Celje - skladišče D-Per 214/1971 1119710481,12 I COBISS 0 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Vsem članom naše delovne j; skupnosti srečno in uspehov polno ¡1 novo leto 1972 i Uredništvo NAŠ KOLEKTIV ZMORE PREMAGATI TEŽAVE Bliža se konec leta 1971. Predsednika DS Viljema Šulgaja smo prosili naj ob vstopu v novo leto 1972 pove članom delovne skupnosti svoje želje. Naši prošnji se je takoj odzval in nam poslal ta sestavek. Za nami je leto, ki se je zaradi obilice dogodkov in hotenj še posebej hitro obrnilo. Bilo je to leto uspehov, in ob vseh naporih, kot se to pač v življenju dogaja, so se tudi pojavili neuspehi, ki nas pa niso demoralizirali. Zdi se mi, da leto 1971 glede na obilico dogajanj presega vsa prejšnja, vsaj kolikor to jaz lahko presodim. Saj smo bili priča nenehnim spremembam razmer, tako na področju devizno monetarne politike, in s tem povezanimi odredbami in zakoni, kot tudi na področju bančne, kreditne politike, politike cen ter sunkom s tega področja. Morali smo te sunke nadomestiti v čimboljši meri, pri čemer seveda hitri menjavi predpisov in cen na našem širšem prostoru gospodarska organizacija, ki je velik organizem, ni mogla tako hitro slediti. Izdelan je bil stabilizacijski program, ki ga je naš DS potrdil. Smatramo ga pa seveda le kot prvi korak pri iskanju notranjih re- zerv in nas na tem področju še čaka mnogo dela. Prišlo je do odločitve, da ustanovimo novo podjetje za izdelavo kontejnerjev in vidimo, da je ideja, porojena konec lanskega leta, že v fazi uresničevanja. Bilo je to leto stalnega naraščanja nelikvidnosti, ki je pa žal še nismo uspeli zaustaviti. Seveda pa je bilo to obdobje tudi obdobje trdih preizkušenj še na drugih področjih. Ob stalnem naraščanju življenjskih stroškov smo bili vsi soočeni z vprašanjem odgovarjajočega porasta mesečnih prejemkov. Tu smo naredili prve korake s tem, da smo dvignili minimalne osebne dohodke, ki so v naši gospoddrski organizaciji še dopustni. K ostalim sistematskim rešitvam pa šele v zadnjem času prihajamo in bodo zaživele v letu, ki je pred nami. Seveda če bomo na bazi poglobljenih analiz enotni in ekspeditiv-ni pri prinašanju odločitev. Zavedati pa se moramo, da je vprašanje delitve osebnih dohodkov v ozki povezavi z našo produktivnostjo, rentabilnostjo itd. Denar si bomo lahko delili, če ga bomo tudi ustvarili, v povezavi s poslovnimi odločitvami in osebnim prizadevanjem. OB VSIOPU V NOVO LEIO Spet smo na pragu novega leta. Staro, ki nam je prineslo dobro in slabo, se poslavlja. Kaj nam bo prineslo novo še ne vemo, vemo pa, da ne smemo stati križem rok, temveč pridno delati. Le delo nam lahko prinese uspeh in zadovoljstvo, če ga pravilno cenimo in vrednotimo. Današnje življenje nam poteka preveč enolično, preveč smo odtujeni drug od drugega. Vsak je zaverovan v svoje skrbi in svoj kotiček življenja. Moderna tehnika nas je že skoraj zasužnjila in odmikamo se od narave, ki je in bo ostala najmočnejša in neizprosna do vsega kar ji nasprotuje. Mnogi so nam dejali, da ni več tistega sožitja kot je bilo nekoč. Vsak hiti po končanem delu domov kjer ga čakajo druge skrbi in tudi delo. Lepo bi bilo, če bi v novem letu obnovili staro tradicijo izletov v naravo, skupinskih izletov po naši ožji in širši domovini, ki so bili nekoč tako priljubljeni. Bolje bi se med seboj spoznali, bili bi bolj sproščeni in srečni. V preteklem letu je bilo mnogo primerov lepega tovarištva in medsebojne pomoči. Spo7ninimo se sami sebe in svojih sodelavcev, gojimo medsebojno zaupanje in tovarištvo, bodimo enotni v vsem kar hočemo doseči. V novo leto in novi čas lahko zremo pogumno in gremo brez oklevanja naprej. Ljudstva nihče ne u-stavi in zavest, da smo ljudstvo prežeto s kulturo in junaštvom bodi naša gonilna sila. Ob prehodu v novo leto 1972 naj velja pozdrav našega uredništva vsem, prav vsem, ki sledijo poti napredka, miru, mirnega medsebojnega sožitja in spoštovanja človeškega dostojanstva. Vsem srečno in uspehov polno novo leto 1972. Uredništvo Problemov je nešteto in ker to naj ne bo prilika za dolgovezne referate in analize naj povem še nekaj besed o našem samoupravljanju. Ko smo bili letos priča notranjim nesporazumom in trenjem, dogodki so znani in jih ne bi ponovno analizirali, smo lahko ugotovili, da samoupravni organi v trenutnem sestavu nekako polovico te mandatne dobi niso imeli veljave, ki jim po veljavni zakonodaji pripada in tudi ugleda ne, nostnost, informiranje v kolektivu o poslovnih ciljih podjetja ter perdstoječih nalogah, katerih izvajanje je odvisno od vsakega posameznika; odločanje na bazi strokovno obdelanih predlogov in to na osnovi demokratične razprave; absolutna disciplina pri izvajanju, pri čemer odigrajo svojo vlogo vodstveni organi tovarne in morajo pri tem imeti temu primerne kompetence (nagrade, sankcije), ki jih bomo morali vodstvenim organom priznati. ki ga pa seveda ne more predpisati noben zakon, temveč si ga je potrebno z delom ustvariti. Ob tem primeru, ki je za nas velika šola in tudi ob drugih dogajanjih iz vsakodnevnega življenja ter dosedanje samoupravne prakse našega mandata, lahko ugotovimo, da je pri razreševanju problemov, ob trezni in temeljiti presoji, bil delavski svet tisti, ki je problem rešil, ter ustvaril mir in enotnost v kolektivu, kar je za uspešno delovanje vsake gospodarske organizacije prvi pogoj. Upam, da smo si s tem ustvarili v kolektivu tudi določen ugled. Ob raznolikosti proizvodnje velikega podjetja, ki ima veliko o-bratov in sektorjev ter velik kolektiv smatram, da s,o osnovne važnosti naslednja vprašanja: e- V bodočem obdobju je s tem povezana naša naloga poživitve dela zborov delovnih skupin, kot tudi svetov delovnih enot, ki naj razpravljajo v večji meri tudi o izvajanju delovnih nalog, notranji disciplini ter pomagajo pri reševanju s konkretnimi predlogi. Mnenja sem, da naš kolektiv zmore premagati ovire, ker je delaven in prekaljen ter pozivam na enotnost, smelost, optimizem ter voljo, kajti s tem se ne bomo ustrašili nobene težave, ki jo bomo morali premagati v letu 1972. Naj s to mislijo končam in zaželim vsem članom kolektiva ter samoupravnim organom, kot tudi njihovim družinskim članom zdravo in uspeha polno novo leto 1972. V. Šulgaj 2 EAHOjPto*| LE POGUMNO NAPREJ Ob nastopajočem letu mi dovolite, spoštovani sodelavci, da skupno ugotovimo, da so naši delovni rezultati tekočega leta zadovoljivi, predvsem, če upoštevamo pogoje pod katerimi smo iste dosegli in vse ostale gospodarske težave. Predvsem pomembna je ugotovitev, da smo dogradili