
Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje
»S projektom Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje postavljamo temelje trajnemu medkulturnemu povezovanju, krepitvi medsebojnega sodelovanja in vzpostavljanju trajnega medkulturnega dialoga med pobratenimi mesti in njihovimi knjižnicami,« je o omenjenem projektu dejal direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer.
V sklopu projekta bo ptujska knjižnica pripravila strokovno srečanje, na katerem se bodo srečali predstavniki knjižnic iz mest, pobratenih s Ptujem: Arandelovac (Srbija), Banska Štiavnica (Slovaška), Burghausen (Nemčija), Sain-Cyr-sur-Loire (Francija), Ohrid (Makedonija) in Vara-ždin (Hrvaška). Predhodno bo izšla še monografska publikacija s predstavitvijo vseh sodelujočih knjižnic, spremljala pa jo bo tudi razstava.
Evropska pravljica prihaja tudi k nam
Še en projekt, s katerim se ptujska knjižnica priključuje obeleževanju EPK, je Evropska pravljica. Nosilka tega je Mariborska knjižnica, sodelujejo pa vse knjižnice partnerskih mest. V sklopu tega se bo odvil mednarodni simpozij, ki bo v štajerski prestolnici potekal 24. in 25. maja. Temu bo sledil mednarodni pravljični večer z uveljavljenimi slovenskimi pravljičarji in gosti s Škotske, Švedske in Hrvaške. Evropsko pripovedovalsko dediščino bomo takrat gostili tudi na Ptuju, vodja projekta pa je knjižničarka in odlična pravljičarka Liljana Klemenčič.
Dženana Kmetec
Jože Bračič, direktor družbe Radio-Tednik: »Z digitalizacijo je gradivo shranjeno za vse čase, kajti doslej smo imeli težave pri hranjenju zlasti starejših izvodov časopisa.«
Na osrednjem slovenskem spletnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije www.dlib.si so v digitalni obliki prosto dostopni naslednji ptujski časopisi: Štajerc od leta 1900 do 1918, Ptujski list od leta 1919 do leta 1922, Narodna sloga od leta 1931 do leta 1932, Naše delo od leta 1948 do leta 1950, Ptujski tednik od leta 1951 do leta 1961, Tednik od leta 1961 do leta 2003, Štajerski tednik od leta 2003 do leta 2010. To med drugim pomeni tudi, da si prav vsak prispevek iz našega časopisa poslej lahko ogledate tudi na spletu.
Foto: DK
Foto: DK
Foto: CG
Kidričevo • Slovenski kulturni praznik
Kultura je način življenja
Po krajšem premoru brez občinskih proslav ob 8. februarju so slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili tudi v občini Kidričevo. Po slavnostnem nagovoru župana Antona Leskovarja so se občinstvu predstavili številni domači kulturni ustvarjalci in poustvarjalci.
Na razmeroma dobro obiskani proslavi, ki so jo pripravili na predvečer praznika, v torek, 7. februarja, v dvorani restavracije Pan v Kidričevem, je zbrane nagovoril župan občine Kidričevo Anton Lesko-var, ki je poudaril, da kulturo uspešno gojijo in izvajajo tudi v tej občini ter dodal: „Skozi vse leto ne samo ob slovenskem kulturnem prazniku se pod okriljem društev, šol, vrtcev in občine, izvajajo najrazličnejše kulturne aktivnosti, predstave in nastopi. Kultura je način življenja, kakovost, ki jo lahko vnesemo v svoj vsakdan, skozi naše ideje, navade, prepričanja, vzorce vedenja in sanje. Kultura je bogastvo, ki ga prenašamo iz generacije v generacijo. Ni institucija, temveč produkt posamezne družbe, ki se razvija in ohranja skozi stoletja, nas osebnostno in družbeno zaznamuje in lahko s svojim kreativnim delovanjem zavestno oblikuje prostor, v katerem bivamo. Kultura je torej nekaj subjektivnega, vsak jo doživlja na svoj način, individualno ter jo bogati s svojimi izkušnjami in prepričanjem. Kot župan si želim, da bi kultura v občini Kidričevo živela še naprej, da bi se spodbujal pozitiven odnos do kulture tudi med mladimi, ki jo bodo, takšno, kot jim jo
Foto: M. Ozmec
Nekaj uglasbenih Prešernovih pesmi so zapeli pevci Moškega pevskega zbora Talum Kidričevo, pod vodstvom Oliverja Bučka.
bomo predali mi, prenašali na naslednje rodove. Iskrena hvala vsem, ki se trudite za kulturni utrip naše občine!"
Da je kulturno življenje v občini Kidričevo resnično zelo pestro in bogato, so s svojimi najrazličnejšimi nastopi dokazali številni kulturni ustvarjalci in poustvarjalci, ki delujejo v okviru Zveze kulturnih društev Občine Kidričevo. Nekaj uglasbenih Prešernovih pesmi so zapeli pevci Moškega pevskega zbora Talum Kidričevo pod vodstvom profesorja Oli-verja Bučka, mladi recitatorji
iz DPD Svoboda Kidričevo in Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem Polju, so prebirali spomine Prešernove hčerke Ernestine in nekaj najbolj znanih Prešernovih pesmi. Učenci OŠ Cirkovce so prebirali odlomke iz del domačega pesnika, pisatelja in dramatika Zdenka Kodriča, ki je sedel v dvorani kot častni občan občine Kidričevo. Del svoje poezije je predstavila domača pesnica Mojca Meško, zapel je tudi mlad kantavtor iz Kidričevega Jani Jančec, ob koncu pa so nekaj svojih in nekoliko
drugačnih razmišljanj o Prešernu in nekaj priredb njegovih pesmi ob spremljavi flavte predstavili še učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. Nadvse uspešen in bogat kulturni večer so popestrili s primernimi projekcijami na velikem odrskem platnu in zvočnimi kulisami, svoj čar pa je v stilu Prešernovih verzov vdahnila tudi domača voditeljica Sonja Srepanov iz Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju.
-OM
Ljutomer • Podelili Miklošičeva odlikovanja
Alojzu Kosiju najvišje priznanje
Na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku je obiskovalce ljutomerskega Doma kulture nagovorila prleška rojakinja in nekdanja ljubljanska županja Viktorija Potočnik.
Pri tem se je govornica spomnila velikih mož slovenske zgodovine, ki izhajajo iz Prle-kije, še zlasti z območja Male Nedelje, kjer je njen rojstni kraj. Poudarila je, da je kultura najpomembnejša razvojna moč prleških krajev, kjer se je obdržalo tudi narečje kot izjemna pomembnost in barvitost v pogovornem jeziku slovenske skupnosti. Ozrla se je tudi na aktualno družbenopolitično dogajanje pri nas in dejala, da je morda tokratni čas pravšnji, ko v deželi vladajo razprtije in konflikti - prle-ški ljudje povedo, da poznajo krize, vendar tudi poti iz njih!
Po nastopu glasbenikov ljutomerske glasbene šole ter izvrstni uprizoritvi slovenskega gledališčnika Jureta Ivanušiča je ljutomerska županja Olga Karba podelila Miklošičeva odlikovanja kot najvišja priznanja ljutomerske občine za dosežke na kulturnem področju. Miklošičevo nagrado je za dolgoletno uspešno delo na glasbenem področju
prejel Alojz Kosi z Grab. Godbenikom iz Male Nedelje se je priključil že davnega leta 1973, ob organizacijskem in strokovnem vodenju godbe pa je vložil veliko prostega časa, finančnih in materialnih sredstev v obnovo doma
godbenikov v Mali Nedelji, sicer zgrajenega že pred drugo svetovno vojno. Miklošičeva priznanja so prejeli Slavica Sunčič iz Krištancev za aktivno udejstvovanje v kulturnem mladinskoturističnem društvu, še zlasti kot mentorica
otroške folklore, Jožef Laba iz Ljutomera za dolgoletno delovanje v amaterskem gledališču in 87-letna Anica Zelko iz Ljutomera za več desetletno ustvarjanje na literarnem področju.
NŠ
Miklošičevi odlikovanci z županjo Olgo Karba (skrajno desno)
Tednikova knjigarnica
Otrok in knjiga
Minulo leto je izšla 82. številka edine slovenske strokovne revije, ki je specializirana za vprašanja mladinske književnosti oziroma književnosti za otroke in mladino, za vprašanja književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Naslov revije, serijske publikacije, ki praznuje jubilejno 40-letnico ustanovite, je ostal od prve številke nespremenjen, torej se preprosto in jasno glasi Otrok in knjiga.
Prva številka je izšla leta 1972, takrat še poimenovana kot zbornik. Uredila ga je ena najvidnejših slovenskih bibliotekark in poznavalk bibliopedagogike, ga. Darja Kramberger. V kolofonu prve številke (143 strani in kazalo) revije Otrok in knjiga je zapisano, da je urejanje Darje Kramberger potekalo s sodelovanjem uredniškega odbora, da je izdajo opremil Matjaž Vidic, da je publikacija izšla v trojstvu: Pionirska knjižnica Mariborske knjižnice, Pedagoška akademija Maribor in festival Kurirček. V kolofonu je najti še založništvo Založbe Obzorja Maribor in tiskarja ČP Mariborski tisk. Od prve številke ostaja format, podoba v bistvu revije, enak (24 cm) in od prve številke je to revija, ki je nenadomestljiva literarna, bralna, kritiška slovenska revijalna sopotnica. Bežen pogled v prvo številko revije, v kateri je prof. Milan Divjak naprej opredelil mladega bralca, je zelo, zelo zanimiv, saj se na svoj način zgodovina ponavlja. Soustvarjalka slovenske bibliotekarske stroke, ga. Martina Šircelj, je v članku o pregledu novih izdaj za mlade bralce zapisala:
/.../ Razveseljivo je, da so naše založbe sposobne »zasuti« s knjigami otroka, kakor hitro se nauči brati (80 naslovov); izhajajoč iz tega razveseljivega starta pa smo že v naslednjem trenutku razočarani, kajti število izdanih knjig, še posebej pa število domačih novitet pada, čim bolj narašča otrokova sposobnost branja in čim večja je njegova lakota po knjigah. /.../ Številčno primerne knjige za mladino komaj še lovijo ravnotežje z neprimernimi izdajami. Zadnje ugotovitve pa to številčno ravnotežje porušijo v prid slabih neprimernih izdaj, saj premajhno število dobrih in primernih knjig za starost, ko je mladina najbolj vneta za branje (10-14 let) naravnost tira to mladino v »branje« nekvalitetnih in neprimernih del. Priča smo nekemu čudnemu razmerju, ki gre očitno v škodo mladega bralca in pa v denarni dobiček tistih založniških hiš, ki so se odločile mimo pravil duhovne higiene, ki smo jo kot družba dolžni negovati predvsem do mladine, izdajati nekvalitetna dela za tisto starostno obdobje otroka, ki rad bere, ko želi brati, ko se formira ali pa deformira (z branjem slabih in neprimernih del) njegov odnos do umetniške literature/./
Hm, ali je danes kaj drugače? Ni drugače, ni, le število knjig se je namnožilo ...
V 82. številki revije Otrok in knjiga (111 strani s kazalom) v kolofonu piše, da je glavna in odgovorna urednica revije Darka Tancer - Kajnih, da je revijo s finančno podporo Javne agencije za knjigo založila Mariborska knjižnica, za njo direktorica Dragica Turjak, naklada je 700 izvodov, letna naročnina 17 EUR, cena posamezne številke je 7,5 EUR, tisk Dravska tiskarna, grafična priprava Grafični atelje Visočnik. V 82. številki je najti poročila, prispevke in članke s simpozija Oko besede, ki ga skupaj z Mariborsko knjižnico organizira revija Otrok in knjiga. Govorijo o knjižni hiperprodukciji za mlade bralce, predvsem slikanice vseh sort, barv in namenov so preplavile slovenski knjižni trg. Tematika je povzeta, predstavljena in podana z okrogle mize Aktualna vprašanja ustvarjalcev mladinske književnosti (Dragica Haramija, Vojko Zadravec, Ida Mlakar, Kristina Picco, Manca Perko in Primož Suhodolčan). Reviji Otrok in knjiga ter vsem pripadajočim oblikam (simpoziji, monografske publikacije ...) velja zaželeti še veliko uspešnih številk in letnikov ter prisotnost na domačih in javnih knjižnih policah.
Liljana Klemenčič P. s.: Naslovna ilustracija 82. revije je delo Matjaža Schmidta za naslovnico Branje je potovanje, 2011. In prosim, pustite kulturno ministrstvo pri miru!
Foto: NS
Boks
Dejan marca v Mariboru z Afričanom?
Stran 12
Rokomet
Peric na Hardeku zaustavil vinarje
Stran 12
Strelstvo
Po B. Simoniču zmagal še A. Ciglarič
Stran 13
Tenis
Zimska sezona v polnem teku
Stran 13
Nogomet
V Zavrču še Matjaž Lunder
Stran 14
Šah
Na Ptuju zmagovalec Jernej Skuhala
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • Ana Mihaela Ciora
Ob slovesu od rokometa vesela, zadovoljna in nasmejana
Vrhunska rokometašica Ana Mihaela Ciora je svoje rokometno slovo izbrala na dan, ko sta se v ligi prvakinj med seboj pomerili »njeni« nekdanji ekipi. V ljubljanskih Stožicah sta se namreč v uvodni tekmi drugega dela Lige prvakinj pomerili ekipi Krima Mercatorja in Oltchima Valceaje (slednje so bile uspešnejše z rezultatom 25:31).
A že pred tekmo smo doživeli slavnostni trenutek, saj se je od aktivnega igranja rokometa poslovila Ana Mihaela Ciora, ki je v zadnjih letih zelo uspešno branila barve Rokometnega kluba Mercator Tenzorja iz Ptuja. Odlično športnico so presenetili vodilni predstavniki obeh klubov, saj je s strani Olt-chima prejela poseben krožnik z zapisom vseh uspehov, ki jih je dosegla v tem romunskem klubu, hkrati pa je na njem pripisana tudi posebna zahvala. Tudi ljubljanski klub se je zelo potrudil, saj je Ciori poklonil lepa darila in priznanja, prav tako pa tudi sliko, ko je prvič zaigrala v Sloveniji. Na tak simboličen način sta se slovenski in romunski klub zahvalila svoji in tudi svetovni rokometni legendi. Po prespani noči je
Foto: Gašper Lončarič, RK Krim
Ani Mihaeli Ciora so posebna darila podarili predstavniki romunskega kluba Oltchima in ljubljanskega Krima; s Tonetom Tisljem (desno) se je v sezoni 2000/01 veselila tudi naslova evropskih klubskih prvakinj.
Ana Mihaela Ciora dejala: »Res sem bila prijetno presenečena ob svojem igralskem slovesu, saj sta mi moja največja kluba, v katerih sem v svoji karieri nastopala, izkazala posebno čast. Presenetili so me tudi z darili
in s tem pokazali, da so me in me še vedno zelo cenijo, za to, kar sem pokazala v njihovem klubu. Vesela sem tudi, ker so me spremljale moje soigralke iz RK Mercatorja Tenzorja s Ptuja in ker sem bila prvič v
Stožicah ter si ogledala tekmo lige prvakinj. Po resnici pa moram povedati, da na tekmi nisem mogla navijati ne za Krim in ne za Oltchim, saj sta to oba moja kluba, tako da sem navijala samo za dober rokomet!«
Najvisja državna priznanja na področju športa
Mini Markovič Bloudkova plaketa
Leto 2011 je ptujski šport najbolj zaznamovala športna plezalka Mina Marko-vič, kar se odraža tudi s številnimi priznanji in nagradami, ki jih je prejela. Da so Minini športni uspehi v samem slovenskem vrhu, je ugotovil tudi Odbor za Bloudkova priznanja RS, ki jo je izbral med 66 nomini-ranci za leto 2011.
Svečana podelitev je potekala včeraj v prostorih hotela Union V Ljubljani. Štiri prejemnike Bloudkovih nagrad in dvanajst prejemnikov plaket je najprej sprejel minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je v uradnem delu programa tudi nagovoril prisotne, posebej pa nagrajence. V imenu odbora je poročilo podal predsednik Miroslav Cerar, osrednji govor pa je imel njegov član dr. Rajko Šugman. Sledil je bogat kulturni program z violinistko Jeleno Ždrale, člani gledališča Fouklor ter voditeljico Blažko Müller Pograjc.
Mina Markovič je ob preje-
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je pred dnevi prejela priznanje za najboljšo športnico MO Ptuj, včeraj pa je prejela še Bloudkovo plaketo.
mu Bloudkove plakete povedala: »Najprej bi se zahvalila
Planinski zvezi Slovenije, Društvu za šport invalidov
MOST Ptuj in Plezalnemu klubu 6/b Ptuj, ki so me predlagali za to visoko priznanje. Priznanje mi res veliko pomeni, z njim so nagrajeni moji športni uspehi ter tudi odnos, osebnost, pristop, skratka nagrado razumem kot večplastno, kar ji daje še večji pomen, meni pa potrditev, da sem na pravi poti. Vesela sem, da plezanje pridobiva na veljavnosti, da me spremljate in cenite moje uspehe. Brez skrbi, vztrajala bom naprej, se razvijala in dosegala uspehe na plezalnem in tudi kakšnem drugem področju«.
V zadnjih petih letih je to že šesto Bloudkovo priznanje, ki so ga prejeli športniki in športni funkcionarji s ptujskega področja. Skupaj se na »ptujskem« z najvišjimi priznanji tako ponaša že devet posameznikov in štirje klubi oziroma društva. Trije med njimi so prejeli tako nagrado kot plaketo.
Silva Razlag
Športna pot Ane Mihaele Ciore
Ana Mihaela Ciora prihaja iz Romunije, kjer se je pri devetih letih začela ukvarjati z rokometom, pri dvanajstih pa je stopila v klub CSŠ Brasov. Levičarka je bila zelo nadarjena in je nastopala za romunsko reprezentanco v vseh mlajših selekcijah. Pri osemnajstih letih se je leta 1992 preselila v Oltchim Valceajo, kjer je odlično nastopala za člansko ekipo. Za ta klub je igrala med letoma 1992 in 1996 ter bila z njim štirikratna romunska prvakinja, pokalna prvakinja, hkrati pa je nastopala v ligaškem delu evropske lige. Za romunsko člansko vrsto je v tem času zbrala več kot sto nastopov ter sodelovala na evropskem in svetovnem prvenstvu.
Sledila je selitev v Slovenijo oziroma natančneje v Ljubljano, kjer je med letoma 1996 in 2001 branila barve naših šampionk Krima Mercatorja. V vseh teh letih je osvojila državni in pokalni naslov, medtem ko je pod vodstvom Toneta Tislja v sezoni 2000/2001 postala evropska klubska rokometna prvakinja. Po porodu je odšla v novo rokometno sredino, v Rokometni klub Piran in nato še v Rokometni klub Burja. Prav tako je med letoma 2002 in 2006 nastopala za slovensko člansko reprezentanco, za katero je zbrala približno petdeset nastopov in je z njo nastopila tudi na evropskih prvenstvih. Na Ptuj je Ana Mihaela Ciora prišla leta 2005 in je bila do konca sezone 2010/2011 konstantno ena vodilnih igralk Rokometnega kluba Mercatorja Tenzorja s Ptuja. V tem času je bila s ptujsko ekipo enkrat druga in enkrat tretja v državi, prav tako pa je zaigrala tudi na zaključnih turnirjih slovenskega rokometnega pokala.
V vseh naštetih klubih je Ana Mihaela Ciora pustila močan pečat. Svoje bogato znanje sedaj že tri leta zelo uspešno prenaša na mlajše selekcije, ki jih trenira. Trenutno vodi mlajše deklice letnikov 1999/2000 v RK Mercator Tenzor Ptuj. Upamo, da bo v trenerskem delu podobno ali pa še bolj uspešna, kot je bila kot igralka.
Odlična igralka je vsekakor pustila veliko sled tako v romunskem kot tudi v slovenskem rokometu. Ana Mihaela je v zadnjih letih pustila veliko sled tudi v ptujskem rokometu
in ob koncu tekmovalne sezone 2011/2012 se bo na simboličen način poslovila tudi od igranja v RK Mercatorju Ten-zorju s Ptuja.
David Breznik
Nogomet • Prijateljska tekma
Mura 05 - Aluminij 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Kmetec (23.), 0:2 Režonja (37.)
MURA 05: Luk, Kous, Cipot, Travner, E. Janža, Bohar, Horvat, Maruško, Rep, Lotrič, Eterovič. Igrali so še: Drakovič, Filipovič, Barbič, Kramar, E. Janža, Rogač, Barbarič, Gruškovnjak, Šemen, Kouter, Botjak. Trener: Ante Šimundža.
ALUMINIJ: Murko, Bingo, Sam-bolec, Topolovec, A. Medved, Re-žonja, Spahič, Pečovnik, Kelenc, Kmetec, Kurež. Igrali so še: Lipovac, Krajnc, Majer, Petek, Rešek, Vindiš, Kavčič, Tisaj. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija nadaljujejo s prakso odigravanja pripravljalnih srečanj z močnejšimi nasprotniki. Tako so po Domžalah in Celju v ponedeljek nastopili v Murski Soboti, kjer jih je v sneženju in hladnem vremenu na igrišču z umetno travo pričakala Mura 05, sicer četrto uvrščena ekipa v 1. SNL. Srečanje bi moralo biti odigrano dan prej, vendar je bilo zaradi stavke nogome-
tašev Mure 05 prestavljeno na ponedeljek.
Nogometašev Aluminija, ki so bili okrepljeni z Dorisom Kelencem, to ni zmotilo, saj so z vso resnostjo pristopili k srečanju. Bili so boljši in konkretnejši tekmec ter že v prvem polčasu dvakrat zadeli v polno. Domačini so sicer pokazali željo po spremembi rezultata, vendar jim to do odmora ni uspelo.
Domačini tudi v nadaljevanju srečanja niso našli pravega načina, da bi resneje ogrozili vratarja Aluminija. Z malo več sreče bi gostje iz Kidričevega lahko slavili še z višjim rezultatom, če ne bi strel Kelenca končal v okviru vrat. Nogometaši obeh ekip so ob sneženju in mrazu pokazali soliden nogomet. Zmaga Aluminija je popolnoma zaslužena in tako so Kidričani Muri 05 vrnili za jesenski poraz v Kidričevem.
V sredo bi morali nogometaši Aluminija gostovati še v Lendavi, vendar domačinom ni uspelo pripraviti igrišča.
Danilo Klajnšek
Rokomet • NLB leasing liga, 18. krog
Peric zaustavil vinarje
Jeruzalem - Celje PL 29:31 (14:18)
JERUZALEM: Jelen (1 obramba), Belec (4 obrambe), S. Žuran (1 obramba); Korpar 1, Krabonja, Žmavc, Bogadi 4, Radujkovic, Ču-dič 3 (1), Špiljak 4, Sok 3, Hebar 3, Kljajič 3, Cingesar 8 (2), Hrastnik. Trener: Saša Prapotnik.
CELJE PL: Lesjak (2 obrambi), Peric (19 obramb); Mlakar, Marguč 8 (1), R. Žuran 5, Razgor 3, Toskic 6, Ranevski, Poklar 1, Poteko 1, Metličic 3, Zelenovic 1, Žabic, Mač-kovšek, Žvižej 3. Trener: Vladan Matic.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/3; Celje PL 2/1; IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Celje PL 6 minut; IGRALEC TEKME: Dejan Peric (Ce-
1. NLB LEASING LIGA				
REZULTATI 18.	KROGA:			Jeru-
zalem Ormož - Celje		Pivovarna		
Laško 29:31 (14:18), Cimos Koper				
- Istrabenz plini Izola 29:19 (14:7),				
Gorenje Velenje - Ribnica Riko hiše				
28:27 (17:14). Šmartno Herz Factor				
banka - Krško (petek), Krka				Tri-
mo Trebnje (sobota)				
1. GORENJE 16	15	1	0	S1
2. CELJE PIVO. LAŠKO16	14	0	2	2S
3. CIMOS KOPER 16	12	1	S	25
4. TRIMO TREBNJE 16	7	0	9	14
5. ISTRABENZ IZOLA 16	B	2	9	14
6. KRŠKO 16	7	0	9	14
7. MARIBOR BRANIK 16	5	S	S	1S
8. JERUZ. ORMOŽ 16	4	S	9	11
9. ŠMARTNO 15	S	4	S	10
10. RIBNICA RIKO H. 17	S	S	11	9
11. KRKA 15	2	S	10	7
lje PL)
Rokometaši Jeruzalema so zapravili lepo priložnost, da na kolena spravijo Celjane in osvojijo še zadnji manjkajoči skalp v elitnem slovenskem razredu: vinarji namreč v 1. A ligi od vseh ekip niso premagali le še pivovarjev. Gostje so bolje pričeli tekmo in hitro povedli z 2:6. Začetek domačinov je bil bojazljiv in v uspeh je v domači vrsti verjelo premalo igralcev. Po minuti odmora v 7. minuti je bolje šlo tudi Jeruzalemu, ki je v 17. minuti izenačil na 10:10. V naslednjih petih minutah so si vinarji privoščili preveč tehničnih napak in zastre-ljanih stoodstotnih priložnosti, kar so spretno izkoristili pivo-varji in prevzeli vodstvo s + 6, 11:17. V golu Celjanov je blestel veteran Dejan Peric, ki je do odmora zbral kar 12 obramb. Na drugi strani vratarji Jeruzalema tokrat niso bili razpoloženi in so do odmora zbrali 2, do
konca tekme pa le 6 obramb. V drugem delu se je od 38. do 44. minute četi trenerja Saše Pra-potnika ponudila priložnost, da se vrne v igro. Dvakrat zapored je bil pri izidu 18:21 izključen slovenski reprezentant Luka Žvižej. Igralca več Or-možani niso izkoristili, ampak je celo Celjanom uspel delni rezultat z 0:2. Tu je padla odločitev o zmagovalcu, saj so pivovarji pobegnili na kar + 7, 18:25. V 57. minuti je Alem Toskic zadel za celjsko vodstvo 24:31, v pičlih treh minutah pa je gostiteljem uspela serija 5:0, kar je zadostovalo za časten poraz. Priložnost zamujena, ne vrne se nobena ... Pivovarji so Jeruzalemčkom ponudili priložnost za presenečenje, vendar se je pri poražencih preveč igralcev zadovoljilo tudi s častnim porazom. Tukaj pa je razlika med zmagovalci in poraženci ...
Uroš Krstič
Saša Prapotnik (trener Jeruzalem): »Proti Krškem smo dobro odigrali v obrambi, proti Celju v napadu. Nikakor nam ne uspe povezati obeh stvari na eni tekmi. Ko nam bo to uspelo, bomo začeli zbirati točke. Čestitam Celjanom za zasluženo zmago.«
Rok Žuran (Celje PL): »V tekmo smo šli previdno, saj se zavedamo, da je vsako gostovanje na Hardeku težko. Zmagali smo za dva zadetka, kar ni visoka prednost, ampak važni sta točki. Naša zmaga je zaslužena.«
Jaka Špiljak (Jeruzalem): »Poleg poguma nam je zmanjkal tudi kanček sreče za presenečenje. Obramba ni bila na tako visokem nivoju, kot bi morala biti proti nasprotniku, kot je Celje. Proti Mariboru bomo šli na glavo in upam, da pridemo do novih točk.«
Rokomet • Velika Nedelja Carrera Optyl
Okrepljeni v drugi del prvenstva
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Škripec (Velika Nedelja Carrera Optyl)
Rokometaši iz Velike Nedelje so po prvem delu prvenstva vsekakor bolj zadovoljni kot v minuli sezoni. Tokrat so v zlati sredini prvenstvene lestvice (6) in lahko dokaj mirno pričakujejo sobotno srečanje v domači dvorani proti ljubljanskemu Slovanu, ki so mu v prvem srečanju tega prvenstva vzeli dve točki. Seveda računajo, da bi lahko to storili še enkrat. Sicer pa bo treba pridno zbirati točke, saj so razlike med ekipami majhne: od petega do predzadnjega so samo tri točke razlike. Slednje mesto pa vodi v nižji rang tekmovanja.
Šest mesecev so rokometaši
Velike Nedelje igrali brez Uroša Škripca, ki je veliko pomenil v igri rokometašev iz Velike Nedelje. »Imel sem poškodbo kolenskih križnih vezi, ki so bile strgane. V prejšnji sezoni sem še igral, še nekako vlekel, nato pa me šest mesecev ni bilo na parket, saj je tako dolgo trajala sanacija poškodbe oziroma rehabilitacija. V tem času sem trdo delal, da sem se lahko vrnil na igrišče. Sedaj je prišlo tako daleč, da že lahko igram - občutek je vedno boljši. V glavi je še ostalo malo strahu, vendar bom z igrami to hitro pozabil,« je povedal Uroš Škripec.
V soboto bo dvorana v Veliki
Nedelji spet polna. Ljubitelji rokometa in navijači Mure komaj čakajo nadaljevanje prvenstva; seveda si želijo, da bi bil start uspešen. »Tudi igralci si želimo tega. Dobro smo delali v pripravljalnem obdobju, v ekipo se po poškodbi vrača tudi izkušeni Matej Bračič in tako bomo imeli 'daljšo' klop, večjo izbiro rokometašev. Vsi vemo, da bo za končni cilj treba garati. Želimo si še pred končnico zagotoviti obstanek, da se ne bi ponovila minula stresna sezona. Po tem bi lahko igrali bolj sproščeno, z manj pritiska,« je pred sobotno tekmo s Slovanom dejal Uroš Škripec.
Danilo Klajnšek
Boks • Dejan Zavec
Marca v Mariboru z Afričanom?
Aktivnosti najboljšega slovenskega boksarja Dejana Zavca se glede naslednjega dvoboja v zadnjem času znova nekoliko stopnjujejo. Vedno več je govoric in tudi dejanskih namigov, da se bo njegov naslednji profesionalni dvoboj zgodil v naslednjih dveh mesecih - najverjetneje v Sloveniji. To bo uradno objavljeno na današnji, petkovi tiskovni konferenci (tekst je bil napisal v četrtek, op. a.), ki bo v Mariboru.
Dejan je pretekli teden tretjič zapored prejel naziv športnik leta v MO Ptuj, obenem pa ga je na Ptuju 'obiskal' tudi njegov trener Dirk Dzemski. »Z Dirkom sva tokrat delala predvsem na tehniki in taktiki ter odpravljala pomanjkljivosti, ki se jih sicer tik pred dvobojem ne moreva lotevati. Lahko rečem, da je teden minil v dobrem vzdušju, trener je bil tudi zadovoljen z mojo fizično pripravljenostjo,« je povedal Dejan, ki je zagotovil, da se še nista pripravljala na točno določenega tekmeca. »Ne, nisva še šla v takšne podrobnosti, to bova delala od konca meseca dalje, ko se odpravljam v Nemčijo.«
Glede naslednjega tekmeca se stvari vedno bolj kristalizirajo: na boksarskih spletnih forumih se v prvi vrsti pojavlja ime afriškega borca Bethuela Uushona (Namibija, 27 dvobojev, 25 zmag, 1 poraz), zmagovalec pa bi se naj okitil z naslovom medcelinskega prvaka velterske kategorije po ver-
Rokomet
Foto: Črtomir Goznik
Dejan je nazadnje v Mariboru nastopil 19. junija 2009.
ziji WBO. V vmesnem času so se občasno pojavljala tudi druga imena (Victor Ortiz, Randall Bailey, Paul Malignaggi ...), a je na afriških spletnih naslovih že zapisano, da Uushona prihaja v Slovenijo ... Več podrobnosti bomo poročali v torkovi številki Štajerskega tednika.
Dejan se je nazadnje meril s tekmecem v ringu 3. septembra, ko je prekrižal pesti z Andrem Bertom; slednji je v hotelu Beau Rivage v Biloxiju na jugu ZDA ugnal našega šam-piona - spomnimo, Dejana je ustavila poškodba vek.
Jože Mohorič
Mlade Ptujčanke odlične 3. v Srbiji
Dekleta iz Ptuja so v Beogradu osvojila 3. mesto.
V dneh, ko se je v Beogradu stopnjevala vročica moškega EP, so tam v soboto, 28. 1., na močnem mednarodnem turnirju nastopile tudi predstavnice ŽRK Mercator Tenzorja, letnika 1999 in mlajše.
Turnirja Sveti Sava so se udeležile na povabilo Rokometne zveze Beograd. Na njem je tekmovalo 7 ekip s širšega področja Beograda ter ptujska dekleta. Konkurenca je bila izredno močna, saj so tekmovale najboljše beograjske ekipe, med njimi tudi ekipa Avala iz Vrčina, ki je državni prvak Srbije. Ptujske deklice so prikazale odlično, borbeno in všečno
igro, kar so opazili tudi trenerji drugih ekip in so v najboljšo sedmerico turnirja uvrstili tudi Tino Širec. Ekipa s Ptuja
Rezultati tekem ŽRK Mercator Tenzorja: Sloga - MT Ptuj 5:10, Radnički - MT Ptuj 7:16, Avala - MT Ptuj 10:5 Tekma za 3. mesto: OŠ Azanja - MT Ptuj 9:12 MT Ptuj: J. Drevenšek, T. Širec, L. Širec, S. Cagran, L. Cagran, N. Puž, N. Bedrač, M. Živko, T. Žibrat, K. Belca, P. T. Malek, S. Šegula, I. Zidaric. Trenerji: T. Valenko, Ladislav Sabo, Ana Mihaela Ciora.
je osvojila odlično 3. mesto, edini poraz je doživela s strani ekipe Avala. Dekleta Avale so prikazala zares odlično igro in so zasluženo osvojila turnir. Častna gostja turnirja je bila ena največjih svetovnih zvezd ženskega rokometa Andreja Lekic (včasih Krim Mercator), ki je ptujskim deklicam namenila nekaj minut pozornosti in se z njimi tudi fotografirala.
Uspeh v Beogradu bo vsekakor velika vzpodbuda za nadaljnje delo z mlajšimi selekcijami v ŽRK Mercator Tenzor Ptuj in odlična promocija ptujskega ženskega rokometa.
