NOVICE
______- _
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 22. OKTOBRA 1971	gT. 13
VSEBINA:
Občina Ilirska Bistrica
-	ODLOK o priznavalninah za kmete borce NOV
-	ODLOK o družbeni materiaini pomoči sociaino ogroženim občanom
-	ODLOK o oprostitvi plačevanja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja
Krajevna skupnost Zabiče, Kutcževo, Jablanica, Vrbica, Vrbovo
in Jasen
-	SKLEP o uvedbi samoprispevka za območja krajevnih skupnosti Zabiče, Kuteževo, Jablanica, Vrbica, Vrbovo in Jasen.
Občina Koper
-	SKLEP o razgrnitvi razširjene lokacije dokumentacije za center soseske Semedela 6
Občina Postojna
-	ODLOK o dopolnitvi odloka o družbeni denarni pomoči socialno ogroženim občanom občine Postojna
-	ODLOK o oblikovanju maloprodajnih cen in višine marž za določene proizvode
-	ODLOK o ustanovitvi sklada za financiranje telesno-kultumih dejavnosti v občini Postojna
-	ODLOK o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
-	ODLOK o zaščitnem območju vodnega izvira Maini in vodnega zajetja pri Planini pri Rakeku
-	SKLEP o načrtu namenske izrabe površin za naselje Pivka
-	RAZPIS prostega mesta sodnika občinskega sodišča Postojna
Občina Sežana
-	ODLOK o spremembah odloka o urbanističnem redu
-	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji občinske uprave občine Sežana
-	ODLOK o cenah geodetskih storitev
-	ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti
-	SKLEP o soglasju k pokopališkim pristojbinam krajevne skupnosti Barka
OBČ!NA (URŠKA B!STR!CA
Na podlagi 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica in IV. točke odloka o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine kmetom borcem NOV (Uradni list SRS, št. 34/71) je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. oktobra 1971 sprejela
ODLOK
O PRIZNAVALNINAH ZA KMETE BORCE NOV
1.	člen	,
Kmetu-borcu, staremu nad 60 let, ki ima udeležbo v NOV priznano v dvojnem štetju pred 9. septembrom 1943 oziroma pred 13. oktobrom 1943 in živi v shbih socialnih razmerah, se pod pogoji tega odloka podeli priznavalnina.
2.	člen
Priznavalnina je stalna, začasna ali enkratna.
Stalna priznavalnina se podeli kmetu borcu NOV, ki je potreben družbene pomoči za stalno ali za nedoločen cas.
Začasno priznavalnino se podeli za določen čas kmetu borcu NOV, kije zaradi bolezni, elementarnih nezgod ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju.
Enkratno priznavalnino sc podeli za premostitev trenutnih materialnih težav.
3.	člen
Priznavalnina znaša najmanj 200 dinarjev, največ pa 600 dinarjev, tako da je zagotovljena povprečna priznavalnina 400 dinarjev na upravičenca.
Pri odločanju o višini priznavalnine se upošteva število družinskih članov, gmotno in zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, kraj prebivanja, stanovanjske razmere in druge socialne razmere.
4.	člen
Postopek za podelitev prizna\plninc sc začne na predlog občana -upravičenca po tem odloku, družbeno političnih organizacij v občini, krajevne skupnosti, državnih organov ali na pobudo organa, ki je pristojen za odločanje.
5.	člen
O podelitvi priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev NOV, odločbo pa izda oddelek za občo upravo in družbene službe skupščine občine Ilirska Bistrica.
6.	člen
Dosedanje stalne priznavalnine, ki sc upravičencem po ten^ odloku dosedaj izplačujejo na podlagi odloka o podeljevanju družbene materialne pomoči borcem in aktivistom NOV, predvojnim revolucionarjem ter njihovim družinskim članom (Uradne objave, št. 21/67) se morajo uskladiti s pogoji tega odloka najkasneje do 30. novembra 1971, z veljavnostjo od 1. julija 19,71.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. julija 1971.
št.: 010-23/71-13/3
Ilirska Bistrica, 7. oktobra 1971
Predsednik VITOMIR DEKLEVA, l.r.:
Na podlagi 66. člena statuta občine Hirska Bistrica je skupščina občine Hirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. oktobra 1971 sprejela
ODLOK
O DRUŽBEN! MATERIALNI POMOCl SOCIALNO ORCOŽEN1M OBČANOM
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Člen
V skrbi za socialno varstvo občanov zagotavlja občina Hirska Bistrica družbeno materialno pomoč občanom, ki so zaradi mlado-letnosti, invalidnosti, onemoglosti ali drugih vzrokov te pomoči potrebni.
2.	člen
Oblike družbene pomoči, ki se urejajo s tem odlokom, so:
1.	denarna pomoč,
2.	plačevanje zavodskega varstva, rejnin in drugega varstva,
66
-URADNE OBJAVE«
St. 13 — 22. oktobra 1971
3.	plačevanje stroškov zdravljenja, zdravstvenih storitev in zdravstvenih pripomočkov,
4.	plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje.
3.	člen
Pravico do družbene materialne pomoči imajo občani, nezmožni za pridobitno delo, ki so zdravstveno, vzgojno ali socialno ogroženi in nimajo lastnih sredstev za preživljanje, niti zakonitih zastopnikov ali drugih zavezancev, ki bi bili po zakonu, pogodbi ali oporoki, dolžni in materialno sposobni skrbeti zanje.