tovarno radiatorjev in začeli z izgradnjo popolnoma novega podjetja EMO-KONTEJNER. Skupne investicije znašajo preko 100 milijonov dinarjev. Ne loči nas več dolgo časa, ko bomo deležni večjih rezultatov teh investicijskih vlaganj, ki jih prav vsi nestrpno pričakujemo. Ravno to delo je trenutno najpomembnejše v tekočem letu. Želim, da bi prav vsi v novem letu se še bolj kot kdajkoli do sedaj, vsak po svojih močeh in sposobnosti prizadevali pri realizaciji razvojnega programa ter tako maksimalno prispevali k uresničevanju programa modernizacije podjetja. Dovolite mi, da ob slovesu starega leta in ob nastopajočem novem letu izrazim vsem vam zahvalo za sodelovanje in vsestransko razumevanje. Želim, da bi novo leto 1972 prineslo vsem obilo zdravja in osebnega zadovoljstva ter novih delovnih uspehov. Glavni direktor Rado Bremec, dipl. oec. VSEM ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI EMO ŽELIM SREČNO IN DELOVNIH USPEHOV POLNO NOVO LETO 1972 Franc Leskovšek-Luka : ! t t ♦ t 'i ♦ ♦ ♦ ODLOČNA PODPORA STALIŠČEM PREDSEDSTVA ZKJ Iz sestanka predstavnikov vseh družbeno-političnih organizacij in organov upravljanja je bilo poslano tovarišu Titu naslednje pismo: Delavci in komunisti EMO iz Celja zbrani na izrednem sestanku odločno podpiramo in pozdravljamo stališča predsedstva ZKJ in brezpogojno podpiramo vas tov. Tito pri odločnem obračunavanju z vsemi elementi, ki rušijo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije in hočejo na ta ali drugačen način rušiti temelje socializma in delavskega samoupravljanja. Ogorčeno obsojamo šovinistične in protisocialistične izpade, ki škodujejo našemu ugledu in ogrožajo našo neodvisnost . Odločno podpiramo vašo misel, da je treba iz ZKJ odstraniti vse tiste, ki s svojim delom rušijo ugled in zaupanje v ZKJ. Zagotavljamo vam, da bomo vaše besede z vso vnemo uresničevali v dejanjih in bomo v tej smeri zahtevali od vseh, da v celoti izpolnijo svojo obvezo do sklepov predsedstva ZKJ in do vas osebno tov. Tito. Z ZADNJE SEJE SEKRETARIATA Z K Sodeč po pripravah in razpravi je bila zadnja seja sekretariata ZK zelo razgibana in konkretna. Po uvodnih besedah sekretarja tovariša Milana Kavčiča, je njegov namestnik Stevo Pratnekar jedrnato in 'razumljivo razčlenil sklepe triindvajsete seje predsedstva ZKJ. Poznejša razprava pa se je nagibala na stanje v podjetju. Zveza komunistov bo morala biti še bolj strnjena kot doslej in ne le zasledovati dogodke v podjetju, temveč jih usmerjati in vplivati na vse važnejše odločitve v organih upravljanja. Samoupravljanje nekateri kaj radi kritizirajo, ne povedo pa nič takega kar bi bilo dobro za njegov razvoj in napredek. Ni težko uganiti namen take kritike in tudi druge kritike, ki je brez vsake podlage ter izrečena na nepravem mestu. Vsakdo lahko pove mnenje na organiziranih sestankih in sejah organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij. Možnosti zato so neomejene. Vsak sestanek, seja ali druga oblika delovanja, ki je organizirana v okviru statutarnih določil podjetja in družbenopolitičnih organizacij, pa mora sprejeti odgovarjajoče sklepe po katerih se morajo ravnati tudi tisti, ki. so v manjšini. Na seji je bil sprejet osnutek sklepov organizacije ZK, ki bo dan še v obravnavo vsem oddelkom. Ta osnutek sklepov pa objavljamo v celoti, da se z njim seznanijo vsi člani naše delovne skupnosti. — o — Stališča in sklepi višjih organov ZKS, ZKJ in ZK občine obvezujejo ZK EMO, da z enotnim delovanjem utrjuje idejno in akcijsko enotnost, ter politično vlogo OZK v podjetju v izpolnjevanju in razreševanju sklepov ter stališč OZK ob upoštevanju demokratičnega centralizma. — o — Da bo delo OZK EMO učinkovito, obvezuje konferenca vs.e člane ZK na idejno in akcijsko enotnost disciplinirano in odgovorno sodelovanje v celotni aktivnosti OZK ob upoštevanju demokratičnega centralizma. — o — OZK je dolžna zagotoviti, da so vsi člani ZK informirani o vseh gospodarskih in političnih problemih podjetja. Dolžnost vseh članov ZK je, da se aktivno vključijo v razreševanju nastalih problemov, na sestankih oddelkov, sekretariata in konferenc ZK, v. sindikalni organizaciji, mladinski organizaciji, ZB, v organih DS, in na svojih delovnih mestih. Upoštevajoč statut ZKJ in ZKS moramo zagotoviti pravico slehernemu članu ZK, da iznaša svoja stališča, kritiko in predloge na vseh sestankih organizacije in organov ZK. Krepiti moramo konstruktivno in odgovorno kritiko, ter uveljaviti samokritiko. Člani ZK za s.voje politično delovanje odgovarjajo le pred OZK. — o — V OZK so vsi člani enakopravni ne glede na funkcijo, položaj in vlogo, ki jo imajo v podjetju. Člani ZK na vodilnih delovnih mestih in funkcijah v družbenopolitičnih ter samoupravnih organih so posebej odgovorni za gospodarsko in politično stanje v podjetju. — o — Medsebojne odnose, spore in različna gledanja posameznih članov ZK morajo oddelki, sekretariat in konferenca ZK vsak pojav takoj brez zavlačevanja razčistiti na tovariški, humani in demokratični način. Vsako zavlačevanje razčiščevanja medsebojnih odnosov lahko pripelje do konfliktne situacije. Na odstopanja posameznikov od sklepov programa in stališč organov ZK je treba ostro in brezkompromisno nastopati. Člani ZK so dolžni takoj in e-nergično ukrepati in preprečevati vse vrste dezinformacij, laži in obrekovanja, ki bi škodovale u-gledu posameznih članov in organizacij ZK, članom kolektiva in (Nadaljevanje na 2. strani) c¡füheo 3 O ČEM JE RAZPRAVLJAL IN SKLEPAL DS NA ZADNJI SEJI Člani delavskega sveta so prejeli za zadnjo sejo precejšen kupček materiala. Slo je za spremembe pravilnika o delovnih razmerjih, spremembe pravilnika o tehničnih racionalizacijah, o osebnih dohodkih in za razna druga gospodarska vprašanja. Večina teh vprašanj je obširnejše obrazložena v sestavkih, ki jih priobčujemo v tej številki. Značilnost minule seje kakor tudi drugih sej je v tem, da se člani delavskega sveta premalo o-glašajo. Po obrazložitvah, ki jih dajo strokovni delavci, ki so material pripravili se hote ali nehote odvija razprava med temi z raznimi pojasnjevanji. Tak način pa vendarle nekoliko zmanjša pomen seje delavskega sveta, zlasti če v razpravi sodeluje le nekaj članov delavskega sveta. Res je, da so potrebne razlage in odgovori na postavljena vprašanja, vendar naj bi bile take razlage in odgovori kratki in jedrnati pa tudi razumljivi. Delavski svet je na tej seji sprejel precejšnje število sklepov, najvažnejše pa objavljamo. SKLEPI DS Poročilo komisije za integracijo podjetij EMO Celje in Gorenje Velenje, ki ga je podal po zahtevku 8. sklepa 8. izredne seje DS z dne 12. 