ÍFECCJ
KarnevalFest
MARIB0R2012
evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj
kunentovame 2012
i	ARTp
„ . OCHERITAGE
festival
52. ptujsko kurentovanje
Kurent skozi dediščino in umetnost
Pust na Ptujskem se bo letos zavrtel nekoliko drugače, saj je tudi zaradi EPK 2012 dobil drugačne razsežnosti. S tremi programskimi sklopi EtnoFestom, ArtFestom in KarnevalFestom so ga zapakirali v festival umetnosti in dediščine, ki vključuje skupaj 150 prireditev javnega pomena najrazličnejših zvrsti. Z blagovno znamko EPK, ki je v tem okolju predvsem blagovna znamka priložnosti in razvoja, želi najstarejše slovensko mesto v bodoče doseči tudi širšo mednarodno prepoznavnost, skupaj z vsemi tistimi mesti, ki so bila del projekta EPK že v preteklosti.
Od jutri naprej do 21. februarja bo oblast na Ptuju v rokah 13. princa karnevala Vlada Hvalca, plemenitega Jurija Oprossnitzerja, pri tem pa mu bodo pomagale tudi tradicionalne maske tega okolja in karnevalske maske. Slovenska pustna prestolnica bo te dni vabila na vsakem koraku. Če bo čez dan dihala z etnografijo, bodo večeri in noči posvečeni veselju in radosti v karnevalski dvorani na Vičavi, kot že od nekdaj pritiče pustnemu času. Padali naj bi rekordi, tako po obisku kot sodelujočih skupinah, ki bodo na Ptuj prišle iz 17 držav. Ob veselih dogodkih pa bo čas tudi za resne teme: v nekdanji grajski konjušnici bodo odprli stalno zbirko mask kot napoved nekega novega obdobja te zgradbe, ki je vsebino izgubila pred dvajsetimi leti. Ves ta čas niti lokalna skupnost niti država nista zmogli zbrati toliko energije, da bi grajski hrib lahko več desettisočglavo množico, ki vsako leto obišče ptujski grad zadržal vsaj še za kratek čas po podoživlja-nju preteklosti tega mesta, s čimer bi lahko iztržili tudi kak
Foto: Črtomir Goznik

Evropark s karnevalskimi zastavami
evro dodatno še za postavitev katere od dediščinskih zbirk. Morda bi mesto skupaj s kulturnimi institucijami celo začelo postavljati svoj center indok za masko, kurenta in pustovanje, ki ga še nima, čeprav velja za slovensko pustno prestolnico v pravem pomenu besede. Na to so v Zgodovinskem arhivu posebej opozorili lansko leto, ko
so v nakupovalnem središču Qlandia na ogled postavili razstavo Ko zavlada Ptuju kurent - odsev kurentovanja v arhivskih virih, ki je odstr-la marsikateri novi podatek o pustovanju na Ptujskem. Na Ptuju so po zgodovinskih virih pustovali že leta 1610, prvi organizirani karneval pa je bil na pustni torek, 25. februarja leta 1873. Kurenta
Ptujski del projekta EPK 2012 se je uradno začel z glasbeno-gledališkim spektaklom Kurentova svatba.
LU-SVIT
Davčno svetovanje
Aleš Luci s.p. Špindlerjeva ul. 22, Ptuj
T: +386 (0)2 780 00 80 E: info@slo-podjetja.com
Slovenije, ki bo 14. februarja. Pripravlja ga MO Ptuj v sodelovanju s podjetjem Javne službe, d. o. o., ZRS Bistra Ptuj, Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož, Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Slovenskim etnografskim muzejem. Na Ptuju se bodo ob tej priložnosti predstavili ljudje iz cele Slovenije, ki so močno povezani z dogajanjem na področju žive kulturne dediščine, namen srečanja pa je ohranjati zanimanje za živo kulturno dediščino vseh vrst in predstavljati javnosti. „Ptuj je
pravo mesto za to, saj se ponaša z dolgoletno tradicijo kurentovanja, ki pustne šege širše okolice predstavlja domači in mednarodni javnosti. Kulturna dediščina je danes predmet številnih razprav na nacionalni in globalni ravni. Kulturna dediščina ni več zaprašen predmet zgodovine, temveč postaja v najplemenitejši obliki del človekovih pravic. V vsaki državi bi se morali temeljito pogovoriti o spremembi politike do kulturne dediščine in jo vključiti v strateške razvojne načrte. Priznanje do raznovr-
stnosti kulturnega izraza je v civiliziranem okolju dodatna pravica posameznikov in skupnosti in bistveno prispeva h kakovosti življenja ter je podlaga za priznavanje pravic drugega," med drugim poudarjajo pripravljavci letošnjega strokovnega posveta ob 52. ptujskem kurentovanju. Nekaj pustnega dogajanja skozi festival umetnosti in dediščine z nekaterimi pogledi v prihodnost smo zajeli tudi v današnji prilogi Štajerskega tednika. Urednica
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
pa je slovenska javnost prvič spoznala šele leta 1939 na Festivalu narodnih običajev v Mariboru, ko sta France Marolt in Fran Žižek kurenta v spremstvu drugih pustnih likov iz ptujske okolice predstavila javnosti. V množici takšne in drugačne ponudbe velja posebej izpostaviti strokovni posvet Srečanje kulturne dediščine
Foto: Črtomir Goznik
Maske vabljene na
VELIKI KARNEVALSKI BAL
v karnevalsko dvorano, v soboto, 18. 2. 2012
Za izvirne skupinske maske smo pripravili mamljive nagrade, ki jih poklanjajo:
Fp¡ Caterr;^
J	P P G o»tl n $tvo d.o.o.
SAVA HOTELS & RESORTS
t.
PVUJ
"I. / /'
Jcb&C
' Trije Kralji - Slovenska Bistrica
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Ta večer vas bodo zabavali DRUGO DUGME, NUSA DERENDA
in KATRCA
Vabljeni v karnevalsko dvorano po 23.00. Vstop je možen že prej v primeru, da si pred tem že uredite rezervacijo mize z večerjo. Mize si lahko rezervirate v TIC-u Ptuj.
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
[RADIOPTUJ
89,«*98£*KH3
štajerski VEDNIK fjßj Quering javwesluzbei
MAX C LIVE VOCAL ACT, PLASTIK FUNK, BLUE & DEEP,
GRAMOPHONEDZIE, ARMAND PENA MIAMI USA ^
Karnevalska dvorana Ptuj, PETEK, 10. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
Štajerski
Zgodovina pustovanja
Na Ptuju pustovali že leta 1610
Slovenci imamo radi pust in se veselimo pustnega časa. To je čas sproščenosti, veselja, razigranosti, šegavosti, norčavosti, eksplozije življenjske sile. Beseda pust je nastala iz besede „mesopust", izraza za post, ter kaže na povezavo s srednjeveškima latinskima izrazoma „carne levare" (meso proč vzeti, opustiti) in „carne vale" (pusti, opusti meso). Iz besede carnebale je nastala evropska kulturna beseda karneval, ki označuje na splošno vse, kar sodi k pustovanju: maskiranje, gostije, plese v maskah, sprevode z vozovi in maskiranimi skupinami ... Šemljenje in praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo in sprva ni imelo nobene zveze s postom. Neke vrste predhodnikov karnevalov poznamo že pred 5000 leti v prvih urbanih kulturah. V starih kulturah se ta čas navezuje na prebujanje narave - pomladi. V Egiptu so praznovali vesel praznik v čast boginje Isis, Grki so veseljačili v čast boga Dioniza. V starem Rimu so meseca februarja po ulicah divjale grozljive maske, ki so ponazarjale obiske umrlih prednikov. Tak običaj se je pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, kjer so maske različnih demonov v obliki živali in bajeslovnih bitij odganjale zimo in naznanjale pomlad. Krščanstvo, ki je tem poganskim obhodom odganjanja zime in prebujanja narave nasprotovalo, šemljenja ni moglo preprečiti. Zato je pust ohranilo tako, da ga je postavilo pred začetek štiridesetdnevnega velikonočnega posta, s pepelnično sredo kot prvim postnim dnem, dan po pustnem torku. Pravi pustni čas obsega nedeljo, ponedeljek in pustni torek, ko se je opolnoči zaključilo veseljače-nje in čezmerno uživanje hrane in pijače ter se je začelo obdobje posta. Velika noč je premakljiv praznik, ki se izračuna po lunarnem koledarju vsako leto znova. Obhaja se prvo nedeljo po spomladanski polni luni med 22. marcem in 25. aprilom. Pust je zmeraj 46 dni pred veliko nočjo. Srednjeveška Evropa je od 12. do konca 16. stoletja poznala praznik norcev, imenovan narrenfest. 6. januarja, na dan sv. treh kraljev, se je srednjeveško mesto spremenilo v civitas diaboli, mesto hudiča. Celo duhovščina, zlasti nižja, si je privoščila zabave, na katerih so peli kosmate pesmi, vriskali, držali molitve-nike narobe, kockali in pili. Pri tem so se jim pridružili tudi drugi ljudje. Cerkev je to bogokletno početje težko prena-
šala, kljub temu pa dopuščala kot didaktični primer, saj je na pepelnico dokazala, da je na koncu vedno zmagovalec Bog.
Šeme so poznala vsa obdobja, toda prelomnico v ma-skiranju prinese reformacija. Protestantizem je maskiranje odklanjal in na svojem območju prepovedal. Z odpravo pusta je pustni čas izgubil ves smisel in pomen, številni običaji pa so potonili v pozabo.
V	arhivskih virih preberemo, da je na Ptuj 18. avgusta 1610 prišla protireformacij-ska komisija ter preiskala 163 meščanskih hiš in zaslišala okoli 190 ljudi. Ugotovila je, da na Ptuju živijo pregrešno, saj jedo meso na postne dni. In kadar pridejo tujci na postne dni na Ptuj, prosi gostilničar župnika, naj mu spregleda post. Pritožba pravi, da župnik opravi spregled, nato pa s tujci jedo meso tudi gostilničar in njegova družina ter celo služabniki. Komisija je zapisala, da je za vse je kriv prav mestni svet, ki tega ne kaznuje in ne odpravi.
V	mestu so bile v navadi tudi pustne igre, ki so bile v prvem tednu v postu in naslednjo nedeljo. Prirejali so jih mesarski pomočniki. Komisija je ugotovila, da stanje ne more biti boljše, saj sami člani mestnega sveta ne dajejo nobenega dobrega vzgleda, in je mestu zaukazala: „Te nesmiselne pustne igre vseh izuče-nih mesarskih pomočnikov in drugih meščanov v prvem postnem tednu in v nedeljo je treba opustiti."
Pustna tradicija pa je ostala, saj so pri ptujski invalidski upravi sredi 18. stoletja vsako leto priredili pustni ples, za katerega so dobili posebno dovoljenje iz deželnega namestništva v Gradcu. To je leta 1757 zaradi vojne prepovedalo prirejanje pustnih plesov oziroma so se plesi lahko priredili, če je prireditelj pri vstopu zagotovil kontrolo pobrane vstopnine, od katere se je moral plačati poseben davek na prireditve in glasbo. Ptujski invalidi so priredili pustno zabavo, vstopnine pa niso pobirali, saj je šlo za ples v okviru zaprte družbe. Zgodnje 19. stoletje je pri meščanstvu razbohotilo pustne zabave in maskenbale; na Ptuju so razna društva in gostilne prirejale pustne zabave z maškarado in karnevalom. Na maskenbalih niso le plesali, ampak je imela prireditev tudi vložke s pripovedovalci šal, krajše skeče in parodije na dnevno politiko. Leta 1873 se v Ptujski kroniki omenja karnevalska povor-ka: „Na pustni torek je bila na Ptuju prirejena prva korzo vožnja pustnih mask. Sode-

Prvo organizirano pustovanje na Ptuju je bilo 25. februarja 1873.
lovalo je okoli 20 konjenikov in 4 vozi, ki so v popoldanski povorki vozili po glavnih ptujskih ulicah." Naslednjega leta 1874 je kronist poročal: „Pustni torek. Skozi mesto je bila velika povorka pustnih mask. Udeleženih je bilo 16 konjenikov, 14 voz in okoli 60 lepo kostumiranih in okrašenih mask. Ker so v povorki bile tudi maske duhovnikov, škofov in nun, sta se duhovščina in škof iz Maribora pritožila pri političnem uradu. Vsi udeleženci so bili kaznovani in vsak je moral plačati 25 goldinarjev kazni. Tako je bila pustna korzo vožnja, ki so jo priredili prvič leta 1873, tudi najbrž zadnja in za vedno končana."
Preoblačenje, maskiranje ali šemljenje je izhajalo iz mestnih navad in od tam se je širilo na podeželje. Vas in mesto sta namreč živela vsak svoje življenje. Ptujski kronist Simon Povoden je 1873 zapisal, da imajo ob pustnem času okrog Ptuja na deželi skoraj pri vsaki hiši koline, zvečer pa pripravljajo pojedino z zabavo. Tam so hodili kurenti oz. koranti, rusa, pi-ceki, orači, pokači, ploharji
in druge pustne šeme, ki so bile značilne za posamezna območja. Na podeželju, kjer se pustni čas imenuje fašenk, so se praviloma šemili fantje in moški, in sicer predvsem v torek, v manjšem obsegu v ponedeljek in le poredkoma v nedeljo.
Raznolikost tradicionalnih pustnih mask, ki je značilna za Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice, sta širši javnosti leta 1939 predstavila folklorist France Ma-rolt in gledališki režiser Fran Žižek na Festivalu narodnih običajev v Mariboru. Zamisel o organizirani pustni prireditvi na Ptuju sega v drugo polovico 50. let 20. stoletja, ko so se na pustni torek mestne maske spontano združevale v sprevode, na čelu katerih je stopala godba. Leta 1960 je Zgodovinsko društvo Ptuj v sodelovanju z markovsko etnografsko skupino prvič pripravilo kurentovanje na Ptuju. Naslednje leto so se tradicionalnim podeželskim pustnim maskam priključile prve karnevalske skupine, leta 1962 je prireditev presegla lokalne okvire z udeležbo drugih slovenskih
mask, mednarodno razsežnost pa je kurentovanje doseglo v naslednjih letih, ko so se domačim našemljencem pridružile še skupine iz tujine. Prizadevanja zagnanih organizatorjev so privedla do tega, da se je kurentovanje razvilo v karneval evropskega formata, kar se je tudi potrdilo s sprejemom Ptuja v Evropsko združenje karnevalskih mest FECC leta 1991. Tega leta so organizatorji prireditvi dodali nov lik princa karnevala, ki ga izberejo izmed številnih in prizadevnih nego-valcev šemskega izročila na ptujskem območju. Prinčevo ustoličenje z bogatim programom poteka na Mestnem trgu 11. novembra, na god sv. Martina.
Osrednji dogodek kurentova-nja je sprevod tradicionalnih slovenskih in tujih pustnih mask ter karnevalskih skupin na pustno nedeljo popoldan, ki si ga vsako leto ogleda nekaj deset tisoč obiskovalcev. Posebej opazni so kurenti oziroma koranti, ki so se v nasprotju z drugimi tradicionalnimi maskami urbanizirali, kajti zmeraj več je mestnih - ptujskih korantov. Ti se pr-
Foto: Črtomir Goznik
vič zberejo na svečnico, 2. februarja, ob večernem kresu v Budini na t. i. korantovem skoku. Opremljeni so le z zvonci in ježevkami ter čakajo do polnoči, ko lahko oblečejo korantije, korantovo opravo in pričnejo svoje obhode. Pustno rajanje se zaključi na pepelnično sredo z obredom pokopa Pusta. S tem se življenje na Ptuju vrne na stare tirnice.
Nina Goznik, univ. dipl. zgodovinarka Viri in literatura: Marija Hernja Masten: Ma-škarada - pustni bal - karneval. V: Ptujčan 2003, leto 9, št. 2 (25. 2. 2003). Marija Hernja Masten, Katja Zupanič, Nina Goznik: Ko zavlada Ptuju kurent. Odsev ku-rentovanja v arhivskih virih, razstava Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Trgovski center Qlandia Ptuj, 18. februar-8. marec 2011.
Andrej Brence: Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 2011. Primož Hieng: Ta norčavi pustni čas. Brezovica pri Ljubljani, 2011.
VLADO KRESLIN in NOVI FOSILI
Karnevalska dvorana Ptuj
SOBOTA, 11. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
Štajenki
fE ^'¿¿SÚM
Paradoks nevidnih in vidnih mask
Z dediščino na prvotna prava pota
V zahodnem svetu smo iz dneva v dan priča karnevalski predstavi, kjer nam poskuša ozka skupina ljudi prek nevidnih mask v imenu neoliberalne tržne ekonomije in totalitarne demokracije vsiliti miselne vzorce o vsemogočnosti potrošništva. Realni rezultati tovrstne karnevalske predstave pa nam žal iz dneva v dan podaljšujejo seznam žalostnih posledic, ki so povezane s propadanjem gospodarstva, naraščajočo brezposelnostjo, korupcijo, brezobzirnim bogatenjem ozke skupine prebivalstva, večanjem praga revščine, vse večjim številom depresivnih ljudi, naraščanjem nepopravljivih okoljskih škod, izumiranjem velikega števila živalskega in rastlinskega sveta in še bi lahko naštevali, poudarja ptujski župan Štefan Čelan. „Brezobzirna tekmovalnost, egoizem in pohlep nas vodita do številnih vojn. Bistvo krize, ki ima svojo gospodarsko, socialno, politično, kulturno in okoljsko razsežnost, izhaja iz popačene duhovnosti zahodne civilizacije. Preprosto rečeno: gre za globoko krizo duhovnih temeljev sodobnega zahoda," meni Š. Čelan. Kje so korenine te krize? „Številni preroki, filozofi, modreci, mistiki in v zadnjem času tudi sodobni znanstveniki ugotavljajo, da segajo korenine po malikovanju materialnega in zanemarjanju duhovnega v obdobje
železne dobe približno 3000 let pred našim štetjem. V tistem obdobju je pričelo v družbi prevladovati duhovno neznanje, barbarstvo, nasilje, fanatizem itd. Na podlagi številnih pisnih gradiv in predvsem obstoječih družbenih ureditev vzhodnih civilizacij, ki se zavedajo, da je človek samo sestavni del neločljivega vesolja, ne more biti resnejšega dvoma o tem, da je civilni in posvetni svetovni nazor v največji meri kriv za brezpotje sodobne zahodne civilizacije."
Kje je izhod?
„Te prelomne točke, ki je pričela človeka kot soodvisnega od narave in univerzuma ločevati od tako imenovane mrtve snovi fizičnega telesa, zemlje in univerzuma ter ga postavljati v vlogo nadrejenega, so se zagotovo zavedali najbolj poduhovljeni posamezniki v tistem času. Da bi preprečili to napačno razvojno pot, so med ostalim prek različnih obredov opozarjali na nevarnosti in nesmisle tovrstnega početja. Prave in resnične korenine zahodnega človeka torej izhajajo iz grške in keltske kulture, ki je del največjih modrosti črpala tudi iz Perzije in Indije. Rešitev iz nastale krize je treba iskati v celoviti sintezi prastare sta-roverske modrosti in etike ter dognanj sodobne naravoslovne in družboslovne znanosti, ki je utemeljena na humanističnem in razsvetljenskem izročilu. Vse drugo pomeni nadaljevanje in poglabljanje
brezpotja in posledičnega brezupa."
Kaj ima s tem opraviti naša dediščina?
„Naša dediščina predstavlja tisti del vidnih mask v zahodni kulturi, ki nas lahko povrnejo na prvotna prava pota. Osebna raziskovanja, ki jih nameravam objaviti v knjigi, me namreč vodijo do obredij, ki so stara skoraj pet tisoč let. Po vsebini in obliki so popolnoma podobna našim obredjem, ki jih opravljajo naši izvirni etnografski pustni liki. Obredje naših oračev nas namreč uči, da je naš planet Zemlja živi organizem, ki lahko optimalno deluje le v vzajemnem ravnovesju. Človeštvo mora imeti do Zemlje in rastlinstva spoštljiv odnos in sme naravo izrabljati zgolj za lastno preživetje. Sodobni človek pa naravo nerazumno izkorišča in umetno proizvaja mnogo materialnih dobrin, ki jih za preživetje sploh ne potrebuje. S tem uničuje številne rastlinske vrste in ruši biološko ravnotežje. Tisoče let vzajemne rasti in simbioze v gozdovih je bilo potrebnih, da je zrasla zdravilna rastlina, ki lahko človeku reši mnoge tegobe. Ena nespametna poteza človeka lahko uniči ves ta trud narave. Podobno je z živalskim svetom, na kar nas opozarjajo naše ruse, piceki, medvedi, gambele. Ali ni človek nekoč imel razvitih čutov, ki so zaznavali potrese in podobne katastrofe? Če jih že ni imel, je pa znal v simbiozi z živalmi pravočasno opaziti
nevarnost. S pravilnim razumevanjem poslanstva naše dediščine lahko in moramo spremeniti etos, ki je zapisan v knjigi vseh knjig in pravi: '/.../ plodita in množita se in napolnita Zemljo ter podvrzi-ta si jo in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po Zemlji.'
Zahodni človek se zaveda, da mora vsake toliko časa očistiti telo in svoje bivalne prostore. Ne zaveda pa se, da mora tudi možgane prečistiti neustreznih miselnih vzorcev. Duhovna prenova, ki jo ponujajo obredja naših likov, lahko veliko pripomore tudi k telesnemu zdravju. Poslanstvo kurentov je namreč močno povezano z izgradnjo pristnih medčloveških odnosov. Sočloveka mora nehati obravnavati kot tekmeca, temveč kot partnerja z nekoliko drugačnimi interesi. Želja nas nosilcev te tradicije je, da bi znali razumeti staro modrost, ki pravi, da je za srečo treba in je vredno trpeti. Če bi namreč bili vsi pripravljeni prinašati srečo, bi bili na koncu vsi veseli in zadovoljni. Naša dediščina nam v veliki meri lahko pomaga, da bomo ljudje lažje in hitreje uvideli, da je materialno življenje stvar osnovne eksistence, ne pa višje kakovosti življenja in doživljanja."
Kakšna so vaša osebna doživljanja pustnega časa in lika kurenta?
„Že mnogo let čutim neko notranjo potrebo, da predstavim tudi svoj vidik in osebna občutenja do naše pustne dediščine, ki so ji številni nekoliko površni opazovalci, ki v širši javnosti slovijo kot vrhunske avtoritete na svojem področju ustvarjalnosti, naredili veliko težko popravljivih krivic. 0 vršacih umetniške ustvarjalnosti Franceta Mihe-liča zagotovo ne gre dvomiti, sporočilna vrednost njegove upodobitve mrtvega kurenta
Foto: Črtomir Goznik
pa v mnogih površnih opazovalcih te plemenite tradicije zapušča tesnobo v srcu. Kljub temu da gre za resničen dogodek, pa se je težko sprijazniti z interpretacijo tistih, ki so ostali pod vplivom Miheli-čeve upodobitve, da smo kurenti in naše poslanstvo bliže Morani kot Fortuni. V vseh teh letih, odkar sem kurent, poznam zgolj ta primer, ko je človeka preprosto zadela srčna kap. Umiranje ljudi vidimo praktično na vseh dogodkih, a jih zaradi tega ne proglasimo za morbidne. Prav tako se zelo težko sprijaznim z mnogimi kar-tezijanskimi znanstvenimi interpretacijami, ki v etnografski pustni tradiciji zaznajo zgolj preostanke poganske narave naših očakov. Še bolj
žalostno pa je, da velika večina povprečnih opazovalcev poslanstvo te tradicije preprosto napačno uvršča v omejeni pustni čas norčavosti in burkaštva. Moja prva srečanja s kurenti segajo v rana otroška leta. Nikoli ne bom pozabil tiste čarobne noči in blaženih občutkov, ki so se za večno naselili v mojo dušo, ko sem jih prvič slišal. Ta prvinski agens me žene, da to plemenito poslanstvo opravljam iz leta v leto. Ob tem vedno globlje raziskujem smisel in cilj tovrstnega početja. Rezultat pa je vedno večja skrivnost, ki se s poglabljanjem raziskovanja samo še veča. Pridobljene izkušnje in spoznanja pa me iz leta v leto bolj notranje bogatijo."
Foto: Črtomir Goznik
GADI, VESELE STAJERKE, AKORDI
Karnevalska dvorana Ptuj
NEDELJA, 12. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
hureníóvanje 2012
^feHERITAGE
festival
Urbane maske - maske v mestu
Ptujčani so še vedno najraje gledalci
Maskiranje? Maska? Šema? Po definiciji v SSKJ je maska predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja. Maskirati se pomeni s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati. Šema je z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek.
Seveda s praznovanjem pusta nismo začeli mi na Ptuju s svojo prvo karnevalsko po-vorko pred 51 leti, pač pa so se tega domislili že v predkr-ščanski dobi. To izročilo so potem prevzeli Rimljani in si v predpomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se šemili. Praznovanju in šemljenju se je zelo upirala Cerkev, a se je to kljub pokristjanjevanju nadaljevalo. Od 10. stoletja naprej pa je ponehal tudi odpor Cerkve in tako so v Evropi bili Italijani tisti, ki so pričeli tradicijo praznovanja v maskah. Iz Italije so se praznovanja sčasoma širila tudi v Francijo, Španijo ter druge katoliške države po Evropi. Ko so Francozi, Španci in Portugalci osvajali Ameriko in druge tuje države, so v tiste kraje ponesli tudi tradicijo praznovanja pusta. Tako je vsaka kultura prevzela delček tradicije maskiranja in jo na svoj način vključila v svoje običaje. V Ameriki se tako ljudje šemijo v času noči čarovnic, ponekod se maski-rajo v času silvestrovega. Pri nas pa si pustne maske nadenemo v času pusta. Se pa pojavljajo tudi posamezniki, ki si omislijo šemljenje tudi ob kakšnem drugem praznovanju - da ga malo popestrijo. Ne smemo pa pozabiti, da se povsod, v vseh kulturah, najdejo posamezniki, ki se celo leto izražajo skozi svojo urbano masko, ali drugače povedano, s svojim specifičnim načinom oblačenja, skozi katerega izrazijo pripadnost neki subkulturi. Tukaj lahko potegnemo zelo zanimivo vzporednico, kajti veliko ljudi za takšno preobrazbo izkoristi ravno čas pusta, saj si vsakodnevno ne upajo izražati svoje morebitne pripadnosti določeni subkulturi ali pa jih pri tem ovirajo kakšna druga pravila okolja in družbe.
Kakšne maske si najrajši nadenemo
Velik vpliv na izbiro maske, vsaj v našem okolju, imajo gotovo aktualni dogodki doma in po svetu, pa naj gre za politične ali družabne aktualnosti. Seveda pa se izbira maske razlikuje tudi glede na starostno skupino; otroci si izbirajo svoje filmske junake, junake iz risank, junake iz svojih najljubših pravljic. Najstniki, odvisno od tega, ali je šema skupinska ali individualna, iščejo najenostavnejše rešitve, da se kratko malo oblečejo drugače kot ostale dni - to pogosto pomeni le menjavo spola: fantje se oblečejo v ženske in obratno.
Veliko se nas med drugim zelo rado našemi v ljudi drugih narodov, na primer Indijance, Afričane, Eskime ... Mi smo šema, oni pa so takšni vsak dan. Velika inspiracija za pustno šemo so lahko tudi živali.
Generacije odraslih ljudi, ki se največkrat odločajo za skupinsko šemljenje ali pa vsaj za par, imajo zelo široko paleto izbora. Kadar se odločajo za pustovanje, na katerem ponavadi izbirajo najlepše maske, je izbira prilagojena »sistemu« ocenjevanj določene komisije. Ponekod je poudarek na velikem številu vključenih v eno skupino, drugod je poudarek na izvirnosti, nekje je na prvem mestu aktualnost. Torej po nekaj letih pustovanja že lahko sklepamo, kje nas mora biti veliko število in kje moramo biti lepa in izvirna maska.
Maske v mestu
Zgodovina maskiranja, mask in povork v mestih se na različnih koncih sveta zelo razlikuje. Nekatere kulture ta čas slavijo kot poseben praznik, praznik življenja in za ta čas tudi dobesedno živijo. Spet drugi so iz nekdaj kultnih običajev prešli v novodobno komercializacijo in v dobičkonosno usmerjenost. Če potegnemo grobo vzporednico le med tremi mesti, ki jih kot karnevalska mesta pozna prav vsak od nas - Ptuj, Benetke, Rio de Janeiro -, so razlike med njimi velike. Prve so gotovo že v ljudeh, sami kulturi in tradiciji posameznega mesta. Nekatera mesta in njihovi prebivalci v tem času čutijo še posebno pripadnost svojemu kraju, drugje pa se pač dogaja, ker tako mora biti.
V Riu žal do danes še nisem bila, da bi se lahko v živo prepričala o življenju prebivalcev mesta v karnevalskem času, mislim pa, da glas in slika, ki prideta do nas prek medijev, ne lažeta - torej Rio de Janeiro je gotovo tisto mesto, v katerem je karnevalski čas prav poseben praznik. Posamezne skupine plesnih šol se po velikih pripravah udeležu-
jejo prestižne karnevalske po-vorke, ki je paša za oči za vse obiskovalce in zahteva veliko dela za vse tiste, ki se vsako leto znova trudijo narediti še lepše in bogatejše kostume. Znanka iz Ria mi je zaupala, da vsakemu turistu, ki pride k njim tudi izven karnevalskega dogajanja, v svojih tovarnah z veseljem sešijejo pravi brazilski kostum po meri. Ko imaš kostum, se samo še prepustiš zvokom sambe in uživaš življenje ... Če pa je kako drugače, vam povem, ko to doživim.
Venezia - Benetke? Saj ni pomembno, vsak pove po svoje, vsi pa vemo, o čem govorimo. Prva asociacija ob tem imenu so poleg znamenitih gondoljerjev, mostov in kanalov vsekakor beneške maske in beneški karneval. Zapisi o beneškem karnevalu segajo daleč nazaj, v leto 1094, od leta 1296 pa uradno velja za javni praznik. Beseda karneval je nastala iz latinskega izraza carnem levare, kar pomeni prenehati uživati, meso. Specifične beneške maske zakrivajo obraz in razkazujejo svoje bogate kostume. Koliko je danes kostumiranih pravih Benečanov in koliko od teh je vedoželjnih turistov, ne vem, saj so njihovi obrazi skrbno skriti. Sami kostumi beneških mask imajo svoj izvor v zgodovinskih bogato okrašenih oblačilih vladarjev. Tako so se tudi pri maskah razlikovale tiste, ki so bile namenjene višjemu sloju, in tiste, ki so bile namenjene nižjemu sloju. Benečani so v zgodovini poznali štiri glavne vrste mask. Razlikovale so se po obliki in namenu. Poimenovali so jih: bauta, moretta, larva ter ma-schera de vesta. Seveda ima vsaka od njih svoje zakonitosti tako v barvi in obliki maske kot v samem oblačilu. Kostumi so bili zelo popularni in maske bauta so bile izjemno drage, saj so bile izdelane iz prvovrstnega materiala, vendar so ljudje bili pripravljeni odšteti ogromne vsote denarja za to masko. Te maske so nosili tako moški kot ženske, pod njimi pa so se skrivali tudi nune in duhovniki, da so pred javnostjo skrili
■P t*'-7

F m
fei
i	I
rt ?
Foto: Črtomir Goznik
Sanja Veličkovič: „Koliko Ptujčanov bo letos videti na ptujskih ulicah v času pusta in EPK 2012?"
V povorki najmlajših uživajo vsi - otroci v kostumih in tisti, ki jih gledajo.
svoja občasna ljubezenska Zakaj smo pred nekaj leti za-razmerja.	čeli povorko osnovnošolcev,
za katere so se celo organizirano izdelovali kostumi, zdaj pa je na povorki vedno manj maskiranih otrok, veliko število zašitih kostumov pa leži nekje v skladišču? Ali ne bi bili kostumi lepše videti na otrocih, ki bi hkrati popestrili ptujske pustne ulice? Tisti, ki še niste videli povor-ke vrtčevskih otrok, vzemite si čas in pridite pogledat -uživajo tako otroci, ki ponosno hodijo po ulicah v svojih kostumih, kot vsi tisti, ki jih vsako leto znova pridemo pogledat. In zakaj pri večini zamre želja po maskiranju, ko prestopijo prag šole oziroma jih še mogoče drži prve štiri razrede? Verjetno je razlog ta, da Ptujčani enostavno nismo vzeli pustnega časa kot svojega pomembnega praznika, ampak pač vemo, že iz dolgoletne navade, da so nekatere ulice na dan nedeljske pustne povorke zaprte, in če želimo iz mesta, moramo iti pravi čas.
Se še spomnite tistih dni, ko smo v času pusta bežali pred kurenti po ptujskih ulicah, jih izzivali in se jim zatem skrili? „Kurentija, jajce zbija!" „Hudič, ki nima perja nič!" In kako so se zapodili za nami, sredi ulice, kjerkoli, tako hudiči kot kurenti, da bi nas „kaznovali" - namreč v tistih časih si bil „kaznovan" od kurentov, če si po Ptuju hodil brez maske. Zato smo se seveda z veseljem vsako leto prelevili v kakšno masko, da smo lahko po ulicah hodili brez strahu pred demoni, kurenti. Mladenke brez maske so ponavadi morale z njimi zaplesati, vsi drugi pa smo imeli za vsak primer, če nas ujamejo nenašemljene, pripravljene robce, da smo se s tem odkupili. Prav zanimivo je bilo. Zdaj pa lahko kurentu zavežeš robec samo v nedeljo na povorki in še to, če si na častni loži ali v prvi vrsti. Pa ne samo to, še slišimo jih več ne toliko, saj se tako kot druge maske tudi oni bolj izo-Foto: Črtomir Goznik gibajo ptujskih ulic in lokalov.
Kako iz nič narediti nekaj
Ptuj - karnevalsko mesto?