Izjemoma lahko dobijo pomoč tudi osebe iz drugih občin, če v času, ko se nahajajo v občini Ilirska Bistrica, zaidejo v take težave, da jim je pomoč nujna.
4.	člen
Osebam, ki imajo premoženje, pa ga niso sposobne uporabljati za svoje preživljanje, se lahko dodeli stalna pomoč samo pod pogojem, da pristanejo na zemljiško knjižno zavarovanje v korist občine do višine izplačanih zneskov pomoči, ali pa, da se prenese premoženje v last občine, (e se premoženje prenese v last občine, sc o tem sklene posebna darilna pogodba.
Če osebe iz prvega odstavka tega člena ne sprejmejo pogojev, ki so v njem navedeni, so pa nujno potrebne družbene materialne pomoči, se jim ta pomoč dodeli z obveznostjo povračila. Obveznost povračila mora biti v odločbi izrecno navedena.
5.	člen
Višina družbene materialne pomoči se določa upravičencem po prostem preudarku, upoštevajoč stopnjo njihove materialne ogroženosti.
Znesek najvišje družbene materialne pomoči določi svet za zdravstvo in socialno varstvo pred pripravo proračuna občine in ga predloži v potrditev občinski skupščini.
11. DENARNE POMOČI
6.	člen
Družbena materialna pomoč se daje občanom kadar njihovega problema ni mogoče rešiti tudi na drugi način.
Družbene materialne pomoči so:
-	posebne,
-	stalne,
-	začasne,
-	enkratne.
V posebnih primerih se pomoč lahko daje v naravi.
7.	člen
Občani iz 4. člena tega odloka, ki zaradi nezmožnosti za delo podarijo svoje nepremičnine v trajno last občini, imajo pravico do posebne družbene pomoči.
Višina posebne družbene pomoči se določi na podlagi vrednosti podarjenih nepremičnin in stopnje* socialne ogroženosti darovalca.
Znesek najvišje posebne družbene pomoči določi svet za zdravstvo in socialno varstvo pred pripravo-proračuna občine in ga predloži v potrditev občinski skupščini.
8.	člen
Stalno družbeno materialno pomoč lahko dobijo občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. člena tega odloka, pa jim ni mogoče pomagati z drugimi oblikami družbene pomoči.
Do stalne družbene materialne pomoči imajo pravico občani, ki so za pridobitno delo trajno nesposobni in nimajo lastnih sredstev za preživljanje niti sorodnikov ali drugih zavezancev, ki bi jih bili po zakonskih predpisih dolžni in materialno sposobni preživljati in ni pričakovati, da se bo njihov socialni položaj bistveno izboljšal.
9.	člen
Začasno družbeno materialno pomoč lahko dobijo občani, ki so zaradi bolezni, brezposelnosti ali drugih vzrokov začasno v težkem socialnem položaju, pričakuje pa se, da bodo te okoliščine prenehale.
Začasno družbeno materialno pomoč dobijo tudi osebe, ki so odpuščene s prestajanja zaporne kazni, če nimajo sredstev za preživljanje in ne morejo takoj dobiti zaposlitve.
Začasna družbena materialna pomoč se dodeli občanom največ za dobo 6 mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za enako dobo.
10.	člen
Enkratna družbena materialna pomoč se dodeli občanom, ki so zaradi elementarnih nesreč ali drugih razlogov trenutno socialno ogroženi.
Enkratna družbena materialna pomoč sc dodeli tudi uživalcem stalne ali začasne pomoči za nabavo kurjave in ozimnice.
Enkratna družbena materialna pomoč se lahko dodeli osebam, ki začasno prebivajo na območju občine Ilirska Bistrica, če se znajdejo v položaju, ki narekuje dodelitev take pomoči.
Pomoč iz prejšnjega odstavka se dodeli materam in otrokom oziroma materam z otroki, mladoletnim osebam, starim in invalidnim osebam, in sicer za povrnitev v kraj bivanja.
11.	člen
Otroci in šolska mladina imajo zaradi družbenega interesa za njihovo zdravo rast in razvoj pravico do družbene materialne pomoči ob pogojih iz 3. člena za preživljenje, šolanje in poklicno usposabljanje, če njihovi roditelji nimajo za to dovolj sredstev in sicer:
-	otroci, ki so pod skrbništvom,
-	učenci iz družin z več otroki, ki se šolajo, v kraju stalnega bivališča pa ni ustreznih šol in imajo zaradi prevozov ali bivanja v domovih za učence ali pri tujih družinah večje stroške,
-	nadarjeni učenci, ki imajo v šoli dobre uspehe.
12.	člen
Odločba o družbeni materialni pomoči se praviloma glasi na uživalca ali njegovega zakonitega zastopnika. V primerih, ko se ugotovi ali se upravičeno domneva, da uživalec ne bo smotrno uporabil pomoči, sc pomoč dodeli drugi osebi, ki bo skrbela, da bo pomoč pravilno uporabljena.
V izjemnih primerih se denarna pomoč nakaže delovni organizaciji, da kot protivrednost izda uživalcu blago.
1 3. člen
Družbena materialna pomoč se ukine tistim občanom, ki nočejo sodelovati pri reševanju lastnega socialnega problema ali socialnega problema tistih oseb, za katere so po zakonu dolžni skrbeti.
Ul. VARSTVO V ZAVODIH IN TUJIH DRUŽINAH
14.	člen
Zavodska oskrba ali oskrba v tujih družinah se nudi občanom tedaj, če jim jo glede na njihove socialne, zdravstvene in druge razmere ni mogoče nuditi drugje.