10. 1971 Drago Mravlak, se sprejme v vednost. Periodično poročilo o zagonu proizvodnje -na novi radiatorski progi, ki ga je predložil v skladu z zahtevkom 2. sklepa 9. izredne seje DS z dne 27. 10. 1971 SETR, obrazložil pa predsednik PO Jože Jonko se sprejme v vednost. V zvezi s poročilom službe kontrole poslovanja o vzrokih stanja v servisu, podanem po 5. sklepu 12. izredne seje poslovnega odbora z dne 28. 6. 1971 se zadolži vodstvo prodaje in servisa, da ukre- Z ZADNJE SEJE SEKRETARIATA Z K (Nadaljevanje z 2. strani) enotnosti kolektiva. Dezinformacije s,o dostikrat posledice podtalnega delovanja antisocialističnih sovražnih sil, ki delujejo izven in v podjetju. — o — OZK ugotavlja, da smo na področju delavskega samoupravljanja do sedaj imeli določene uspehe, vendar se ne moremo zadovoljiti z doseženimi rezultati. Nujno je usmeriti akcije OZK na odpravo pomanjkljivosti v delovanju in sistemu DS, v izpopolnjevanju poglabljanju DS, posebno pozornost posvetiti DS v obratih in delovnih skupinah, s tem približati DS čim bližje delavcu. — o — Opaža se v zadnjem času večja odsotnost in pasivnost na sejah DS in sej sveta DE pri tej odsotnosti so udeleženi nekateri člani ZK. Dolžnost člana ZK je, da prisostvuje sejam DS in njegovih organov, ravno tako, da aktivno sodeluje v razpravah in formiranju sklepov in poslovne politike DS. — o — OZK mora še naprej razvijati in izpopolnjevati sodelovanje z o-stalimi političnimi organizacijami, sindikatom, mladina, ZB in organi DS, in usmerjati skupno akcijo za čim uspešnejšo poslovno politiko podjetja, izvrševanju planskih nalog, dvig proizvodnje in produktivnosti s skupnimi močmi in enotno akcijo, mobilizirati celotni kolektiv za izvršitev teh nalog. — o — OZK se mora zavzemati za vse progresivne ideje in pobude, ki prihajajo od delavcev iz obrata in vodilnih delavcev, ki so usmerje- na na uspešno gospodarjenje podjetja in hitrejšo rast produktivnosti. — o — Da bo OZK v EMO z uspehom opravljala svoje naloge in dosegla uspešne rezultate, je nujno, da oddelki OZK poživijo svojo aktivnost in učvrstijo svojo enotnost, sestanki morajo biti skupni dogovori vseh članov ZK za skupno akcijo. S člani ZK, ki se ne morejo ali nočejo držati skupnih dogovorov, kateri ne želijo aktivno delovati v OZK, se moramo pogovoriti in v primeru še naprej nepripravljenosti teh članov za aktivno delo v OZK, takšne člane izključiti iz vrst ZK. Različna gledanja na posamezne probleme, neenotnost, posamezna ideološka odstopanja in neaktivnost so rezultat zanemarjenega ideološkega dela v OZK. Da bomo odpravili to pomanjkljivost, mora OZK posvetiti vso skrb in pozornost ideološkemu političnemu delu članov ZK. — o — OZK mora imeti več posluha za probleme in težave, predloge in kritike delavcev iz neposredne proizvodnje. Posamezni člani, oddelki, sekretariat in konferenca bo morala tem problemom posvečati več pozornosti in jih postavljati na dnevni red svojih sestankov. Oddelki, sekretariat in posamezni člani ZK so dolžni skrbeti za obnovo članstva, za sprejem novih članov v organizacijo ZK predvsem delavcev iz neposredne proizvodnje, mladine in žena. ne vse potrebno za odpravo nepravilnosti s tem, da se stanje do 23. 6. 1971, navedeno v poročilu sprejme tako kot je, v bodoče pa vse materialne nepravilnosti spadajo pod najstrožjo osebno odgovornost po vseh obstoječih pravilnikih, delavski svet pa ne bo toleriral nobenega odstopanja. Poročilo o vzrokih stanja v servisu, ki ga je podala služba kontrole poslovanja in predlog go-spodarsko-analitskega sektorja za odpis inventurnih razlik v servisu, ki je s tem sklepom sprejet, sta priložena k zapisniku v arhivu. — o — Sprejme se predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih z dodatnimi popravki kot so določeni v poročilu o delu poslovnega odbora. Te spremembe in dopolnitve veljajo v skladu z določili 140. člena statuta osem dni po tem, ko so bile objavljene skupno z zapisnikom te seje na oglasni deski. SPO, pravna služba izda prečiščeno besedilo pravilnika o delovnih razmerjih v potrebnem številu izvodov najpozneje do 15. januarja 1972. Sprejme se predlagane spremembe in doponlitve pravilnika o tehničnih racionalizacijah z; dodatnimi popravki kot so določeni v poročilu o delu PO. Te spremembe in dopolnitve veljajo v skladu z določili 140. člena statuta osem dni po tem, ko s.o bile objavljene skupno z zapisnikom te seje na oglasni deski. SETR. referat za tehnične racionalizacije izda prečiščeno besedilo pravilnika o tehničnih racionalizacijah v potrebnem številu izvodov najpozneje do 15. 1. 1972. — o — Dvaintrideseti člen pravilnika o delitvi OD se spremeni in glasi: Dodatek za nočno delo (delo med 22. uro zvečer in 5. uro zjutraj) znaša 25 % (petindvajset odstotkov) od obračunske osnove. Gornja sprememba velja izjemoma že za obračun OD v mesecu septembru 1971 ali od 1. 9. 1971 dalje. Šestinosemdeseti člen pravilnika o delitvi OD se spremeni in glasi: Na zahtevo delavca se lahko izplača izredna akontacija na osebni dohodek v naslednjih primerih: — če gre delavec na redni letni dopust — za izplačilo kazni sodnika za prekrške, ker mu preti zapor — v primeru smrtnega slučaja v ožji družini ali težje nesreče — v primeru poroke — za plačilo hrane pri novo sprejetih delavcih — za hranarino, otroške dodatke in premalo obračunane osebne dohodke v tekočem mesecu — v izredno nujnih primerih delavcu z nizkimi OD, ki so pod povprečjem osebnih dohodkov v podjetju. Akontacija znaša lahko največ 50 °/o (petdeset odstotkov) višine zaslužka v tekočem mesecu. Izplačilo akontacije odobrava direktor gospodarsko-analitskega sektorja ali od njega pooblaščena oseba. Te spremembe veljajo od 1. oktobra 1971 dalje. DS ugotavlja, da so nastale v pravilniku o delitvi OD, ki je bil sprejet dne 27. 1. 1967 številne spremembe. Zaradi te ugotovitve zadolžuje DS SPO da do 30. 1. 1972 sestavi predlog nadaljnjih sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki nastajajo v zvezi s samoupravnim sporazumom, sklepi samoupravnih organov in drugimi predlogi, tako da bo lahko DS sprejel nov pravilnik o delitvi OD, dosedanjega pa razveljavil. Spremembe, ki so v zvezi z novo analitično oceno delovnih mest in novim načniom nagrajevanja se dopolnijo in izdelajo v SPO do 31. 3. 