Vsako leto lovimo nove rekorde v številu obiskovalcev tradicionalne ptujske nedeljske povorke, vsako leto podiramo rekorde v številu skupin, ki se predstavijo v njej. Vsako leto tudi podiramo rekorde v številu Ptujčanov v povorki ali na njeni drugi strani, vendar žal gre ta rekord v minus. Tu in tam je videti še kakšno šolsko skupino, ki pač „mora" sodelovati, na skupino Ptuj-čanov, ki bi se samoiniciativno v večjem številu udeležili nedeljske povorke, pa bomo morali še počakati - mogoče na jubilejno, 60. povorko? Okoliški kraji pa, imam včasih občutek, živijo za ta pustni čas, kot bi bili iz Ria, le da morajo pri izbiri kostumov upoštevati vremenske razmere. Pri njih je zaznati ravno to, kar bi bilo lepo zaznati tudi pri nas, Ptujčanih - živeti za ta čas in v tem času od malih do velikih.
Koliko Ptujčanov bo letos videti na ptujskih ulicah v času pusta in EPK 2012? Kje tiči razlog, da se ptujski otroci maskirajo in gredo celo v svojo povorko, ko so še v vrtcu?
Lepa maska ima gotovo svojo ceno, kar so nas naučili Italijani že v 11.stoletju, vendar je prednost kvalitetne maske v tem, da jo lahko oblečemo več let zapored - na Ptuju to ni težko, saj imamo vsako leto kar nekaj dni pustnih norčij, torej lahko imamo vsak dan drugo masko. Seveda je jasno, da si vsak ne more privoščiti takšne maske in zato je na tržišču poplava poceni kostumov, s katerimi pa je težava to, da ne moremo biti prepričani, da nam bodo šivi zdržali vsaj tistih nekaj ur sobotnega žura.
In če nimamo stare maske ne mi ne naši prijatelji, da bi si jo od njih izposodili, smo pa povabljeni na veliko sobotno pustovanje z zanimivo družbo? In je na tej zabavi „vstopnina" maska? Torej ne moremo kupiti vstopnice z denarjem, ampak s tem, da smo maskirani? Poglejmo nekaj hitrih idej. Najmanj, kar lahko storimo, je to, da v omari poiščemo črna oblačila in si jih oblečemo od glave do pete. Zdaj si porišemo obraz v podobi ene od ljubih nam živali. Če smo vešči ročnih spretnosti, si lahko kar iz kartona naredimo tudi ušesa, pa kakšen rep, če je potrebno.
Lahko pa v omari poiščemo tudi čisto bela oblačila, na obraz pa narišemo snežinko. Če se nam zdi, da naša postava ni primerna za ljubko belo snežinko, pa si na glavo posadimo lonec, okrog vratu ovijemo topel pisan šal, nadenemo še tople rokavice, v roke vzamemo staro metlo
-	aja, pa še korenček za nos moramo vzeti iz hladilnika
-	in snežak je pripravljen za zabavo.
Karkoli že si nadenete - boste nadeli le masko ali boste pustna šema - izkoristite čas pusta, ki velja kot praznik življenja in čas skrivanja za maskami, naučite se nekaj o samem sebi, o kulturni dediščini, pustnem izročilu in po pokopu pusta ne pozabite maske pospraviti v omaro ter jo zakleniti do naslednjega leta.
Sanja Veličkovič
Princi karnevala na Ptuju in v Sloveniji
Ptuj - mesto vina in karnevala
Gospa Marija Hernja Masten je za razstavo Princi karnevala na Ptuju leta 2010 zapisala: „Ptuj se uvršča med karnevalska mesta, saj je imel svojo prvo karnevalsko povorko že 25. februarja 1873. Prvega pustnega karnevala in korzo vožnje se je udeležilo okoli 20 konjenikov, štirje okrašeni vozi in številne maske, ki so v popoldanski povorki vozili po glavnih ptujskih ulicah" (Kronika mesta 1873, str. 1).
Ptuj pa velja tudi že stoletja za eno najpomembnejših mest trte in vina ter vinske trgovine v srednjeevropskem prostoru. Kako pomembno je bilo vino, povedo členi, zapisani v naš prvi srednjeveški statut iz leta 1376: „Po svetem Martinu se v mesto ali skozi mesto ni smelo več voziti vina. Tujci so ga morali prodati Ptujčanom. Kdor je ta predpis prekršil, se mu je vino zlilo na zemljo (če je bilo slabo), dobrega so dali v mestni špital za bolnike in reveže, najboljšega pa je dobil mestni gospod salz-burški nadškof (Statut mesta Ptuj1376, čl. 12)."
Evropsko združenje karnevalskih mest
V okviru Evropskega združenja karnevalskih mest - FECC (Federation European Carnival Cities), ki združuje več kot 550 mest in organizatorjev karnevalov v 46 nacio-
nalnih združenjih, predvsem zahodne Evrope, je lik princ karnevala pomemben del tradicije karnevalskega dogajanja in protokola. Ptuj in Slovenija sta člana FECC od leta 1991.
„Predsednik FECC Henry F. M. van der Kroon me je kot iniciatorja in ustanovnega predsednika FECC Slovenija več let prepričeval, naj tudi na Ptuju in v Sloveniji umestimo ta tradicionalni lik evropskih karnevalskih mest. V prvem strateškem prelomu koncepta kuren-tovanja leta 1994, ko smo, tudi po evropskih vzorih, uvedli 11-dnevno prireditev, karnevalsko dvorano ..., se še nismo odločili za umestitev lika princa karnevala, saj smo se zavedali, da je in mora biti temelj kurento-vanja izjemna pustna etno-grafsko-kulturna dediščina, temelječa na žlahtni tradiciji devetih avtohtonih tradicionalnih pustnih likov našega okolja na čelu s kurentom/ korantom. Nov koncept smo leta 1998 nadgradili s srečanjem tradicionalnih pustnih likov in mask Slovenije na otvoritveni slovesnosti kurentovanja. Na Ptuju je bila funkcija princa karnevala uvedena leta 1999 za karnevalsko leto 2000. V snovanju jubilejnega 40. kurentovanja in novega tisočletja, ki smo ju želeli obeležiti na poseben, zgodovinsko vreden način, je dozorela ideja inavgura-
Foto: Črtomir Goznik
Branko Brumen
cije - umestitve princa karnevala. Pri snovanju ideje je bil uporabljen temeljni model princev karnevala v mestih in državah FECC, ki je bil nadgrajen z žlahtno pustno tradicijo ter karnevalskim duhom našega mesta in okolja. Medtem ko so v evropskih mestih, kjer ta funkcija predstavlja izjemno čast, za princa karnevala pretežno imenovani bogati, uspešni meščani, ki čutijo s karnevali in so pripravljeni pri organizaciji sodelovati kot večji finančni sponzorji in/ali donatorji, smo se na Ptuju odločili, da bodo časti princa karnevala deležni zaslužni člani kultur-no-etnografskih društev, ki so aktivno sodelovali pri organizaciji in predstavljanju kurentovanja doma in v tu-
jini ter ohranjajo in negujejo enega od tradicionalnih pustnih likov našega okolja," je o umestitvi princa karnevala v ptujsko kurentovanje povedal vodja tega projekta, predsednik FECC Slovenija Branko Brumen, tudi častni predsednik Sveta princev karnevala.
„Z izborom in imenovanji prvih desetih princev karnevala smo uspeli zagotoviti predstavnike vseh devetih likov ter okolja Ptuja in Dra-vsko-Ptujskega polja in Haloz, od koder ti liki izvirajo," še pojasnjuje Brumen.
Imenovanje princa karnevala
Princa karnevala je v začetku imenoval direktor in organizacijski odbor kurento-
vanja, od ustanovitve Sveta princev karnevala leta 2008 pa ga na podlagi javnega poziva imenuje Svet v soglasju z županom in vodjo kurentovanja. Umestitev je na martinovo, 11. novembra, ob 11. uri in 11. minut, saj velja ta praznik, poimenovan tudi „je-senski pust ali mali fašenk", za začetek zimskega pusta. Mandat mu poteče z imenovanjem novega princa ob naslednjem martinovem. Na Ptuju je bila funkcija princa karnevala uvedena leta 1999 za karnevalsko leto 2000. Za prvega princa je bil takrat imenovan Jože Ga-šperšič iz ptujskega kurent kluba, ki je kot prvi ponesel sloves lika kurenta v mednarodni prostor. Do letošnjega kurentovanja je bilo na Ptuju umeščenih trinajst princev karnevala.
Kdo je princ karnevala? Ta
častni naziv se podeli tistemu, ki deluje v duhu ohranjanja bogate tradicije kurenta, pustnih šeg in navad na Ptujskem. Še zlasti, če se je izkazal z delom na družbeno-kulturnem področju ter je s svojim aktivnim sodelovanjem kot kurent ali drugi pustni lik opravljal promocijo na ptujskem ali širšem območju.
Temeljne naloge, pristojnosti in obveznosti princa karnevala so:
od župana Mestne občine Ptuj na otvoritveni slovesnosti kurentovanja v imenu pustnih likov in mask prevzame ključe mesta in „oblast" za čas kurentovanja do pepelni-ce;
od imenovanja četrtega princa, leta 2003, po izboru
zgodovinarke Marije Hernja Masten princ predstavlja zgodovinsko osebnost z in-signijami, oblačili, gardisti . zgodovinske osebnosti kraja, od koder prihaja; v pustnem času princ predstavlja kurentovanje, MO Ptuj in vse občine ter okoliške karnevalske prireditve doma in na tujem; je protokolarni mojster na osrednjih pustnih prireditvah v imenu organizatorjev in mask na otvoritveni slovesnosti in povorkah pustnega časa.
Organiziranost in predstavljanje princev karnevala
Leta 2008 je bilo ustanovljeno društvo Svet princev karnevala na Ptuju, katerega člani so vsi dosedanji princi; ti so Branka Brumna kot „ata princev" imenovali za častnega predsednika društva. Častni člani so še: dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, Henry van der Kroon, predsednik FECC, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, in gospa Marija Hernja Masten. Aktualni princ karnevala in Svet princev karnevala predstavljajo in zastopajo kurentovanje in Ptuj v izmenjavah karnevalskih skupin FECC v slovenskem in evropskem karnevalskem prostoru. Kot Svet princev se bodo letos v čast partnerstva Ptuja v Evropski prestolnici kulture 2012 prvič kot skupina v originalnih opravah predstavili na 52. mednarodnem Karne-valFestu 19. februarja, je povedal Branko Brumen.
Foto: Črtomir Goznik
DRAZEN ZECIC in VESNA PISAROVIC
Karnevalska dvorana Ptuj	r^ADIOPTUJ štajmU PEDNIK
PONEDELJEK, 13. februar 2012, ob 20. uri	^	1
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM	FH ^¡¡¿prill'/
Dosedanji princi karnevala na Ptuju so bili:
•	1999 (za pustno leto 2000): princ Gašper I. (Jože Ga-šperšič)
•	2000 (za pustno leto 2001): princ Matevž Zoki II. (Zvon-ko Križaj)
•	2001 (za pustno leto 2002): princ don Zlatko III. (Zlat-ko Gajšek)
•	2002 (za pustno leto 2003): princ Moškon IV. - Rajh z Lančjega dvora (Ivo Rajh)
•	2003 (za pustno leto 2004): princ Friderik V. Cajnko (Branko Cajnko)
•	2004 (za pustno leto 2005): princ plemeniti Holeneški
VI.	(Marjan Cajnko)
•	2005 (za pustno leto 2006): princ hauptman Spuhljanski
VII.	(Marko Klinc)
•	2006 (za pustno leto 2007): princ Slavko plemeniti Kacherl VIII. (Slavko Kolar)
•	2007 (za pustno leto 2008): princ Miran Urih, majer Cir-kovški IX. (Miran Urih)
•	2008 (za pustno leto 2009): princ Vegan Turniški, plemeniti Thurn in Valsassina (Stanko Vegan)
•	2009 (za pustno leto 2010): princ Bernard plemeniti Ptujski XI. (Milan Senčar)
•	2010 (za pustno leto 2011): princ baron plemeniti Jakob Breuner Markovski (Janez Golc)
•	2011 (za pustno leto 2012): princ plemeniti Jurij Oprossnitzer (Vlado Hvalec)
kurentovanje 2012
^"feHERITAGE festival
Društvo Arsana v karnevalskem dogajanju
Kurentova svatba - posvečena pustnim likom
Festival umetnosti in dediščine se na Ptuju začenja s Kurentovo svatbo, glas-beno-gledališkim scenskim dogodkom, posvečenim devetim tradicionalnim pustnim likom. Producenta in vodjo projekta art muzikala Kurentova svatba Mladena Delina, ki je tudi predsednik društva Arsana in direktor festivala Arsana v sklopu projekta Art Ptuj, smo vprašali, kaj mu pomeni dediščina, kakšne možnosti ponuja za ustvarjanje in kako se društvo Arsana vključuje v projekt kurentova-nja oziroma Festival umetnosti in dediščine. Kaj vam pomeni dediščina, ki jo na Ptujskem v tem času obujamo? „Na splošno je že samo ime slovenska ljudska dediščina nekaj, iz česar pravzaprav izviramo. Dediščina so šege in navade naših dedkov in babic. Če ne bi bilo vezi s preteklostjo, mi ne bi mogli obstajati. To je sklenjen krog evolucije človeka. Zato mi naša dediščina pomeni veliko. Čeprav vsak dan o njej ne razmišljam zavestno, pa je del mene in s tem del mojega umetniškega ustvarjanja, življenja. Še ko sem bil deček, star morda deset let, mi je stari oče sam doma napravil kurentovo opravo in to je takrat res nekaj pomenilo. Ni si je mogel vsak privoščiti, imela je neko magično moč. Čeprav sem jo hitro prerasel in si je kasneje nikoli več nisem imel priložnosti nadeti, je ostala v mojem spominu kot del naše štajerske tradicije." Kaj vidite v njej?
„Če tako opazuješ naše kraje, vidiš, da se ljudje v pustnem času kar nekako spremenijo. Lahko bi rekli, da zaživijo za tista dva tedna neko skrito življenje. Prav gotovo imajo te šege neko moč. To je na Ptuju in v okolici zelo vidno. Ljudje nase poveznejo takšne maske, kot si potihoma
želijo biti, in zgodbo maske tudi v polnosti doživijo, izži-vijo. Morda bi pa morali sneti svoje maske in biti celo leto to, kar si želimo. Morda nam pust sporoča ravno to." Dediščina kot navdih za umetniško ustvarjanje „Ustvarjalen človek vidi možnosti za ustvarjanje povsod. Zagotovo tudi v naših etnografskih pustnih maskah, ki imajo svoje zgodbe, karakterje in mistična sporočila. Glasba je v celi zgodbi močno prisotna že od nekdaj prek ljudskih godcev in pevcev. To se lepo vidi na povorkah, na katerih se predstavljajo različne etnografske skupine, saj je ljudska glasba vedno prisotna. Naš tokratni izziv je, da to dediščino prenesemo v neko umetniško celoto ter jo postavimo na oder gledališč in koncertnih dvoran za vse tiste, ki je nimajo možnosti slišati tukaj pri nas v živo. Za naš kraj pa bo to nek nov vidik." Kako se društvo Arsana vključuje v projekt kuren-tovanja oziroma v Festival umetnosti in dediščine? „Arsana se je na^ pobudo župana dr. Štefana Čelana v projekt kurentovanja vključila leta 2010 z Živalskim karnevalom pod vodstvom ruskega pianista Konstantina Bogina, lani pa s svetovno uveljavljeno klasično zasedbo Trio Čajkovski in italijansko-francoskim kabarejskim projektom En habit de Satie. Letos se vključujemo z največjim avtorskim projektom doslej, art muzi-kalom Kurentova svatba. S tem smo želeli Ptuju zapustiti umetniško delo, posvečeno našim devetim tradicionalnim pustnim likom. Glasbeno-gle-dališki scenski dogodek ima zelo zanimivo zgodbo, bogato kostumografijo in scenografijo, izvrstno avtorsko glasbo, predvsem pa v njem sodelujejo ugledni slovenski in ptujski umetniki. S tem smo našemu na novo imenovanemu Festi-
Foto: Črtomir Goznik
Društvo Arsana se je v projekt kurentovanja vključilo leta 2010 z Živalskim karnevalom.
valu umetnosti in dediščine remo. Projekt je nastajal eno ogledalo čim več gledalcev, veliko ponovitev po celi Slove-dali največ, kar trenutno zmo- leto in upamo, da si ga bo predvsem pa, da bo doživel niji in v tujini."
OBIŠČITE NAS V: PE LJUBLJANA, PE ŠKOFJA LOKA, PE MARIBOR & PTUJ, PE NOVA GORICA, PE BREŽICE
Hausmartl
OKNA
VRATA - SENČILA
Alpsteiner
* PREMIUM QUALITY WINDOWS & DOORS
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Delin: „S projektom Art muzikala smo našemu novoime-novanemu Festivalu umetnosti in dediščine dali največ, kar trenutno zmoremo."
MODRA ŠTEVILKA
(((«080 87 74)
www.okna-slovenije.si
Sveti Duh 139, 4220 Škofja Loka,
info@hausmart.si
DALMATINSKE KLAPE in DANIJELA
Karnevalska dvorana Ptuj
TOREK, 14. februar 2012, ob 20. uri
Štajerski PEDNIK
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM

kurenfovanje 2012
^*feHERITAGE
festival
ífeccj MARIB0R2012
** * *	europsba prestolnica kulture
Se haloška pustna tradicija izgublja?
Pust naj ne bo šov razkazovanja
Ne glede na EPK bodo letošnji pustni čas haloške in obhaloške občine napolnile s čisto tradicionalnimi fa-šenskimi povorkami, uvod v pustne dni pa se začenja že 2. februarja.
Pozno ponoči drugega februarja so tako dornavski orači simbolično zaorali t. i. prvo brazdo, pokači in koranti iz Lancove vasi so začetek pu-
stovanja naznanili s pokom in prvim skokom na Djočanovi kmetiji v Tržcu. V Podlehni-ku pa so dan kasneje, 3. februarja, člani KFD Podlehnik priredili „pokarjev" dan (pokanje po domačijah po starem običaju).
Fašenki s povorkami pustnih šem (tradicionalnih in sodobnih mask) se bodo letos odvijali v Cirkulanah (18. fe-
bruarja), kjer bodo že pred tem organizirali srečanje rus, in v Vidmu (20. februarja), medtem ko bodo v Podlehni-ku orači pa tradiciji obiskovali domove kar tri dni (od 19. do 21. februarja), pustne dni pa bodo v tej občini zaključili s pokopom pusta. Da se pustne šeme in običaji skozi desetletja spreminjajo, je sicer znano in pričakova-
Najprepoznavnejši pustni lik je že veliko let korant, za katerega so v Halozah prepričani, da izvira prav od tam.
no, vendar pa te spremembe znajo biti tudi zelo negativne, na kar sta opozorila strokovnjaka Naško Križnar in Andrej Brence, ki je uvodoma povedal:
„Pustni običaji so del naše žive dediščine in ta se seveda skozi čas spreminja, tega ni mogoče ustaviti. Prva znana upodobitev oračev je iz leta 1890 in takrat so bili to najpomembnejša pustna maska. Danes je veliko prepoznav-nejši in pomembnejši kurent, ki pa je bil takrat samo del skupine, le en član, medtem ko je bilo oračev več. Fotografija oračev iz leta 1928 že kaže spremembe mask; najbolj se je spremenil lik kurenta, orači pa so bili še vedno zelo podobni sedanjim. Dejstvo pa je, da so takrat te pustne skupine lahko sestavljali izključno mladi in neporočeni fantje, danes pa je v maskah vse, od fantičev do starejših moških, tudi ženske. Skozi naslednja desetletja se je nato skupini oračev pridružila še t. i. rusa, največje spremembe pa je seveda doživel kurent - ne le v opravi,
Foto: SM
Med tradicionalne haloške pustne šeme spada lik „baba deda nosi".
Ena prvih pustnih skupin, ki ima stoletno tradicijo, so orači, ki so danes seveda videti precej drugače kot nekoč.
ampak se je začel pojavljati v lastnih skupinah kurentov, zlasti množično po letu 1960 in z začetkom ptujskega kurentovanja.
Kot rečeno, se je videz mask spreminjal, še najbolj avtohtoni so ostali prav orači, vendar je to treba vzeti v zakup do neke mere. Veliko nevarnejše pa je izgubljanje bistva pustovanja; orači so nekoč s pustnim obhodom opravljali določeno poslanstvo - kmetijam so želeli dobro letino, kar je bil pomemben običaj za vaško življenje, hkrati pa so si tako nabrali nekaj hrane in morda kakšen dinar. Danes tega ni več!"
Podrobneje pa je problematiko razvodenelosti pustnih običajev predstavil Naško Križnar z Inštituta za slovensko narodopisje: „Izvor pustnih šeg in običajev izhaja iz vaškega življenja, ne iz meščanskega. Vendar se je situacija z leti začela spreminjati, pravzaprav se je spreminjal motiv teh pusto-vanjskih šeg. Ljudje so začeli nastopati za druge, ne več za sebe, v pustovanje pa se je vključila cela vrsta institucij, od različnih agencij do občin. To ima tako dobre kot slabe posledice. Slabe so predvsem v tem, da se ne ohranja več tradicionalnost mask, ampak se poudarja najlepše maske. Izgublja se tudi smisel in sporočilnost pustova-nja. Pozitivna posledica pa je v tem, da se običaje ohranja, sicer bi gotovo že marsikateri
JAN PLESTENJAK in REBEKA DREME
Karnevalska dvorana Ptuj
SREDA, 15. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
Štajerski HDNIK
fjß] C^ríj]^
že izumrl. Vendar pa bo treba v prihodnje opredeliti in določiti ter vzpostaviti elemente pustovanja po območjih, ne pa jih zreducirati na osrednjo povorko. Jasno je, da se bodo videzi mask spreminjali tudi v prihodnje in ustvarjalnost na tem področju je treba dopustiti. Obvezno pa je treba zaščititi pustovanjsko jedro, torej dramaturgijo in zgodbo pustovanjske skupine, z določitvijo pravil obnašanja članov skupine, poslanstva in scenarija. V bistvu bi bilo to nekaj takšnega kot kodeks obnašanja pustnih likov, ki bi se ga nato skupine mask tudi držale."
O tem, da pustovanje danes še daleč ni to, kar je bilo nekoč in kar bi moralo biti, je kritično spregovoril tudi fotograf Stojan Kerbler: „Problem vidim v tem, da je meščanom danes „nobel" biti kurent, saj je to pravi hit, dejansko pa jim gre zgolj za samorazkazovanje! Kurenti zlahka snemajo obrazne maske, da se vidi, kdo je v kožuhu. To ni prav! Ljudje danes ne pustujejo iz veselja do ohranitve tradicije, ampak zaradi lastne promocije! In prav tu je zgrešeno temeljno jedro pustovanja, kar ni prav! Kje pa je prvotni kurent skakal za tem, da zbere čim več robcev, tudi po 200, če se da? Včasih ga je kurent, ki je seveda moral biti fant, lahko dobil le od svojega dekleta, pa še to ne nujno!"
SM
hurenwvanje20i2 festival
Foto: SM
Fašenki na Ptujskem
Pustno in fašensko bo marsikje
Poleg osrednjih karnevalskih dogodkov na Ptuju bo v teh dneh bogato predpu-stno dogajanje tudi v oko-liškili krajih in vaseh. Na pustno soboto pripravljajo v Markovcih 21. Fašenk, živahno pa bo tudi v Cirkov-cah, v Bukovcih, Stojncih, Majšperku in še kje. Glavni namen najstarejše pustne prireditve na Dravskem in Ptujskem polju, tradicionalnega Fašenka v Markovcih, ki veljajo za domovino koranta, je ohranjanje izjemno bogate kulturne dediščine etnografskih in karnevalskih likov tega območja. Ko je pred dobrima dvema desetletjema kazalo, da bo fašenk v Markovcih in okoliških vaseh počasi potonil v pozabo in bodo domačini lahko hodili gledat pustno dogajanje le še v Ptuj, so se domačini vendarle zganili in organizirali svoj prvi Fašenk v Zabovcih in Markovcih. Eden od idejnih tvorcev ptujskega kurentovanja, Drago Hasl, je že pred pol stoletja razmišljal o prikazovanju podeželske
kulture v urbanem okolju, se spraševal, ali je prav, da so prenesli nastope pustnih skupin v mesto, in ali ne bi bilo bolje, da bi si jih gledalci ogledali v skladnem vaškem okolju, torej tam, kjer so običaji pravzaprav doma. In tega se v občini Markovci dobro zavedajo, zato so ob lanskem jubilejnem 20. Fašenku pripravili izredno bogat program prireditev, izdali pa so tudi jubilejni zbornik, v katerem so v besedi in sliki predstavili bogato in izvirno zgodovino fašenskih prireditev. Tudi letošnji pričetek norčavih fašenskih dni je v občini Markovci naznanilo glasno „pokanje bičev" in „zvonje-nje" korantovih zvoncev, saj so po tradiciji na svečnico, v četrtek, 2. februarja, natanko ob polnoči pred občinsko zgradbo v Markovcih pripravili 6. bičev pok in 4. korantov skok.
V predpustnih dneh pa se bodo osrednjim fašenskim likom korantom po vaseh pridružili še drugi značilni
etnografski in pustni liki s tega območja: ruse, gamele, medvedi, vile, piceki, poka-či, orači, in kopjaši. Sicer pa bodo letos velik pustni šotor postavili v obrtni coni v Markovcih, kjer se bodo odvijale zabavne pustne prireditve od četrtka, 16., do pustnega torka, 21. februarja, ko bodo pust pokopali na vaških zabavah po vaseh.
Osrednja 21. fašenska povor-ka bo tudi letos na pustno soboto, 18. februarja, začela pa se bo ob 13. uri pred gostiščem Ambiente, nato pa bo krenila skozi vas Zabovce in Markovce do občinske stavbe, kjer bodo pustne skupine tudi predstavili. Zaključek povorke bo v karnevalskem šotoru, s pogostitvijo in nagrajevanjem najbolj izvirnih pustnih skupin. Organizator Fašenka je Etnografsko društvo Korant Markovci.
15. Fašenk po bukovsko
Po tradiciji bo tudi 15. fašen-
ska povorka po bukovsko na sam pustni torek. Pričela se bo okoli 14. ure na stalnem zbirališču pri Zmazku in krenila na pot skozi naselje do trgovine v centru vasi. Sledi predstavitev posameznih skupin. Po končani povorki se bodo zbrali na skupni malici in zaključnem fašenskem plesu v kulturno-športni dvorani Bukovci (organizator: Kulturno društvo Bukovci).
V Stojncih bo 13. fašenska povorka
Kulturno-umetniško društvo Maska iz Stojncev bo tudi letos pripravila Fašenk po Stojnsko. Na pustni torek se bodo v pustni povorki vrstili nastopi stojnskih karnevalskih skupin, sodelovala bo tudi Godba na pihala občine Markovci, pa dornavski cigani ter drugi fašenski in etnografski liki, med katerimi bo zagotovo največ korantov. Skozi vas jih bo popeljal vaški princ Don Frenk I. (organizator: Kulturno-umetniško društvo Maska Stojnci). Cirkovce, ob 15. uri
V Cirkovcah 20. fašenska povorka
Letošnjo jubilejno že 20. fašensko povorko v Cirkovcah bodo pripravili na pustni torek, 21. februarja, v njej pa bodo sodelovali otroci iz vrtca in učenci osnovnih šol iz Kidričevega in Cirkovc ter različna društva, ki delujejo na območju občine Kidričevo. Povorka se bo pričela ob 15. uri in bo tudi letos potekala od pokopališča do osnovne šole v Cirkovcah. Etnografski del povorke temelji na cir-kovškem ljudskem običaju, vleki ploha, ki ga prikazuje folklorna skupina Vinko Kor-že. Povorke se udeležijo tudi kurenti, ruse, pokači, kopjaši in drugi pustni liki iz širše okolice, na cirkovškem fašenku pa vsako leto okronajo tudi fašenskega carja in tako bo lanski pustni car Aleš Lah iz Pongrc cesarsko krono, žezlo in bobovo cesarsko ogrlico predal novoizvoljenemu pustnemu carju, nato pa bodo vsi skupaj pusta pokopali, kot se spodobi na veliki fašenski pustni veselici. Organizatorja
prireditve sta občina Kidričevo in Prosvetno društvo Cirkovce - Folklorna skupina Vinko Korže.
13. pustna povorka v občini Majšperk
Na pustno soboto, 18. februarja, se bodo nekaj pred 13. uro zbrali tudi našemljeni otroci in zaposleni v osnovni šoli in vrtcu Majšperk ter se veselili v pustni povorki, ki bo potekala od Brega do OŠ Majšperk, kjer bo predstavitev posameznih mask in skupin. K sodelovanju so povabili tudi vsa društva v občini Majšperk pa seveda tudi maske in etnografske skupine iz okoliških vasi. Po predstavitvi mask bodo za vse udeležence pustne povorke pripravili tradicionalno pogostitev in rajanje v gasilskem domu. Najbolj izvirne skupine bodo nagradili, saj bo vse maske ocenjevala tričlanska komisija, ki bo sestavljena iz predstavnika občine, društva in šole.
-OM
Foto: M. Ozmec
Tudi na letošnjem 21. Fašenku v Markovcih bodo nastopili znameniti kopjaši, ki so bili včasih le ženitovanjski liki.
Foto: M. Ozmec
Osrednji lik fašenskih prireditev v občini Markovci so koranti in orači, ki jih z glasnim pokanjem spremljajo pokači.
MAJA KEUC in TABU
Karnevalska dvorana Ptuj
ČETRTEK, 16. februar 2012, ob 20. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM [j^ Caterjllg
Štajerski
Na Ormoškem je vedno veselo
Fašenk - čas veselja in norčij
Foto: Viki Ivanuša
Vedno več je šolskih pustnih mask, s katerimi se učenci, učitelji in pogosto tudi starši ukvarjajo dolge ure.
Foto: Viki Ivanuša
Kokot, picek, pokač in rusa, ki so na ogled v velikonedeljskem gradu, so izdelani po ustnem izročilu.
Na Ormoškem ima pust dolgo in bogato tradicijo. Ljudje so se vedno radi maskirali in pod masko, ko jih nihče ni mogel prepoznati, zganjali norčije. Bili so časi, ko so veseljaki iz sosednjih krajev obvezno pustovali v Ormožu. Takšne gneče v Ormožu letos sicer ne pričakujejo, verjamejo pa, da jih čaka dobra zabava v pustnem šotoru, ki bo postavljen za hotelom.
II
PVC
Na Ormoškem se pust prične s kurenti, ki so se letos prvič po ormoških ulicah zapodili 3. februarja ob 5. uri zjutraj. Kurent društvo iz Ormoža ima 19 članov in te dni so zelo zaposleni, saj potujejo z enega gostovanja na drugo. Pričakujejo jih v Beli krajini, Lendavi, Kamniku, Ljubljani, Dolenjskih Toplicah, Prek-murju, Varaždinu, Vinici in še kje. V letih delovanja so stkali dobre prijateljske vezi s šte-
vilnimi sorodnimi društvi, tu-rističnoinformacijskimi centri in vodstvi občin po Sloveniji in tudi na Hrvaškem, kjer vsako leto uspešno odganjajo zimo.
Predsednik društva Božo Zemljič pripoveduje, da jih povsod zelo lepo sprejmejo, pogostijo, saj so dobrodošli gostje, ki popestrijo pustno dogajanje povsod, kjer se pojavijo. Kurentova maska je postala sinonim za pustova-nje v severovzhodnem delu Slovenije. Pod njo se vsako leto skrije tudi več otrok, tako da ima društvo tudi okrog 15 mladih članov in jim za podmladek ni treba skrbeti. Najbolj navdušeni člani v sedanjem pustnem času za gostovanja in nastope porabijo vsako prosto minuto svojega časa, zadnji teden pa jih ima večina kar dopust, da uspejo izživeti svojo pustno radost. Na pustno soboto bodo v Ormožu pustovali tudi najmlajši. Dopoldne ob 10. uri bo v grajski pristavi pustno rajanje z otroškim programom - Gogi show in lutka Toni - organiziral Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož. Mladinski center pa bo tradicionalno otroško zabavo pripravil isti dan v hotelu med 14. in 17. uro. Zvečer bodo na sceno stopili odrasli, ki jih bo zabaval ansambel Katrca, v torek pa še skupina Langa. Osrednja prireditev je pustna povorka, ki se bo pričela v torek ob 14. uri in v kateri je lani nastopilo čez 40 skupin. Ker povorka nekako zaključi pustno dogajanje na širšem območju, se številne skupine odločijo, da svojo masko, s katero so morda nastopile že na drugih pustovanjih, pred zaključkom pustnega časa pokažejo še v Ormožu. Razveseljivo je, da je vedno več otroških skupin. Žal je pust tudi letos v času šolskih počitnic, zato zelo množične udeležbe osnovnošolskih mask
verjetno ne gre pričakovati. Povorka bo potekala po utečeni poti, novost pa je ta, da se bodo skupine predstavile tako na Kerenčičevem trgu kot tudi pred hotelom Ormož. Povorka se bo zaključila v šotoru za hotelom. Povorke tudi v okolici Ormoža
V	soboto bosta potekali pu-stovanji tudi pri Svetem Tomažu in v Središču ob Dravi.
V	obeh krajih so organizacijo pustovanj začeli pred približno petimi leti in v tem času so oboji uspeli v svojem kraju utrditi prireditev kot nepogrešljiv dogodek v pustnem času. Obe pustovanji še vedno rasteta in preštevata vsako leto več sodelujočih skupin. Središka prireditev počasi že lovi ormoško, saj je tam lani nastopilo kar 29 skupin. Vsem povorkam je skupno tudi to, da so maske vsako leto lepše, da sodelujoči v njihovo pripravo vlagajo veliko časa in dela, pa tudi materialnih sredstev. Za skupen nastop se odločijo tudi različna društva, želeli pa bi si, da bi se pustna vnema in dogajanje bolj razplamtelo tudi med prebivalci mesta Ormož, ki so običajno med gledalci in le opazujejo, kako se zabavajo prebivalci okoliških vasi in krajev.