Odrasli občani, ki nimajo premoženja ali lastnih dohodkov niti zavezancev, ki bi bili zanje dolžni in materialno sposobni skrbeti in so zaradi starosti, onemoglosti ali bolezni stalno nesposobni za pri-dobitveno delo, imajo pravico do plačane oskrbnine v socialnih zavodih ali tujih družinah.
Odrasli občani, ki imajo lastne dohodke (pokojnina, invalidnina, renta), pa ne dosegajo zneska polne oskrbnine v socialnem zavodu ali tuji družini, imajo pravico do delno plačane oskrbnine.
Oskrbovanci si smejo za svoje potrebe pridržati tolikšen del dohodkov, kot to določajo pravilniki posameznih zavodov.
15.	člen
Mladoletni občani, ki so po odločbi skrbstvenega organa ali sklepa sodišča oddani v zavod ali rejništvo, imajo pravico do brezplačne oskrbnine v zavodih iziroma rejnine. Višina prispevka in način plačevanja oskrbnine ali rejnine, ki so jo dolžni prispevati starši ali drugi zakoniti zastopniki, se določi z odločbo.
16.	člen
Osebe, ki so po zakonu ali iz drugega naslova dolžne skrbeti za oskrbovance oziroma mladoletnike, morajo občini povrniti plačano oskrbnino ali rejnino. Pri določitvi povračila se upoštevajo vsi dohodki, kakor tudi zavezančevo socialno in gmotno stanje.
17.	člen
Šolskim in predšolskim otrokom, ki so iz socialnih, vzgojnih ali zdravstvenih razlogov potrebni dnevnega varstva v šolskih ali vzgojno varstvenih zavodih, se zagotavlja delno ali celotno kritje stroškov varstva, če starši ali zakoniti zastopniki nimajo dovolj sredstev za kritje oskrbnine.
St. 13 — 22. oktobra 1971
URADNE OBJAVE«
67
IV.	ZDRAVSTVENO VARSTVO
18.	člen
Občanom, ki niso zdravstveno zavarovani ali nimajo celotnega zdravstvenega varstva po drugih predpisih, se lahko odobri plačilo zdravstvenih storitev, če nimajo lastnih dohodkov ali premoženja, niti svojcev, ali zakonitih zastopnikov, ki bi bili dolžni in materialno sposobni zanje skrbeti, sami pa zaradi bolezni, starosti, onemoglosti in drugih vzrokov ne morejo plačati stroškov zdravstvenih storitev.
19.	člen
Za zdravstvene storitve sc po tem odloku šteje:
-	zdravniška pomoč v ambulantah in na bolnikovem domu,
-	zdravila in sanitarni pripomočki,
-	nujni prevozi v zdravstvene zavode,	,
-	zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnici in drugih zdravstvenih zavodih,
-	ortopedski pripomočki in zobna protetika.
20.	člen
Občani uveljavljajo pravico do brezplačnega zdravljenja z zdravstveno izkaznico ali s potrdilom.
Zdravstvene izkaznice in potrdil? izdaja in podaljšuje upravni organ, pristojen za zdravstvo.
21.	člen
Uživalci stalne družbene denarne pomoči, ki niso zdravstveno zavarovani po drugih predpisih, se zavarujejo po zakonu o zavarovanju določenih kategorij oseb. Prispevek, ki ga določa pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje, plača skupščina občine Ilirska Bistrica.
V.	POSTOPEK ZA UVELJAVITEV PRAVIC DO DRUŽBENE MATERIALNE POMOCl
22.	člen
Postopek za uveljavitev pravic do družbene materialne pomoči se začne na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v skladu s temeljnim zakonom o upravnem postopku.
Pobudo za uvedbo postopka za pravice po tem odloku imajo pravico dati tudi organi krajevnih skupnosti, družbeno politične organizacije in posamezni občani.
23.	člen
Skrbstveni organ vodi na prvi stopnji postopek za priznanje pravice v vseh oblikah družbene pomoči po tem odloku.
24.	člen
Skrbstveni organ samostojno odloča o oddaji v rejništvo, o oddaji v zavodsko varstvo, o dodelitvi enkratne in začasne materialne pomoči.
Skrbstveni organ odloča tudi o višini rejnine ter o višini prispevka svojcev ali drugih, ki so po tem odloku dolžni prispevati k oskrbnim stroškom oziroma rejninam.
25.	člen
Za določanje o pravicah do stalne podpore, oprostitve plačila zdravstvenih storitev in za odločanje o dijaških podporah je pristojna komisija, ki jo imenuje svet za zdravstvo in socialno varstvo.
Komisija je tričlanska.
Socialni delavec je tajnik komisije.
26.	člen
Zoper odločbe, kijih na prvi stopnji izda organ iz 24. in 25. člena, je dovoljena pritožba v roku 15 dni od vročitve. Za odločanje na drugi stopnji je pristojen republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
27.	člen
Prejemniki družbene materialne pornoč^ so dolžni sporočiti skrbstvenemu organu vsako spremembo, ki bi vplivala na pravico do prejemanja pomoči ali na njeno višino v roku 8 dni od nastanka spremembe.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Pristojni upravni organ je dolžan najmanj enkrat letno preizkusiti vse odločbe o odobreni materialni pomoči ter ugotoviti, če je taka družbena pomoč še potrebna, ali če ni mogoče uporabiti druge
oblike pomoči. Poročilo o delu predloži upravni organ svetu za zdravstvo in socialno varstvo.