1972, nakar jih bo obravnaval delavski svet. — o — Osemnajsti člen pravilnika o materialnih stroških poslovanja se spremeni in se glasi: Podjetje krije vsem delavcem, če so prisotni na delu 50 % (petdeset odstotkov) izdatkov za prevoz na delo in z dela. Stroški se obračunavajo po tarifi, ki velja za javna prevozna sredstva. O-bračun se izvrši za člane delovne skupnosti pod naslednjimi pogoji: — da njso bili v tekočem letu disciplinsko kaznovani — da niso v tekočem letu neopravičeno izostali z dela — da je njihovo bivališče oddaljeno več kot 5 km od podjetja. Ce je bil elan delovne skupnosti v tekočem letu disciplinsko kaznovan izgubi pravico do povračila stroškov za dobo 6 mesecev. Če je član delovne skupnosti v tekočem letu neopravičeno izostal z dela izgubi pravico do povračila prevoznih stroškov za vsak dan neopravičenega izostanka 1 mesec. Članu delovne skupnosti se povrnejo stroški prevoza do oddaljenosti 20 km od podjetja. Izplačilo se izvrši po dokazilu o koriščenju javnega prevoznega sredstva. Zadnji odstavek dosed. čl. 18. se črta. — o — Potrdijo se pravila in merila za osebno oceno. Ta pravila in merila za osebno oceno začnejo veljati, ko začne veljati nov sistem nagrajevanja (nova analitična o-cena delovnih mest). Sektor poslovnih odnosov je zadolžen, da pripravi odgovarjajoče spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki izhajajo iz pravil in meril za osebno oceno. Vizjak Slavko se na njegovo prošnjo zaradi preobremenjenosti v službi razreši kot član komisije, ki je bila imenovana z 8. sklepom 9. redne seje DS 27. 10. 1971. — o — Glede na vlogo sveta delovne enote obrata radiatorjev, ki se nanaša na povračilo škode obratu radiatorjev zaradi izpada večto-kovnega stroja se zadolžuje arbitražna komisija, da ugotovi kdo je odgovoren za nastalo škodo in predloži ugotovitve DS do seje v januarju. KAJ SO NAM POVEDALI NASI Lepo bi bilo, če bi vsak član naše delovne skupnosti lahko povedal nekaj besed ob zaključku starega in začetku novega leta. Ker pa to ni mogoče, smo se odločili, da damo besedo nekaterim našim sodelavcem, da povedo svoje mnenje o našem gospodarjenju v preteklem letu, o delu organov upravljanja, o nagrajevanju in o vsem tem kar sami mislijo, da bi morali ob taki priliki povedati. No, pa dajmo njim besedo. REMUS ANTON Zelo sem zainteresiran, da bi naše podjetje v letu 1972 uspešno poslovalo. Za svojo delovno enoto obrat kotlov želim, da bi imeli v prihodnjem letu pravočasno na razpolago material za proizvodnjo, kajti pomanjkanje tega oziroma nepravočasno nabavljanje, nas je v letošnjem letu zelo oviralo pri doseganju planskih obveznosti. Lepo bi bilo, če bi čimprej postavili nov obrat za izdelavo kotlov. Zelo bom zadovoljen in tudi moji sodelavci, če se bomo vsi dobro razumeli in živeli ter delali v prijetnem vzdušju. Če bomo več napravili, naj bodo tudi osebni dohodki na dostojni višini. Naše samoupravljanje ima u-spehe in tudi neuspehe. Kako je uspešno, je odvisno od nas samih. Tisti-, ki kritizirajo samoupravljanje brez osnove in konkretnih predlogov vemo kaj hočejo. Ni jim po volji, da samoupravljanje obstaja in se razvija. Vsem članom naše delovne skupnosti želim v letu 1972 mnogo uspehov in zadovoljstva pri njihovem delu. KRIŽNIK ANICA Menim, da so glede na sedanje življenjske razmere naše plače premajhne. To bi morali v letu 1972 malo bolje urediti. Če povečamo proizvodnjo in storilnost, morajo porasti tudi osebni dohodki. Menim, da so starejši delavci nepravilno stimulirani za njihovo dolgoletno delo in kot mlada delavka tega ne odobravam. To bi morali v bodoče bolj pametno urediti, da se ne osmešimo. Spoštuje naj se dostojanstvo človeka, tako kot to zahteva naš delavski razred. Medsebojni od-nosti, zlasti v vodstvu naj bodo taki, kot bi bilo pričakovati — vzorni U.kine naj se nočno delo za žene in mladino. Menim, da samoupravljanje zahteva strogo izvajanje sprejetih sklepov od vseh nas. Dokler smo na seji lahko povemo vse kar nas teži, dajemo svoje predloge, potem pa, ko se o vsem pogovorimo in sklenemo, moramo uvesti strogo in zavestno socialistično disciplino pri našem delu. To zahteva od nas dobro organizirano samoupravljanje. Vsem našim članom kolektiva želim srečno in uspehov polno novo leto. ŽGAJNER MARTIN Vse se je podražilo, plače pa so skoraj iste. To bi se moralo v bodoče bolj pametno urediti. Če več naredimo, bi morali tudi več zaslužiti. Dodatek za dolgoletno delo je smešen. O tem je bolje, da ne govorim. Mislim, da bi morala vladati v kolektivu sloga in medsebojno razumevanje. Ne sme biti slabih medsebojnih odnosov. Potrebno je več odkritosrčnosti in samokritične presoje našega dela. Mislim, da so naši organi u-pravljanja uspešno opravili svoje naloge v preteklem letu. Menim, da ni treba poudarjati neke razlike med fizičnim in umskim delavcem. To je zastarelo in škodljivo. Vsi se borimo in delamo za isti skupen cilj. Mojim sodelavcem, vsem članom naše delovne skupnosti in njihovim družinam želim iz vsega srca srečno in veselo novo leto in mnogo uspehov pri delu. (Nadaljevanje na 5. strani) VSEM ČLANOM NAŠE DELOVNE SKUPNOSTI ŽELIJO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1972 delavski svet, sveti delovnih enot. organizacija ZK, sindikalna podružnica, organizacija ZMS, aktiv ZB NOV, društvo LT 5 EMuzftihec SODELAVCI OB KONCU LETA pripravljeni marsikaj žrtvovati. Tega ne smemo pozabiti, zato se potrudimo, da bomo delali tako, da bo vsak od nas zadovoljen. To pa tudi zmoremo, samo če je dobra volja in tovarištvo ter pravilno medsebojno razumevanje. Vsem članom naše delovne skupnosti želim mnogo sreče in u-spehov pri delu v novem letu. Prav tako želim njihovim svojcem in našim upokojenim nekdanjim sodelavcem srečno in veselo novo leto. ČRNELČ JOŽE Premalo znamo ceniti družbeno lastnino, zlasti stanovanja. Spoštujmo in uredimo svoje stanovanje tako, da nam bo prijetno. Tudi na okolje ne pozabimo. Enota za upravljanje s stanovanjskimi hišami si bo prizadevala, da bo kolikor je v njeni moči pomagala hišnim svetom in stanovalcem. Vsem članom naše delovne skupnosti, hišnim svetom in stanovalcem tovarniških hiš želim mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1972. MAGDIČ BORIS V bodoče bomo morali še bolj izboljšati kvaliteto naših izdelkov. To zahteva od nas stanje na tržišču. Ce kaj kupimo, smo zadovoljni, da je to kvalitetno in lepo izdelano. Le z dobro kvaliteto naših izdelkov smo lahko konkurenčni. Izboljšati bomo morali sredstva za informacije. Še danes, po tolikih letih nimamo zvočnikov po obratih, da bi člane kolektiva sproti obveščali o vsem kar morajo biti obveščeni. Komisija za informacije in tisk si bo prizadevala, da se bodo potrebne informacije dajale članom kolektiva pravočasno. Če bomo