Bogastvo pustne tradicije na Ormoškem si turisti od drugod radi ogledajo v etnološki zbirki v muzeju pri Veliki Ne-
delji. Kot je povedala Neven-ka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, so na Ormoškem nekoč verjeli, da če ni bilo na pustni dan k hiši nobene maske, niso pridelali debele repe. V preteklosti so se na tem območju pojavljale zlasti živalske maske, ki so odražale življenje v teh krajih. Ljudje so bili odvisni od dela na zemlji in živine, zato so skozi te maske želeli k hiši priklicati dobro letino, nesnost pri kokoših ter plodnost pri živini. Tradicionalne pustne maske predstavljajo pokač, skupina oračev, piceki, kokot, harmonikar, nagajivi mrsa in rusa ter njun spremljevalec, cigan s plešočim medvedom, ciganka z dojenčkom ter maski ded in baba. Ljudje so maske šivali sami in so vse leto zbirali perje za kokote. Maske so bile oblečene predvsem v stara, pogosto strgana oblačila. Pustne maske so hodile od hiše do hiše in voščile srečo. S seboj so nosile košaro, kamor so shranile vse pustne dobrote, ki so jih dobile pri ljudeh.
Viki Ivanuša
AKTAL d.o.o.
Industrijsko naselje 14, 2325 Kidričevo Tel.: 02 799 04 30, fax: 02 799 04 31 E-mail: aklal.doo@siol.net, www.aktal.si
OKNA * VRATA
KAR OBLJUBIMO TUDI DRŽIMO!
Naše prednosti so:
-	Kvalitetni materiali in storitve
-	Profili, okovje in steklo iz nemškega trga
-	6- komorni okenski profil INOUTIC PRESTIGE z močno ojačitvijo
-	različni barvni profili na zalogi

Okovje VVinkhaus (skrito utopno okovje, protipožarna zaščita) Vgradnje ključavnice na senzor Paralelno odmično okovje Varovalno okovje za vrtce - zaščita za prstke Različni modni dizajn vhodnih vrat iz PVC in aluminija
PRAZNQVANJA

.......s,	„.
IZ ■■■AC, um,,;,,,,,	""?»' OTROŠKE »«,„
f www.praznovairju.si
POLI ZUR - Čuki in Ribič Pepe
Karnevalska dvorana Ptuj
ČETRTEK, 16. februar 2012, ob 16. uri
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
kurentovanje 2012
^"«¡HERITAGE
festival Ífecc* MARIB0R2012
europsba prestoHca kulture
Častni pokrovitelj 52. Kurentovanja na Ptuju
dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije
★ feccJ
*****
hurenibvanje 2012
AR%______
Kurentovanje kot ga še ni bilo
Kurentovanje 2012 bo prelomno, saj dobiva z novim konceptom in partnerstvom Ptuja v Evropski prestolnici kulture 2012 vse večji mednarodni pomen in razsežnosti. Kot edinstvena kulturno-etnografska prireditev je jedro Festivala dediščine in umetnosti (Art&Heritage Festival), ki smo ga razdelili v tri programske sklope: EtnoFest, KarmevaDFeeti in ArtFest, katerih preplet predstavlja presežno vrednost v Evopskem karnevalskem prostoru. Pridružite se nam, da začutite mistično moč kurenta in žlahtne pustne tradicije ter karnevalskega duha. Pomagajte nam v plemenitem poslanstvu odganjanju zla in oznanjanju čiste energije, doživite Kurentovanje, kot ga še ni bilo.
festiva
anje
lR1&H
ival
ERITAGE
Ptuj, od 2. februarja 2012 Osrednji dogodki 11.-21. februar
povezujemo svetove
we connect worlds
EtnoFest
Sobota, 11. februar, ob 11.00
1. MEDCELINSKI ETNOFEST -
OTVORITVENA SLOVESNOST 52. KURENTOVANJA S PREDAJO OBLASTI PRINCU KARNEVALA IN SREČANJEM TRADICIONALNIH PUSTNIH LIKOV IN MASK SVETA -Slovenija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Italija, Makedonija, Madžarska, Srbija, Moldavija, Nemčija, Rusija, Aruba (Karibi), Japonska (povorka)
ArtFest
KarnevalFest
HI^E
art muzikal
Kurentova svatba
12. februar 2012 ob 17.00 in 19.30
prireditveni prostor OŠ Ljudski vrt Ptuj
Nina Ivanišin, Vojko Belšak Maja Pihler - Bilbi, Tinkara Kovač, Boštjan Gombač, Katice ... Janez Dovč, Žiga Golob, Vasko Atanasovski, Sergej Randelovic ...
Režija: Matjaž Latin
TAVWE SLUŽBE PTUl
Prodaja vstopnic: TIC Ptuj, Mestna blagajna (Ul. heroja Lacka 3), Društvo Arsana, www.eventim.si, Hiše stopnic, Petrol, Pošte, Big Bang, K kioski, Kompas, 3 dva trafike, Mercator Hipermarketi, M holidays in Alpetour. Telefonska prodaja vstopnic: 01 420 50 00
Nedelja, 12. februar, ob 11.00
MEDNARODNO KARNEVALSKO SREČANJE PIHALNIH GODB IN MAŽORETNIH SKUPIN
Največje mednarodno karnevalsko srečanje 60 pihalnih godb in mažoretnih skupin iz Slovenije in sosednjih držav, s povorko po ulicah in trgih starega mestnega jedra Ptuja ter skupnim nastopom vseh skupin na Mestnem stadionu Ptuj ob 13. uri.
MARIB0R2012
Europska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj
Ptuj sir
www.kurentovanje.net !□
KONZORCIJ
^^Odem
PETROL
geaphn
MESTNA OBČINA PTUJ
TERME
PTUJ
aoirna
□

TOYOTA
^■IGP PROJECT ING V HYPOGROUP
RENT
Jernej Forbici, umetniški vodja društva Art Stays
Pust - velika delavnica rokodelske kreativnosti
„Pust kot umetnik doživljam najverjetneje drugače kot ljudje, katerih vsakdanjik je vpet v ustaljena pravila sistema. Sam nikoli pravzaprav ne vem, kje bom naslednji teden in kam me bo peljalo moje delo. Za nekoga z ustaljenim rutinskim urnikom pa je danes pust najverjetneje predvsem trenutek za brezglavo norenje in druženje, kar pa je povsem razumljivo,saj današnja sistematičnost vsakdanjika prav sili k iskanju tistih trenutkov, ko lahko ubežimo okovu rutine," razmišlja Jernej Forbici.
„Že kot otrok sem na karnevalsko dogajanje gledal bolj na družbeni kakor kulturni fenomen zaradi njegove povezave z množico ljudi, ki se z masko in kostumom giblje s prav posebnim dojemanjem prostora in časa. Znano je, da je za Ptujčane karneval stara tradicija, ki izvira iz prastarih verovanj in čaščenja prehoda iz zime v pomlad. Subtilna evforija straši po ulicah mesta in raste neopazno skupaj z zveni zvonov kurenta in poki bičev kopjašev, zamegljuje stvari in vzbuja skrivnost in vzdušje časov. Pust in maskiranje pa sta seveda v današnjem potrošniškem in k uspehu naravnanem svetu izgubila velik del svoje pristnosti in mistič-nosti. Medtem ko je nekoč res šlo za velika pričakovanja nečesa novega, gre danes pri večini predvsem za odklop iz vsakdana in možnost biti nekaj dni nekdo drug. Kot umetnik gledam na pust kot na veliko delavnico rokodelske kreativnosti. Že od nekdaj me veseli ustvarjanje reči z lastnimi rokami. Spomnim se veselja, ki mi ga je v otroških letih prinašalo pustno obdobje, in kar je bilo res nekaj posebnega, so bile čudovite maske, ki sta jih vsako leto za mojega brata in zame izdelovala moja starša. Tako sem kot velik ljubitelj „rokodelstva" zmeraj z zanimanjem opazoval skrbno na-
rejene maske in še danes rad postojim ob pustni povorki in opazujem mimohod velikokrat mojstrskega obrtništva. Moje umetniško ustvarjanje s samim pustom in običaji nima nič skupnega. Moje delo je povezano z realnostjo in še to s tisto žalostno platjo uničenja in izkoriščevanja. Tudi samo karnevalsko dogajanje vsebuje akt uničenja starega in nato rojevanja novega, a v popolnoma drugačnem smislu.
Kot umetniški vodja društva Art Stays pa sem se počutil odgovornega, da se kot temeljno društvo na področju likovne umetnosti na Ptuju vključimo v za mesto tako pomembno prireditev. Lansko leto smo obudili mednarodni slikarski ekstempore, ki je v letih 2003 in 2004 na Ptuj privabil več kot 200 umetnikov. Tako smo lani na treh razstaviščih gostili dela več kot osemdesetih slovenskih in tujih umetnikov na temo pusta. Nič čudnega ni, da je več kot polovico del zasedel prav kurent.
Letos ponovno, tokrat v soor-ganizaciji Mestne občine Ptuj in Javnih služb, kot uradni del Kurentovanja 2012 organiziramo Ex Tempore Ptuj Karneval 2012. Letos lahko slikarji žigosajo svoja platna po vsej Sloveniji, v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Da pa bodo dobili nagrade res najboljši, skrbi mednarodna strokovna žirija, katere člani prihajajo iz Madžarske, Nemčije, Italije in Slovenije.
Ker v poletnih mesecih, v času festivala sodobne umetnosti Art Stays, namenjamo zmeraj več pozornosti „poulični likovni umetnosti" - grafitom, smo se letos prvič odločili organizirati tudi karnevalski ekstempore za grafitarje in upamo na visoko udeležbo.
Ker pa želimo, da bo v mestu po karnevalu ostalo nekaj, kar bo zaznamovalo pustni pečat mesta, smo povabili italijanskega kiparja Giorgia Della Costa, ki bo v času karnevala
Foto: Črtomir Goznik
Jernej Forbici: „Svoja študijska leta sem preživel v Benetkah, kjer je kakor na Ptuju karneval ena glavnih prireditev."
Foto: Črtomir Goznik
Lani je društvo Art Stays obudilo mednarodni Ex Tempore.
na Slovenskem trgu ustvaril veliko leseno skulpturo, ki bo trg krasila do konca leta. Naše delo je vsekakor v veli-
ki meri usmerjeno v poletni čas, ko organiziramo festival Art Stays, a vabeči zvok zvonov dirjajočih kurentov vsako
leto v času karnevala spremeni Ptuj v rog izobilja, barv in okusov, tradicije in prestopkov, napak in muhavosti,
umetnosti in kulture, v nepopisno vzdušje praznovanja in razuzdanosti, v kateri ne moremo manjkati.
PRILOŽNOST ZA DEPONIRANJE DENARNIH SREDSTEV V ABANKI
Če iščete priložnost za plemenitenje denarnih sredstev, ne spreglejte posebne ponudbe Abanke. Velja za vezavo denarnih sredstev nad 1.500 evrov za mikro podjetja, podjetnike, zasebnike in društva ter nad 10.000 evrov za mala in srednja podjetja, javne zavode in občine!
Posebna ponudba velja od 1. 2. 2012 do vključno 29. 2. 2012 oziroma do preklica.
Za več informacij o posebni ponudbi vam je v poslovalnici Ptuj na Osojnikovi ulici 9 na voljo Mitja Farič, telefon (02) 749 40 15, elektronski naslov: mitja.faric@abanka.si, od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.00 in od 14.30 do 17.00.
Obdobje vezave sredstev	Obrestna mera (nominalna)
Od 31 do vključno 60 dni	1,75 %
Od 61 do vključno 90 dni	1,90 %
Od 91 do vključno 180 dni	2,80 %
Od 181 dni do vključno 1 leta	3,10 %
Za depozite na odpoklic in sukcesivne depozite s skrajnim rokom pogodbe do 2 mesecev in rokom odpoklica od 15 do vključno 30 dni je nominalna obrestna mera 1 %.
www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360
ABANKA
BANKA PRIJAZNIH LJUDI
hurenwvanje20i2 festival
Bogato glasbeno dogajanje v karnevalski dvorani
Tudi glasbeniki radi pustujejo
52. ptujsko kurentovanje bo v staro mesto ob Dravi znova prineslo veliko zabave, dobre volje, razigranosti in veselja. Še posebej zabavni bodo pustni večeri v karnevalski dvorani na Vičavi, kjer bodo od sobote, 11., do torka, 21. februarja, nastopili številni slovenski in tuji glasbeniki. Na Ptuj jih je povabila družba Radio-Tednik. Ob robu priprav na letošnji pust smo glasbene izvajalce, ki bodo nastopili na odru ptujskega kurentovanja, povprašali, ali se maskirajo, ter od kod jim ideje za pustne maske in kostume. Prav tako nas je zanimalo, ali se spomnijo kakšne svoje izkušnje, dogodivščine, anekdote, povezane s pustom, ali pa kakšnega svojega nastopa oziroma koncerta v času pusta. Tabu: „Člani skupine se v času pusta maskiramo in to nalogo vzamemo zelo resno! Ko iščemo ideje, v kaj bi se našemili, se običajno dobimo na sestanku in izživimo svoje preteklo obdobje. Spomnimo se nenavadnih dogodkov in neuresničenih fantazij. Tako nastane zgodba, ki jo potem želimo pokazati skozi maske. Kostume največkrat naročimo kar po spletu, in sicer iz posebne spletne trgovine." Seveda pa se člani skupine spominjamo tudi številnih pustnih dogodivščin iz minulih let. Ena izmed teh je povezana prav s Ptujem. Pred leti je bil na Ptuju član našega benda maskiran v dimnikarja, neka punca, ki smo jo spoznali na prireditvi, pa je bila beli angelček. Angelček je skozi večer vizualno postajal dimnikarjev pomočnik. In na ta račun je bilo veliko smeha. Sicer pa nam nastopi, ki jih odigramo v času pusta, ostanejo še posebej v spominu. Ko klepetamo in obujamo spomine, se jih živo spominjamo predvsem
po tem, kaj smo imeli oblečeno."
Nuša Derenda: „V času pusta sem se nekoč vedno našemila - že v otroštvu in kasneje, ko sem nastopala s skupino, pa tudi, ko sta bila otroka še manjša ... Zadnja leta se mi nekako ne da več, kajti celo leto moram razmišljati o kostumih za nastope, in ko pride pust, mi nekako zmanjka volje. Včasih, ko sem se našemila, smo ideje za maske snovali v družbi prijateljev, največkrat pa sta bila to trenutni navdih ali ideja v zadnjem trenutku. In prav zaradi iskanja idej v zadnjem trenutku si nisem nikoli dala sešiti kostuma. Uporabila sem kose oblačil in dodatkov, ki sem jih našla na zaprašenem podstrešju, in se poigrala z ličilom in lasuljami. Seveda pa me na pustovanja iz preteklosti vežejo tudi lepi spomini; predvsem se spomnim prigod, ob katerih smo se iz srca nasmejali. Se pa dobro spomnim tudi svojega prvega nastopa na kurentovanju na Ptuju s skupino Karavan's. Vzdušje je bilo odlično in sama sem bila našemljena v mačko."
Rebeka Dremelj: „Kot otrok sem bila vedno maškara in vedno sem komaj čakala na pust. To je bil dan, ko sem bila lahko 24 ur kdorkoli na tem svetu sem želela biti. V času, ko sem bila najstnica, sta bili zame izbira in priprava pustnega kostuma celoletni projekt. Z leti se zadeve spremenijo. Ampak moram priznati, da se, presenetljivo, tudi na 'stara leta' kar dostikrat našemim. Sploh pa, če imam ta dan kakšen nastop. Načeloma se na to, da bi se našemila, spomnim zadnji trenutek in potem izberem lik, ki je pri roki oziroma je še dosegljiv ... No, letos sem izjemoma začela razmišljati že nekoliko prej. V preteklosti so
Foto: zasebni arhiv
Danijela se je navdušeno maskirala že v otroških letih. Bila je Ali-ca v čudežni deželi, Štrumfeta, Pika Nogavička...
mi pustne kostume običajno sešili po meri in željah, se je pa seveda tudi že zgodilo, da sem v kakšni trgovini videla kako dobro masko in se odločila, da jo kupim. Nikoli ne veš, kdaj pride prav (smeh)." Tanja Žagar: „Seveda se v času pusta maskiram! Komaj čakam, da pride ta dan, ki se nato vsako leto spremeni v noro noč. Idejo, v kaj se našemiti, vedno dobim zadnji trenutek in do zdaj me ta moj spontani duh še ni pustil na cedilu. Nekajkrat so mi kostum sešili, sicer se pa z malo domišljije in različnimi kombinacijami pustna oprava lahko najde tudi v domači omari. Nikoli ne bom pozabila pustovanja še iz časov naše skupine Foxy teens. Takrat sva
Foto: zasebni arhiv
Člani skupine Tabu se z veseljem maskirajo, radi pa poskrbijo tudi za kakšno presenečenje. Njihova pevka Tina je tako na odru ptujskega kurentovanja nastopila v kurantiji, ob tem pa energično izpeljala svoj nastop.
KATRCA in NUSA DERENDA
se z Mirno odločili, da bova dvojčici. Šivilja nama je sešila takšen kostum, da naju je ob koncu dneva vse bolelo, saj sva imeli dve nogi v isti hlačnici in dve roki v istem rokavu. Tako sva morali ves dan usklajeno hoditi naokrog, kar je bilo seveda naporno, vendar tudi zelo smešno in zabavno! Padcev ni manjkalo, pa tudi modric in bolečin v mišicah ne (smeh)."
Danijela: „Že kot otrok sem se v času pusta vsakič maskirala in to je bil zame pravi praznik. Najprej smo se kot maškare zabavali na šolskih pustnih plesih, nato pa še pri prijateljih, tako da veselja ni in ni bilo konca. Med liki, v katere sem se maskirala, sem vedno izbrala takšne, ki so prijazni in nosijo na obrazu nasmeh ter prikazujejo nekaj pozitivnega. Najpogosteje so bili to junaki iz filmov ali risank - Alica v čudežni deželi, Štrumfeta, Pika Nogavička . Kostume mi je vedno sešila mama, dodatke pa sem običajno pobrala na vseh koncih - pri sosedih, prijateljih ali svoji teti. Danes moram priznati, da se v zadnjih letih v času pusta maskiram vse manj, mi je pa v posebno veselje, če med nastopom v času pusta koketiram s publiko. Tako se zna zgoditi, da nekomu, ki je med koncertom najbližje odru, snamem del njegove pustne oprave, na primer klobuk, kapo, brčice, očala, cigaro ali kaj podobnega. In na ta račun je potem seveda veliko smeha." Čuki: „Vsako leto se Čuki ma-skiramo in komaj čakamo, da pride pust, saj si takrat damo duška. Običajno se oblečemo v kostume, ki so povezani z
našim zadnjim projektom ali pesmijo. Tako tudi pri izbiri in nakupu običajno ni večjih težav. Za zobarja smo si recimo kostume sposodili kar v ordinaciji, za kavbojce in indijance smo jih sešili sami, za Ferrari polko smo imeli sposojene dir-kaške kombinezone iz delavnice, kjer omenjene avtomobile servisirajo. Seveda pa nas na pustni čas vežejo tudi številne anekdote. Najbolj hecno je bilo, ko smo bili maskirani v angelčke in sem se moral po vrvi spustiti na oder. Ker pa smo to želeli narediti skoraj v temi in dimu, je tehnik po pomoti zamenjal stikala. Tako me je potegnil čisto pod strop dvorane, osem metrov nad odrom, od koder so me potem reševali gasilci ... Ampak kasneje sem izvedel, da so gasilci, ki so me reševali, bili maškare in so nam to naredili nalašč. To je bilo smeha. No, lahko pa vam že zdaj obljubimo, da se bomo tudi za nastop na ptujskem odru našemili. V kaj, pa naj ostane skrivnost."
Katrca: „Člani skupine se v času pusta vsakič znova z veseljem maskiramo. Pri tem se trudimo, da smo izvirni, predvsem pa zabavni in hu-moristični. O tem, v kaj se maskiramo, se seveda pogovorimo in tako naši kostumi nastanejo iz skupnih idej in skupnih interesov. Kostume nam včasih sešijejo po meri, spet drugič jih kupimo kar v trgovini. Pravzaprav gre za kombinacijo obojega. Če je na prodajnih policah kaj zanimivega, to s pridom uporabimo. Mnogokrat nam na pomoč priskoči tudi mama našega vodje Izija, Nada Pan-
tner, ki nam mojstrsko sešije kostume. Sicer pa nas člane skupine Katrca na pustni čas iz preteklosti in na dogodke, povezane s pustovanji, vežejo lepi spomini. Posebne spomine ohranjamo na pustovanje v Nemčij i, kjer smo gostovali v Hildnu. Doživeli smo zanimiv pustni večer, na katerem se ljudje zares znajo zabavati in se vživeti v svoje like. Pestrost mask je bila povsem navdihujoča, njihovi kostumi pa so bili dovršeni do zadnje podrobnosti."
Ela & Šarmerji: „V času pusta se vsi radi v kaj našemimo. Že zato, da se malo sprostimo, pozabavamo in tudi kaj ušpi-čimo (smeh). Pred letošnjim pustom smo se pogovarjali, v kaj bi se našemili. Bilo je kar nekaj idej in zanimivih mask. Lahko vam zaupamo, da je odločitev že padla, vendar naj to do začetka pustovanja in našega nastopa ostane še skrivnost. Vseeno vam pa izdamo to, da bo vse skupaj dišalo po poletju. Svoje pustne kostume običajno kupimo kar v trgovini ali pa jih naročimo po spletu. Če je kostum prevelik in ga je treba skrajšati, pa za to poskrbi naša šivilja."
Gadi: „Pustni čas nam prinese še več idej za vragolije, tako da se radi zamaskiramo in pod drugo 'identiteto' kakšno ušpičimo. Ideje, v kaj se maskirati, so po navadi trenutne in tudi kostumi so potem običajno sestavljeni kar spontano. To pomeni, da morda v trgovini kupimo le kakšne detajle, drugače pa porabimo vse rekvizite, ki jih najdemo v domači omari (smeh)."
Mojca Zemljarič
Foto: zasebni arhiv
Karnevalska dvorana Ptuj
SOBOTA, 18. februar 2012, ob 23. uri
Tanja Žagar se rada našemi in v zabavnem duhu preživi pustne dni.
kurentovanje 2012 festival
Štajerski BDNIK
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
j. .
Slovenske lepotice in ptujsko kurentovanje
Pust na Ptuju je nekaj edinstvenega
V slovenski pustni prestolnici se slovenske lepotice srečujejo že od leta 1999, ko je bila pokroviteljica njihovega prvega srečanja žena takratnega predsednika države Štefka Kučan, ki je v spomin na ta dogodek vsem podarila faksimile sonetnega venca Franceta Prešerna z osebnim posvetilom. Še starejša pa je njihova humanitarna akcija obdarovanja otrok na otroškem oddelku ptujske bolnišnice v veselem decembru. Doslej so na Ptuju pustovale že vse slovenske misice razen Nataše Abram in Metke Albreht. Letos bo med njimi tudi aktualna mis Lana Mahnič Jekoš. Alenka Vindiš: „Seveda je zame, ki sem odrasla na Ptuju, pust nekaj čisto posebnega. Sedaj že nekaj let živim v Mariboru, kjer skoraj ne občutiš tega pustnega utripa. Le tu in tam ugledaš na cesti koga maskiranega. Vse skupaj je res revno v primerjavi s Ptujem, kjer se ti zdi, da v pustnem času še zidovi dihajo le za to. Kot da se čas ustavi in ne obstaja več nič drugega. Zanimivo je opazovati vse te maske in se spraševati, kdo se skriva za maskirano podobo. Včasih sem se iskreno čudila sili človeške ustvarjalnosti, ki se je pokazala ob kakšni res zanimivi maski. Moram pa priznati, da me je bilo kot majhno deklico pustovanja včasih kar strah. Mnogokrat so maske namreč bile vinjene in če te je kdo takšen ujel
na cesti, ti ni bilo najbolj prijetno pri srcu ... Sama za izdelavo mask nimam največjega talenta, tako da raje izberem kaj že izdelanega. Na to, kaj izberem, pa vpliva več faktorjev. Malo cena, malo izgled in malo tudi praktičnost maske. Odločilno zame je predvsem to, da ne izberem kakšnega tako lahkega kostuma, da bi v mrzli zimi prezebla. Nekaj posebnega se je enkrat na leto preleviti v nekaj ali nekoga drugega, se sprostiti, pozabiti na vsakdanje skrbi ... To, da je vse skupaj velika zabava, verjetno sploh nima smisla omenjati. Pri vsem pa me skoraj še najbolj veseli, da končno kurenti naženejo zimo. Nisem namreč njena velika ljubiteljica. Upravičeno menim, da smo Ptujčani na naše kurentova-nje lahko ponosni. Zagotovo ga vsak obiskovalec, ki ga je kdaj imel priložnost doživeti, zlepa ne more pozabiti in se rad vrača."
Maja Šimec: „Pust mi je že kot majhni deklici veliko pomenil, saj se spominjam, da sem komaj čakala,da sem se lahko preoblekla v razne pravljične junake ali druge pustne kostume. V osnovni šoli sva s prijateljico večkrat že med poletnimi počitnicami razmišljali, kaj bova oblekli za pusta in šivali razne pustne obleke ter izdelovali lasulje. Večkrat sva bili potem za izvirnost tudi nagrajeni. Ko smo bili majhni, smo otroci tudi hodili od hiše do hiše in vedno dobili kakšen
krof, sladkarije in nekaj denarja. V Črnomlju smo imeli tudi pustno povorko in zažig pusta, kar se je spet obudilo v zadnjih letih. Prav posebno doživetje pa je vsekakor pustovanje oziroma kurentovanje na Ptuju. Že od takrat, ko sem bila prvič povabljena na Ptuj na pustovanje kot mis Slovenije, se vedno rada vračam.
Zanimivo mi je opazovati, kako mesto resnično živi in ohranja to tradicijo. V karnevalskem šotoru pa me vedno znova navdušijo izvrstne maske. Zabave in veselja tam vsekakor ne manjka. Prav tako se rada udeležim pustne povorke, na kateri domišljija in izvirnost popolnoma za-živita v pustnih kostumih in maskah. K nepozabnemu doživetju na Ptuju pa vsekakor pripomoreta gostoljubnost in prijaznost domačinov." Neda Gačnik: „Pust mi pomeni čas, ko počasi začne pomlad trkati na naša vrata, zima pa se poslavlja. V otroštvu je bil pust moj najljubši praznik, saj smo se lahko takrat našemili in po stari navadi hodili od vrat do vrat spraševat, če imajo kaj za pusta hrusta. To je tudi čas, ko smo se tradicionalno najedli krofov, zaradi katerih se je oče tudi večkrat odpeljal na Trojane, saj so bili tam najboljši. Pustovanje na Ptuju obiskujem zadnjih 12 let in ga le redko zamudim. Na Ptuju se v sproščenem vzdušju ponovno srečamo vse misi-ce, se zabavamo in uživamo ob ogledu najrazličnejših
pustnih mask, tako slovenskih kakor od drugod. Ptuj je prečudovit, v času pusta pa zagotovo najbolj barvito in sproščeno mesto v Sloveniji. Letošnjega obiska se prav veselim!"
Tadeja Ternar: „Moram priznati, da odkar obiskujem pustni karneval na Ptuju, pust zame predstavlja nekaj zelo lepega. Pust sem rada praznovala že kot otrok; po navadi mi je kostum sešila mama in moram priznati, da je včasih bilo prav hecno. Spomnim se, do sem se enkrat našemila v limono in okrog pasu sem imela kar prave limone. Sedaj pa si kostume izbiram sama. Leto je dolgo, tako da do naslednjega pusta vedno dobim nove zanimive ideje. Letos se sicer še nisem odločila, ampak imam v mislih tri različne kostume. Moram pa priznati, da vsako leto na Ptuju prav občudujem pustne maske, saj imajo ljudje res edinstvene ideje. Pustovanje na Ptuju je vsako leto nepozabno in pohvaliti moram organizacijo, saj je vedno odlično poskrbljeno za sleherno stvar. Prav zaradi tega se pustovanja z veseljem udeležim in se ga seveda veselim. Čeprav smo sedaj že odrasli, se mi zdi lepo, da se vsaj za pust sprostimo in nekako odidemo iz svojih vsakdanjih okvirjev. Pustovanje na Ptuju je za nas sedaj postalo že tradicija, za katero upam, da jo bomo nadaljevali še mnogo let."
Foto: zasebni arhiv
Alenka Vindiš, mis Slovenije 1996
Foto: zasebni arhiv
Maja Šimec, mis Slovenije 1997
Foto: zasebni arhiv
Prve slovenske misice so na Ptuju pustovale že leta 1999.
Tadeja Ternar, mis Slovenije 2007 in 2008
Foto: CG
Mladi in kurentovanje
Mladi si želijo kruha in iger
Z jutrišnjim dnem bo Ptuj zaživel v vsem svojem pu-stovanjskem blišču. Najbolj norčav, razigran in dogodivščin poln čas v mesto ponovno prinaša maske, krofe in več tisoč obiskovalcev, ki bodo to izkušnjo ponovno delili z nami. Da je ravno naše mesto „slovenska prestolnica" pustnega časa, so se prepričali vsi, ki so kadarkoli v tem času bivali
v naših krajih. Kako pa Ku-rentovanje dojemajo mladi Ptujčani in kaj jim ta čas predstavlja, smo povprašali dijake in študente. Brez dlake na jeziku govorijo o svoji predanosti do mesta in tradicije, obenem pa izpostavljajo problem: cene, ki so za šolarje precej visoke. Že jutri bodo Ptuju zavladale maske. Maloštevilni so tisti, ki se te dni ne bodo prelevili in
Brina Solina
Alen Iljevec
Gregor Krušič
Alen Hliš
ČUKI in KINGSTON
Karnevalska dvorana Ptuj
TOREK, 21. februar 2012, ob 20. uri
zaživeli v kakšni drugi vlogi. Vojakinja, princ, predsednik države, čistilka, mačka ali karkoli vam bo vaša domišljija narekovala - vse poti so proste. Karkoli si boste izbrali, v tem času ne morete zgrešiti. Na Ptuju prav gotovo ne! Na tradicijo, ki nas spremlja več desetletij in ki predstavlja pomemben kamenček v mozaiku naše kulturne dediščine, smo prav gotovo vsi ponosni. Tudi mladi, ki v tem času vidijo še kaj več: dobro zabavo, pri kateri lahko svoji domišljiji pustijo povsem proste roke. Jutrišnji dan zato gotovo z nestrpnostjo pričakujejo. Kaj jim Kurentovanje predstavlja, kako ga dojemajo in katere so tiste stvari, ki so se jih z leti naveličali in bi jih želeli izboljšati, smo povprašali dijake in študente iz Ptuja in okolice. Na celotno dogajanje gledajo zelo pozitivno, a tudi kritično; predvsem se jim zdijo cene za dijake in študente relativno nedostopne.
ANKETA
Brina Solina, študentka:
„Starejša kot sem, bolj se mi zdi kurentovanje pomembno. Lepo je, da se teden ali dva res ogromno dogaja na Ptuju. Zdi se mi, da so vsi ljudje posebno dobre volje, vsi zamaskirani, nasploh mislim, da je vzdušje v mestu boljše kot sicer. Najpomembneje je, da mesto enkrat na leto zaživi. Kar zadeva obisk karnevalske dvorane, pa tja ne hodim redno, ker imam med tednom študijske obveznosti in po navadi ni časa. Grem na koncert ali dva. Sem pa redna obiskovalka Kurentanca, ki se mi za mlade zdi super dogodek." Alen Iljevec, študent: „Kot vsak Ptujčan dojemam Kurentovanje kot nekaj edinstvenega, posebnega. Ponosen sem, da sem Ptujčan, posebej v tem času. Takrat se res v mestu vse dogaja v večjem obsegu. Všeč mi je etnografski del, ki je letos še posebej zanimiv zaradi Evropske prestolnice kulture. Tudi v karnevalski dvorani sem veliko, ker tam delam. Je pa res, da so cene nekoliko previsoke. Če je letos bilo toliko sredstev iz EPK, bi lahko obveljalo načelo „kruha in iger" in bi cene nekoliko znižali. Mislim tudi, da bi lahko za dijake in študente bila cena vstopnice nižja. Kar zadeva sam program, pa je dejstvo, da organizatorji izbirajo skupine, ki napolnijo dvorano. Druge alternative v dvorani niti ne vidim." Gregor Krušič, študent: „Kurentovanje je gotovo zanimivo, navsezadnje je to tradicija, ki se nadaljuje. Lahko pa bi se sčasoma tudi razvija-
RADIOPTUJ
89,8 •98,2* IO^i3
Mladi začetek pusta že nestrpno pričakujejo.
la. Za mlade se mi zdi, da je prvi in osnovni problem previsoka cena vstopnice, pijače in ostalega. 15 ali 20 evrov je preveč, kje pa je še vse drugo! Po mojem bi lahko bilo več odrov, vse dogajanje je sedaj namreč strnjeno le na karnevalsko dvorano. Pozna se, da je pust, takrat ljudje pridejo ven, mesto zaživi."
Alen Hliš, dijak: „Izhajam iz klubskega okolja in se mi povezava EPK s kurentovanjem ne zdi primerna. Te igrice mi niso všeč, zdi se mi, da je glavni projekt EPK le ku-rentovanje. Na drugi strani pa sem zelo vesel, da lahko sodelujem pri projektu, kot je Kurentanc, ki je namenjen le mladim. Šotor ima bolj
komercialni program, Kuren-tanc pa ponuja inovativno ponudbo. Všeč mi je, da se v tem času ogromno dogaja, vendar manjka takih dogodkov čez leto. Ptuj je mesto z največjim kulturnim potencialom v Sloveniji, a ga nihče ne zna izkoristiti."
Dženana Kmetec
poli žur
Poli in Perutnina Ptuj
organizirata zabavo za otroke.
V četrtek, 16. februarja 2012, od 15.30 do 18.30 ure v Karnevalski dvorani na Ptuju.
Čuki in Ribič Pepe
Se vidimo na Poli žuru!