29.	člen
. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni denarni pomoči socialno ogroženim občanom občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/67).
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, št.: 554-3/71-3/3
Ilirska Bistrica, 7. oktobra 1971	Predsednik
VITOMIR DEKLEVA, l.r.:
-----.---- 1
Na podlagi 20. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69, 26/70, 66/70) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. oktobra 1971 sprejela
ODLOK
O OPROSTITVI PLAČEVANJA PRISPEVKA IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
1.	člen
Livarna sive litine in neželeznih kovin ,,L1B!S" Ilirska Bistrica se oprosti plačevanja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. oktobra 1971.
št.: 010-26/71-3/2
Ilirska Bistrica, 7. oktobra 1971	Predsednik
VITOMIR DEKLEVA,!, r.:
KRAJEVNA SKUPNOST ZABIČE. KUTEŽEVO. JABLANICA, VRBICA. VRBOVO IN JASEN
Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67), 121.člena statuta občine Ilirska Bistrica in sklepov zborov volivcev naselja Podgraje z dne 29. 9. 1971, Zabiče z dne 28. 9. 1971, Kutcžcvo z dne 25. 9. 1971, Trpčane z dne 24. 9. 1971, Jablanica z dne 23. 9. 1971. Vrbica z dne 22. 9. 1971, Vrbovo z dne 21. 9. 1971 in Jasen z dne 19. 9. 1971 so sveti krajevnih skupnosti Zabiče na seji dne 29. 9. 1971. Kuteževo na seji dne 25. 9. 1971, Jablanica na seji dne 23. 9. 1971, Vrbica na seji dne 22. 9. 1971, Vrbovo na seji dne 21. 9. 1971 in Jasen na seji dne 19. 9. 1971 sprejeli
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJA KRAJEVNIH SKUPNOST! ZABIČE, KUTEŽEVO, JABLANICA, VRBICA, VRBOVO IN JASEN
1.
Na območju krajevnih skupnosti Zabiče, Kuteževo, Jablanica, Vrbica, Vrbovo in Jasen se uvede samoprispevek v času od 1. novembra do 31. decembra 1971 za modernizacijo ceste HI. reda Ilirska Bistrica-Zabiče.
2.
Krajevni samoprispevek se uvede v denarju, ki ga občani vplačajo v času od 1. novembra do 31. decembra 1971.
Vrednost samoprispevka iz 1. točke tega sklepa znaša 213.000 dinarjev.
3.
Krajevni samoprispevek iz 1. točke tega sklepa je obvezen za vsa gospodinjstva, vse občane, ki so v delovnem razmerju in nosilce zasebne obrti ter znaša:
a)	za posamezno gospodinjstvo 300 dinarjev;
b)	za občane v delovnem razmerju in nosilce zasebne obrti 100 dinarjev.
68
*URADNE OBJAVE«
Št. 13 — 22. oktobra 1971
4.
Krajevni samoprispevek v denarju se plača pooblaščenim osebam krajevnih skupnosti iz 1. točke tega sklepa.
5.
Krajevne skupnosti smejo uporabljati denarni prispevek samo za namen, za katerega je uveden samoprispevek.
6.
Za oprostitve samoprispevka v denarju se uporablja določila 144. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67) in sklep sveta posamezne krajevne skupnosti.
7.
Na podlagi predloga sveta posamezne krajevne skupnosti uvede davčni organ skupščine občine Ilirska Bistrica prisilno izterjavo denarnega samoprispevka pri zavezancih, ki svoje obveznosti iz tega sklepa ne bodo izpolnili.
8.
Za izvršitev sklepa skrbijo sveti krajevnih skupnosti. Sveti krajevnih skupnosti, za katere je uveden samoprispevek, bodo poročali o izvrševanju tega sklepa na prvem zboru volivcev posameznih vasi območja krajevnih skupnosti, ki bo po preteku časa iz 1. točke tega sklepa.
9.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Dne, 6. oktobra 1971
Namestnik predsednika sveta KS Jablanica ADOLF CELIN, 1. r.:
Predsednik sveta KS Vrbica
IVAN DOVGAN, 1. r.:
Predsednik sveta KS Zabiče
ANTON POKLAR,!. r.:
Predsednik sveta KS Vrbovo IVAN ŠESTAN.l. r.:
Predsednik sveta KS Kuteževo IVAN SESTAN, 1. r.:
Predsednik sveta KS Jasen
ALOJZ BASA, 1. r.:
OBč!NA POSTOJNA
Na podlagi 86. člena statuta občine Postojna (Uradne objave, št? 9/64) je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. oktobra 1971 spiejela
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O DRUŽBENI DENARNI POMOCl
SOCIALNO OGROŽENIM OBČANOM OBČINE POSTOJNA
L člen
V odloku o družbeni denarni pomoči socialno ogroženim občanom občine Postojna (Uradne objave, št. 18/66 in 24/69) se za prvim odstavkom 5. člena dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
„Osebam, ki imajo premoženje, pa ga niso sposobne uporabljati za preživljanje, se lahko da družbena denarna pomoč samo ob pogojih, ki jih določa odlok o preživninskem varstvu kmetov občine Postojna ali pa, če pristanejo na zemljiškoknjižno zavarovanje v korist občine do višine izplačanih zneskov denarne pomoči.