složni in delali organizirano tako, kot to mora biti v našem samoupravnem sistemu, bomo nedvomno kos vsem težavam. Želim, da bi nam prineslo novo leto boljše uspehe, pozdravljam vse svoje sodelavce in sodelavke, vsem članom naše delovne skupnosti in našim upokojenim sodelavcem pa iz vsega srca želim sreče in zadovoljstva v letu 1972. KOK ALOJZ Res je, da imamo v državi in podjetju težko gospodarsko situacijo, vendar mislim, da bi morali breme take situacije občutiti vsi in ne samo delavci. O tem je bilo mnogo govorjenja vendar se stanje ni izboljšalo. Cene so znatno porasle, osebni dohodki pa zelo malo. Če hočemo doseči dober gospodarski uspeh, bomo morali bolj poslušati kaj nam povedo naši sodelavci, ki se poleg svojega dela ubadajo s vsakdanjimi drugimi težavami. Zaslužek za današnje življenjske, kulturne in druge potrebe za znosno družinsko življenje je premajhen. Zato delavci zapuščajo podjetje in odhajajo v tujino. Ako več ne naredimo in ne dosežemo večjega dohodka je težko povečati plače, vendar upam, da bomo dosegli ob boljši organizaciji dela, redu in disciplini pri delu, tudi večji dohodek in osebni dohodek. Pri delitvi pa moramo vsi razumno sodelovati. Vsem članom naše delovne skupnosti, mojim sodelavcem in upokojenim našim delavcem, na katere radi hitro pozabimo, želim srečno in uspehov polno novo leto. JAVORNIK DRAGO Želim, da bi se mladi delavci bolje uveljavljali v samoupravljanju in sploh pri delu v kolektivu. Čital sem o pravici na minulo delo, ki je sedaj le na papirju. Naši starejši sodelavci prejemajo za Moja iskrena želja je, da bi se enkrat za vselej odpravilo nočno delo za žene. Težko si je predstavljati kako je to mučno zlasti za žene z otroki, pa tudi za mlajše delavke. Želim, da bi bilo več reda v naši tovarni in da bi več naredili in tudi več zaslužili. Vem, da je med delavstvom veliko razpoloženje do dela, vendar mislim, da moramo glede tega tudi malo več prisluhniti kaj nam tako razpoloženje pomeni, če ga pravilno uporabimo, človeško obravnavamo in pravilno nagradimo. Čeprav smo v gospodarskih težavah, upam, da se bo končno le vse dobro izteklo in želim vsem članom naše delovne skupnosti in vsem našim upokojenenim sodelavkam in sodelavcem srečno in uspehov polno novo leto. KOTNIK FRIC Naša mladina se je v letošnjem letu zavedala velikih gospodarskih težav in jih razumela. Mladi delavci želijo delati zelo organizirano v procesu proizvodnje, toda če včasih to ni tako urejeno, ni njihova krivda. Mladi ljudje so dovzetni za kritiko in samokritiko. Do njih moramo biti strpni, jim pomagati in paziti na to, da se jim ne dela krivica. Moramo jih razumeti in pravilno usmerjati. Če hočemo doseči gospodarske uspehe, ne smemo obravnavati Menim, da je v podjetju vse odvisno od človeka. S tem moramo računati pri vseh naših gospodarskih odločitvah. Če naš delavec ve zakaj gre in to tudi sprejme za svoje smo lahko prepričani, da bomo v vsem uspeli. Nagrajevanje je sicer glavna stvar, saj je od tega odvisen življenjski standard človeka. Vendar ni to vse. Človek je srečen kadar je zadovoljen. Zadovoljstvo pa ne izhaja samo od denarja. Med delavstvom so dobri medsebojni odnosi že običajni in lepo bo, če se taki odnosi prenesejo tudi na vodstveni kader od katerega mnogo pričakujemo. Naj vsi vodilni in vodstveni delavci store vse kar je v njihovi moči, da bo tako. Vsi naši delavci, tisti, ki so odšli v zasluženi pokoj in tisti, ki so še danes na delu so storili mnogo za našo skupnost in tudi danes so minulo delo kot vidim pri izplačilu, nekaj borih starih tisočakov za dolga leta garanja v podjetju. Res smo zelo nerodni in neprera-čunljivi. Premalo računamo z razpoloženjem človeka do dela in sami sebe spreminjamo v nekake predmete. Treba bo bolje spoštovati dostojanstvo in prizadevanje človeka, da doseže svoj cilj. Socialne diferenciacije moramo odpraviti mi sami, vsakega pa pošteno nagraditi po njegovem res uspešno o-pravljenem delu. V bodočem letu želimo, da bi bila nabava materiala za proizvodnjo kolikor mogoče boljša, da bomo več naredili in več zaslužili. Lep pozdrav vsem članom naše delovne skupnosti in vsem srečno ter uspehov polno novo leto. MURŠIČ MARTINA človeka kot suho številko. Predvidevati moramo vse kar je potrebno storiti za njegovo dobro počutje v delovnem okolju ter da bo zadovoljen s poštenim zaslužkom vendar ne kot mezdni delavec temveč kot enakopraven samo-upravljalec. Če bo tako, sem prepričan, da bomo dosegli v letu 1972 dobre gospodarske uspehe. Vsem članom naše mladinske organizacije ter vsem članom naše delovne skupnosti želim uspehov polno in srečno novo leto. Ing. POMPE RIHARD Kako je z integracijo z Gorenjem Na eni zadnjih sej je delavski svet zahteval poročilo kako je z integracijo z gorenjem. To poročilo je pripravila komisija, ki je bila zadolžena, da pregleda možnosti .te integracije in ga predložila delavskemu svetu. Obravnavano je bilo na seji delavskega- sveta dne 15. decembra. Ker se naši člani kolektiva zanimajo kao je s to integracijo, objavljamo to poročilo v nekoliko skrajšani obliki. Razprava o poteku priprav za integracijo z GORENJEM iz Velenja je bila organizirana, sproti smo obveščali o samem poteku samoupravne organe, družbenopolitične organizacije, člane kolektiva in vodstvo podjetja. Izvedli smo tudi anketo med člani kolektiva, da bi na osnovi njenih rezultatov, oziroma stališč članov kolektiva do posameznih problemov v bodočih medsebojnih odnosih nadaljevali razgovore, oziroma pripravili vso potrebno dokumentacijo za pripravo referenduma za integracijo obeh podjetij. Za razčiščevanje oziroma vskla-jevanje nekaterih bistvenih določil bodočega sodelovanja in položaja podjetja v združenem podjetju, so bili organizirani sestanki na nivoju glavnih direktorjev, občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij Gelja in Velenja, nadalje sestanki političnih aktivov občinske skupščine in podjetja, ter sestanki na nivoju Skupščine SR Slovenije s sodelovanjem predsednika tov. Sergeja Kraigerja. Seveda pa je glavno delo potekalo v komisijah obeh podjetij, predvsem nekaterih članov komisij obeh podjetij, ki so pripravili potrebni material. Delo je potekalo dopoldan, popoldan, zvečer ob prostih sobotah in celo nedeljah. Izdelan je elaborat o ekonomski upravičenosti integracije, ki obsega vse potrebne . podatke razvojnega programa do leta 1975, dogovor o delitvi proizvodnega programa, dalje organizacijo združenega podjetja po vodstveni in samoupravni liniji. Na osnovi tega elaborata, ki je bil izdelan po večmesečnem vsklajevanju