Štajerski TODNIK H¡¡5] Cate ri ng
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
kurenfovanje 2012
^"feHERITAGE
festival
***.
MARIB0R2012
***•	evropsha prestolnica kulture
pcrtneribo mesto Pb4
-010: Ul\
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK

sfC-c f ,
kurentovanje 2012
. ^HERITAGE
festival
karnevalska
KarnevalFest
MARIB0R2012
evropska prestolnica Culture partnersko mesto Ptuj
Ptuj, 10.-21. februar 2012
dvorana
Petek 10. februar WINTER HOUSE PARADE 2012
MAX C, GRAMOPHONEDZIE, PLASTIK FUNK, ARMAND PEÑA, BLUE & DEEP
Sobota 11. februar NOVI FOSILI, VLADO KRESLIN Nedelja 12. februar GADI, VESELE ŠTAJERKE, AKORDI Ponedeljek 13. februar DRAŽEN ZEČIC, VESNA PISAROVIC Torek 14. februar DANIJELA, DALMATINSKE KLAPE Sreda 15. februar JAN PLESTENJAK, REBEKA DREMELJ Četrtek 16. februar TABU, MAJA KEUC
Petek 17. februar PETAR GRAŠO, TANJA ŽAGAR Sobota 18. februar NUŠA DERENDA, KATRCA Ponedeljek 20. februar TONY CETINSKI, GITARSI Torek 21. februar ČUKI, KINGSTON
PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM
www.radio-tednik.si
Štajerski	/P	JAVNE SLUŽBE PTUJ	www.kurentovanje.net
Atletika • AK CP Ptuj
V troboju Prstec nima konkurence
Zimski čas atletskim veteranom ne da miru, saj v njihovem koledarju najdemo številna tekmovanja, tako domača kot mednarodna. Trenutno je na slovenski veteranski sceni aktualen troboj za najbolj vsestranskega veterana v državi. Najbolje kaže Ptujčanu Mikiju Prstecu, ki je bil v letu 2011 izbran za najbolj vsestranskega veterana v Sloveniji. Vsak tek, met in skok v sezoni se točkuje po posebnih tablicah, prirejenih za starost, zmaga pa tisti, ki v seštevku vseh treh atletskih panog zbere največ točk. Lani je 55-letni Prstec na 60 metrov tekel 7,7 sekunde, v višino je skočil 163 centimetrov, kroglo pa je sunil 13,34 metra daleč. Podobno dobro mu gre tudi letos, saj je že dvakrat zmagal na dvoranskih trobojih; oba sta potekala januarja v Ljubljani. Na drugem tekmovanju mu je uspelo 60 metrov preteči v 7,8 sekunde, v višino skočiti 155 centimetrov, kroglo pa suniti 12,64 metra. Veteranske barve Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj uspešno branijo tudi Marko Sluga, Dušan Koren in Aleš Velikonja, a tako odmevnih uspehov kot
Miki Prstec je upravičil naslov najbolj vsestranskega veterana za lansko leto v Sloveniji. Letos je že bil najboljši na dveh tekmovanjih v troboju, ki ga sestavlja tek na 60 metrov, skok v višino in suvanje krogle.
Prstec niso dosegli. Prstec in ostali veterani pa se že ozirajo h koncu zimske sezone, ko jih po državnem prvenstvu in nekaj mednarodnih mitingih čaka svetovno veteransko prvenstvo na Finskem. Potekalo bo v mestu Jyvaskyla, kjer je bil rojen finski šampion Mati Nykaenen.
Uroš Esih
Košarka • PARKL
Prvi poraz prvakov
V	9. krogu so prvi poraz doživeli tudi prvaki in do tega kroga neporažena ekipa KK Pragersko. V derbiju so gostovali pri lanskih podprvakih, ekipi Vinag MCApro. To je bil že peti medsebojni obračun teh dveh ekip v zadnjih dveh sezonah in tokrat so prvič zmago slavili Mariborčani. Domači Vinag je imel nekoliko lažje delo, ker v ekipi prvakov tokrat ni nastopil najboljši strelec prve lige Novak. Prav možno je, da bomo še veliko bolj pomemben dvoboj teh dveh ekip letos videli še enkrat, v okviru finalnega turnirja lige. Starše so pričakovano premagale ekipo iz Rač in ostajajo na drugem mestu lestvice. Še bolj zanesljivo zmago so vpisali Good Guysi, ki so bili doma boljši od TED ŠD Cirkovce. Zanimiv dvoboj se je obetal v Kidričevem, kjer so domačini v boju z ambiciozno ekipo Adecca lovili nujno potrebno zmago, ki bi jih obdržala v dobrem položaju za uvrstitev na zaključni turnir. Tekma se je za domače začela vse prej kot dobro, saj so že v 16. minuti zaostajali za 14 točk. Po minuti odmora so Kidričani zaigrali kot prerojeni in z veliko borbenosti v obrambi povsem zmedli igralce Adecca, ki so že do polčasa zapravili velik del prednosti. V drugem polčasu smo videli odlične Kidričane, ki jim je stekla tudi igra v napadu. Nagrada za izjemen 2. polčas je bila stotica in visoka zmaga (104:61) nad vidno potrtimi gosti, ki so polčas izgubili z rekordnih 67:19.
V	drugi ligi je za presene-
čenje poskrbela Ptujska Gora, ki je visoko premagala ptujske študente. Končni rezultat 65:42 je presenečenje tudi zato, ker so domačini nastopili le s 5 igralci. Strelski rekord sezone je postavil igralec NKB Maribor, Smaka, ki je ob visoki zmago nad ekipo Starše Čiro prispeval kar 53 točk.
1. LIGA
REZULTATI 9. KROGA: ŠD Kidričevo - Adecco 104:61 (22:25, 15:17, 33:7, 34:12), KK Starše
-	KK Rače 78:70 (27:18, 12:13, 22:14, 17:25), GG Felnar - TED ŠD Cirkovce 86:54 (27:9, 14:17, 21:17, 24:11), Vinag MCApro - KK Pragersko 75:67 (22:13, 20:27, 21:8, 12:19)
1.	KK PRAGERSKO	9 8 1 17
2.	KK STARŠE	9 7 2 16
3.	VINAG MCAPRO	9 6 3 15
4.	ŠD KIDRIČEVO	9 5 4 14
5.	FELNAR	9 5 4 14
6.	KK ADECCO	9 3 6 12
7.	KK RAČE	9 2 7 11
8.	TED ŠD CIRKOVCE -1 9 0 9 8
2. LIGA
REZULTATI 9. KROGA: NKBM
-	KK Starše Čiro 102:65 (19:12, 31:17, 27:18, 25:18), KK Črešnje-vec - KMO Dornava 98:70 (15:12, 28:27, 24:21, 31:10), Pragersko veterani - ŠD Majšperk 83:89 (25:18, 18:19, 15:28, 25:24), ŠD Ptujska Gora - Klub ptujskih študentov 65:42 (18:9; 12:10; 11:11; 24:12)
1.	NKB MARIBOR	9 9 0 18
2.	ŠD MAJŠPERK	9 6 3 15
3.	KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV9 6 3 15
4.	KK STARŠE ČIRO 8 5 3 13
5.	ČREŠNJEVEC	9 4 5 13
6.	ŠD PTUJSKA GORA -1 9 4 5 12
7.	PRAGERSKO VETERANI 9 1 8 10
8.	KMO DORNAVA -1 8 0 8 7
Danilo Klajnšek
Tenis • TK Terme Ptuj
Zimska sezona v polnem teku
Mladinski turnir ITF v Radencih
Prejšnji teden je v Radencih potekal mladinski turnir ITF 4. stopnje. Gre za enega izmed redkih podobnih turnirjev Sloveniji, na katerem si lahko domači igralci nabirajo točke za lestvico ITF. Izmed članov TK Terme Ptuj sta nastopila Urh Krajnc Domiter in Tamara Zidanšek (Nina Potočnik počasi okreva po poškodbi).
Oba sta svoje nastope začela v kvalifikacijah: Tamara je preskočila 1. krog, nato pa jo je po tesnem obračunu izločila 2. nosilka kvalifikacij, Srbki-nja Andrea Ivanovič (3:6, 6:3, 3:6). Urh je bil sicer 1. nosilec kvalifikacij, vendar je imel kljub temu zelo težko pot do glavnega turnirja: Belorusa Humaniuka je izločil v prvem krogu (6:4, 6:0), Nemca Ha-gerja v drugem (2:6, 7:5, 6:3),
v tretjem pa še Madžara Margi-tfavlija (5:7, 6:0, 7:6(5).
S tem si je pošteno prislužil nastop na glavnem turnirju, ki ga je prav tako uspešno začel, izločil je namreč Švicarja Maria Osmakčiča (6:4, 6:1). V 2. krogu je Urh proti tekmecu iz Hrvaške, 6. nosilcu Anteju Borovini (466. na lestvici ITF, Urh 995), odigral enega najbolj dramatičnih dvobojev na celotnem turnirju. Prva dva niza sta se končala v podaljšani igri, enkrat v korist Hrvata, drugič v korist našega igralca. Odločal je tretji niz, v katerem si je Urh že priigral zaključne žoge, vendar mu je zmanjkalo tudi kanček sreče in Borovina je na koncu slavil z rezultatom 6:7(5), 7:6(5), 5:7.
Winter cups 2012:
Lah z reprezentanco obstal v kvalifikacijah
V teh dneh so širom Evro-
pe v kategorijah U-12, U-14 in U-16 potekali ekipni kvalifikacijski turnirji za Winter cups 2012. Izmed slovenskih ekip si je uvrstitev na zaključni turnir priigrala le ekipa deklic U-12.
V kategoriji dečkov U-14 je bil član slovenske reprezentance tudi Ptujčan Sven Lah. Naša ekipa (ob Lahu sta nastopila še Grega Kokalj in Žan Žmavc) je igrala v turški Ankari in osvojila končno 5. mesto med 8 ekipami. Uvodno srečanje je izgubila proti Veliki Britaniji (ta je na koncu osvojila 1. mesto), nato pa je dvakrat zmagala: proti Belgiji (2:1) in Poljski (2:1). Obe točki je v posameznih dvobojih priigral Grega Kokalj, dvakrat pa je bila uspešna tudi dvojica Kokalj - Lah.
OP TK Radomlje 8-11 let
Konec tedna je v Domžalah
v organizaciji TK Radomlje potekal turnir v starostnih kategorijah od 8 do 11 let. Med najmlajšimi so svoj talent znova potrjevale mlade ptujske igralke Taja Lončarič, Eva Magdalene in Nina Pliber-šek. Najuspešnejša je bila Taja, ki je suvereno slavila v obeh najmlajših skupinah, med 8-in 9-letniki - vse tekmice je ugnala z rezultatom 2:0. Nina in Eva sta se uvrstili med osem najboljših v kategoriji U-8.
Jože Mohorič
Taja Lončarič (TK Terme Ptuj)
Strelstvo • 5. turnir Pokala SZS - Ljubljana
Po B. Simoniču zmagal še A. Ciglarič
V	soboto je na centralnem strelišču na Rakovniku v Ljubljani v organizaciji SD 1956 Trbovlje potekal 5. turnir liga-škega tekmovanja v 1. A in 1. B DL v streljanju z zračnim orožjem, ki skupaj z mladinsko in kadetsko ligo šteje za veliki Pokal SZS.
V	1. A DL s pištolo je zmagal miklavški strelec Jožeta Ke-renčiča Aleksander Ciglarič, ki je v kvalifikacijah postavil najvišji rezultat s 386 krogi in imel v finalu kot vodilni strelec 5 krogov prednosti pred drugouvrščenim Ptujča-nom Matijem Potočnikom. V finale se je s šestim rezultatom s 379 krogi prebil še Boštjan Simonič, vendar je bil zaradi slabših prvih štirih strelov kot prvi izločen in na koncu osvojil 8. mesto. Po dobrih dveh strelih na začetku je v finalu popustil tudi Potočnik in izgubil tri mesta ter na koncu pristal na 5. mestu. Na vrhu pa se je Ciglariču po slabem streljanju prednost petih krogov povsem stopila, tako da sta bila finalista Peter Tkalec in Ciglarič pred zadnjim desetim strelom, popolnoma poravnana. Na koncu je Ciglarič le slavil v zadnjem strelu (10,0:9,5) in tako ponovil uspeh svojega moštvenega kolega Boštjana Simoniča iz predhodnega turnirja v Ormožu. Simon Simonič in Majda Raušl sta tokrat s 376 krogi ostala izven finala na 9. in 11. mestu. Za juršin-sko ekipo je najbolje nastopal Ludvik Pšajd in s 369 krogi znova osvojil 21. mesto. Še petič zapored so ekipno zmago s 1141 krogi slavili strelci Mi-
Foto: Simeon Gonc
V Ljubljani je peto ekipno zmago v sezoni s 1141 krogi slavila miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča in tako le še potrdila letošnjo ligaško lovoriko. Najbolje v sezoni so se s 1126 krogi odrezali Ptujčani in osvojili druge stopničke v sezoni ter se v skupnem seštevku povzpeli na 4. mesto z majhnim zaostankom za Brežičani.
klavža, najboljše v letošnji sezoni pa se je odrezala ptujska ekipa in s 1126 krogi osvojila 3. mesto. Formo so dvignili tudi juršinski strelci, ki so s 1105 krogi osvojili 8. mesto.
V 1. B DL s puško je novo uvrstitev med najboljše tri dosegla ormoška ekipa Kovinarja in si tako pred zaključkom lige v Ljubljani še povečala možnosti preboja v 1. A DL. Med posamezniki je zmagala Natalija Otoničar s 393 krogi pred Tadejem Horvatom, SD Tovarne sladkorja Ormož, s 391 krogi. Dobro sta nastopala tudi Jan Šumak in Uroš Mohorko, ki sta s 388 in 387 krogi osvojila 6. in 7. mesto, čeprav prvi po rezultatih v zadnjem obdobju s tem dosežkom ni bil preveč zadovoljen, saj se v skupnem seštevku bori za končno zmago s tremi strelci (Gašper Bernot, An-
Novi zmagi za Pernata in Šumaka
V nedeljo je v Ljubljani potekal še 5. turnir mladinskih državnih lig v streljanju z zračnim orožjem, ki ga je organiziralo SD 1956 Trbovlje. Najboljši predstavi dneva sta s puško pokazala Jan Šumak in Aleš Pernat ter med mladinci oziroma kadeti osvojila prvi mesti, zelo dobro pa sta nastopala tudi Žan Tomažič in Sašo Stojak, ki sta z drugim mestom med pionirji s serijsko zračno puško ter kadeti s pištolo zaokrožila rezultatski uspeh mladih strelcev iz Spodnjega Podravja.
draž Dovč in Luka Resman), ki jih ločita samo dve točki. Ekipa TSO je s 1141 krogi za-
1. A liga pištola
1.	SD Jože Kerenčič
2.	SD Duš. Pož. Rečica
3.	SK Petlja Ptuj
4.	SD Kopačevina
5.	SD Marok Sevnica
6.	SD Grosuplje
7.	SK Brežice
8.	SD Juršinci
9.	SD Štefan Kovač
10.	SD Kamnik
11.	SD Mrož Velenje
12.	SD Slovenske Konjice Posamični rezultati:
1.	A. Ciglarič, Jože Kerenčič, 386
2.	Peter Tkalec, SD Duš. Poženel, 380 106 (3.) 5. Matija Potočnik, Petlja Ptuj, 381 59 (13.)
8.	Boštjan Simonič, Jože Kerenčič, 379 115 (1.)
9.	Simon Simonič, Jože Kerenčič, 376 81 (7.) 11. Majda Raušl, Petlja Ptuj, 376 88 (5.) 21. Ludvik Pšajd, Juršinci, 369 47 (19.) 23. Robert Šimenko, Petlja Ptuj, 369 4 (33.)
1. B liga pištola
1.	SD Olimpija
2.	DSBV Izola
3.	SD Domžale
4.	SD Železniki
5.	SD Škofja Loka
6.	SD Kidričevo
7.	SD Kovinar Ormož
8.	SD Liboje
krogi	točke
1141	75
1137	50
1126	41
1121	30
1116	40
1110	29
1107	43
1105	27
1103	29
1102	20
1091	12
1080	14
106 (2.)	
sedla 8. mesto, Kidričani pa so s 1139 krogi pristali na 9. mestu.
V 1. B DL s pištolo je zmagala ekipa Olimpije, ekipa Kovinarja je s 1081 krogi osvojila 7. mesto, bolje pa so se odrezali Kidričani, ki so s 1084 krogi osvojili 6. mesto. Med Kovi-narjevimi strelci je bil najboljši Kevin Venta s 371 krogi na 6. mestu in tako prekinil niz osvojenih drugih mest, medtem ko je za kidričevsko ekipo najbolje streljal Jurček Lamot in s 365 krogi osvojil 12. mesto. Prvič v sezoni je zmagal Emerik Hodžic s 381 krogi pred letos nepremagljivo Petro Dobravec s 380 krogi na 2. in Domžalčanom ter aktualnim državnim prvakom Miho Groharjem s 380 krogi na 3. mestu.
Simeon Gonc
9.	SD Trzin	1070 28
10.	SD Gorenja vas	1056 15
11.	SK Moris KR Kočevje	1052 12
12.	SD Vremščica	1047 24 Posamični rezultati:
1.	Emerik Hodžic, DSBV Izola, 381	113 (4.)
2.	Petra Dobravec, Železniki, 380	138 (1.)
3.	Miha Grohar, Domžale, 380	109 (3.) 6. Kevin Venta, Kovinar Ormož, 371	124 (2.) 12. Jurček Lamot, Kidričevo, 365	78 (7.) 15. Uroš Mohorko, Kidričevo, 364	41 (17.)
1. B liga puška
1.	SD Postojna
2.	SD Triglav Javornik
3.	SD Kovinar Ormož
4.	SD Trzin
5.	SD Tabor Ježica
6.	SD Mrož Velenje
1159	31
1153	69
1151	50
1146	44
1145	25
1144	19
1101	49
1098	46
1097	44
1097	69
1085	41
1084	30
1081	41
1073	11
7.	SD Mesto Ljutomer	1143 36
8.	SD TS Ormož	1141 36
9.	SD Kidričevo	1139 29
10.	SD Elektro Maribor	1138 27
11.	SD Vremščica VB	1136 34
12.	SD Gorenja vas	1119 10 Posamični rezultati:
1.	Natalija Otoničar, Postojna, 393 80 (8.)
2.	Tadej Horvat, TS Ormož, 391 90 (7.)
3.	Marko Živkovič, Trzin, 390	51 (16.)
6.	Jan Šumak, Kovinar Ormož, 388 109 (3.)
7.	Uroš Mohorko, Kidričevo, 387 104 (5.)
17.	Aleš Pernat, Kidričevo, 382 35 (19.)
18.	Rok Šumak, Kovinar Ormož, 382 18 (25.)
Nogomet • NK Zavrč
V Zavrču še Lunder
V nogometnem klubu Zavrč so v tem tednu poskrbeli za še eno odmevno okrepitev: njihov dres bo spomladi nosil Matjaž Lunder. Ta je v svoji dosedanji nogometni karieri nosil dres številnih slovenskih klubov: Kopra, Nafte, Maribora, Mure in Drave. Odslej bo skušal trenerju Miranu Emerši-ču in ekipi Zavrča olajšati pot do uvrstitve v 2. ligo.
Žal pa ima ponovno poškodovano koleno Boštjan Fran-gež, ki ga v teh dneh čakajo
podrobnejši zdravniški pregledi. Kako dolgo bo odsoten nogometaš sredine igrišča, v tem trenutku še ni znano. Franc Fridl in druščina pa bodo, v kolikor bodo zimske vremenske razmere to dopuščale, v soboto odigrali tudi prvo prijateljsko srečanje. Po tem, ko je pretekli konec tedna odpadlo predvideno srečanje z avstrijskim Feldbachom, se bodo v soboto pomerili z drugoliga-šem Šmartnim 1928.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Lunder je novi član Zavrča.
Šah • Turnir za rating FIDE
Zmagovalec Jernej Skuhala
Z zmago Jerneja Skuhale, mladega člana Šahovskega društva Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, se je končal turnir za rating točke FIDE. Organizator, Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj, je turnir izvedel v sklopu številnih prireditev ob partnerstvu Mestne občine Ptuj v projektu Evropske prestolnice kulture.
Turnir so zaznamovali številni mladi šahisti domačega šahovskega društva ter šestih društev iz okolice. Po šestih kolih je vodstvo prevzel starejši od bratov Skuhala, Luka, ki je to vodstvo obdržal tudi po sedmem kolu. Žal pa sta bili zanj usodni zadnji dve koli, ko je moral obakrat podpisati poraz. S tremi zaporednimi zmagami se je na sam vrh zavihtel njegov mlajši brat Jernej. S tem je Jernej osvojil lepo število ratinških točk, prav tako pa tudi I. kategorijo. Enak uspeh je zabeležil član ŠD Bistrica ob Dravi Saša Kontler, ki je za Jernejem zaostal vsega pol
Končni vrstni red: 1. Jernej Skuhala (ŠD Radenska - Pomgrad), 7 točk, 2. Saša Kontler (Bistrica ob Dravi), 6,5, 3. Stanko Nikolič (ŠD Tehcenter Ptuj), 6, 4. Mitja Kramberger (ŠD Destrnik), 6, 5. Klemen Janžekovič, 5,5 ... 10. Aleksander Pod-križnik, 5 ... 12. David Za-goršek, 5 (vsi ŠD Tehcenter Ptuj) itd.
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši na ptujskem turnirju
točke. Zadovoljna je bila tudi mlada Hana Nemec iz Murske Sobote, ki je osvojila III. moško kategorijo. Med člani domačega društva je treba izpostaviti soliden nastop mladega Davida Zagorška, medtem ko je Klemen Janžekovič v 7. kolu nepričakovano izgubil s kasnejšim zmagovalcem in s tem zapravil tudi možnost za skupno zmago. Tako je bil med
najboljšimi domačimi šahisti veteran MK Stanko Nikolič na tretjem mestu. Vsekakor bi se v boj za sam vrh vmešal legendarni Janko Bohak, ki je po 6. kolu zasedal tretje mesto, nato pa mu je bolezen preprečila nadaljevanje.
»Takšen turnir je odlična priložnost za mlade perspektivne šahiste, ki lahko veliko pridobijo tako pri igri kot v
samem napredovanju. To je še posebej pomembno letos, ko bo v Mariboru svetovno mladinsko prvenstvo, kar je največji šahovski dogodek za mlade. Na ta način se številni klubi in društva izognejo dragim stroškom potovanja in bivanja. Zadovoljen sem z nastopom mladih članov našega društva, od katerih jih bo kar deset nastopilo na državnem prvenstvu sredi tega meseca na Debelem rtiču. V društvu smo odločeni, da bomo podoben turnir izvedli že konec aprila letos, ko bomo dodali še velemojstrski turnir,« je načrte strnil neumorni predsednik ŠD Tehcenter Ptuj in direktor pravkar končanega turnirja, MM Danilo Polajžer.
Silva Razlag
Športne novičke
Karate
V soboto, 4. februarja, so se ka-rateisti Karate do kluba Ptuj udeležili kar dveh tekem slovenske šolske karate lige. Obe ligi, tako mariborska, ki je potekala v Lovrencu na Pohorju, kot celjska, ki je bila v Podčetrtku, sta se namreč odvijali istočasno. V Lovrencu so tekmovali Nina Strelec, Špela Pernek, Oscar in Krištof Križanec ter Tinka in Ela Valenko. Odrezali so se zelo dobro, saj so osvojili kar pet medalj. Ela Valenko je osvojila tretje mesto v katah, Oscar Križanec je bil tretji v borbah, srebrne
medalje v borbah pa so osvojile Nina Strelec, Špela Pernek in Tinka Valenko.
Tudi v Podčetrtku, kjer so s ptujskega kluba tekmovali mlajši in manj izkušeni tekmovalci, so bili rezultati odlični. Lia Kampl, Iza Emeršič, Jure Sluga, Matija Fri-edl, Luka Gašparič, Primož Golob, Matic Herga, Florian Toplak, Tilen in Patrik Murko ter Kim in Miha Hebar so tekmovali v katah in dosegli sedem medalj. Lia Kampl in Luka Gašparič sta osvojila drugi mesti, Iza Emeršič, Jure Sluga, Matija Friedl, Primož Golob in Tilen Murko pa tretja mesta.
Mladi člani Karate do kluba Ptuj, ki so nastopili v Podčetrtku.
Futsal • Liga U-15
V nedeljo je v ŠD Center na Ptuju potekal osmi turnir v futsalu za nogometaše do 15. leta starosti. Trenutno vodilno moštvo Goje Ptuj je enkrat visoko zmagalo, proti sosedom iz Kidričevega pa izgubilo. Nogometaši PAN Restavracije so eno tekmo dobili, dve pa izgubili.
REZULTATI 8. KROGA: FSK Stripy - Bioterme Mala Nedelja 0:5, Velike Lašče - PAN Restavracija Kidričevo 4:3 (2:1), Predilnica Litija - Goja Ptuj 1:8 (0:4), Fragmat Extrem - FSK Stripy 5:0, PAN Restavracija Kidričevo - Bioterme Mala Nedelja 0:4 (0:4), FSK Stripy - Velike Lašče 0:5, Predilnica Litija - Fragmat Extrem 2:0 (0:0), PAN Restavracija Kidričevo - Goja Ptuj 3:0 (3:0)
1.	GOJA PTUJ 1610 1 5 56:43 31
2.	FRAGMAT EXTREM 14 9 2 3 49:16 29
3.	PAN KIDRIČEVO 16 8 2 6 42:31 26
4.	BIOTERME M. N. 13 7 2 4 24:22 23
5.	VELIKE LAŠČE 14 7 1 6 44:33 22
6.	KIXAJDOVŠČINA 14 7 1 6 43:34 22
7.	PREDILNICA LITIJA 14 5 1 8 30:32 16
8.	FK DOBREPOLJE 14 4 2 8 18:33 14
9.	FSK STRIPY 13 1 0 12 12:74 3
PAN RESTAVRACIJA KIDRIČEVO: Simon Koser, Tomaž Reber-nišek, Tilen Lacko Kolar, Matic Stajnko, Aljoša Munda, Žiga Kole-tnik, Luka Šprah, Sebastijan Ko-res, Alex Krajnc.
GOJA PTUJ: Luka Janžekovič, Jure Perger, Matic Dobnik, Matic Furjan, Jan Krivec, Žan Hliš, Denis Hreljič, Niko Vajda.
DK
Rokomet • Mlajše deklice A in B
V	sredo, 1. 2., so mlajše deklice Mercator Tenzorja A in B igrale proti ŽRK Ormož. Deklice B so po napetem obračunu klonile, deklice A pa brez težav slavile.
Mlajše deklice B: ŽRK Mercator Tenzor Pikapolonica Ptuj -ŽRK Ormož 17:19 (9:8)
ŽRK MERCATOR TENZOR PIKAPOLONICA PTUJ: Hliš, Zidarič , Puž 5, Bedrač 2, Škrabl, P. Malek 3, Jakomini 5, Šegula, Vidovič 2
Majše deklice A: ŽRK Mercator Tenzor Pikapolonica Ptuj - ŽRK Ormož 21:5 (11:3)
ŽRK MERCATOR TENZOR PIKAPOLONICA PTUJ: Knavs, L. Čagran 5, S. Čagran 3, T. Širec 4, L. Širec 5, Živko, Žibrat , Valenko 2, Hliš , Bedrač 2. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Ladislav Sabo.
tp
Judo • DP za kadete
V	ljutomerski športni dvorani ŠIC je domača judo sekcija pripravila državno prvenstvo za kadete (U-17), na katerem je nastopilo 141 tekmovalcev iz 29 slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli mladi judoisti Bežigrada iz Ljubljane, ki so osvojili pet naslovov. Zelo dobre rezultate so z dvema osvojenima naslovoma državnih prvakov dosegli tudi Ljutomerčani - osvojila sta ju Žiga Šendlinger v kategoriji do 55 kg in Narsej Lackovič (do 81 kg).
NS
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
17. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Piran (v soboto ob 19.00 v dvorani Center)
1.	B MOŠKA LIGA
12. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovan (v soboto ob 19.00)
2.	MOŠKA LIGA
15. KROG: Col - Moškanjci Gorišnica, Mitol Sežana - Drava Ptuj (obe tekmi ob 18.00)
Kegljanje
I.	B ŽENSKA LIGA
13. KROG: Novo mesto - Drava Deta Center (v soboto ob 16.00)
3. MOŠKA LIGA - VZHOD
13. KROG: Konjice - Drava Deta Center (v soboto ob 17.30)
Nogomet • Prijateljske tekme
SOBOTA ob 14.00: Aluminij - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob
II.00:	Aluminij - Drava
Košarka • PARKL
1.	liga: Adecco - GG Felnar (11. 2., ob 17.00, v Framu);
2.	liga: KMO Dornava - ŠD Ptujska Gora (10. 2., ob 18.50, v Dor-navi), KPŠ - Pragersko veterani (11. 2., ob 13.30, v Gimnaziji Ptuj), ŠD Majšperk - Nova KBM (11. 2., ob 18.15, v Majšperku), KK Starše Čiro - ŠD Črešnjevec (11. 2., ob 20.00, v Staršah).
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • NTK Ptuj
Odprto prvenstvo Slovenije za kadete in mladince
Po članskem turnirju PRO Tour v Velenju je bilo na sporedu še odprto prvenstvo Slovenije za mladince in kadete. Na njem je nastopila tudi članica NTK Ptuj Anja Bezjak, ki se je najdlje prebila med dvojicami, ko se je skupaj z Ano Ristevski uvrstila med 16 najboljših parov. Mladi Slovenci so sicer na turnirju osvojili štiri medalje: zlato kadetska dvojica Tom Šviligoj/ Darko Jorgič, srebro sestrska dvojica Zala in Nika Veronek, med mladinkami pa bron dvojica Alex Galič/Nina Zupančič in ekipa mladink Slovenija 1.
3. OT za kadete
Na Muti je pretekli teden potekal 3. odprti turnir za kadete in kadetinje (do 16. leta starosti). Na njem je med 39 dekleti in 65 fanti nastopila tudi številčna zasedba NTK Ptuj. Najvišjo uvrstitev je pričakovano dosegla Anja Bezjak, ki se je uvrstila med osem najboljših. Pri fantih sta se iz skupin na glavni turnir prebila Aljaž Bojnec in Mar-sel Šegula, ki sta ob koncu zasedla 17. do 32. mesto. V kvalifikacijskih skupinah so obstali Aljaž Mohorič, Jernej Masten Toplak, Eva Gojkovič in Daniela Toma-nič Butkovska.
JM
Šolski šport • Namizni tenis
OŠ Mladika zasedla 1. mesto
V sredo, 25. 1., je v Športni dvorani Mladika na Ptuju potekalo občinsko tekmovanje v namiznem tenisu za osnovnošolce. Tekmovalo je več osnovnih šol, na koncu pa je 1. mesto zasedla ekipa OŠ Mladika. K tej zmagi so s svojimi rezultati prispevali naslednji tekmovalci: Daniela Tomanič Butkovska, ki je osvojila 1. mesto, Miha Štum-
berger, 1. mesto, Marsel Šegula, 1. mesto, Katja Krajnc, 1. mesto, Sara Štumberger, 2. mesto, Eva Gojkovič, 3. mesto in Jan Harb, 2.
mesto.
Učenci so trenirali pod vodstvom Borisa Šegule, Urbana Ovčarja, Tomislava Džankiča, Iva Pšajda in Brede Mojsilovič. Vsem tekmovalcem in njihovim trenerjem čestitamo in želimo še veliko uspeha tudi v prihodnje.
Novinarski krožek OŠ Mladika, Ptuj
Učenci OŠ Mladika so zmagali na občinskem tekmovanju.
Od tod in tam
Ptuj • Slikopleskarji vnovič darujejo
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski slikopleskarji so se že pred leti zapisali humanitarnemu delu, ko so začeli stanovsko tekmovanje, ki so mu dodali humanitarno noto. Pomagajo povsod tam, kjer državi zmanjkuje denarja za redno vzdrževanje prostorov za najbolj občutljive in ranljive skupine ljudi. Humana pobuda s Ptujskega pa je v teh letih spodbudila številne posamezne akcije dobrodelnosti v drugih območnih obrtno-podjetniških zbornicah Slovenije. V teh dneh Branko Goričan vodi novo dobrodelno akcijo pleskanja, ki poteka v OŠ dr. Lju-devita Pivka, do katere je prišlo na pobudo podjetja Tehbo iz Slovenske Bistrice, ki je za akcijo skupaj s podjetjem Gasilska vozila Pušnik podarila barve in lake. S potrebnim materialom pomagajo tudi nekatera druga podjetja. Izvajalci del so podjetniki Branko Goričan, Viljem Kramberger in Vlado Ver-hovnik s sodelavci. Svoje delo so pričeli prejšnji teden, končali pa ga bodo v času šolskih počitnic.
MG
Hajdina • Odprli razstavo fotografij Milana Strnada iz Makol
Foto: Črtomir Goznik
V razstavišču PSC Hajdina so 3. februarja odprli razstavo fotografij ljubiteljskega fotografa Milana Strnada, upokojenca iz Makol. Ta zadnjih nekaj let spremlja nastope skupine korantov Etnografskega društva Korant Hajdina, je povedal predsednik Dejan Šlamberger. Skupina deluje že dvanajst let, pred ustanovitvijo društva pa so delovali kot sekcija KPD Staneta Petroviča Hajdina. Največ nastopov imajo v pustnem času. Ob vsakem nastopu gostiteljem podarijo ježevko in vsako leto jih razdelijo med 150 in 180. Že po tem je sklepati, da jim nastopov ne manjka. Fotografije pa so dragocen dokument vsega tega dogajanja. Milan Strnad bo fotografije hajdinskih kurentov razstavil tudi v hotelu Primus in gostilni Ribič na Ptuju.