Ce osebe iz prejšnjega odstavka ne sprejmejo pogojev, ki so v njem navedeni, pa so nujno potrebne denarne pomoči, se jim ta pomoč dodeli z obveznostjo povračila. Obveznost povračila mora biti v odločbi izrecno navedena/*
Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.
2.	člen
Ta odlok začne veljati c srni dan po objavi v Uradnih objavah, št.: 554-43/71
Postojna, 5. oktobra 1971	Predsednik
MIRAN FAJDIGA, l.r.:
Na podlagi 3. odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67) ter 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. oktobra 1971 sprejela
OBčtNA KOPER
Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradben'*, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Koper na seji dne 27. septembra 1971 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Javno se razgrne razširjena lokacijska dokumentacija za center soseske Semedela 6, ki jo je pod številko 71-21/269 izdelal Investbiro Koper v septembru 1971.
Preomct javne razgrnitve ni lokacija samopostrežne trgovine, kije vrisana v obravnavani dokumentaciji, ker je njena lokacija že dokončno določena.
2.
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave tega sklepa.
3.
Razgrnitev opravi organizacija, kije dokumentacijo izdelala, v veži zgradbe skupščine občine Koper, Trg revolucije št. 3. Ogied je možen vsak dan razen sobote in nedelje, od 7. do 15. ure, ob sredah pa tudi od 17. do 19. ure.
Informativna razgrnitev se opravi tudi na sedežu krajevne skupnosti Semedela.
*	4.
Na razgrnjene dokumentacije lahko dajejo občani, organizacije in organi v razgrnitveni dobi pripombe oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Koper, Trg revolucije 3, soba št. 21.
št.: 351-679/71
Koper, 27. septembra 1971	Predsednik sveta
MIRAN TURK, l.r.:
ODLOK
O OBLIKOVANJU MALOPRODAJNIH CEN IN VIŠINE MARŽ ZA DOLOČENE PROIZVODE
\
1.	člen
Maloprodajne cene za kruh in mleko ter absolutne marže za moko, sladkor in olje so določene s tem odlokom.
2. člen
Višina, do katere se lahko oblikujejo maloprodajne cene za proizvode so naslednje:
dinarjev
I.	mleko v polivinil vrečki 1 1	2,20
II.	a) črni kruh moke tip 1000 B	2,10
b) cene za ostali kruh in pecivo se lormirajo prosto, sporazumno z organom za cene.
3.	člen
Absolutne marže s pribitkom na nabavno ceno so naslednje:
kg/dinarjev
I.	moka vsi	tipi	o,25
11. sladkor	n is
m. .ij.	o!so
Parkiranje	v	polivinil vrečko se lahko zaračuna največ 0,10
dinarjev.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oblikovanju maloprodajnih cen za določene proizvode (Uradne objave, št, 15/70) in odredba o naj višjih dovoljenih maržah v trgovini na drobno (Uradni glasnik, št. 10/65).
5.	člen	^
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, št.: 38-17/71
Postojna, 5. oktobra 1971	Predsednik
MIRAN FAJDIGA,l.r/
Št. 13 — 22. oktobra 1971
-URADNE OBJAVE*
69
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbcno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64) in 86. člena statuta občine Postojna, je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnostfdnc 5. oktobra 1971 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SKLADA
ZA FINANCIRANJE TELESN&KULTURN1H DEJAVNOSTI V OBČINI POSTOJNA
1.	člen
Ustanovi se sklad za financiranje tclcsno-kulturnih dejavnosti v občini Postojna.
Sedež sklada je v Postojni.
2.	člen
Sklad je ustanovljen z namenom, da se zagotovi sistematično zbiranje sredstev za financiranje tclcsno-kulturnih dejavnosti, smotrnejša uporaba sredstev in pospeševanje telesne kulture.
3.	člen
' Skladje pravna oseba.
Sklad upravlja 7-članski upravni odbor, ki ga imenuje občinska skupščina na predlog zvez športnih organizacij.
Mandatna doba članov odbora traja 4 leta. Po preteku te dobe so člani lahko ponovno imenovani v upravni odbor.
Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik.
Predsednika in namestnika predsednika izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.
4.	člen
Naloge upravnega odbora sklada so zlasti:
1.	sprejme statut sklada
2.	sprejme finančni načrt in zaključni račun sklada,	\
3.	skrbi za zbiranje sredstev,
4.	razdeljuje sredstva in skrbi za pravilno uporabesredstev sklada,
5.	opravlja še druge naloge, določene s statutom sklada ali po nalogu občinske skupščine.
5.	člen
Sklad ima statut, ki ga sprejme upravni odbor, potrdi pa občinska skupščina.
6.	člen
Dohodki sklada so:
1.	dotacija iz proračuna občine,
2.	prispevki delovnih in drugih organizacij,
3.	darila in prispevki občanov,
4.	krediti, kijih najame sklad.
7.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za financiranje telesno kulturnih dejavnosti v okviru društev in organizacij ter za gradnjo, adaptacijo in opremo objektov, ki so namenjeni za telesno kulturne dejavnosti.
Sredstva sklada se dajejo praviloma kot dotacije, lahko pa tudi kot posojila.
8.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določajo s finančnim načrtom in zaključnim računom. Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora.
Finančni načrt in zaključni račun se predložita skupščini na vpogled.
Sredstva se dodeljujejo posameznim organizacijam in društvom na podlagi zahteve in programa dela, ki ga morajo organizacije predložiti predno se sprejema finančni načrt sklada.
Merila za razdelitev sredstev so množičnost in doseženi rezultati organizacije oziroma društva.