in na osnovi razprave na različnih nivojih in različnih sredinah po posameznih problemih oziroma spornih določilih bodočega sodelovanja je bila izdelana statutarna pogodba. Statutarna pogodba določa medsebojne odnose v združenem podjetju in je po svoji moči nad statutom združenega podjetja. S statutarno pogodbo so dogovorjene pravice in dolžnosti, ki iz nje izhajajo zajamčene. Statutarna pogodba ni popolnoma vsklajena v nekaterih manj bistvenih točkah, kar pa ne predstavlja problem, ki je nerešljiv, temveč se da rešiti. Glavni problem, da do integracije oziroma do predloga za referendum ni prišlo, je ekonomske Bo nova radia tor ska proga stekla? Že nekajkrat je delavski svet razpravljal o problematiki zagona obrata radiatorjev ali nove radia-torske proge. O tem je bilo dano na zadnji seji delavskega sveta poročilo, ki ga objavljamo v skrajšani obliki. Po zadnjem poročilu delavskega sveta je bila v razpravi na seji delavskega sveta ugotovljena in ustmeno obrazložena možnost o-bratovanja linije za proizvodnjo radiatorjev na dve izmeni s 69 °/o obsegom proizvodnje. Realizacija te možnosti je bila odvisna od aktiviranja dodatne potrebne delovne sile do končnega potrebnega obsega. Po razpravi na DS smo imeli na razpolago več kot polovico meseca novembra. Ker pa se je istočasno pričelo poizkusno o-bratcvanje lakirnice, je zmanjkalo hladilne vode. Pomanjkanje hladilne vode smo poizkusili rešiti z dovodom hladilne vode iz tovarniškega vodnjaka, kar tudi ni uspelo zaradi premajhnih kapacitet črpalk v črpališču. Med prazniki za 29. 11. 1971 se je ugotovilo, da je bil vzrok za pomanjkanje vode v prekinjenem glavnem dovodu na priključku pri stari topilnici. Z odstranitvijo te napake, je s 3. 12. 1971 proizvodnja lahko stekla in z zagotovitvijo teh osnovnih pogojev, smo pridobili možnost nemotenega obratovanja in osnovo za povečevanje delovne sile po potrebah. Delovna sila se bo postopoma uvajala v proizvodni proces in bomo s prispelo delovno silo do 11. 12. 1971 organizirali že delno dvoizmensko delo na varilnih strojih. Poleg dvoizmenskega dela bo s pomočjo dodatne delovne sile izpopolnjeno tudi delo na razrezo-vanju, varenju kočnikov in preizkušanju. Z realizacijo tega plana bo dana možnost, da z 20. 12. 1971 preidemo na dvoizmensko delo tudi z oblikovanjem in od 20. 12. 1971 lahko računamo s 60 °/o proizvodnjo. narave. Iniciativo za integracijo so dale banke, predstavniki bank so tudi obljubili, da bodo integracijo podprli s kreditnimi sredstvi za modernizacijo podjetja. GORENJE ne more iz svojih lastnih sredstev kreditirati naš razvoj, ker mu te ne zadoščajo niti za lasten razvoj po programu. Zato bi morale sredstva v znesku 207 milijonov oskrbeti banke, ki pa v obdobju stabilizacije in ne- likvidnosti teh sredstev ne morejo zagotoviti. Brez udeležbe bank pri naši modernizaciji pa GORENJE ni zainteresirano za integracijo. Ker zgoraj navedenih sredstev banke ne morejo zagotoviti, integracija ne pride v poštev. Možne so seveda druge oblike sodelovanja, ki se v zadnjem času uspešno razvijajo kot prodaja naših frit Gorenju in izdelava nekaterih u-slug in podobno. 2/let naše godbe na pihala Pred 27 leti, neposredno po drugi svetovni vojni v letu 1945, je bila v naši tovarni ustanovljena na pobudo peščice godbenikov, zaposlenih v tovarni in na pobudo takratnih družbenopolitičnih organizacij, Godba na pihala Tovarne emajlirane posode Celje. V društvu se je takrat zbralo osemnajst godbenikov, kateri so že prej igrali pri raznih pihalnih orke- certih, paradah, komemoracijah, pogrebih in na raznih slovesnostih v tovarni. Aktivno deluje danes v godbi 32 godbenikov, pod taktirko prizadevnega kapelnika Pojavnik Staneta, prof. glasbene šole iz Ce, lja, za kadre pri godbi pa skrbi in jih uči Resnik Franc, godbenik visokih kvalitet in znanja na področju glasbe. strih. Instrumente je nabavila sindikalna podružnica, oblečeni pa so bili v angleške vojaške uniforme. Prvi kapelnik godbe je bil Peter-man Albin. Že v prvem letu obstoja (ustanovni sestanek je bil 28. 6. 1945) je godba imela 3 nastope in sicer je igrala na raznih političnih manifestacijah, kar je bilo za tiste dni po drugi svetovni vojni značilno. Tako je godba od skromnih začetkov in veselja do glasbe prvih godbenikov v naslednjih letih napredovala tako po kvaliteti igranja, kakor po številu članov-god-benikov, kateri so vstopali v njene vrste, predvsem iz vrst delavcev naše tovarne. V letu 1951 se je godba pridružila tovarniškim gasilcem in tudi nastopala v uniformah le-teh, nakar so bile v letu 1956 nabavljene za godbenike nove uniforme in je godba postala samostojno društvo. V 27 letih obstoja godbe je šlo skozi njene vrste precejšnje število dobrih godbenikov in se izmenjalo nekaj kapelnikov. Godba je imela v 27 letih obstoja približno 1596 nastopov ali povprečno 59 na leto, kar dokazuje, da je naša godba zelo aktivna. Nastopa na širšem celjskem območju, na kon- Da je godba od ustanovitve pa do današnjih dni delovala več ali manj uspešno, imajo zasluge poleg sindikalne podružnice in uprave tovarne, tudi godbeniki, veterani in sicer: Zagožen Martin, Mi-lanez Evgen, Zagožen Ivan, Cakš Štefan, Podlinšek Jože, Vajdič Rudi, že pokojni Štefan Žvižej, Pojavnik Stane, kateri z manjšimi spremembami deluje v godbi že od njenega začetka. Predsednik godbe tov. Zagožen Martin si prizadeva, da bi naša godba obdržala renome, katerega si je pridobila v letih obstoja, vendar žal velikokrat naleti na težave, katere se odražajo v takozvanih poostrenih pogojih gospodarjenja. Godbeniki bi potrebovali za nastope predvsem nove uniforme (sedanje so bile nove 1963 leta), in pa nekaj novih inštrumentov, kar si s sedanjim načinom financiranja ne morejo privoščiti. Z željo, da bodo našli »plehmuzikanti« ob pomoči in posluhu ostalih činiteljev v tovarni prebrodili težave, naj naši godbeniki zaigrajo v novo četrt-stoletje, naj še naprej izvabljajo iz svojih inštrumentov vesele koračnice in žal, tudi žalostne tone na -pogrebih umrlih članov našega kolektiva. FRARLJEVLETOPIS Sem januarja prazen žep, doma pred ženo obračal, spoznala pa je moj naklep, da Šilca rad bi obračal. Pa smo začeli praviti, da nov bo red v fabriki, po novi sistematiki, po stari še obliki. Sem troštal se da mojster dal, bo več mi din na uro, pa menda se je brž skesal, da delam še pokoro. Tako prišel je februar, megla je gosta bila, da devalviran je dinar, še bolj nam zameglila. Sejal je spet delavski svet, na predlog najmodrejših, da končno se uredi ta svet, po predlogih resnejših. Tako