MG
Središče ob Dravi • Zlata poroka Veldin
Foto: arhiv
V soboto, 14. januarja, sta 50 let skupnega življenja obeležila zlatoporočenca Alojzija in Ivan Veldin iz Obre-
ža. Poročila sta se 6. januarja 1962 v Središču ob Dravi. v Obrežu sta si ustvarila družino in si z delom in odrekanjem zgradila lep nov dom. V zakonu so se jima rodili trije sinovi: Branko, Zvonko in Gabrijel. Danes ju razveseljuje pet vnukov in pravnuk. Ivan je bil zaposlen v podjetjih Drava Ptuj, IKLIP Ptuj, delal je tudi v Avstriji, do upokojitve pa v Tovarni sladkorja Ormož. Alojzija je otroštvo in mladost preživljala na Kajžarju in v Godenincih. Skupaj je bila zaposlena tri leta v Hidromontaži in v Drogi v Središču. Preostali čas pa je skrbno gospodinjila doma. Na jesen življenja si Alojzija in Ivan rada vzameta nekaj časa zase, za družino in za druženje s prijatelji, saj dolgčasa ne poznata. Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko jima je ob visokem jubileju izročil zlato listino občine in jima zaželel, da v zdravju in zadovoljstvu preživita še veliko skupnih let.
Ur
Draženci • 13. občni zbor Društva gospodinj
Navdihujeta jih tradicija in dediščina
V petek, 3. februarja, so se v domu vaščanov Draženci na 13. občnem zboru sestale članice Društva gospodinj Draženci. Ob tej priložnosti so pregledale opravljeno delo v letu 2011, ki so ga v celoti namenile spoznavanju in vzgoji zelišč, ter predstavile program dela za letos, ko bodo veliko časa namenile zdravemu načinu življenja, v okviru projektnega dela pa se bodo osredotočile na zelišča in suho cvetje, je med drugim povedala predsednica društva Zdenka Godec.
Draženske gospodinje so že od nekdaj znane po odličnih domačih gibanicah in kruhu iz krušne peči, zato so si krušno peč s kruhom izbrale za znak društva. Naokrog hodijo odprtih oči, in če opazijo skoraj pozabljeno dediščino preteklosti, je njihovo navdušenje še toliko večje, poudarja neumorna predsednica.
V letu 2011 so organizirale sedem tečajev, predavanj in delavnic, pet strokovnih izletov, pripravile dve razstavi na temo zelišč, s sorodnimi društvi so se srečali na že tradicionalnem gospodinjskem večeru, povezanem s tekmovanjem v izdelavi domačih rezancev, v času pusta so se lani oblekle v črnke, od lani pa so bogatejše tudi za kostume zeliščaric. Pohvalijo se lahko tudi z dvanajstimi obiski razstav in prireditev sorodnih društev, štirikrat pa so s svojimi dobrotami razveselile udeležence občinskih in drugih prireditev.
Neke vrste krono dela v letu 2011 pa predstavlja priprava in izdaja zbornika pod naslovom v Dražencih ostajamo zvesti tradiciji 2001-2011, ki je prerez društvenega dogajanja, razstav in vseh projektov v tem obdobju. Izdajo jim je prinesla uspešna udeležba na razpisu LAS - Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah.
Foto: Črtomir Goznik
Članice društva gospodinj Draženci so na 13. občnem zboru predstavile svoj zbornik pod naslovom v Dražencih ostajamo zvesti tradiciji 2001-2011.
»Društvo gospodinj Dražen-ci je eno najaktivnejših podeželskih društev. Tega ne kažejo zgolj bogate in raznovrstne prireditve, ki so jih prizadevne članice doslej organizirale, temveč to spoznanje potrjujejo njihova visoka stopnja motiviranosti, volje in poguma ter smeli pogledi v bodočnost. Ni naključje, da prizadevne članice društva že od ustanovitve LAS aktivno sodelujejo v naših programih in na ta način krepijo zavedanje o pomenu pove-
zovanja in partnerstva na lokalni ravni za doseganje želenih ciljev. Vsakoletne projektno zasnovane razstave draženskih gospodinj posebej navdušujejo z izvirnostjo idej, odlikuje jih strokovni pristop in usmerjenost k poglabljanju znanja. Z odmevnim tekmovanjem v izdelovanju rezancev ne obujajo zgolj tradicije izdelovanja kulinaričnih posebnosti na slovenskem podeželju, temveč nas opozarjajo na pomen znanj, spretnosti in veščin za
dosedanje najvišje kakovosti,« je zborniku na pot med drugim zapisal dr. Vladimir Korošec, predsednik LAS.
Ob izdaji zbornika in za realizacijo številnih projektov, ki so promovirali društvo, vas Dražence in občino Hajdina v širšem okolju, jim je čestital tudi hajdinski župan Stanislav Glažar, ki je prepričan, da bodo s skupnimi močni uresničili še veliko pomembnih projektov.
MG
Sv. Tomaž • Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev
Bogastvo ljudske zakladnice 2012
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož, je minuli petek v domu kulture v Svetem Tomažu organiziral območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi z naslovom Bogastvo ljudske zakladnice 2012.
Na srečanju je nastopilo dvanajst skupin, vsaka pa se je predstavila z dvema pesmima. Na odru so se zvrstili Ljudski godci Društva upokojencev Velika Nedelja (vodja Frančišek Hebar), Kvartet Slavček KD Simon Gregorčič Velika Nedelja (Ivan Lah), Ljudske pevke KD Fran Ksaver Meško Sveti Tomaž (Štefka Miklašič), Ljudske pevke folklorne skupine Podgorci TD Podgorci (Milena Leben), Osluševske pevke ljudskih pesmi KD Osluševci (Marija Hebar), Ljudski pevci Prosvetnega društva Janez Trstenjak Hum (Ana Ratek), Podgorski ljudski godci KD Podgorci (Vlado Prigl), Ljudske pevke sestre Nedeljko Društva ljubiteljev glasbe Prepih (Ivanka Majcen), Pevsko društvo Zrelo klasje (Dominik Pongračič), Podgorski vaški pevci DU Podgorci (Kristina Škrlec), pevci ljudskih pesmi KD Obrež (Danica Žerjav) in Ljudski pevci Vrtnica s Koga (Anica Petek).
Barbara Podgorelec, vodja območne izpostave JSKD, je povedala, da je letos skupin več kot lani, tako da so kot organizatorji z odzivom skupin in tudi publike zelo zadovoljni. Strokovna spremljevalka prireditve je bila Adriana Gaber-ščik, ki bo na širšem območju
izpostav Ormož, Ptuj, Lenart in Slovenska Bistrica izbrala najzanimivejše skupine, ki se bodo uvrstile na regijsko srečanje. Povedala je, da je bila tomaže-vska prireditev zanimiva, ker so nastopile zelo raznolike pevske skupine. Zadovoljna je bila tudi s kvaliteto, izborom pesmi
in načinom petja. V zadnjih letih se namreč pojavlja precej novih skupin ljudskih pevcev, ki pa nimajo stika s tradicijo in se tudi zgodi, da ne zadenejo bistva tega petja. Gaberščikova je poudarila, da je to predvsem za mlade pevce precej težko.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Na srečanju je nastopilo 12 skupin iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Kuharski nasveti
Krofi
Te dni v kuhinjah že prijetno diši po okusno ocvrtih krofih, prav tako nas z vabljivimi krofi na pustni čas opozarjajo tudi trgovci.
Krofe pripravljamo iz bogatega kvašenega testa, najpogosteje s kvasnim nastavkom. V kolikor pripravljamo testo s kvasnim nastavkom, v idealnih pogojih testo hitreje vzhaja in je priprava krofov hitrejša. Bogato kvašeno testo je testo z več dodatki, maščobe in jajc. Za krofe uporabimo pšenično gladko moko ali mešanico ostre in mehke moke, le redko, vendar še vedno primerno za bogato kvašeno testo, uporabljamo ostro moko.
Tekočina, ki jo uporabimo pri pripravi krofov, je mleko ali mešanica mleka in vode. Količino mleka natančno težko določimo, saj je odvisna od čvrstosti testa, ki ga želimo doseči, vlažnosti moke in količine ostalih dodanih sestavin. Testo za krofe tudi sladkamo, v kolikor pripravljamo toplo kvašeno testo lahko uporabimo kristalni sladkor, saj se z dodajanjem toplih sestavin stopi, pri pripravi hladnega kvašenega testa pa dodajamo sladkor v prahu. Prav tako uporabljamo sladkor v prahu pri tistih receptih za krofe, ki vsebujejo malo tekočine.
Testo za krofe tudi rahlo solimo. Dodatek soli v moki izboljša lepek in ta vpije več tekočine pri gnetenju testa. Vzhajano testo brez soli tudi težko obdrži obliko in nima primernega okusa. Za rahlja-
nje oziroma vzhajanje pri krofih najpogosteje uporabljamo kvas, ki je naravno rahljalno sredstvo. Nekateri del kvasa nadomestijo s pecilnim praškom, zato da testo za krofe še lepše vzhaja in krofi so po peki bolj prožni.
Za kvašeno testo, iz katerega pripravljamo krofe, uporabljamo tudi jajca. Uporabljamo sveža kokošja jajca, povečini samo rumenjak, saj beljaki testo izsušijo. Na dober okus in na kvaliteto testa vpliva tudi maslo, ki ga lahko zamenjamo z namensko margarino. Maščobo vedno stopimo, delno ohladimo in jo dodamo, ko imamo že grobo zgneteno testo. Dodatek maščobe v testu vpliva tudi na okus.
Kot dodatke za okus dodajamo k testu za krofe še rum, limonin sok in sok oranže, zmlete dišave in začimbe ter vanilijev sladkor. Še bolje pa je, da v mleku, s katerim bomo zgnetli testo, skuhamo manjši del vanilijeve palčke. Takrat bo testo res dobro odišavljeno z vanilijo in bo okus po vanili-ji tudi po cvrtju krofov.
Zraven vseh sestavin in dodatkov, iz katerih je pripravljeno kvašeno testo za krofe, je pomembna tudi tehnika izdelave kvašenega testa. Tako pri stepanju testa ne dvigujemo preveč visoko, da ne vtepe-mo vanj preveč zraka, zaradi česar nastanejo v testu preve-
Tačke in repki
Vsem je jasno in razumljivo, da se ljudje pozimi toplo oblečemo, preden gremo ven na prosto. Z oblačili se zaščitimo pred mrazom, dežjem, vlago, umazanijo. Kužki imajo kožo pokrito s kožuhom in ta nudi naravno zaščito pred vremenskimi vplivi iz okolja. Kožuh je sestavljen iz dveh vrst dlake. Krajša dlaka pri koži je gostejša in ščiti kužka pred nizko temperaturo, imenujemo pa jo podlanka. Daljša krovna dlaka ga ščiti pred dežjem, seveda
like zračne luknje in so ocvrti krofi v sredini votli. Stepeno testo pokrijemo s kuhinjsko krpo in vzhajamo v toplem, vendar ne presuhem prostoru, saj se bo testo na preveč suhem prostoru preveč osušilo. Testo vzhajamo tako dolgo, da ga je enkrat več, kot ga je prvotno bilo, nato testo oblikujemo.
Oblikovanje testa je še vedno najprimernejše kar ročno. Kar pomeni, da vzhajano testo narežemo na enako velike koščke testa - koščke lahko tudi tehtamo, tako da bodo res vsi krofi enako težki. V kolikor surovo testo tehtamo, naj tehtajo od 5 do 7 dekagramov, tako dobimo po cvrtju srednje velike krofe. Nato koščke testa na čisti delovni površini na hitro oblikujemo v kroglice, jih položimo na pomokan prt in ponovno vzhajamo tako dolgo, da so enkrat večji, kot so bili pred vzhajanjem. V kolikor vam oblikovanje kroglic na delovni površine ne uspeva najbolje, to naredite v rokah. Tako oblikovani krofi na sredini niso votli. V kolikor pa se bolj zanesete na izrezovanje
krofov, testo razvaljajte na dobro pomokani deski, za palec na debelo, in jih izrezujte s pomočjo modela za krofe ali drugega modela. Manj primerne so skodelice za čaj ali belo kavo, ker z izrezovanjem v surove krofe stisnete tudi nekaj zraka, ki je v skodelicah. V tem primeru je bolje da uporabite plastične kozarce in na dnu kozarca naredite večjo luknjo.
Zelo pomembno je tudi cvrtje krofov. Maščoba za cvrtje naj bo ogreta na 160 do 170°C. V kolikor oblikovanih krofov med vzhajanjem nismo obračali, je pomembno, da jih damo v vročo maščobo z vzhajano stranjo navzdol, da lahko med cvrtjem še vzhaja spodnja stran. Prva polovica cvrtja poteka v zaprti posodi, druga polovica pa v odprti posodi. Preden jih vzamemo iz vroče maščobe, je najbolje, da vsaj pri enem s pomočjo lesenega nabodalca preverimo, če so v sredini ocvrti. Polagamo jih na papirnate serviete. Še tople napolnimo z marmelado in potresemo s sladkorjem v prahu.
Vlado Pignar
i
Oblačila za pse - modna muha ali potreba?
V tem zimskem času smo dobili nekaj pisem bralcev s podobno vsebino, in sicer glede oblačenja kužkov: ali je to potrebno ali pa je to samo modna muha in pretiravanje nekaterih lastnikov?
daje značilno pasemsko podobo, in kadar je lepo negovana, je vsekakor tudi okras kužka. Vedeti moramo, da psi, ki živijo v hišah in stanovanjih, nimajo več takšnega kožuha, kot so ga imeli njihovi predniki, ki so živeli bolj ali manj na prostem. Prav tako je na kožuh v veliki meri vplival človek z vzrejo in selekcijo pasem, ki so slabo odlakane ali pa celo brez dlake. Na gostoto in dolžino dlake vpliva tudi način življenja. Psi, ki živijo v hiši oz. stanovanju,
Foto: E. Senear
imajo praviloma krajšo in redkejšo dlako od psov, ki živijo na prostem.
Kratkodlaki psi, kot na primer nemški bokser, francoski in angleški buldog, dalmatinec, nemška doga, kratkodlaka čiva-va, doberman, bordojska doga in ostali kratkodlaki mastifi, jazbečarji, in še mnogi drugi, sploh nimajo podlanke, ki je najpomembnejša pri zaščiti pred mrazom. Predvsem na področju trebuha so izredno slabo odlakani. Pri nizkih zimskih temperaturah se tako slabo poraščen kužek lahko mimogrede prehladi, še zlasti če je njegov kožuh moker. Pogosto prihaja do vnetij mehurja predvsem pri psičkah, še nevarnejša pa so vnetja ledvic. Tudi mladi, do pol leta stari kužki še nimajo podlanke in so zelo dovzetni za podhladitev in prehlade. Ker njihov center za termoregula-cijo še ne deluje povsem, kar pomeni, da se ne grejejo sami, so tako še bolj v nevarnosti podhladitve in kasneje prehlada. Suhi kužki, ki imajo malo ali pa nič podkožne maščobe, ki ščiti telo pred podhladitvijo, so prav tako izpostavljeni pod-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
hladitvam. Nekatere pasme, ki izvirajo iz toplih krajev, so povsem neprilagojene na mraz v mrzli in dolgi zimi.
Vse vrste prej omenjenih psov je priporočljivo v mrzlih deževnih oziroma zimskih dneh obleči v plašče ali jopice oz. druga oblačila. To velja tudi za pse, ki ostajajo dalj časa na prostem. Psi, ki živijo z nami v stanovanjih in hišah v tesnem stiku, doživijo pravi šok, ko pridejo iz toplega stanovanja v mrzlo zimsko jutro. Prav tako starejši, oslabeli in bolni psi nimajo energije, da bi premagovali mrzle zimske temperature, in bodo srečni in zadovoljni, če jih oblečemo v toplo oblačilo.
Pasja oblačila, plaščki, puloverji, dežni plašči in drugi pripomočki nikakor niso modna muha oz. nepotrebna navlaka, še manj stvar za posmeh. Postajajo nuja za ohranjanje zdravja pri nekaterih pasmah kratkodlakih kužkov, pri bolnih, ostarelih in zelo mladih kužkih. Vsekakor služijo za bistveno izboljšanje kakovosti življenja naših malih prijateljev. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Plodnost krav in življenjska prireja (I.)
V Sloveniji je bila po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije življenjska prireja mleka na kravo v letu 2007 okoli 22.500 kg, življenjska doba pa 3,75 laktacije. Študije iz tujine kažejo, da je življenjska prireja pod 30.000 kg mleka na kravo dolgoročno prenizka za pokrivanje stroškov vzreje plemenskih telic in stroškov prireje mleka. Pri nas dosega to življenjsko prirejo le okrog 0,5 % kmetij. Večina kmetij ima med 10-20 tisoč življenjske prireje na kravo.
Nizka življenjska prireja je posledica nizke mlečnosti in kratke življenjske dobe. Večina živali zapusti hlev, še preden doseže vrhunec proizvodnosti, torej pred četrto ali peto laktacijo. Nekateri kmetje v Sloveniji imajo tako velik remont, da zlasti, ko se teli več moških telet, ne uspejo niti zagotoviti dovolj živali za lastno obnovo črede, zato so priseljeni za ohranitev črede le-te dokupovati.
Zakaj naše krave tako rano zapustijo hlev
Analize vzrokov za izločitev krav v Sloveniji kažejo (po Jenku 2008), da je najpogostejši vzrok za izločitev slaba plodnost krav. Med pomembne vzroke avtor navaja tudi nenavedene vzroke v centralni zbirki podatkov in probleme s parklji ter boleznimi vimena. Med manj pomembnimi vzroki je zavesten vpliv rejca, ki zaradi slabše proizvodnosti žival izloči.
Tudi nemške študije kažejo podobno, da so vzroki za izločitev njihovih krav slaba plodnost, presnovne bolezni, ketoza , acidoza,poporodna mrzlica in bolezni vimena in parkljev. Ker je prav slaba plodnost najpogostejši vzrok za izločitev krav, so v tujini potekale številne študije, ki so preučevale slabo plodnost krav. Te študije iz Nemčije in Anglije kažejo, da so trije najpomembnejši vzroki za slabo plodnost ketoza , acidoza ter neprimeren komfort živali. Huck in Muth (2005) navajata, da je na kmetijah, kjer so izvedli analizo plodnosti, imelo kar 61 % kmetij probleme s ketozni-mi obolenji krav, 50 % kmetij probleme z acidozo, kar 70 % ni imelo ustreznega komforta reje, skoraj polovica kmetij(44 %) pa je imela težave z gretjem in plesnenjem silaže tako v silosu kot v hlevu (v jaslih). Ta študija in številne druge kažejo zelo velik vpliv presnovnih bolezni na plodnost. Torej živali niso izločene samo neposredno zaradi teh bolezni, ampak so prebolele živali slabo plodne.
Tudi pri nas na kmetijah ugotavljam, da imajo v čredah, kjer je slaba plodnost, pogosto težave s ketozo ali acidoza. To kažejo tudi podatki o mlečni kontroli. Na kmetijah, kjer se takšni podatki ponavljajo, ne dosegajo visoke življenjske prireje mleka.
Krave, ki so v ketozi, so pozno breje in podvržene zamastitvam, zamaščene živali pa zopet presnovnim boleznim. Smo v nekakem začaranem krogu, ki se hitro konča z izločitvijo, če ne ukrepamo pravočasno.
Debele krave pogost vzrok za ketozo
Med pomembne vzroke za presnovne težave krav je neustrezna kondicija živali ob telitvi. Ketoznim obolenjem so podvržene tako zelo debele kot zelo suhe krave. Optimalna kondicije ob porodu za mlečne pasme se priporoča ocena okrog 3,5, za lisasto pa okrog 4 točke (nova ocena 6 točk pri mlečni pasmi). Da živalim zagotovimo ustrezno kondicijo, moramo paziti na prehrano že v zadnji fazi laktacije. Takrat je tudi čas za uravnavanje kondicije. Predebele krave krmimo pod, medtem ko presuhe krave nad njihovo mlečnostjo. Pri sistemu individualnega dodajanja krmil (npr. pri krmilnem avtomatu) lahko krmljenje prilagodimo, medtem ko je pri uporabi kr-milno-mešalnih prikolic to težje. Pri tem sistemu je treba oblikovati skupine. Živali, ki kažejo nagnjenje k zadebelitvi, takoj prestavimo v slabšo skupino.
Cilj krmljenja po kondiciji v zadnji fazi je, da žival pride v presu-šitev v ustrezni kondiciji, kjer se ta samo vzdržuje, torej se v tem obdobju praviloma ne sme spremeniti. V času presušitve se živali krmijo energetsko skromno in z vlakninami bogato. To pomeni večje količine sena ali slame v obroku (živali morajo biti site) in manjše količine ali nič koruzne silaže. V obdobju treh tednov pred porodom pa začnemo dodajati koncentrate in del krme, ki jo dobivajo krave v laktaciji.
Nadaljevanje prihodnjič
Anton Hohler
KGZS - Zavod Ptuj, enota Slovenska Bistrica
Foto: (Vir: http://www.asergeev.com/pictures/archives/compress/2010/853/02.htm)
Foto: ASV
Iščete svoj stil	^
Marjetka v športno-elegantnem stilu
Marjetka Potočnik je doma iz Hrastovca v občini Zavrč, stara je 34 let, je mama dveh otrok, po poklicu kmetijska tehnica, zaposlena kot varilka v mariborskem podjetju Palfinger, kjer dela z robotom za varjenje. Pravi, da so časi takšni, da se je treba znajti ne glede na prvotno izobrazbo. V prostem času rada kolesari, se sprehaja in rola. Marjetko je za akcijo Iščete svoj stil že leta 2007 prijavil njen mož, vabilo je prejela po petih letih od prijave. Z veseljem se je odzvala.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Marjetki ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju, pilingu in masaži so ji uredili tudi obrvi. Ker je kozmetični salon obiskala prvič, so ji postopek nege, ki ga bo poskušala po strokovnih nasvetih izvajati tudi doma, podrobneje predstavili. Pri tem bo uporabljala čistilno mleko in tonik ter hranljivo kremo, ki ustreza njenemu tipu kože. Priporočili pa so ji tudi občasni obisk pri kozmetičarki.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Marjetkino lasno preoblikovanje poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase ji je pobarvala oranžno, postrigla na kratko, posušila s fenom, nato pa oblikovala s sprejem za stiliranje z bisernim učinkom.
Vizažistka Minka Feguš je ličenje začela z nanosom pudra v kremi. Veke je obrobila s
KOLEKTIV SALONA
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka prej ...
... in pozneje
hjosko m gensKo
Slomškova 22 10 % popust v februarju *
črnim črtalom in ga nato zabrisala z bež svetlečimi senčili, da je povečala oči. Obrvi je rahlo poudarila s svetlo rjavo, s črno maskaro trepalnice, ličnice in ustnice pa v rožnatem tonu.
„Pri današnji kandidatki sem se odločila za igro barv, vsepovsod naokrog namreč v teh zimskih dneh lahko vidimo le temne barve. Absolutno prevladuje črna, ki se ji pridružita še siva in rjava s svojimi odtenki, tu pa se barvna paleta že skoraj konča. Marjetka bo danes za-žarela v oranžnih tonih, skoraj od glave do pete bi lahko rekli.
Če bi bilo po moje, bi vsekakor ostala pri oranžnih odtenkih tudi pri izbiri obutve, vendar žal na policah najdemo le dve osnovni barvi obutve, črno in rjavo. Odločila sem se za rjavo. Izbrala sem oranžno ozko krojeno obleko, ki lahko služi več različnim stilom. V kombinaciji s tankim pulijem in jopico jo lahko nosimo kot dnevno oblačilo, kot samostojno obleko, z dodatkom svečanega nakita in salonarji pa lahko služi tudi kot malce bolj 'resen' del garderobe. Zakaj pa ne bi bila oranžna tudi 'mala črna' obleka? K mali
oranžni obleki sem dodala še oranžni blejzer z rjavim vzorcem, ki je sicer zelo klasičnega kroja, vendar ima prave barve. Za tokratni bolj športno-ele-gantni stil sem izbrala škornje z nizko peto v že prej omenjeni rjavi barvi.
Kot dodatek k temu stilu bi se vsekakor odlično vklopil tudi rjav plašč in oranžna torbica, pa seveda kakšen topel šal za te hladne dni, vendar nič takšnega nisem našla na policah naših trgovin. Kljub temu pa sem za dodatek izbrala še krajšo ročno izdelano verižico v oranžnih odtenkih, ki je nekako zaključila preobrazbo naše današnje kandidatke. Oblačila so iz trgovine Mura, škornji iz trgovine Alpina v Lackovi ulici, nakit pa je delo Ptujčanke Andreje Reberc Ribarič," je o današnji stilski preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic si je gospa Marjetka odločila za nego rok, ki jo je opravila kozmetičarka Tamara Galun. Roke je najprej razkužila, nato pa nanje nanesla hranljivo masko za roke. Med delovanjem maske je uredila obnohtno
Krvodajalci M Zobozdravstveni nasvet
20. december: David Zupančič, Črmljenšak 39, Voličina; Marijan Sok, Sodinci 21 a; Ivan Vor-šič, Ptujska c. 2 a, Ormož; Simon Tomažič, Dolga lesa 10, Ormož; Emilija Vesenjak, Lahonci 37; Anton Sever, Kajžar 26 a, Miklavž pri Ormožu; Anica Sever, Kajžar 26 a, Miklavž pri Ormožu; Silva Prezelj, Podvinci 51 a; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Anton Gavez, Korenjak 11; Nina Kor-par, Žabjak 24; Natalija Korent, Črmlja 12; Branko Skok, Hrasto-vec 10 a; Bojan Korpar, Žabjak 24; Matejka Virt Lazič, Ormoška 50 a, Ptuj; Albin Marin, Polenci 31 a; Alojz Janžekovič, Strelci 5; Matjaž Sok, Moškanjci 75; David Šenkiš, Žabjak 15; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Milorad Lazič, Ormoška 50 a, Ptuj; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66 a; Miroslav Sambolec, Župečja vas 2 a; Zvonko Kolar, Apače 188; Gregor Valentan, Toplakova 3, Ptuj; Danica Meznarič, Župančičeva ul. 4, Ptuj; Peter Petek, Starošince 5; Antonija Korent, Črmlja 12; Dejan Vojsk, Zabovci 56; Vlado Rodošek, Pobrežje 25; Marijan Milinovič, Cirkovce 49 a; Rado Peršak, Žetale 12; Boris Babšek, Sestrže87; Boris Železnik, Nadole 4; Marko Horvat, Krčevina pri Vurbergu; Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Jožef Trantura, Sestrže 93 a; Simon Zoreč, Gomila 11; Jožef Lončarič, Zg. Hajdina 203 b; Miran Gajser, Njiver-ce vas 37 d; Leon Turk, Gerečja vas 32; Marjan Ratek, Dornava 147 d; Franc Čagran, Žamenci 6; Olga Babšek, Sestrže 87; Srečko Korošak, Cesta talcev 42, Rače.
Travma mlečnega zobovja je najpogostejša med 1. in 3. letom starosti, tj. kadar otrok shodi, stalnega pa po 8. letu, v obdobju razposajenega šolarja.
Odlom trdega zobnega tkiva ali zobne krone je lahko mala (samo infrakcija sklenine) ali obsežnejša (odlom skle-nine in dentina) poškodba po možnosti z odprto zobno komoro ali pulpo. Ker je pri takšni poškodbi velika možnost vstopa bakterij v pulpo (kjer so žile in živci), lahko to vodi k odmrtju zoba.
Pomembno je v čim krajšem času, najbolje takoj, obiskati zobozdravnika, ki bo dentins-ko rano ustrezno oskrbel in nadomestil manjkajoči del zoba z zalivko ali pa celo prilepil od-lomljeni košček, če ga boste seveda prinesli s seboj.
Težje poškodbe pa so ti-
Fotografija: Vir: http://www.dentistl0023.
com/?p=154
ste, pri katerih pride tudi do poškodbe obzobnih tkiv, tj. ob-zobne kosti in sluznice.
Do teh poškodb pripelje topa travma, kot je padec ali udarec, in pomeni potisk zoba iz svojega ležišča v smeri lica, levo ali desno.
Zob je lahko tudi potisnjen navznoter v alveolarno kost ali pa je izbit iz ust.
Kaj storiti?
Zaradi krvi in joka vse skupaj navadno izgleda dosti bolj dramatično, kot v resnici je. Najprej je treba obrisati kri, da se sploh vidi, kakšna je poškodba. Če je zob spremenil svoj položaj, ga je treba vrniti na njegovo mesto v pravilen položaj. To lahko starši naredijo tudi sami in nato poiščejo zobozdravnika ali pa se tja nemudoma odpravijo.
Če pa je prišlo do izbitja zoba iz ustne votline, je treba zob poiskati, splahniti pod tekočo vodo (če so na njem grobi delci zemlje ali druge umazanije),vendar ne drgniti, brisati ali kaj podobnega. To pa zato, ker so na površini korenine celice, ki so potrebne za uspešno vsaditev in cepljenje.
Zob, ki smo ga oplaknili z
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka v oblačilih iz Mure, škornji so iz Alpine, verižico je izdelala Andreja Reberc Ribarič.
kožico in nohte oblikovala. Po dvajsetih minutah od nanosa je masko odstranila, sledilo je lakiranje nohtov. V prvem sloju je nanesla zaščitni podlak, ki nohte krepi in prepreči njihovo obarvanost po lakiranju; v tem delu je nanos pri vseh enak. V drugem sloju pa je nanesla barvni ali samo prozorni lak, odvisno od tega, kaj stranki odgovarja. Na nohte lahko nalepimo tudi dekorativne
nalepke, ki poskrbijo za poživitev nohtov. Na koncu obvezno nanesemo kremo, ki vsebuje vse za kožo potrebne vitamine in hranilne snovi. Za lep videz rok moramo kreme uporabljati večkrat na dan, še posebej pozimi, medtem ko maske za roke uporabljamo enkrat tedensko, odvisno od stanja kože na rokah, še o negi rok pravi kozmetičarka Tamara.
MG
Duševno zdravje
Travmatske poškodbe zob
Ker nesreča nikoli ne počiva, je dobro vedeti, kaj storiti v primeru poškodbe zob in/ali obzobnih tkiv.
vodo, shranimo v čisto posodico z mlekom, še bolje pa je, če imamo pri roki fiziološko raztopino ali pa tekočino, v katero se shranjujejo očesne leče.
Nemudoma se napotimo k zobozdravniku, ki bo poskušal vrniti zob nazaj v alveolo, rano zašil in učvrstil zob z vezavo na sosednje.
Pri poškodbah mlečnih zob pa ukrepamo drugače. Kadar je zob omajan, počakamo, če se bo utrdil. Če začne kazati znake vnetja, ga zobozdravnik izpuli, saj bi lahko poškodoval zametke stalnih zob. Mlečnih izbitih zob ne vračamo nazaj v alveolo (jih ne reponiramo).
Ohranitev stalnih zob je zelo pomembna, saj je trajno nadomeščanje izgubljenih zob možno šele po zaključeni rasti čeljustnic, tj. po 18. letu starosti z zobnimi vsadki in protetičnimi nadomestki.
Kako preprečiti takšne poškodbe? Težko!
Poskušamo pa lahko z vzgojo in previdnostjo, uporabo ščitnikov pri športu in čelad pri kolesarjenju, rolanju ali smučanju.
Petra Pergar Barč, dr. dent. med.
Morala
Bernardo zanima, kako poteka razvoj moralnosti pri ljudeh, saj se ji zdita ravno morala in etika pomembni vrednoti, ki sta dandanes popolnoma zanemarjeni.
Razvoj moralnosti poteka pri ljudeh na več nivojih nekako od rojstva naprej, čeprav pri dojenčku še ne moremo govoriti o morali (torej o tem, kaj je prav in kaj narobe). Dojenček še namreč nima izkušenj, ne ve, da lahko s svojim vedenjem koga prizadene, in ravna zgolj na osnovi prijetnega.
Naslednji nivo je nivo egocentričnosti - otrok se do neke mere že zaveda pravil za ravnanje v raznih okoliščinah, vendar še vedno ravna izključno po svojih željah. Pogosto ravna po zahtevah odraslih, ker se boji kazni; če je prepuščen samemu sebi, pa ravna po svoje.
Okrog tretjega leta se začne konformistični nivo. Po zgledu staršev in drugih odraslih oseb, ki jih ima rad, otrok avtomatično brez razmišljanja prevzame določen način vedenja.
Nato sledi nivo toge moralnosti okoli petega leta. Otrok namreč sprejme od odraslih vrsto pravil za moralno ravnanje, se nanje čustveno naveže, a se jih drži vedno enako - togo, ne glede na vsakokratne okoliščine in posledice.
Nivo samostojnega moralnega odločanja se oblikuje proti koncu otroštva in v puberteti. Človek si ustvari lestvico vrednot, vendar ne ravna po vnaprej postavljenih receptih, vendar vsakokrat razmisli, kakšne bodo posledice različnega ravnanja in se odloči v skladu s tem. Pri tem gleda na koristi soljudi.
Zdi se, da že dolgo odpovedujemo ravno v tem, da bi bili odrasli zgled otrokom in mladostnikom s pravili za moralno ravnanje.
Mag. Bojan Šinko
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
Glasbeni kotiček
Glasba v karnevalski dvorani
Danes se s tradicionalno Winter house parade 2012 začenja dogajanje v ptujski karnevalski dvorani. Zabavni glasbeni večeri bodo trajali vse do torka, 21. februarja, ko bodo maškare za leto dni znova pospravile maske in kostume.