9.	člen
Finančne in administrativne zadeve za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Postojna.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi občinskega družbenega sklada za financiranje kulturnih in telesno kulturnih dejavnosti (Uradne objave, št. 7/66).
Sredstva ukinjenega sklada, ki so bila namenjena za kulturne dejavnosti, se prenesejo na Temeljno kulturno skupnost Postojna. Sredstva sklada, ki so bila namenjena za financiranje telesno-kultumih dejavnosti ter pravice in obveznosti sklada v zvezi s telesno kulturno dejavnostjo, pa v sklad ustanovljen s tem odlokom.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, št.: 402-37/71
Postojna, 5. oktobra 1971	Predsednik
MIRAN FAJDIGA, l.r.:
Na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 4^/68, 40/67 in 20/71) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. oktobra 1971 sprejela
ODLOK
O SPREMEMB! ODLOKA
O PRISPEVKU ZA UPORABO MES1 N! GA ZEMLJIŠČA ^	1. člen
14. člen odloka o prispevku za uporabo mestnega' zemljišča (Uradne objave, št. 21 /67 in 19/68) sc spremeni in sc glasi:
„Sredstva prispevka se smejo uporabljati samo na tistem območju, na katerem so bila zbrana.
Sredstva se uporabljajo na podlagi programov, kijih sprejme svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Postojna na predlog pristojne krajevne skupnosti/*
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, št.: 350-8/67
Postojna, 5. oktobra 1971	Predsednik
MIRANI AJDIČA, l.r.:
Na podlagi 86. člena statuta občine Postojna, 7. člena pravilnika o higienskih in tehničnih ukrepih za varstvo pitnih voda (Uradni list FLRJ, št. 44/60) in 3. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SF RJ, št. 26/65, 57/65, 15/67) je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. oktobra sprejela
ODLOK
O ZAŠČITNEM OBMOČJU VODNEGA IZVIRA MALN1 IN VODNEGA ZAJETJA PR! PLANIN! PRI RAKEKU
.	l.č!en
Da bi se zavarovala pitna voda pred naključjem ali namernim onesnaženjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporoč-nost in kakovost pitne vode, se določi ožji zaščitni pas izvira Maini in novozgrajenega zajetja vode za skupinski vodovod „Planina-Postojna-Pivka-Košana-Knežak".
2.	člen
Ožji zaščitni pas vodnega izvira obsega:
1.	v dnu doline spodnje izvire Maini in zgornji izvir (preliv), oddaljen okoli 230 m gorvodno od spodnjih izvirov,
2.	ravnico v višini okoli 65-,0 m nad Maini, na kateri bo zgrajena čistilna naprava s črpalnico in trafopostajo,
3.	ves teren med zaščitenim dnom doline in gornjo ravnico.
Meja ožjega zaščitnega pasu poteka po desnem bregu struge vodotoka in sicer tako, da po pravokotnem prečkanju na levi breg zajame proti toku teren 15 do 20 m jugovzhodno od zgornjega izvira (pre-
70
URADNE OBJAVE-
St. 13 — 22. oktobra 1971
liva), po toku nuvzdo! pa zajezitev spodnjih izvirov Maini. Ob spodnjem robu zajezitve prekorači dovozno pot k Malnom, nato se ob jugovzhodni stranici stanovanjske hiše Miiavca vzpne po padnici v strmo pobočje.
Od dovozne poti Pianina-Maini se kmaiu po prečkanju Unca odcepi dovozna pot k ravnici nad Maini. Cim doseže dovozna pot ravnico, sc razcepi na dva kraka, ki v obiiki črke V objemata dve zaporedni vrtači.
Meja ožjega zaščitnega pasu na severni strani ravnice prečka pravokotno vzhodni krak poti nekaj metrov po razcepu ter se v nespremenjeni smeri nadaijuje proti vzhodu do strmega pobočja, od koder se veže na mejo, ki poteka ob Miiavčcvi hiši v dnu doiine.
Na zapadni strani sc meja od pravokotnega prečkanja vzhodnega kraka poti ovija ob prvi vrtači na notranji strani zapadnega kraka. Po obhodu vrtače na zapadni strani, sc meja zasuče v jugovzhodno smer, teče med obema vrtačama proti vehkemu zavoju tiačnega cevovoda, nakar se v strmem spustu veže na mejo ob zgornjem izviru in tako sklene ožji zaščitni pas. Opisani zaščitni pas obsega po katastrskem načrtu naslednje zemijiške pare. št. 11., 12.. 13., 14.. 15., 16., 93., !654., 1635., ! 653/2 in 94 k. o. Kačja vas pare. št. 659/2 in 763 k.
o.	Gornja Planina.
3.	člen
V ožjem zaščitnem pasu niso dovoljene novogradnje, večje sečnje lesa, gnojenje s hlevskim gnojem ali umetnimi gnojili ter škropljenje kmetijskih kultur, dolaganje odpadkov - posebno velja za odpadke, ki vsebujejo vodi škodljive kemične in organske snovi, paša živine, kampiranje, adaptacije opuščenih objektov v stanovanjske namene in objekte za rejo živine.
Pri obstoječih stanovanjskih in gospodarskih poslopjih, ki so v bližini zajetja, je kanalizacijo oziroma sistem greznic, ki služijo za odvod odplak potrebno sanirati tako, da bo preprečena možnost onesnaženja vodnega vira.