je bilo sklenjeno, po modrih prej razpravah, da kar stabilizacijsko, uredimo pamet v glavah. Je dražja bila malica, so dražje bile hlače, še dražja je majolkica, a miniaturne plače. V marcu nisem vedel več, če .sem še Stefan Frakelj, tako' izpraznil se je žep', doma pa v shrambi Žakelj. Sejal je poslovni odbor, kakor bi šlo za stavo, za nov pa šlo je res izbor, kontejnersko napravo. Tolmačil Jonko je tako, da če kontejner pride, njegova zvezda kar tako, nikoli ne zaide. Pa prišel mesec je april, Z njim nova navodila, kako se pamet naša bo, v bodoče nam solila. Sejal je poslovni odbor, sejali sindikati, po sejali hodil sem kot nor, da nisem mogel spati. Pisali referate so, naši ekonomisti, kako zdaj programiramo, da več ne bomo v stiski. Pa stisnil nam je ta program, obisti naše suhe, mesa zdaj drag je kilogram, doma ni več prikuhe. Prej krave spoštovale so vse moje dobre šale, a to pomlad so v slovo, se Frakeljčku smejale. O ti preljubi mesec maj, pomlad cvetoča lepa, na vrtu poskrbel sem zdaj, da raste hitro repa. Na placu slišal sem tako, da odnosi v »kšir fabriki«, na tihem spet se krhajo, med družbo kamor spadajo, le tisti »ta veliki«. V programu tega ni bilo, pa ni mi šlo v glavo, zakaj se končno tudi to, lepo ne programira, če v bistrih glavah taka reč, modrostna eksistira V juniju denarja ni, za lepo potovanje, večina nas doma sedi in sanja lepe sanje, kako bi z avtom se peljal, tja kamor se turistke, pa nič ne bo ker v žepih že so izvršene čistke. Saj dan je bil kar prav zares, po sejah in razpravah, za.dvesto dinarjev regres, po naših teh postavah. Pa sem ga zvrnil frakelj, dva, bila je pasja žeja, regres skopnel je kot megla, da izginile so sanje, ter suh je bil dopust, kot v februarju pust. Se v juliju obračal svet, po vetru je programa, saj končno bil je le sprejet, razvojni plan za leto to, ki konec se mu bliža, res modra je močno, ta naša viža. Kdor v savni emajlirnice, se spotil je takrat, še danes več ne ve, za zadnjo plat. Sledil je plana rebalans, ker nova proga, ni dala še nam šans, za. več denarja, počasi, prepočasi, to se ustvarja.. Pa Frakelj tiho bodi, si mislim, da ti- kdaj ne škodi! Avgusta marsikaj se že pogreša, počasi cene rastejo, da v glavi se nam mešaj Povsod se seje, govori, razburkana je kri, da delo se prekine, ni dobro obujati, na to spomine. Po julijski vročini še razgreti, avgusta so še vedno na tapeti, ceniki, norme in akordi, kako pa v Beogradu, posel se odvija, posebna nam poroča komisija. Pa v poročilo vtaknil, roge je sam hudič, da zamotalo se še bolj nam je vreteno. bilo tako. je zapleteno, .alarm bil je tak kot še nikoli, po tihem bliskale povsod so strele, razgrete glave so se naokoli, sedaj še bolj kot preje se razgrele, Razrešena bila je dela komisija, ki je lovila prazen meh, jaz Štefan Frakelj pravim to, samo za smeh. Dogodki so oktobra že nam znani, v odnosih marsikaj odkrili, da direktorju so večkrat napisani, prav zanimivi spisi prej že bili. Pisali spise te so »modre glave«, nato pa bile so neštete seje, da videli smo kam ta veter veje. Sedaj se spomnil sem babur na placu, kako poznale naše so razmere, zclaj vidim, da niso mile jere, Ženice te, ker prav so le imele. Pa mislim si, le tiho Frakelj bodi, saj tvoja šala sem ne sodi, ker res ni to kar je resnica, ostane vsega le, nam polovica. Delavski svet v novembru seje, kako naj spet se red napravi, nov veter hitro nam zaveje, ko z glasovanjem se zaupnica, direktorju postavi. Ostalo pa je vsem očito, da red ustvarja samo delo, Zgrabimo ga torej korenito, da spet v tovarni bo veselo. Da bolje delal še bo naš razum, podpisali smo sporazum za plače, kako naš barometer skače, pokazal nam bo obračun. Moderno zdaj je to postalo, da obrati si sposodijo denar, ki za vrniti ga je spet premalo, zato dobe ga pa pozneje v dar. Še jaz bi storil to, pa nimam sreče, zato naj bo le hec, kar Frakelj reče. Bilo v decembru je ugotovljeno, da orodjarna ilegalno nam posluje, res malo vse sedaj je zapleteno, zato načrte nove snuje. Kroje se novi boljši paragrafi, ki modro Rojec jih razlaga, obetajo se nam še dobri časi, če očiščena bo iz njih nesnaga. Sistem nagrad se nov pripravlja, o njem razpravlja komisija, kako vsa stvar se zdaj postavlja, uganka je, če ne že ironija. Kako se sukal svet bo nam naprej, lahko bi še planerje povprašali, a kaj, ko šal je bilo že precej, zato za letos bomo kar nehali. Pa oprostite, če vam Štefan Frakelj, preslane šale je preveč povedal, prihodnje leto morda poln bo Žakelj. Želi vam srečo — Štefan Frakelj! PISMO UREDNIŠTVU Dragi urednik! . Upam, da moja pesmica ne bo romala v koš, saj sem vse kar sem doživela napisala z občutkom. Lepše nisem mogla napisati in pisalnega stroja nimam. Sem na rehabilitaciji.v Ljubljani in sem se. spomnila, da je bilo' 7.. decembra deset let delovnega . staža v tovarni. Zato sem napis.ala pesmico, če pa ni kaj v redu, po- . pravite. Pošljite mi prosim »Emajlirca«. Rada bi videla, če. je moja pesmica natisnjena. Nič ne vem kaj se godi v tovarni, ker sem že tako dolgo v bolniškem staležu in verjetno bom še precej časa. Če vam bo všeč ta pesmica, vam jih bom še napisala. Lep. 'pozdrav od Gizele Kačičnik, Štore 55. Draga Gizela.! Res si napisala zelo lepo pesmico, v kateri opisuješ svoje težave in se zahvaljuješ svojim sodelavcem in sodelavkam ker so imeli s teboj potrpljenje. Žal je pesmica dolga in je ne moremo objaviti. Gospodarske informacije STANOVANJSKA IZGRANJA' NAZADUJE V prvih devetih mesecih 1971 je bilo zgrajenih 19.412 stanovanj, kar je 17 % manj kot v istem lanskem obdobju. Nedovršeno je ostalo 77.883 stanovanj oz. 4 % več kot v istem lanskem obdobju. Med republikami so velike razlike : V Črni gori so zgradili 44 %-več kot lani, na Hrvatskem 43 % manj kot lani. DOSEŽEN SPORAZUM O UVOZU IN PRODAJI DOMAČIH BUTANK ZAHVALA Ko sem po dolgih letih dela odšel v pokoj, so mi sodelavci iz obrata odpreskov in avtokoles izkazali veliko pozornost in mi. za spomin dali prekrasno darilo, ki mi bo. ostalo drag spomin nanje. Rad bi se jim prav lepo zahvalil, pa skoraj ne najdem primernih besed. Zato naj veljajo besede: »Tovariši, iskrena in srčna vam hvala.