Jutri, na dan otvoritvene povorke ob pričetku 52. kurentovanja - Festivala dediščine in umetnosti, bodo prvi na oder v karnevalski dvorani stopili domačini, in sicer skupina Ela in Šarmerji. Z zimzelenimi, zabavnimi in narodno-zabavnimi melodijami bodo zabavali tiste, ki se bodo v karnevalski dvorani zbrali po otvoritveni povorki. Naslednji dan, v nedeljo, 12. februarja, zasedbo Ela in Šarmerji v karnevalski dvorani čaka še drugi nastop. »Za letošnji nastop na odru ptujskega kurentovanja pripravljamo zelo pester program, veliko dobre glasbe, zabave, v glavnem vsega, kar sodi v ta nori pustni čas. Za nastop na karnevalskem odru se bomo seveda našemili. V kaj, pa naj zaenkrat še ostane skrivnost,« je povedala pevka Ela in pojasnila, da se vsakega izmed nastopov, pa čeprav gre za sproščeni in norčavi pustni čas, v skupini lotijo z
vso resnostjo in odgovornostjo. »Za nas je vsak nastop, ki ga imamo, zelo pomemben in vedno vložimo vanj veliko truda. Nikoli ne delamo razlik med nastopi, kajti z vsakim nastopom hočemo dokazati, kaj zares znamo in koliko nam pomeni glasba, dobra volja in seveda naša publika, ki nas rada posluša in obiskuje naše nastope.«
Pevko Elo smo v javnosti sicer v preteklosti poznali kot solistko. Manj kot leto dni nazaj so Ela in štirje simpatični fantje, člani ansambla Šarmer-ji, združili moči in sestavili skupino Ela & Šarmerji. Po slabem letu skupne glasbene poti se zasedba v teh dneh predstavlja s prvo skupno avtorsko pesmijo. Gre za na-rodno-zabavno vižo, pesem z naslovom Našla te bom. Avtor glasbe je Brane Klavžar, ki se je podpisal tudi pod aranžma, besedilo pesmi pa je napisala Majda Rebernik. »Trenutne
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
1. predlog: VLADO PILJA - Še zeleno
3. predlog: ERIK IN T RKAJ - Dvigni v zrak 4. predlog: NIKKA - Kje sem 5. predlog: DEJAVU - Izpod kože 6. predlog: JAN PLESTENJAK IN EVA BOTO - To leto bo moje
7.	predlog: DARE KAURIČ - Cirkus
8.	predlog: OMAR NABER - Parfum
9. predlog: E.V.A - Blizu 10. predlog: ŽAN SERČIČ - Kaj pa midva
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
obveznosti na glasbenem področju nas zaposlujejo v tolikšni meri, da skoraj ne utegnemo spati. Delamo na polno, veliko nastopamo in se pripravljamo na bližajoče
se festivale. V letu 2012 je naš cilj nastopiti na vseh odmevnih slovenskih festivalih in se predstaviti širši publiki v Sloveniji. Lahko vam zaupam, da se pripravljamo na 43. ptujski
Foto: arhiv izvajalcev
Ela & Šarmerji bodo v karnevalski dvorani nastopili jutri in v nedeljo.
Filmski kotiček
Grivasti vojak
Spielberg je kmalu po filmu Reševanje vojaka Ryana začel po medijih stokati, da potrebuje "dober scenarij". Dilema je bila jasna. Pri svojih rosnih 52 je dosegel vse, kar se v Hol-lywoodu sploh da doseči. Na voljo je imel vrhunsko infrastrukturo za snemanje filmov, vlagatelji so se kar tepli, kdo bo vanj zmetal večje kupe denarja, imel je popolno umetniško svobodo in na voljo mu je bil najboljši svetovni talent, za nameček pa je dokazal, da je odličen večžanrski režiser, nemara najboljši, saj pred njim niso bile »varne« drame, vojni filmi, otroški, ZF, romantični, akcijski itd. Jasno, ko prideš na takšen Olimp, noben scenarij ni več dovolj dober. Spielberg je postal žrtev lastnega uspeha in postal je prevelik ne le za
War Horse
Igrajo: Jeremy Irvine, Benedict Cumberbath, David Thewlis, Emily Watson
Režija: Steven Spielberg Scenarij: Lee Hall in Richard Curtis Žanr: vojni film Dolžina: 146 minut Leto: 2011 Država: ZDA
festival. Seveda pa bo še pred nastopom na festivalu treba opraviti avdicijo in upam, da bomo uspešni,« je v imenu skupine pojasnila pevka Ela.
Ela in Šarmerji bodo torej tisti, ki bodo jutri poskrbeli za popoldansko glasbeno dogajanje v karnevalski dvorani. Zvečer ob 20.00 pa bodo nastopili Avenue Band, Novi Fosili in Vlado Kreslin.
V nedeljo, 12. februarja, bo v karnevalski dvorani dan na-rodno-zabavne glasbe. V popoldanskem času bodo znova nastopili Ela in Šarmerji, zvečer pa skupine Gadi, Vesele Štajerke in Akordi. O tem, kaj pripravljajo za nastop na ptujskem odru, smo povprašali člane zasedbe Gadi, ki so kot nova skupina na narodno-za-bavni sceni v bližnji preteklosti poželi veliko pozornosti javnosti in medijev. Decembra lani je zasedba izdala prvo samostojno zgoščenko, ki so jo naslovili Poslovni oglas. Na albumu je zbranih 15 skladb in na vse so zelo ponosni. V začetku decembra so ob izidu albuma fantje pripravili
tudi dva promocijska koncerta. Začetek leta pa so Anže, Primož in David znova preživeli v studiu, saj snemajo nove pesmi, s katerimi se nameravajo potegovati tudi za nastope na najodmevnejših slovenskih festivalih. O tem, kaj pripravljajo za nastop na ptujskem odru, fantje zaenkrat še ne govorijo na glas. So pa nam zaupali, da tudi sicer, ne le v času norčavega pusta, na odru radi ušpičijo kakšno vragolijo.
Nedeljskemu narodno-zabavnemu prazniku bo v karnevalski dvorani sledil ponedeljkov žur s hiti hrvaške zabavne glasbe. Med nastopajočimi ta večer bodo Charlie & Tequila, Dražen Zečic in Vesna Pisarovic. Tudi torkov večer bo obarvan s hrvaško zabavno glasbo. Pridih poletja in morja bodo v zimski Ptuj prinesle dalmatinske klape, za njimi pa bo ptujski oder in publiko pod njim razgrela še simpatična pevka Danijela. Podrobneje o tem pa v torkovi izdaji Štajerskega tednika.
MZ
Hollywood, ampak tudi za filme na splošno.
Je Grivasti vojak končno tisti film, ki ga je iskal? Tisti z "dobrim scenarijem"? Da in ne. Spielberg je kot velik zaljubljenec v stare epske studijske produkcije, kakršnih danes ne snemajo več (V vrtincu itd.) posnel točno to: studijsko epopejo v starem slogu, kar nepo-zornemu gledalcu povedo vsaj čudovite barve v zadnjih prizorih filma, kjer se zgolj s črnimi obrisi ljudi in brez besed prečudovito odvrti zgodba o arhetipskem prihodu spremenjenega junaka nazaj domov. Nasploh je fotografija starega Spielbergovega mačka Janu-sza Kaminskija osupljiva od prvega prizora naprej. Barvna paleta je preprosta, a izjemno učinkovita (kontrasti med rjavim konjem, zeleno travo in modrim nebom še nikoli niso izgledali lepše). Montaža, tokrat za Spielberga prvič digitalna, je šolsko učinkovita, režija je sicer vrhunska, a vidi se, da je za Spielberga tovrstna popolnost že tako standardna, da bi jo lahko ustvaril med spanjem, John Williams pa s svojo prepoznavno orkestralno glasbo iz filma stisne še zadnje kapljice čustvenega naboja.
V vsej tej kipeči popolnosti se zatakne le pri scenariju,
kar je škoda, saj mu manjka le korak, pa bi bil tisti pregovorni "dober scenarij". Težavi sta dve, ampak za obe se zdi, da sta bili v film vnešeni nalašč, torej ne gre za kiks, kar naredi zadevo toliko bolj nerazumljivo. Prvič, to je nedvomno film za ljubitelje konj. Če vam konji vsaj malo ne ugajajo, se boste prvo uro in pol precej dolgočasili, saj se film skozi epizo-dično naracijo človeških usod ukvarja le s tem, da je glavni junak, konj Joey, tako neverjetno čudovit in krasen in nasploh božanski nezemski eterični konj, ob katerem vsi omedlijo takoj, ko ga prvič vidijo, in so zanj pripravljeni prodati kmetijo, razbiti družino, si uničiti kariero in se konju popolnoma podrediti. Tudi prav, a film se ne ukvarja z gradnjo lika, ki bi si takšen odnos zaslužil. Ne, že od prvega prizora naprej moramo biti vsi nori na tega konja, brez zadržkov in vprašanj. Iz te težko razumlji-
ve odločitve filmarjev sledi druga slabost. Kolikor je film sicer izrazno močan, se ves čas nevarno sprehaja na meji z osladnostjo in jo žal mestoma tudi prestopi, s čimer izdatno izniči sicer krasno presunlji-vost filma. Na srečo se ta pretirana sentimentalnost uspe izgubiti v zadnji tretjini filma, v grozi svetovne vojne, kjer prikazi njene krutosti seveda nikoli ne morejo biti pretirani. V tem trenutku film pridobi širšo sporočilnost in oboževanje konja tudi svoj smisel, toda v trenutku, ko je vojne konec, film zaide na stare tire.
Kljub temu pa gre za film, ki morda ne posega na najvišje vrhove filmske umetnosti, je pa v svoji smeri neposnemlji-vo bleščeč. Spielberg je torej pri svojih 66 na vrhuncu svojih moči in upamo, da kmalu našel svoj izgubljeni zaklad -dober scenarij.
Matej Frece
d:
j
OVEN (21.3. - 20.4.)
Najbolje se boste počutili doma. Sveža energija, kijo boste pridobili čez vikend, vam bo koristila na delovnem mestu. Spoznali boste, da lažje poti ne obstajajo. V ljubezni bo nekaj več tišine in privlačile vas bodo tudi skrivnosti. Zapisujte si svoje notranje občutke, kajti tako vam bo lažje.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Sprostila vas bo zimska narava. Sprehodi vam bodo pričarali ravnovesje in skladnost. Pilili se boste v umetnosti in v kreativnih dejavnostih. Na obzorju se bodo lesketale novosti. Srečo boste našli v skupinskih dejavnostih. V ljubezni bo v ospredju želja po svobodi. Srečen dan: sobota.
m
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)

Veselili se boste novosti, ki vam bodo polepšale življenje. Odgovorno boste stopali naprej po svoji poti. Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da boste nalogam kos. Tako bo priložnost napredka v samozavesti. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje.
RAK (21.6. - 22.7.)
Odprle se vam bodo nove poti. Omenjeno boste sprejeli z mešanimi občutki. Sprejeli boste tudi paleto odgovornosti na delovnem mestu. Kljub povečanim obveznosti je modro, da si vzamete čas zase in za tisto, kar vas veseli. Ne zanemarite duhovnega življenja. Intuicija vam bo odprla nova vrata.

LEV
vur
Wal (23.7. - 22.8.)
Instinktivno boste sledili glasu svojega srca. Tako najdete v sebi notranjo moč in oporo. Zdelo se bo, da se vam bodo odprla vrata sreče na stežaj. Privlačile vas bodo skrivnosti in raziskovanje. Staro in neuporabno bo odšlo. In čas bo namenjen novim podvigom tako poslovno kot čustveno.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Pomembno vlogo bo igrala izobrazba in pridobivanje znanja. Naredili boste tudi načrt in urnik. Veliko časa boste posvečali sebi in lastnemu zdravju. Zdrav način življenja poleg uravnotežene prehrane priporoča dovolj gibanja. V ljubezni boste iskali svojo resnico in uživali v romantiki.
Štajerski TEDNIK
DEL VIŠJE MATEMATIKE
NEPRIJTEN DOGODEK
GIBLJAJ
SESTAVIL
EDI KLASINC
PODRSANA SLED DIVJADI
PESNIK (ZBADLJIVO)
AMERIŠKI KOŠARKAR BOSEMAN
GORA V JILIJCIH
PREČEN DROG
RIBJI DRST
VERSKI OBRED, RITUAL
MLEČNI IZDELEK
TUJA ZNAMKA CIGARET
EKSTAZA
GORA NAD DOLINO KRIME
RUDNINSKO GNOJILO
SEVERNO POLARNO PODROČJE
RIMSKI CESAR
SIKANJE
Štajerski TEDNIK
MEHKO USNJE
JAMA Z ILOVICO
ORGANSKA SNOV
REKLAMNI AGENT
HRASTOV LES
NEUOPORAB-NOST
VIOLINIST (FRITZ)
SLAVKO KASTELIC
RUSKI SKLADATELJ (CEZAR)
TOLKAČ
NAŠ KOLESAR (GORAZD)
PREBIVALKA MOSTARJA
VAS POD KRIMOM
POKRIVALO PRI NOŠI
SUKANO PLATIŠČE
ČEŠKO PIVO
ŽLAHTNI PLIN
MORSKA ŽELVA
PREJA IZ VOLNENIH ODPAKOV
MESTO V UKRAJINI
ZNAMKA UR
KAREL NOVAČEK
VAS PRI G. GRADU
INDIJANSKO OROŽJE
JAMAJSKA GLASBA
PEVEC (RUDOF)
PARADIŽ, RAJ
ALBANSKI POLITIK (RAMIZ)
LUKA V VIETNAMU
MILANO
IRIDIJ
IVO BAN
ŠTEFAN ARNUGA
PRIMORSKI SVALJKI
VRSTA SVEDRA
PREBIVALEC CADIZA
MOŠKI PEVSKI GLAS
MUSLIMANSKO SVETIŠČE
OTOK OB SARDINIJI
UGANKARSKI SLOVARČEK: BTC = znamka ur, ESKIMO = sukno za plašče, GAS = slovenski pevec, glasbeni aranžer in producent (Rudolf), KAABA = muslimansko svetišče, kockasta stavba v Meki, RITUS = verski obred, ritual, STAIS = ime ameriškega košarkarja Bosemana, ŠODI = preja iz volnenih odpadkov, ŠOKAT = vas pri Gornjem gradu, TUI = svetovna potovalna agencija.
■oieiusv 'eqeey 'jouai 'uesjpeo
">1!uso '^olu 'haï 'uoSjes 'ejiv 'uapa 'le^os 'NM '019 'HoauoQ 's||d 'ornase 'egad '§| 'e^uegjeiso|A| leq '¡no 'jaisjaiy 'isou^znau 'njj 'suefl '|ej§e}iu 'ugasli» 'ujnx 'sjeis 'Jeiuu 'e^sjp :ouAejopoA "3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 11. februar:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po-novitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ, 14.40 Danes v karnevalski dvorani in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11, Lestvica Desetica (ponovitev) in vmes Nocoj v Karnevalski dvorani. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). NEDELJA, 12. februar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtička-rije (ponovitev).11.15 ŠPORT 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.), z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse, 14.40 Danes v Karnevalski dvorani. 18.00: Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topo-lovcem, vmes Nocoj v Karnevalski dvorani. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val ). PONEDELJEK, 13. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45
HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemlja-rič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Danes v karnevalski dvorani. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj in vmes Nocoj v karnevalski dvorani. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TOREK, 14. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00,
15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Danes v karnevalski dvorani. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč in vmes Nocoj v Karnevalski dvorani. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). SREDA, 15. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Danes v karnevalski dvorani. 15.00 Utrip Po-
dravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vr-tičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) in vmes Nocoj v karnevalski dvorani. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 16. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Danes v karnevalski dvorani. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 O pustnem dogajanju v regiji. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (pono-vitev).19.35 Te domače viže (ponovi-
tev). 20.00 ORFEJČEK in vmes Nocoj v karnevalski dvorani. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj). PETEK, 17. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Po-dravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Danes v Karnevalski dvorani. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 O pustnem dogajanju v regiji. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Dogajanje v Karnevalski dvorani 2012 - vsak dan ob 14.40 in po 20.uri.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Poslovni uspehi se bodo vrstili. Notranja občutljivost bo posledica stresa. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo v osnovi osrečili. Vzemite si čas zase in se sprostite. Koristne učinke bo imela romantična večerja v dvoje. Izpovejte svoje notranje občutke.
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Svoje mnenje boste izoblikovali na Odkrivali boste razsežnosti du-
odločen način. Duh prijateljstva bo tisti, ki vam bo podaril upanje. Hrepeneli boste po novih izzivih. Do njih boste prišli postopoma in korak za korakom. Vsekakor je modro, da si zapisujete svoje občutke. Narava vas bo sprostila in napolnila z novo energijo.
hovnosti. Svoja stališča boste morali definirati odločno. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja. Sreča se bo okrepila v ljubezni. Postali boste bolj čustveni in znali boste opazovati malenkosti. Ne spreglejte smerokazov na delovnem mestu.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Počasi in vztrajno boste sledili zastavljenim ciljem. Pomembno bo, da boste znali opazovati. Oseba nasprotnega spola vam bo naklonjena in signali se bodo povečali. Valentinovo je priložnost za nova poznanstva. Z dodatno energijo vas bo napolnila glasba in ples. Veselje bo balzam za dušo.

VODNAR (21.1. -18.2.)
Varovati se boste morali napačnih finančnih odločitev. Spremljal vas bo čustveni nemir. To bo teden, v katerem se boste učili diplomacije. Vsekakor bodo vrata sreče odpirali pogovori. Določene reči se bodo zaključile in svež veter vam bo dal elana in dodatne motivacije za sprejemanje s
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Pluli boste po valovitem morju čustvenosti. Na poslovnem področju se vam obetajo novosti. Našli boste svojo srečo in sledili skritim sanjam v osebnem razvoju. Največ časa boste namenili raziskovanju tistega, kar vas veseli. Samota vam ne bo tuja in vendarle vas bodo osvobodili pogovori.
Prejeli smo
Tudi jaz poznam slovenske pregovore in reke
No tako, pa ga imamo. Poslanca mislim. In še nekaj imamo: začetek predvolilne kampanje za nadomestne volitve župana. Pestro bo, v to sem prepričana. Pri nas od zadnjih lokalnih volitev 2010 tako ali tako nikoli ni dolgčas. Če smo prej imeli, kot so nekateri rekli, enopartijski sistem, imamo pa sedaj politikantsko kreganje. Pa to ne takšno, ki bi se odvijalo za zaprtimi vrati in se potem po usklajevanju konfliktov in iskanju srednje poti razvilo v nekaj produktivnega, v delo za bolje občanov, ampak javno kreganje. Časopisno obarvano, s podpihovanjem podkrepljeno in začinjeno s pristnimi slovenskimi pregovori.
„Lastna hvala, cena mala," je star pregovor in vsi ga poznamo, nekoliko manj pa mogoče
V destrniški občini smo, baje, vedno korak pred ostalimi občinami. Žal se je zadnje čase izkazalo, da prednjačimo predvsem v negativnem smislu. Tako smo zdaj prvaki v nerazumnem, nepotrebnem zadolževanju. Nenavadno je, da smo 16. decembra 2011, še pred začetkom leta 2012, že tretjič sprejemali proračun, tokrat že drugi rebalans za leto 2012!
Najpomembnejši del, ki ga zajema rebalans, je znesek za nakup poslovnih prostorov v velikosti 638 m2, predvsem za pisarne(!) občinske uprave in nakup 1200 m2 parkirišč oz. funkcionalnega zemljišča. Cena za m2 pisarn znaša 1673,52 evra, za parkirišče pa 198,36 evrov za m2, z vračunanim DDV, torej je skupna vrednost kar 1.305.737,70 evrov!!!
Mnenje velikega števila obča-
uporabljamo kak drug pregovor, ki bi bil tudi primeren za našo občino. Morda tale, ki dobro sede v uho: „Dobro storiti, pa ne okrog zvoniti."
Ne vem zakaj, ampak nekako bi pričakovala, da nekdo, ki ima toliko povedati o vseh, ki delajo, kaj naredi tudi sam. Pa žal ni čisto tako. Tudi te zgodbe, spoštovani gospod Vindiš, močno dvomim, da so prišle izpod vašega peresa. Če ne bi delali, ne bi bili vredni nič, če se kaj naredi, pa spet ni v redu. No, saj če bi čakali na opozicijo, potem te dileme sploh ne bi bilo. Glede na to da niste potrdili niti enega proračuna ali rebalansa proračuna, se v tej občini leto in pol nič tudi premaknilo ne bi. „Kdor tuje delo gleda, svoje pozabi." Tudi ta pregovor je lep.
O cestah je bilo napisanega
nov Destrnika je, da ni nobene potrebe po nakupu pisarniških prostorov, saj ima občinska uprava kar štiri prazne pisarne nad zdravstvenim domom, ki jih ne uporablja, tako da niti obstoječi prostori niso izkoriščeni. Zaradi navedenega je nakup neracionalen, razsipniški in zaviralen za razvoj občine.
Ne bi bilo nič posebnega, če ne bi tokrat šlo za zadolževanje preko naših zmožnosti, v vrednosti 1.083.000 evrov, pri čemer pa ne smemo pozabiti prišteti še 530.000 evrov dolga, ki ga že imamo! Pri vsej stvari nas čaka še ena past in sicer neuspešna prodaja premoženja (obstoječe občinske stavbe), kar lahko poveča zadolževanje za dodatnih 200.000 evrov! Tako smo lahko hitro zadolženi preko 800 evrov na volivca oz. 1.800.000 evrov. Že aprila 2011 pa je nadzorni odbor občine
že ogromno, povedanega tudi, pred prejšnjimi lokalnimi volitvami ste obljubljali boljšo infrastrukturo, ko ste se vozili po na novo preoblečenih črnih poteh, sedaj pa grajate, ko se omenjajo.
Opravljivcem z naslovom Terme Gaja pa morda samo to: zelo podobna je pravljica z naslovom Vladimir Vindiš za župana. To, čemur vi pravite pravljica, je vizija. In vsak umetnik, vsak poslovnež, vsak politik, če hočete, potrebuje najprej vizijo, mora biti korak pred nami, mora za nas razmišljati, da nas lahko potem očara z novo umetniško stvaritvijo, s katero lahko doseže svoj cilj ali ljudem omogoči boljše življenje. Besede, kot so vizija, pravljica in sanje, so v tem času, ko se večina mora ukvarjati s konkretnim
opozarjal, da dodatno zadolževanje ne bi bilo dobro.
Nasprotnikom zadolževanja bivši župan Pukšič očita, da smo proti napredku, zato je potrebno poudariti, da nihče ne nasprotuje gradnji trgovine, oz. jo pozdravljamo. Moti pa nas pogojevanje investitorja, ki izgradnjo trgovine pogojuje z odkupom poslovnih prostorov, verjetno z namenom priti do lahkega zaslužka. S tem se izjalovi namen gradnje trgovine, oziroma se postavi vprašanje, kdo je pravzaprav investitor. Z občinskim proračunom lahko vsakdo gradi. Običajno je namreč taka praksa, da investitor objekt zgradi, trg pa pokaže njegovo vrednost. Menimo tudi, da bi občina lahko objekt enake velikosti samostojno zgradila za polovico manjši denar, kot dokaz pa lahko vzamemo izgradnjo dvorane z veliko
problemom, kaj bo dala v usta, morda zdijo prenapihnjene. Nepomembne. Pa so še kako pomembne. Če želimo nekoč živeti bolje, moramo ustvarjati že danes.
Vrtec je res neprimeren, to je jasno vsem. Če želimo ohraniti nek centralni videz, potem bo ta vrtec stal na hribu, na prostoru, predvidenem za gradnjo. Seveda je treba najprej urediti okoliško infrastrukturo in škarpni oporni zid. No, pa saj je vseeno, saj tega projekta tako ali tako niste podprli. Ne glede na to, koliko ste obljubljali in kritizirali, niste podprli niti rebalansa proračuna, ki se navezuje na gradnjo tega tako želenega vrtca. Medtem so na občini že pridobili 330.000 evrov evropskih sredstev. Če bi bilo po vaše, gospod Vindiš, in
spremljajočimi prostori v sosednji občini Trnovska vas. Za 780 m2 prostorov so porabili 600.000 evrov z opremo vred, ta pa pri nas še niti ni všteta!
Vsi podatki so uporabljeni iz proračuna in predračuna podjetja EM-grad d.o.o. in so uradni ter javni, lahko si jih vsakdo pogleda, tako da so drugi zneski in predstavitve, ki jih izvaja predvsem zdaj že bivši župan Pukšič, zgolj natolcevanja z namenom zavajanja. Predračun ne predvideva nobenega podpornega zidu za otroški vrtec, kaj šele 30% investicije zanj, kar je logično, saj noben podjetnik ne bo občini kar tako gradil vrtca. Trenutno pa veliko bolj potrebujemo otroški vrtec, ki dela v izrednih pogojih in katerega izgradnja bo zaradi prevelikega zadolževanja potisnjena še veliko let v prihodnost, saj ne bomo imeli lastnega dela sred-
po mnenju vaših somišljenikov, bi ta denar ostal v Ljubljani. Spoštovani gospod svetnik, če hočeš črpati evropski denar, moraš imeti projekte, znanje in sprejet proračun. In vsaj to bi lahko že vedeli.
V razlage cene kanalizacijskih priključkov se ne bom spuščala, lahko pa rečem, da je vse v skladu z zakoni in prepričana sem, da so občine, ki so priključke obračunale po pavšalu za vse občane, v nasprotju z zakonom in se bodo morale slej kot prej soočati s posledicami.
Napisali ste, da občina ne bo nič gradila. Seveda ne bo. Saj tudi ne more. Občina lahko gradi samo v primeru, da ima za župana tajkuna. No, tega pa nimamo, čeprav ste tudi o tem že kdaj kaj napisali. V vsakem nasprotnem primeru pa mora
stev, tudi če bi bili uspešni na katerem od razpisov. Pozabiti pa ne smemo tudi kanalizacije, katera zahteva nadaljevanje izgradnje, pa razritih nedokončanih pločnikov v Vintarovcih in Janežovskem Vrhu in razsvetljave in tako dalje.
Ob moji predstavitvi problema v zvezi z omenjenimi neskladji, ki sem ga podal na seji občinskega sveta, je bivši župan Pukšič izjavil dobesedno to: »Ah, gospod Horvat, na vaše neumnosti se niti ne splača odgovarjati!« Torej so utemeljeni pomisleki v zvezi z enormno zadolžitvijo občine neumnost in niso vredni temeljitega razmisleka in razprave?! (Vas to na kaj spominja? Morda na kake projekte v preteklosti, v katere smo brezglavo hiteli, nato pa ugotovili, da smo se prenaglili, medtem pa zapravili zajetna sredstva?!) Zanimiva je tudi ne-
čakati na razpise ali pa uporabiti sredstva investitorjev, za katere je pa tudi jasno, da ne bodo delali zastonj. Tudi vi ne hodite zastonj na seje občinskega sveta, čeprav ste tam popolnoma neproduktivni in rušilni, ker se vaša slaba energija širi kot kuga.
Histerični izpadi bivšega župana res niso opravičljivi, je pa tudi res, da mora imeti človek železne živce, da se ljudi, ki vztrajno rušijo delo občinskega sveta, loti samo z besedami.
Čisto za konec, pa še en lep slovenski pregovor: „Modra ušesa se ne zmenijo za neumne besede." Čeprav, vam povem, je včasih težko. In tokrat se nisem mogla zadržati.
SLK
(ime in naslov avtorja v uredništvu)
verjetna naglica, saj se je (zdaj že bivšemu) županu hudo mudilo, pa bi bilo zadevo dobro in pametno temeljito pretehtati! Župan je imel 18 let časa za tovrstno odločitev, zakaj jih je sprejemal zadnje dni?
Po vsem navedenem se ni mogoče znebiti občutka ko-ruptivnega okoriščanja posameznika, ki želi istočasno onemogočiti nadaljnje investicije občine. Zaradi zadolženosti bi občina namreč obtičala in obstala do grla in čez v dolgovih! To bi seveda dalo priložnost bivšemu županu in njegovim sodelavcem, da bi pozneje kazali na zadolženo občino in novega župana s frazo: »Dokler je bil Pukšič župan, smo delali!« Vse skupaj daje občutek, da je župan na odhodu poskušal narediti kar največ škode.
Upam, da občino Destrnik čaka svetlejša prihodnost, kot kaže dejanska zapuščina bivšega župana Pukšiča. Sicer bomo njegov račun plačali vsi občani! In to z obrestmi!
Svetnik občine Destrnik
Branko Horvat
Prejeli smo
Destrnik: Kdo bo vse to plačal?
Prejeli smo
P&F Jeruzalem - zgodba o uspehu ali pa tudi ne ...
Družba P&F Jeruzalem iz Ormoža v medijih objavlja uspehe, ki jih dosega na vinarskem področju. Z zanimanjem preberem članke, saj sem v Jeruzalem Ormož od leta 2004-2009 deloval kot član nadzornega sveta.
Jeruzalem Ormož je v zadnjih desetletjih na slovenskem eden najboljših vinarjev. Nemirna leta so se pričela ob vinski krizi po letu 1996 in z željo posameznikov v družbi pooblaščenki za njen prevzem. Ta zgodba se je končala v letu 2004 s prevzemom družbe s strani KZ Ormož in IGD Holer-muos. Čez čas se je KZ Ormož povezala z Zadružno zvezo iz Ljubljane z željo reševati svoj finančni položaj. Pričeli so se pritiski na manjše delničarje. Ob »slabih« menjavah v vodstvu je prišlo do trenj v nadzornem svetu. Kot rešitelja sta se v letu 2009 pojavila brata Puklavec. O njiju sem slišal veliko dobrega. Vedel sem, da sta »stara Ormo-žanca«, nisem pa ju osebno poznal. Na sestankih sta delovala
optimistično in predstavljala velike načrte. Ocenil sem, da je potrebno prepustiti pobudo ljudem, ki s kapitalom in dostopom do tujih trgov lahko zagotovijo hitrejši razvoj Jeruzalem Ormoža.
Bratoma Puklavec so bili postavljeni jasni pogoji, pod katerimi bomo delnice prodali. Od štirih pogojev je do danes izpolnjen samo eden. Vladimir Puklavec se je strinjal s pogoji, ni pa želel podpisati dogovora, ker je trdil, da to lahko formalno vpliva na potek prevzemne ponudbe. Večkrat me je vprašal, ali mu ne zaupam. Jaz sem bratoma Puklavec zaupal in jima pomagal pri prevzemu Jeruzalema Ormož, za kar mi je danes iskreno žal.
Do septembra 2010 je z Vla-dimirjem Puklavcem potekala normalna komunikacija. Nenadoma pa je odjeknila vest o odstavitvi uprave Boštjana Klemenčiča in Silva Žižka. Kot razlog so navedli »nerodno pojasnilo«, da jima je potekel mandat, čeprav so mediji v ti-
stem času objavljali novice o uspešnem poslovanju, odprtju nove polnilnice, poslu s »Kitajsko« in o pričetku trgatve. Takrat smo tudi sami prejeli tožbo za prekinitev pogodbe za podnajem Dvorca Jeruzalem z začasno odredbo. Priznati moram, da so se mi ob tistih dogodkih pričele odpirati oči.
Vladimir Puklavec je v reviji Menedžer v letu 2011 bil razglašen za 10 najpremožnej-šega Slovenca s cca. 42 mio EUR. P&F Jeruzalem je proti IGD Holermuos vložil neupravičeno tožbo s ciljem, da si na nekorekten način brez plačila pridobi naša vložena sredstva v obnovo Dvorca Jeruzalem in drobni inventar. Temelj za pravne postopke predstavlja dopis bivšega župana Franca Jurša, ki od leta 2007 do leta 2010 ni uredil pravnih razmerij in statusa Dvorca Jeruzalem. Ves čas je špekuliral s prodajo. Obstaja vprašanje, ali s svojim nevestnim delom ni oškodoval občinske blagajne. Iz dopisov Vladimirja Puklavca izhaja, da
sta se z županom Juršo dogovarjala o prodaji Dvorca Jeruzalem mimo občinskega sveta in uprave. Volitve so jima prekrižale načrte in prodaja Dvorca Jeruzalem je padla v vodo.
Občutek imam, da se družina Puklavec ne zaveda, da z denarjem ni možno kupiti ljudi in njihove naklonjenosti ali podpore. Vedno je veljalo, da »žanješ tisto, kar seješ« in v primeru Puklavcev ne bo nič drugače, zato jih razumem, da so razočarani ob kritikah okolja, ki letijo na vodenje P&F Jeruzalem Ormož.
Vladimirju Puklavcu svetujem, da se zamisli nad starim rekom »daleč od oči, daleč od srca«. Iz Nemčije ne bo možno voditi Jeruzalema Ormož. S svojim vzgledom in delom si zaslužiš spoštovanje poslovnih partnerjev, nujno je čutiti in živeti z okoljem ter sodelovati z lokalno skupnostjo, ne pa igrati užaljenega Calimera.
Dotaknil bi se kadrovske politike. V Jeruzalem Ormož so našli delo domačini. Trenutno
pa se domači kadri izpodrivajo, na vodilna in odgovorna mesta se zaposluje ljudi iz drugih krajev.
Ob prenovi blagovne znamke se je na steklenicah pojavil napis »SINCE 1934«, ki je najbrž zavajajoč. Vsi dobro vemo, da je družina Puklavec prevzela obe kleti šele leta 2009. Nespoštljivo je tudi, da se zanemarja in spregleda delo generacij ljudi, ki so več desetletij skrbeli za razvoj vinogradništva in vinarstva na našem področju v »odsotnosti« družine Puklavec.
Sam imam lastno izkušnjo in vem, da se Jeruzalema Ormož ne da lastniško pokoriti, ker združuje vinogradnike, zaposlene, bivše zaposlene, njihove družine, ki čutijo pripadnost. Za njih bodo gorice vedno »državne« ali »kombinatove«. To je vrednota, ki bo vinogradniški in vinarski dejavnosti v naših krajih zagotovila trajni razvoj, pa naj bo z družino Puklavec ali brez nje.
Mediji objavljajo »zgodbo o
uspehu«, čeprav vsi javno dostopni podatki kažejo ravno nasprotno. Rezultatih poslovanja P&F Jeruzalem so katastrofalni. Kot bivši član NS imam podatke za leta nazaj. Sprašujem se, kam je izginila prodaja na domačem in tujem trgu. Danes prodaja znaša celih 50-60 % manj, kot je znašala pred prevzemom obeh kleti s strani družine Puklavec.
Ob prevzemanju kleti v Ormožu in Ljutomeru je družina Puklavec veliko obljubljala. Nikoli pa v pogovorih niso omenili razkosavanja in prodaje Ljutomerčana in Jeruzalema Ormož po delih, kar se dogaja sedaj. Najbrž to potrjuje slabe rezultate poslovanja in potrebo po denarnem toku.