4.	člen
Delovna oiganizacija ali druga pravna oseba sc lahko kaznuje za prekršek z denarno kaznijo v višini do 3.000 dinarjev, če krši določbe
3.	člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se lahko kaznujejo za prekršek tudi odgovorne osebe delovne organizacije ali druge pravne osebe in posameznik.
5.	člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje organ občinske sanitarne inšpekcije.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, št.: 352-1 1/66
Postojna, 5. oktobra 1971	Predsednik
MIRAN FAJDIGA, l.r.:
Skupščina občine Postojna je na podlagi 86. člena statuta občine Postojna in 5. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67) na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. oktobra sprejela naslednji
SKLEP
1.
Sprejme se načrt namenske izrabe površin kot element urbanističnega reda za naselje Pivka, ki ga je izdalo podjetje Investbiro Koper, Trg revolucije 12, pod št. 70-24 v mesecu maju 1971.
Skupščina občine Postojna na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 86. člena statuta občine Postojna
RAZPISUJE
PROSTO MESTO SODNtKA OBCtNSKEGA SODtSCA POSTpJNA
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnika, naj se priglasijo v 30 dneh od objave razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Postojna.
OBČtNA SEiANA
Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, 16/67) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. septembra 1971 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O URBANISTIČNEM REDU
1.	člen
1.	člen odloka o urbanističnem redu (Uradne objave, št. 10/68) se spremeni in se glasi:
„Določbe tega odloka veljajo za vsa naselja, za katera se izdela samo urbanistični red (3. člen odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo urbanistični načrti, samo zazidalni načrti, ali urbanistični red, Uradne objave, št. 21/67)."
2.	člen	^
2.	člen se spremeni in se glasi:
..Graditev novih objektov je praviloma dovoljena le v strnjenem naselju.
Izjeme od določbe prejšnjega odstavka so dovoljene le v posameznih posebno utemeljenih primerih in Če s tako izjemo soglaša svet občinske skupščine, pristojen za urbanizem.
Dopolnilna gradnja v naseljih: Komen, Štanjel, Dutovlje, Tomaj, Šcpuljc, Križ, Šmarje, Dane pri Sežani, Senožeče in Lokev, je dovoljena znotraj strnjenega naselja in na površinah, ki so prikazane in opredeljene v posebnih kartah. Karte so sestavni del tega odloka.
Pri gradnjah in adaptaciji v naseljih, za katera veljajo določbe tega odloka, se morajo poleg določb urbanističnega reda, upoštevati še določbe urbanističnega programa, elementi regionalnega prostorskega plana in določbe predpisov o spomeniškem varstvu.
3.	člen
6.	člen se spremeni in se glasi:
„Velikost stavbnih parcel za družinske stanovanjske hiše v naseljih in območjih iz tretjega odstavka 2. člena sme znašati največ 1.000 kvadratnih metrov/*
4.	člen
Drugi odstavek 8. člena se črta.
5.	člen
9. člen se črta.
Dosedanji 10. člen postane deveti člen.
2.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, št.: 351-3/70
Postojna, 5. oktobra 1971	Predsednik
MIRAN FAJDIGA, l.r.:
6.	člen
la odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
št.: 350-4/68-3
Sežana, 23. septembra 1971
Predsednik
STANE ČEHOVIN,Er-:
Št. 13 — 22. oktobra 1971
*URADNE OBJAVE«
71
Na podlagi člena 119 statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. septembra 1971 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZACIJI OBČINSKE UPRAVE OBČINE SEŽANA
1.	člen
2.	člen odloka o organizaciji občinske uprave občine Sežana (Uradne objave, št. 20/69) se spremeni in sc glasi:
„Občinski upravni organi so:
1.	oddelek za občo upravo in družbene službe;
2.	oddelek za gospodarstvo in finance;
3.	oddelek za narodno obrambo;
4.	občinski inšpektorat;	%
5.	davčna uprava;
6.	geodetska uprava;
7.	krajevni uradi.
Organi iz prejšnjega odstavka so samostojni upravni organi.
Predstojniki oddelkov, inšpektorata in uprav so načelniki, krajevne urade pa vodijo šefi/*
2,	člen
3.	člen se spremeni in sc glasi:
„Tajnika občinske skupščine, načelnike oddelkov, načelnika inšpektorata, načelnika davčne uprave in načelnika geodetske uprave imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa. Razpis se opravi vsake štiri leta, računano od dneva, ko je bi! izdan akt o imenovanju. Po preteku štiriletne dobe so lahko tajnik občinske skupščine in načelniki upravnih organov ponovno imenovani v to funkcijo.
Razpis po prvem odstavku tega člena opravi komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine.
Za imenovanje načelnika oddelka za narodno obrambo, načelnika davčne uprave in načelnika geodetske uprave je potrebno soglasje pristojnih republiških organov.
Šefe krajevnih uradov imenuje tajnik občinske skupščine v soglasju s svetom delovne 'skupnosti skladno z določbami pravilnika o samoupravljanju in medsebojnih delovnih razmerjih v upravnih organili.
Inšpektorje imenuje občinska skupščina. Za inšpektorje ne velja določba o reelekciji.
Dosedanje odločbe o imenovanju inšpektorjev, ki jih je izdal tajnik občinske skupščine v soglasju s svetom delovne skupnosti, ostanejo v veljavi.**
^	3. člen
Za 3. členom sc doda nov 3. a člen, ki se glasi:
„Tajniku občinske skupščine in načelnikom oddelkov določa osebni dohodek komisija za volitve in imenovanja v okviru samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.**
4.	člen
9. člen sc spremeni in sc glasi:
.^Geodetska uprava izvršuje naloge geodetske službe, oziroma skrbi za opravljanje teh nalog, zlasti pa:
planira in koordinira dejavnost v zadevah geodetske službe;
-	skrbi za izdelavo načrtov, katastrov in evidence;
vzdržuje načrte, stalno mrežo geodetskih točk, karte, katastra in evidence;
-	vodi in vzdržuje regionalno geodetsko dokumentacijo za območje občine in urbansko geodetsko dokumentacijo;
-	izdaja občanom, organom in organizacijam podatke in potrdila;
-	izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji;
Opravlja druge zadeve iz občinske pristojnosti.**
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, št.: 021-6/66-1
Sežana, 23. septembra 1971	Predsednik
STANE ČEHOVIN,!. *
Na podlagi 17. člena temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list S! RJ, št. 46/64, 57/65 in 1/67), ! 13. in 118. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list Sl RJ, št. 18/65) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. septembra 1971 sprejela
ODLOK
O CENAH GEODETSKIH STORITEV
1.	člen
Cene iz tega odloka sc nanašajo na geodetske storitve, kijih zahtevajo stranke, to je občani, organi in organizacije v zadevah geodetske službe izven upravnega postopka, ki jih opravlja občinski organ pristojen za geodetske zadeve.
2.	člen
Za geodetske storitve izven rednega vzdrževanja zemljiškega katastra, ki niso zavezane plačilu rednih katastrskih taks, se štejejo:
1.	parcelacija zemljišč za urbanistične namene;
2.	zakohčba zgradb in objektov po zazidalnih načrtih:
3.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije;
4.	delitev parcel po vnaprej določenih pogojih:
5.	vzpostavljanje stanja (meje) tako, kot je evidentirano v načrtih in katastrih (po mapnem stanju, kadar je vnaprej izključen vsak eventualni spor in če so dani vsi tehnični pogoji za tako vzpostavitev stanja meja);
6.	izdelava načrtov in kart zemljišč za posebne potrebe delovnih organizacij.
3.	člen
Cene geodetskih storitev po 2. členu znašajo:
dinarjev
-	za terensko delovno uro geodetskega strokovnjaka	36
-	za pisarniško uro geodetskega strokovnjaka	26
-	za pisarniško uro katastrskega referenta	18
-	za pomožne delavce (figurante)	12
-	pri uporabi geodetskih izvirnikov za potrebe lokacijske dokumentacije:
za garažo ali mariši objekt	50
za adaptacijo hiše ali gospodarskega poslopja	100
za novo stanovanjsko hišo ali gospodarsko poslopje	200
za večje komplekse	'	500
V ceni za terensko uro so vračunani tudi prevozni stroški in dnevnice.
Stroške zaračunava občinski organ, pristojen za geodetske zadeve. Za vse zaračunane §troške se izstavi tačun.
4.	člen
Ustvarjeni dohodki iz naslova geodetskih storitev so dohodki finančnega načrta upravnega organa skupščine občine Sežana.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odredba o načinu in višini zaračunavanja stroškov katastrskega urada pri izvajanju storitev po naročilu (Uradni glasnik, št. 17/65 in Uradne objave, št. 16/69).
6.	člen
fa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, št.: 45-4/71-4
Sežana, 23. septembra 197!	Predsednik
STAN! Čl HOVlN.l.r.:
72
URADNE OBJAVE*
St. 13 — 22. oktobra 1971
Na podlagi 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) je zbor delovnih skupnosti skupščine občine Sežana na seji dne 23. septembra 1971 sprejel
ODLOK
O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve za izvolitev odbornikov zbora delovnih skupnosti skupščine občine Sežana v 1. volilni enoti, ki obsega delovni organizaciji: tovarno pletenin Sežana in tovarno lepil in mlekarno Mitol Sežana, ter v 8. volilni enoti, ki obsega: ekonomijo, trgovske poslovalnice ter člane (kooperante) proizvodno trgovskega podjetja Kras Sežana (prej kmetijske zadruge Kras Sežana) na območju krajevnega utada Komen.
2.	člen
Nadomestne volitve v volilni enoti št. 1. bodo 4. novembra, v volilni enoti št. 8 pa 7. novembra 1971.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnih objavah.
št.: 020-2/71-P
Sežana, 23. septembra 1971
Na podlagi prvega odstavka 11. člena zakona o komunalnih delovnih organiza ijah (Uradni list SRS, št. 16/67) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. septembra 1971 sprejela
SKLEP
O SOGLASJU K POKOPALIŠKIM PRISTOJBINAM KRAJEVNE SKUPNOSTI BARKA
1.
Skupščina občine Sežana soglaša s pokopališkimi pristojbinami, ki jih je krajevna skupnost Barka sprejela na zboru volivcev dne 7. marca 1971.
2.
Pokopališke pristojbine so naslednje:
1.	v času kolobarnc dobe (10 let)
a)	vrstni grob
b)	družinski grob
2.	Po preteku kolobarne dobe za vsako nadaljnjo kolobarno dobo (10 let)
a)	vrstni grob
b)	družinski grob
3.
Ta sklep velja takoj.
št.: 352-13/71-3 Sežana, 23. septembra 1971
dinarjev
50
100
50
100
Predsednik STANE ČEHOVIN, l.r.:
Predsednik
STANE CAHOVÌN, ].