« Vsem želim mnogo sreče in u-spehov pri delu; obenem pa jim želim srečno in uspehov polno novo leto. Ludvik- Mihovec Z A IIV A L A Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem mojim sodelavcem in sodelavkam za izkazano tovariško pozornost, ki sem jo bila deležna Prav iskrena hvala za lepa darila, ki me bodo vedno spominjala nanje. Še posebej se čutim dolžna, da se prav lepo zahvalim tovarišu Francu Belaku za tovariško pomoč ob mojem odhodu iz tovarne. Vsem mojim sodelavcem in sodelavkam želim mnogo uspehov pri nadaljnjem ter srečno in veselo novo leto. Štefka Špiler »Lifam« in »Slavonski, partizan« kot proizvajalca, uporabniki »Naftagas«, INA in »Plinarna« ter uvoznika »Metalservis« in »Elektrotehna« so se dogovorili o uvozu preostalih 45.000 butank iz ČSR (že leta 1969 je bil dogovorjen u-voz 200.000 butank). Zadovoljni so z našimi izdelki Če so naši potrošniki zadovoljni z našimi izdelki smo zelo zadovoljni tudi mi. O svojih zapažanjih nas večkrat obveščajo. Kotarac Stjepan iz Berovcev — Sikirevci nam piše, da je zelo zadovoljen z našo pečjo na olje, ki jo odlikuje visoka temperatura in majhna poraba olja. Zelo sem zadovoljen, tako je napisal in bom vašo peč priporočal svojim prijateljem. J " Metličevič Nedeljko iz Višegra-da je kupil peč EMO-8 in je zelo navdušen ter zadovoljen. Potrudimo se, da bo kvaliteta naših izdelkov vedno boljša in da bomo dobili še več takih pisem od naših potrošnikov. 3(a.dxoifafe& vati V podjetju so se zaposlili: Selič Milena, Jakob Zofija, Ko-res Vekoslava, Vajncerl Lidija, Malgaj Pavla, Krivec Ana, Obreza Danica, Tesič Nedežda, Sirca-Šenčar Carla, Toplišek Stanislava, Špegelj Ivana, Šviga Jelisla-va, Glušič Angela, Škornjak Terezija, Kodrin Alojz, Topolovec Av-gutin, Zalokar Vinko, Štante Vid, Anderlič Milan, Krejan Vinko, Kolar Anton, Perkovič Jože, Še-pic Jakob, Kotnik Darko, Gaber Milan, Golob Franc, Kline Jože, Savatič Radivoj, Hotko Ivan, Hrovat Drago, Zidar Jakob, Kolar Janez, Čretnik Darko, Kos Roman, Taševski Tomo, Pavlovič Jože, Smole Franc, Smole Ivan. Iz podjetja so odšli: Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva' brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 238. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje J akob Anton, Lovrovič Nedeljko, Šinigoj Miran, Rotar Miroslav, Robič Anton, Ojsteršek Ivan. INVALIDSKO UPOKOJENI Sitar Franc, Primožič Jože, Stojan Marija. V ZASLUŽENI POKOJ SO ODŠLI Hunski Marija, Vidmar Terezija, Vidmar Franc, Krušič Terezi-aj, Lubej Justina, Šoln Ruža, Vo-ga Ferdo, Muhovec Ludvik. Poročili so se SPORAZUMNO SO ZAPUSTILI PODJETJE Zupanc Viktor, Brezovšek Gabrijel, Polič Ivan, Kuder Silvo, Po-cajt Janez, Korošec Karl-Jože, Mijošek Nada, Korošec Erika, Kavčič Ana, Šribar Silva, Žibret Rozalija, Božičnik Stanislava, Koren Vera, Koprivc Hermina, Vi-tanc Jožefa. SAMOVOLJNO SO ZAPUSTILI PODJETJE Obrovnik Justina, Pungartnik Herman, Piki Zlatko, žlavs Anton, Panič Emil, Norberger Danijel, Pešak Vinko, Lipovšek Marjan, Zorko Marjan. NA ODSLUŽENJE KADROVSKEGA ROKA SO ODŠLI Pezelj Zvonimir, Tinče Matija, Smeh Ivan, Pristovšek Ivan, Po-lior Jože, Premšak Alojz, Vrane Drago, Krušič Ivan, Pilih Vojko, ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega moža, vzornega in ljubečega družinskega tovariša ter očeta EDIJA KRANJCA se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej najlepša hvala sodelavcem obrata odpreš,kov in avtokoles za denarno pomoč in venec, sindikalni podružnici za denarno pomoč in venec, tovarniški godbi na pihala in pevskemu zboru DPD »Svoboda« zi igrane in pete žalostinke ob njegovem preranem grobu ter PGD EMO za izkazano počastitev kot dolgoletnemu članu tega društva. Prav iskrena hvala vsem ostalim družbeno-političnim organizacijam in društvom delovne skupnosti EMO, za izkazano pozornost in darovane vence. Žalujoča žena Marija Pogačar Helena — ČATER, Povalej Marija — ROJC, Rojc Ivo, Goleč Ana — ŠTORMAN, Štorman Andrej, Škoberne Jože, Urn-šič Milena — BELTRAM, Vrečar Karolina — KROFLIČ, Potočnik Ivan, Romih Zdenka — DOBER-ŠEK, Zupanc Ljubica — SMODEJ, Kukovič Ana — KRAMAR-ŠEK, Kramršek Anton, Jošt Magda — PUŠNIK, Potočan Ferdo, Pinter Jože, Polak Štefanija — PINTER, Gornjak Milena — BELAK, Belak Ivan, Centrih Ivan, Novak Danica — CENTRIH. Sklep PO v stanovanjskih hišah Na podlagi razprave, ki so jo načeli člani PO v zvezi s stanjem stanovanjskih hiš, stanovanj in o-kolice stanovanjskih hiš, ugotavlja PO, da je nujno glede na sedanje stanje, smotrno in načrtno skrbeti za pravilno gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Glede na to zadolžuje PO SPO pod katerega spada enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki je dolžna v skladu s 15. členom pravilnika o organizaciji in poslovanju te enote nadzirati stanje stanovanjskih hiš in stanovanj, da enkrat letno pregleda kako stanovalci skrbijo za stanovanja, hiše in okolico in poda o svojih ugotovitvah konkretno poročilo (tudi poimensko) samoupravnemu organu. Zahvala Ob tragični, prerani smrti mojega sina Milana se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti prav lepo zahvaljujem. Najlepša hvala sindikalni podružnici za pomoč v stiski in vsem, ki so darovali vence. Žalujoči oče Eranc Brezovšek K RI IZANK A 1 2 l ¡r S r H R 7 / *— 9 IB 4o IB H a 15 r 4S 17 IB iS <9 IB 2o 21 0 21 R 23 2* 25 j VODORAVNO: 1. kraj pri Mariboru, kjer ima EMO svoj obrat, 7. seč, scalnica, 8. predlog, 10. kratica za gozdno gospodarstvo, 11. grška črka, 12. organ vida, 14. ime pakistanskega politika (Kan), 16. pravica do prepovedi, pridržka, 18. avstralski noj, 19. avtomobilska oznaka Irana, 20. začetnici imena in priimka slovenskega upodabljajočega umetnika, 23. zidarska žlica, ometača, 25. vrsta krokodila. NAVPIČNO: 1. kraj pri Trstu, znan po fašističnih žrtvah, 2. avtomobilska oznaka Subotice, 3. večje naselje, 4. glavno mesto Latvijske SSR, 5. veznik, 6. kraj v Vojvodini, 9. angleška dolžinska mera, 11. ameriški lev, 13. gora v Švici, 15. začetnici priimka in imena sekretarja organov upravljanja v EMO, 17. rusko moško ime, 21. strast, poželenje, 23. oziralni zaimek, 24. arabski žrebec. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. samousluga, 11. Irak, 12. ajvar, 13. lak, 14. trio, 15. G, 16. OM, 17. drag, 18. re, 19. S, 20. ovoj, 21. Kan, 22. R, 23. Aleš, 25. KT, 26. kop, 28. Avar, 30. I, 31. Asir, 33. olein, 35. ratar, 37. A, 38. VA, 39. anonim, 41. me, 42. Tanganjika. NAVPIČNO: 1. silos, 2. Aram, 3. mak, 4. OK, 5. U, 6. Sarajevo, 7. Ljig, 8. uvo, 9. GA, 10. Argentina, 14. trola, 17. dva, 30. O, 21. K, 22. Rosana, 24. šala, 26. karat, 27. Piton, 29. re, 32. rang, 34. Ivek, 36. Ria, 40. MN, 41. Mi. OGLASI Zelo ugodno prodam kasetni magnetofon z mikrofonom in anteno. Je nov z garancijo. Cena za 400 din manjša kot v trgovini. Vrhove Tine, Laško, Aškerčev trg 15. Prodam superavtomatski pralni stroj znamke ZOPPAS, skoraj nov za 2000 din. Cajhen, Laško 151.