Nekaj obljub in zavez je družina Puklavec izpolnila, nekaj pa so jih enostavno »požrli«. Ena od pozabljenih obljub in zavez je tudi Dvorec Jeruzalem. Upam, da »streznitev« vseh nas ne bo prehuda.
Davorin Lesjak
Hajdina • 100 let PGD Hajdina
Pomembno zaznamovali okolje
Odbor Požarne brambe Hajdina je bil ustanovljen leta 1912 na pobudo takratnega župana. To so bili začetki delovanja gasilskega društva Hajdina, ki letos praznuje 100-letnico delovanja.
V letu 1913 so nabavili ročno brizgalno, obleke za člane in v Spodnji Hajdini zazidali shrambo za vso opremo. Članstvo je vse bolj naraščalo, je o začetkih delovanja gasilskega društva Hajdina med drugim povedal predsednik PGD Hajdina Frenk Vrbnjak, ki je ob tej priložnosti tudi predstavil 100-letno delovanje hajdinskih gasilcev. Sobotnega 100. občnega zbora, ki je potekal v obnovljenih prostorih gasilskega doma, so se udeležili številni gostje, predstavniki OGZ Ptuj, občinskega poveljstva Hajdina, prijateljskih gasilskih društev, Občino Hajdina je predstavljal podžupan Andrej Tkalec, vaški odbor Zgornja Hajdina pa predsednik Janko Merc. Osrednjo slovesnost ob 100-letnici bodo pripravili poleti, povezali pa jo bodo s prireditvijo Dan gasilcev OGZ Ptuj.
Po končani I. svetovni vojni se je delo gasilske brambe nadaljevalo. Člani se niso samo ukvarjali s požarno brambo, s tehniko, tekmovanji, pri srcu jim je ležala tudi kultura. V okviru brambe so tako ustanovili dramsko skupino, ki je v obdobju od leta 1926 do 1957 uprizorila različna
Foto: Tatjana Mohorko
100. občni zbor PGD Hajdina je potekal v obnovljenih prostorih gasilskega doma Hajdina. Zgodovino delovanja društva je predstavil predsednik Frenk Vrbnjak, GČ I. stopnje.
odrska dela, s katerimi se je predstavila na številnih gostovanjih. Izkupiček pa so namenili za nakup orodja. Prvi prapor so razvili ob 15-letnici delovanja. 20. obletnico obstoja so proslavili z nakupom prvega gasilskega vozila.V tem času so se člani tudi aktivno ukvarjali z izobraževanjem in dozidavo obstoječe stavbe. Po končani 2. svetovni
vojni so dali prednost vključevanju mladine, pa tudi žensk. Ob 35-letnici delovanja je bil ustanovljen ženski vod, prvi te vrste na ptujskem območju. Članice so prikazale prvo mokro vajo. Zraven gasilskega orodišča so zgradili vodnjak, ki je služil za vaje, v prvi vrsti pa za črpanje vode v primeru požarov. Gasilci takrat niso samo gasili požarov,
ampak so s svojim nesebičnim in prostovoljnim delom pomagali pri odstranjevanju posledic nalivov, poplav, pri obnovi in gradnji domov ter gradnji gospodarskih poslopij. S tem so si pridobili zaupanje ožje in širše okolice. Ustanovna skupščina gasilskega društva Hajdina je bila leta 1948. Na njej so podali smernice za bodoče delo. Po-
Ptuj • Rdeči noski obiskali Ekonomsko šolo
Dijaki in učitelji za bolne in trpeče
Na povabilo za sodelovanje z Društvom za pomoč trpečim in bolnim -Rdeči noski se je odzvala tudi Ekonomska šola Ptuj. Dijaki in učitelji so prispevali po svojih zmožnostih, vsak prispevek pa je bil še kako dobrodošel.
Rdeči noski - klovni zdravniki so postali že dobro znana neprofitna in humanitar-
na organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstva. S prostovoljnimi
prispevki so svoj delček k njihovi akciji prispevali tudi dijaki in profesorji Ekonom-
Foto: Ekonomska šola
Tudi učitelji Ekonomske šole Ptuj so podprli humanitarno akcijo.
ske šole Ptuj. Da so tako srednješolci kot zaposleni na šoli dovzetni za humanitarnost in ekološko osveščenost, so dokazali že na več načinov, tokrat z zbiranjem donacij. Vsak prispevek je bil dobrodošel, zbrana sredstva pa so predstavnikom Rdečih noskov predali pred nekaj dnevi. Ti so jim podrobneje predstavili svoje delovanje in tako še bolj približali svoj namen.
S tem pa se sodelovanje z Rdečimi noski ne končuje. Ptujski ekonomci izvajajo še eno akcijo, v kateri zbirajo odpadne tonerje. Z reciklažo bodo poskrbeli za njihovo ekološko odstranitev, zbrani denar pa bo šel za najboljše možne namene: navihanim Rdečim noskom, ki bolnim prinašajo zaupanje in življenjski pogum.
Dženana Kmetec
rodila se jim je zamisel o gradnji novega gasilskega doma, ker niso imeli primernih prostorov za sestanke in druge oblike delovanja, članstvo pa se je večalo. Prva električna sirena se je oglasila leta 1953. V društvu so ustanovili tudi sekcijo moškega pevskega zbora. Leta i960 so kupili stavbo, ki so jo pozneje preuredili v gasilski dom. Pri samem izvajanju del so angažirali tudi vaščane Zgornje in Spodnje Hajdine. Gasilski dom so svečano predali namenu leta 1967. Od takrat do danes so ga večkrat prenovili in dogradili.
Ob 50-letnici -prva gasilska desetina
Prvih 50 let uspešnega delovanja so zaznamovali z ustanovitvijo prve pionirske desetine, kupili pa so tudi rabljen avtobus in ga opremili z avtosireno za prevoz gasilcev in opreme. Leta 1968 so kupili gasilsko vozilo s 15 sedeži, ki so ga namenu predali leta 1969. V tem letu so kupili tudi novo gasilsko avtocister-no. Novo motorno gasilsko brizgalno Rosenbauer so kupili leta 1971. Šestdesetletni-co delovanja društva je zaznamovalo razvitje društvenega prapora, članstvo pa je ob tej priložnosti ponovno obljubilo, da bo svoje prostovoljno poslanstvo še naprej opravljalo po željah vaščanov, s čimer si je utrdilo zaupanje v gasilsko delo in dejavnost. V letu 1973 je bil za hajdinske gasilce najpomembnejši dogodek ustanovitev gasilskega centra Hajdina, v katerega so bila vključena društva Hajdina, Turnišče, Slovenja vas, Gerečja vas in enota Kungo-ta. Za osrednjo enoto je bilo imenovano gasilsko društvo Hajdina. Kmalu so uredili in prezidali dvorano doma ter uredili še dodatne prostore in nov vhodni prostor. Navezali so bratske stike z GD Mihalovec.
Nadaljevali so s z nakupi novih vozil; leta 1977 so kupili vozilo TAM 110T. V letu 1978 je bila glavna skrb posvečena vključitvi mladih v gasilske vrste, pionirjev je bilo v tem letu že 31.
Leta 1980 so zasedli 1. mesto na republiškem tekmovanju, član tekmovalne trojke je bil proglašen za republiškega prvaka. V OŠ Hajdina je bilo ustanovljeno pionirsko društvo Mladi gasilec. Nada-
ljevali so z gradnjo garaž za nova vozila. V letu 1982, ko je društvo obeležilo 70-letnico uspešnega delovanja delovanja, je imelo že 120 članov. V tem letu so v uporabo predali nove garaže. Sledili so novi nakupi vozil, kombiniranega vozila TAM 130 T10 in zatem kombiniranega vozila TAM 190, ki je bilo prvo tovrstno vozilo, izdelano v tovarni vozil TAM. Leta 1985 so razvili nov pionirski prapor in odprli nove garažne prostore, v katere so postavili tretje gasilsko vozilo TAM 130 T11, ki je zamenjalo staro cisterno. Ob 75-letnici društva so postali bogatejši za vozilo kombi TAM 80 T5. Ob 80-le-tnici delovanja so preuredili celoten gasilski dom, na njegovi sprednji strani je nastala nova podoba, velika slika sv. Florijana. Usposabljanje članstva se je nadaljevalo, pridobili so nekaj novih voznikov in častnikov. Leta 1999 so razvili nov društveni prapor, dom so prekrili in popleskali, večinoma v lastni režiji. Leta 2000 so začeli z zbiralno akcijo, ki se je uspešno zaključila, saj so pridobili vozilo GVC 24/50, opremljeno po željah in potrebah požarnega okoliša, ki ga pokriva PGD Hajdi-na. To je bilo najlepše darilo ob 90. rojstnem dnevu društva. Ob vseh nabavah in preureditvah v gasilskem domu pa so veliko časa posvečali izobraževanju gasilskega kadra in včlanitvih novih in mladih članov v svoje vrste. Do osrednje slovesnosti, ki bo letos poleti in jo bodo povezali z Dnevom gasilcev v OGZ Ptuj, želijo izvesti še nekaj uredive-nih del na zunanjosti in v notranjosti objekta. Veseli jih, da so se uspeli dogovoriti za zamenjavo starega gasilskega vozila za prevoz moštva in da bodo kot osrednja enota opremljeni po kriterijih, ki jih narekujejo društvu III, bodo v treh letih skušali pridobiti še novo gasilsko vozilo s cisterno 16/15. Hvaležni so vsem, ki jim pomagajo in jih podpirajo pri njihovem delu. Ogromno organizacijsko breme pa so v vseh teh letih, odkar obstaja gasilsko društvo Hajdina, predvsem nosili načelniki, predsedniki in poveljniki društva, ki so bili gonilna sila v društvu, da je to lahko v vsem tem obdobju uspešno delovalo, je na 100. občnem zboru še posebej poudaril predsednik PGD Hajdina Frenk Vrbnjak.
MG
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 10.2.
SOBOTA 11.2.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki 10:00 Srečanje ljudskih pevcev v Voličini 11:30 Utrip iz Ormoža - ponovitev 12:20 Oddaja ŠKL 13:10 Polka in Majolka 14:05 Ujemi sanje 15:00 Video strani 16:50 Ptujska kronika 17:10 ŠKL
18:00 Mesečna kronika iz občine Lenart
19:30 Glasbeni utrinki
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
8:00 Predavanje o meditaciji 10:00 Mesečna kronika iz občine Lenart 11:10 Oddaja ŠKL
12:00 Seja sveta občine Lenart - ponovitev
16:00 Seja sveta občine Domava - ponovitev
17:00 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Kurenbal v Stojncih
21:20 Ujemi sanje
22:20 Utrip iz Ormoža
23:10 Ptujska kronika
23:30 Video strani
PONEDELJEK 13.2.
NEDELJA 12.2.
8:00 Oddaja ŠKL
9:00 Mesečna kronika iz občine Hajdina 11:00 Videm - Ob kulturnem prazniku 11:50 Od kleti do kleti s prijatelji 13:10 Ob dnevu kulture v OŠ Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Glasbeni utrinki 17:00 Oddaja iz Občine Destmik 18:30 Mesečna kronika iz občine Lenart 20:00 Glasbena oddaja 21:10 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
8:00 9:25 10:25 10:45 12:40 17:00 18:00 19:15 20:00 21:45 00:10
Pustovanje v Vidmu 2011 Utrip iz Ormoža Ptujska kronika ŠKL
Ujemi sanje
Iz domače skrinje
Videm - Ob kulturnem prazniku
Od kleti do kleti s prijatelji
Kurenbal v Stojncih
Markovci - Iz domače skrinje
Video strani
P
IKradioptuj
89,8-98,2-104,3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
o PMckiauž 7).6. C.
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA,	OPR.	BARVA
AUDI A41.9TDI LIMUZINA	2003	6.980,00	ALU PLAT.	SREBRNA
CITROEN C 8 2.0 HDI	2006	7.350,00	KUMA	KOV. SIVA
FIAT CROMA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	8.980,00	AVT.KUMA	KOV. RJAVA
FIAT GRANDE PUNT01.3 MJTO	2008	6.880,00	KUMA	BELA
FORD MONDEO 2.0 TDCI TREND	2004	3.790,00	AVT.KUMA	KOV. ZLATI
FORD MAX 1.6 TDCI TREND	2008	8.280,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
FORDS-MAX 2.0 TDCI DURATORD	2008	12.770,00	NÄVI.	KOV. T. SIVA
HONDA CIVIC 1.4 SPORT	2006	8.450,00	ALU PLAT.	KOV. B. SIVA
LANCIA DELTA 2.0 JTD MULT1JET	2009	11.999,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
MAZDA 31.6 CD ELEGAANCE	2009	11.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 407 1.6 HDI CONFORT UMUZINA	2009	9.790,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	8.970,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2009	8.980,00	PANOR. STREHA KOV. SIVA	
TOYOTA CELICA 1.8 WT-I	200412.mes	8.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW GOlf PLUS 2.0 Till CONFORT	2009	12.480,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN HIGHLINE	2004	6.350,00	NAVIG.	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI LIMUZINA CONFORTLINE 2010		13.380,00	ALU PLAT.	SREBRN
ODKUP VOZIL V ENI URI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Roletarstvo ABA Boit[an Arnui s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		CenÜ	Oprema	Barva
RENAULT GRAND ESPACE2.0 DCI INITI.PARIS	2008	14.900,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL VECTRA 2.0 DTI	2004	5.750,00 €	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT LIMUZINA 4071.816V CONE PACK	2004	5.690,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
OPEL ASTRA 1.816V ELEGANCE	1999	2.290,00 €	KLIMA	KOV. ZELENA
MAZDA 3231.4F RENAULT GRANDTOUR LAGUNA 2.0 DCI INITI.	2002 2008	2.800,00 € 8.750,00 €	PRVI LAST. AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA KOV. ČRNA
RENAULT CLI01.2 AUTH. PACK	2005	5.350,00 €	KLIMA	KOV. RUMENA
PEUGE0T4071.6 HDI	2007	7.400,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
FORD MONDE01.816V GHIA	2001	2.990,00 €	SERV. KNJIGA	MODRA
FIAT PUNT01.2 ACTIVE FRESH	2004	2.990,00 €	KLIMA	BELA
PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE	2005	4.150,00£	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULTCLI01.5 DCI ST0RIA	2006	4.150,00£	KLIMA	MODRA
RENAULT SCENIC1.9 DTI	2001	2.590,00 €	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
NISSAN PREMIUM PACK QASHQAI 2.0 DCI 4WD	2009	19.999,00!	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
PEUGEOTVAGABUND PARTNER 1.6 HDI	2007	6.500,00 £	PRVI LAST.	KOV. OLIVNA
SEAT LEON 1.6 REFERENCE	2008	9.400,00 €	PRVI LAST.	BELA
RENAULT CLI01.216V AUTH.	2006	5.450,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.216V AUTH.	2010	7.550,00£	PRVI LAST.	RDEČA
MERCEDES-BENZ A140 CLASSIC	2000	2.950,00 €	REDNO SERV.	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.4RT	1999	1.550,00 €	REDNO SERV.	KOV. ZELENA
ROVER 2001.41	1997	1.120,00 €	SERVO VOLAN	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE1.616V EXP.C0N.	2003	3.990,00 €	REDNO SERV.	KOV. ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.. Raičeva 6 2250 Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138.
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. SALON BARBI V NOVIH PROSTORIH V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
PLIN NA DOM, nižje cene od ostalih ponudnikov, za jeklenke 10, 11, 35 kg, v ponudbi še vsi ostali plini .Dostava vsak dan.GSM:070 850 411. Esih Samo, s. p.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujejo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Telefon 051 667 170.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
DRVA bukova ugodno prodam, raz-žagana na 33 ali 25 cm in hlodovino. Tel. 051 632 814.
PRODAM bukova drva v hlodih. Tel. 031 532 785.
PIŠČANCE domače reje, težke od 2,5 kg dalje prodam. Tel. 02 688 19 11 ali 051 215 245.
PRODAJA BUKOVIH drv na paleti, 180 x 100. Cena samo 110 €/za paleto. Tel. 041 723 957.
PRODAJA BUKOVIH drv z razrezom na 25 in 33, možnost z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM odojka. Stojnci 130, tel. 766 90 01 ali 031 845 522.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA V PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
DOM STANOVANJE
V NAJEM oddam enosobno stanovanje na Vičavi, na Ptuju. Tel. 779 52 51.
SOBO s posebnim vhodom in kopalnico, po potrebi kuhinjaov souporabi oddam, mirno okolje. Tel. 040 145 200.
ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
NOTESDENT
ZOBOZDRAVSTVO
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. na obroke. Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
(Podulajti nai na iuitoumm ijilztu!
RADIOPTUJ
«*» éfilettc
www.radio-ptuj.si
Prireditvenik
Petek, 10. 2.
18:00 Podvinci, dvorana gasilskega doma: Območna revija pevcev ljudskih pesmi in
godcev ljudskih viž, I. del 19:00 Hajdina, dvorana DU Hajdina: komedija v treh dejanjih Vroča ljubezen 19:30 Ptuj, prireditveni prostor OŠ Ljudski vrt: glasbeno-gledališka predstava Kurentova
svatba - svečana otvoritev Evropske prestolnice kulture 2012 na Ptuju 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: Winter house parade 2012 22:00 Ptuj, Grand hotel Primus: večer princev ptujskega karnevala
Sobota, 11. 2.
10:00 Ptuj, Vinarski trg: Obarjada - dobrodelna akcija Lions kluba Ptuj 10:30 Slovenska Bistrica, dom Svobode: lutkovna predstava 11:00 Pragersko, Dom kulture: lutkovna predstava
11:00 Ptuj, Mestni trg: Medcelinski etnofest, 13. Otvoritvena slovesnost 52. Kurentovanja 14:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: zabava z ansamblom Ela & Šarmerji 18:00 Bolečka vas, dom krajanov: Območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, II. del
19:00 Hajdina, dvorana DU Hajdina: komedija v treh dejanjih Vroča ljubezen 19:00 Šmartno na Pohorju, osnovna šola: predstava ob kulturnem prazniku 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: pustna zabava z Novimi fosili, Vladom
Kreslinom in trubači 22:00 Ptuj, Super Li: koncert skupine The Tide
Nedelja, 12. 2.
10:00 Ptuj, na gradu: muzejski vikend za otroke in starše »Grajska maškarada« 11:00 Ptuj, Narodni dom: koncertna matineja za valentinovo »Ljubezen je pesem« 11:00 Ptuj, mestne ulice in trgi: parada in karnevalsko srečanje pihalnih godb in skupin
mažoretk z nastopom na ptujskem mestnem stadionu (ob 13. uri) 14:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: zabava z ansamblom Ela & Šarmerji 15:00 Muretinci, dom krajanov: Območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, III. del
15:00 Sv. Ana: komedija Zepa z brega v izvedbi Dramske sekcije Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk
18:00 Videm, občinska dvorana: komedija Slikar na vasi v izvedbi gledališke skupine KD Videm
19:00 Hajdina, dvorana DU Hajdina: komedija v treh dejanjih Vroča ljubezen 19:30 Ptuj, prireditveni prostor OŠ Ljudski vrt: glasbeno-gledališka predstava Kurentova svatba
20:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: pustna zabava z ansambli Gadi, Vesele Štajerke in Akordi
Ponedeljek, 13. 2.
08.30: Ptuj, Mestno gledališče: gledališka predstava za otroke - igrani lutkovni muzikal
Kurent (še isti dan ob 11. uri) 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: pustna zabava z Draženom Zečičem, Vesno Pisarovic in Trubači
Torek, 14. 2.
08.30: Ptuj, Mestno gledališče: gledališka predstava - igrani lutkovni muzikal Kurent (še isti dan ob 11. uri)
10:00 Ptuj, slavnostna dvorana Ptujskega gradu: Srečanje kulturne dediščine Slovenije 17:00 Miklavž pri Ormožu, Dom kulture: Območna revija otroških folklornih skupin Ringa raja 2012
19:00 Ptuj, Hotel Mitra: tematski večer »Strast in romantika Španije« 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: komedija Prava baba, za izven 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: pustna zabava s pevko Danijelo in dalmatinskimi klapami
Mestni kino Ptuj
Petek, 10., sobota, 11., in nedelja, 12. februar: 16:00 Zmagovalec (pop), 18:30 Irska pot (art), 20:30 Melanholija (art).
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si.
Informacije dobite po telefonu na številki 02 788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 in nedelja ob 10:00. Teme oddaje: Konzorcij Kurent predstavil Kurentovanje 2012, Nagrajena naj podjetniška ideja 2011, Predstavniki občine Bačka Topola obiskali Ptuj, Stoletje ptujskih časopisov v Digitalni knjižnici Slovenije, Podelitev priznanj zaslužnim za varnost v cestnem prometu MO Ptuj, Zimska trgatev v Slamnjaku, Razstava v Galeriji Magistrat - Med slovenskimi kurenti in sibirskimi šamani, Ujeti spomini v knjigi Slavka Brgleza, Srečanje ustvarjalnih učencev na Osnovni šoli Breg, Športnik leta 2011 v Mestni občini Ptuj, V svet elektronike z revijo Monitor, Koncert Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj 1. Del.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
V SLOVO
dragi ženi, mami, tašči in omi
Nadi Škrbič, roj. Golub
IZ APAČ, nazadnje je živela v Pančevem v Srbiji 23. 4. 1946-2. 2. 2012
Od nje smo se poslovili v Pančevem 3. februarja 2012. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči: mož Rade, hčerka Kristina z družino, sin Bojan z družino in hčerka Silvija z možem Jovanom
PTUJSKA TELEVIZIJA
peon
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 10.2.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino
9:50 Predstavitvena oddaja o karti ngu - pnn 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:25 Spoznajirose.com - pon. 11:15 Modro-pon. 12:00 Regi TV Ormož 15:35 Hrana in vino-pon. 17:00 Povabilo oa kavo - pon. 17:35 Moto scena -7. oddaja - poo. 17:55 Cista umetnost-pon. 18:15 Ptujske odrske deske - pon. 18:35 Dunovna oaza - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 EPK napovednik 2012- pnn. 20:55 Športnik leta 2011 - pon. 21:15 Kultura na dlani-1. oddaja 22:05 RegiTVGoriSnica-pon.
Sobota 11.2.
9:00 Ptujska kronika-pon. 9:25 Lokacija Slovenija - pon. 10:00 Moto scena -1. oddaja - pon. 10:20 Modro - pon. 10:55 fPK napovednik 2012-pon. 11:25 Športnik leta 2011 - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:25 Ptuj v pustu 2012-1. oddaja 13:00 Pregled tedna 13:20 Povabilo na kavo-pon. 15:15 Ptujvpuslu 2012-1. 15:35 Ptuiske odrske deske -
Nedelja 12.2. :00 Ptujska kronika
pon.
pon.
25 Ptuivjustu 2012-1 9:45 Regi TV Ormož -1045 Promocijski EPK spot o Ptuju - pon. 10:55 Hrana in vino 12:40 Ptuj v pustu - 2. oddaja 13:00 Pregled tedna-pon. 13=20 Zemlia in mi-4. oddaja-pon. 13=50 Ptujske odrske deske-pon. 15:15 Tri - avtorski projekt Bozene Krivec - pon,
pon.
- pon.
pon.
16:00 Ptujska kronika-pon. 17:40 Smeha polna skleda - 5. oddaja 16:00 Ptujska kronika-pon. 13:25 Cisfa umetnost-pon. 18:45 Pregled tedna -pon. 20:00 Ptuj v pustu 2012-1. oddaja-pon. 20:20 Zemlja in mi - pon. 20:50 Kultura na dlani - pon. 21:35 Poslanski utrip -pon. 22:15 Ptujska kronika - pon.
17:00 Poslanski utrip pon. 17:40 Športnik leta 2011 -pon. 18:00 Ptujska kronika - pon 18:25 Ptuj v pustu 2012-2. 18:45 Pregled tedna-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25Jlultura na dlani - pon. 21:10 Sport(no) - poo. 21:4D Ptuj v pustu-2. oddaja-pon.
Ponedeljek 13.2. 9:00 Preglednik TV Maribor 9:25 H rana in vino
9:50 Ptuj v pustu 2012 - 2. oddaja-pon. 10:10 Lokacija Slovenija - pon 10:45 Pregled tedna - pon. 11:05 Modro - pon.
11:35 Promocijski EPK spot o Ptuju - pon
13:05 Ptuj v pustu - 3. oddaja
13:25 EPK napovednik 2012
15:00 Pomurski tednik
15:40 Hrana in vino-pon.
16:05 Ptuj v pustu 2012 -3. oddaja -pon.
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:35 Pregled tedna - pon.
17:55 Dubovna oaza - pon.
18:20 Kultura na dlani - pon.
18:50 Ptuj v pustu 2012 - 3. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Ptuj v pustu 2012 - 3. oddaja - pon.
20:45 Športnik leta 2012-poo.
21:05 Moto scena-7. oddaja-pon.
21:25 Zemlja in mi - pon.
www.petv.tv
OUslej nas ah« spitmljate tuli na U
Dornava • Pohvalna poteza
Donacija za didaktične pripomočke
V petek 27. januarja je vrtec v Dornavi obiskal Jože Brodnjak iz Petrolovega bencinskega servisa na Ormoški cesti v Ptuju in malčkom izročil donacijo za nakup otroških igral.
Foto: M. Ozmec
Vodja Petrolovega servisa Jože Brodnjak (desno) je v spremstvu malčkov ček za 200 evrov izročil ravnatelju OŠ Dornava Iztoku Hrastarju in vodji vrtca Ani Gracar.
Kot je dejal vodja servisa Jože Brodnjak, so se skupaj z drugimi sodelavci iz Petro-lovega bencinskega servisa na Ormoški cesti v Ptuju odločili, da v okviru Petrolove akcije Naša energija povezuje namesto novoletnega obdarovanja svojih poslovnih partnerjev sredstva, ki bi jih za to porabili, namenijo v dobrodelne namene. Ček za 200 evrov je
simbolično izročil ravnatelju OŠ Dornava Iztoku Hrastarju in vodji otroškega vrtca Ani Gracer. Ta je bila dobrodelne poteze Petrolovih sodelavcev posebej vesela, ob zahvali pa je pojasnila, da bodo prejeti denar koristno uporabili za nakup raznih didaktičnih pripomočkov za njihove malčke, ki jih vedno potrebujejo.
-OM
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato nas pot vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
7. 2. 2012 je minilo leto žalosti, odkar nas je mnogo pre-rano zapustil
Branko Pernat
IZ STANOŠINE 8 C
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in obiskujete svete maše.
Tvoji najdražji
Zdaj ne trpiš več, draga mati. Zdaj počivaš, zdaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
Izčrpana od trpljenja, ki ji ga je povzročila bolezen, je tiho zaspala naša draga mama, babica, prababica in tašča
Marija Vidovič
26. 3. 1924-30. 1. 2012 IZ PRISTAVE 14, CIRKULANE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče ter cvetje. Zahvaljujemo se tudi Pogrebnemu podjetju Mir, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, godbeniku, gospodu Lesjaku za poslovilne besede in vsem, ki ste se poklonili v njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Bolečine in solze se ne dajo skriti, kako zelo boli, ko tebe več med nami ni.
SPOMIN
11. februarja 2012 mineva eno leto, odkar si nas zapustil, dragi mož, ati in dedek
Vinko Klemenčič
IZ KORAČIC 62 a, SVETI TOMAŽ
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečo in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji, ki te pogrešamo
www.radio-tednik.si
mmm m
ora w®»«®
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z qtasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tadnik.si
Ptuj • Ob slovenskem kulturnem prazniku
Za vse slabo ni krivo mesto
Slovenski kulturni praznik je Mestna občina Ptuj obeležila s slavnostno prireditvijo, na kateri so podelili najvišja občinska priznanja. Slavnostna govornica je bila prejemnica velike oljenke za leto 2011 Lidija Majnik.
Kulturi je letos v našem mestu namenjeno še več pozornosti kot sicer. Kot partnerji v projektu Evropske kulturne prestolnice smo priča množici raznolikih dogodkov. V duhu pestrosti in raznolikosti je potekala tudi letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki se je odvijala v sredo v kulturni dvorani ptujske Gimnazije.
Dogajanje, ki ga je povezoval voditelj Miha Masten, se je pričelo z Zdravljico v izvedbi Pihalnega orkestra Ptuj, ki deluje pod vodstvom Fredija Si-moniča. Temu je sledil zanimiv govor slavnostne govornice Lidije Majnik, lanskoletne prejemnice velike oljenke Mestne občine Ptuj. Kot je dejala uvodoma, je v našem mestu kulturo možno zaznati na vsakem koraku, a kljub temu ne znamo biti dovolj ponosni na svojo dediščino. „Ptuj je naše najstarejše mesto, je mesto muzej, je tudi partner v Evropski prestolnici kulture," je omenila slavnostna govornica in dodala, da je mesto bogato, saj ima veliko prireditev, a kljub temu nekateri posamezniki radi po-tarnajo, da je mesto mrtvo, da se nič ne dogaja. Prepričana je, da je takšno govorjenje neutemeljeno in posplošeno. Sama meni, da je naše mesto nekaj posebnega, a da svoje kulturne dediščine ne znamo dovolj ceniti. Da je kultura povsod in v nas samih, po njenem kaže
Slavnostna govornica Lidija Majnik, lanskoletna prejemnica velike oljenke
Prejemnika oljenk Branko Šmigoc (levo) in Andrej Brence (desno) v družbi župana Štefana Čelana
tudi dejstvo, da iz Ptuja izvirajo mnoga pomembna imena v svetu kulture. Nekaj jih je izpostavila in dejala, da moramo nanje biti še posebej ponosni, saj so „naše gore list". Tudi trditve, da mesto nima posluha za kulturo, po njenem ne držijo. Da temu ni tako, kaže tudi statistika, saj je kljub krizi samo letos za različne dejavnosti na področju kulture namreč namenjen velik delež sredstev.
Ob očitkih pa se je precej kritično ustavila tudi pri ptuj-sko-ormoškem muzeju in odgovorila na nekatere izjave, ki so v zadnjem času razburkale javnost. Izrazila je nestrinjanje z zapiranjem zgornje ploščadi notranjega dvorišča na ptujskem gradu in s še nekaterimi drugimi načrti in pogledi vodstva muzeja „Ne morem se strinjati, da je za vse dobro zaslužen muzej, za vse slabo pa je
krivo mesto. To enostavno ni res," je med drugim dejala Maj-nikova. Svoj govor je zaključila s čestitko vsem nagrajencem in s prebiranjem pesmi Mihe Remca.
Podeljeni dve veliki oljenki
Zanimivim mislim slavnostne govornice Lidije Majnik je sledilo sklepno dejanje: podelitev priznanj. Podeljeni sta bili dve oljenki in dve veliki oljenki.
Za uspehe, dosežene na področju etnologije, je oljenko prejel Andrej Brence. Druga je šla v roke Branka Šmigoca za vloženi trud pri ohranjanju tehniške dediščine.
Najvišja in najžlahtnejša priznanja Mestne občine Ptuj, velike oljenke, pa so letos podelili Francu Simoniču za uspehe, dosežene na likovnem področju, in Anjeti Kralj za dolgoletno predano delo pri
Nataša Petrovič, predsednica ZKD Ptuj, je Branku Gorjupu izročila plaketo ZKD.
osvajanju osnov plesnega gibanja in plesnega bontona številnih generacij Ptujčanov.
Plaketo Zveze kulturnih društev Ptuj za leto 2011 je prejel Branko Gorjup, član Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, za dolgoletno in izjemno likovno ustvarjanje ter organizacijsko delo na
področju likovne dejavnosti v občini Ptuj.
V kulturnem programu so zraven Pihalnega orkestra Ptuj nastopili še Zvezdana Mlakar, Zvezdana Novakovic, Tina Žerdin in učenci oddelka harf Zasebne glasbene šole v samostanu svetih Petra in Pavla.
Dženana Kmetec
Črna kronika
Napihali so ...
3.	februarja ob 19.15 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Podlehniku stavili 57-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,16 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
4.	februarja ob 16.55 so policisti Postaje prometne policije Maribor v Zgornjem Porčiču stavili 46-letnega voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so, da je v cestnem prometu vozil motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,13 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Vozilo so zasegli in voznika pridržali.
Vlomi, tatvine
5.	februarja popoldne je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Oseku. Iz notranjosti je odtujil gotovino, belo tehniko in druge predmete. Premoženjska škoda znaša okrog 10.000 evrov.
Odkrili ukradene avtomobile
2. februarja ob 14. uri so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali
25-letnega	državljana Francije in 38-letnega državljana Nizozemske. Ob kontroli vozil BMW Z4 in Audi S3 so ugotovili, da sta bili odtujeni novembra 2011 v Franciji. Vozili so zasegli, zoper oba moška pa podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
5. februarja ob 16.20 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali
26-letnega	državljana Albanije. Ob kontroli osebnega avtomobila Mercedes 250 so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno leta 2003 v Italiji. Policisti so vozilo zasegli, zoper moškega pa so podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
5. februarja ob 11.40 so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v Cerkvenjaku ustavili kombinirano vozilo Mercedes-Benz sprinter s priklopnikom madžarskega registrskega območja, v katerem so se nahajali 26-, 36- in 48-letni državljani Madžarske. Na priklopniku se je nahajal osebni avtomobil Mercedes-Benz B180. Policisti so ugotovili, da je bil osebni avtomobil odtujen januarja 2011 v Franciji. Vozilo so zasegli in moške pridržali, zoper njih pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Danes bo pretežno oblačno, v jugovzhodni Sloveniji bo rahlo snežilo, drugod bo občasno naletaval sneg. Burja na Primorskem se bo krepila in bo zvečer ter v noči na soboto spet zelo močna. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -13, na Primorskem okoli -3, najvišje dnevne od -9 do -5, na Primorskem do okoli 0 stopinj C.
V soboto bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo. Količina snega bo nekoliko večja v jugovzhodni Sloveniji. Še bo pihala močna burja, v notranjosti severovzhodni do vzhodni veter. V nedeljo bo na Primorskem delno jasno, burja bo slabela. Drugod bo oblačno, občasno bo še rahlo snežilo.
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG