Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto III.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din.
NAM
Štev. 15.
ček. račun št. 12.666 Telefon Desenice 625 Uprava In uredništvo: Jesenice, Krekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
3esenice, 1. avgusta 1938
Dajte Jesenicam I. draginjski razred!
Nikoli se še ni o nobeni zadevi, ki je bila kdaj koli življenjske važnosti za Jesenice, toliko oteipalo. govorilo in ipisailo, kot v zadnjih dveh letih o potrebi uvedbe Jesenic v prvi draginjski razred. Kljub dokazom trenutnega položaja, ki nosi v sebi vse zle posledice doslednega zanemarjanja jeseniškega življenja in kljub vsem naiporom, ki jih le-ta vestno in po dolžnosti žrtvuje velikim potrebam enemu izmed najvažnejših prometnih križišč, so ostala ušesa mero-dajnih činiteljev gluha, tako da moramo pri najboljši volji priznati, da so se vse obljube Za utrditev gospodarstva na mejah, ki bi moralo biti zrcalo splošnega blagostanja v državi, razblinile v žalosten nič.
Kdor bi podcenjeval vestnost, doslecbiost in Celo pedantnost državnih uslužbencev na Jesenicah, ta bi jim storil veliko krivico. In če to vzamemo v kritično presojo, če pretrcsemo do niozga vsako moč posebej, čemu ne bi ravno tciko Ocenjevali njih življeaijske zahteve, ki so 'i_cru2(Jj;;^žnj} j)ove^aiie ^ delovno voljo in spo-sc!l>nos<jo — ctu. ki celo kričijo po uruviiove.še-nju osebnega življenja z zahtevami prometne in z njo povezane službe. Od stroja se zahteva zmogljivost in tudi stroju treba največje paž-nje. Človek naj se pa sprijazni s telesno in duševno izčrpanostjo, kateri mora nujno slediti tudi moralna oslabitev službo vršeče skupine. ^ takšnih okoliščinah bi bilo začudenje nad slu-^'«jno pasivnostjo uslužbencev kaj žalostna logiku. Kljub neštetim nedostatkom, ki nasprotujejo moralni funkciji službujočih in kljub krivično odmerjenim življenjsikim pogojem je jeseniški državni uslužbenec vedno na mestu, v polni in »krbni dejavnosti — toda na škodo svo-
jega zdravja, svoje časti in osnovne državne edi-nice, svoje družine.
Za rešitev tega perečega vprašanja ni treba nobene ankete, nobenih revizij in nobenih podrobnih podatkov. Zadostuje dejstvo, da smo na mejah, da vršimo kulturno posredniško delo, vodimo železniški ipromet najvažnejšega križišča v severnem delu države, smo prvi gospodarski posredniki z zamejstvom, obvladujemo izhodišče turističnega omrežja in — reprezentiramo gospodarsko in kulturno močno, v blagostanju se kopajočo državo.
Nikakor nočemo moledovati ali kakor koli izsiliti potrebno razumevanje. Sklicujemo se samo na to, kar nam je dano v skrb in varstvo, sklicujemo se na naše dosedanje, vestno izvršeno delo in usipehe, ki so vidni po celi državi. Ne mižati, ne zapirati ušesa, ampak presoditi, upoštevati že tolikokrat povedano in priznati, kar je priznanja vredno. Jesenice, najdražje mesto v državi, središče slovenske industrije, kulturno središče Gorenjske, gospodarsko in turistično križišče im izhodišče, točka maksimalnega železniškega prometa, te Jesenice so kljub temu z ozirom na življenjski standard državnih uslužbencev na istem mestu, kot so bile takrat, ko smo trgali hlače v tesnih klopeh osnovne šole.
Čas je. skrajni čas, da se to kričeče vprašanje, ki se rešuje že leta, enkrat krepko reši. V interesu države je, <la najvažnejšo obmejno postojanko gospodarsko okrepi s tem, da prevede naše mesto v prvi draginjski razred. To bo pač najlepše priznanje vestnosti in sposobnosti državnih uslužbencev na Jesenicah, ker ga po vsej pravici tudi krvavo zasluži.
Katoliška akcija
Dandanes, ko je stiska legla mi družbo, kakršne še ni bilo (к1 vesoljnega potopa — kakor pravi sv. oče — ko se vse organizirane hrez-l)ožne «ile. združene v divjem srdu in slepem sovraštvu bojujejo z neipremagljivo Cerkvijo in inajejo trdnost in stanovitnost mnogih katoličanov, je treba ne samo arnuule, ki bi zmogla od-'•ijati vse napade, temveč je treba vojske, orga-lizucije, ki bo mogla tudi uspešno napadati. Taka 'X'ganizaeija, ki ima v sebi te sposobnosti, je 'katoliška akcija. Kljub temu. da jo papež Pij XI. Priporoča in zahteva, se še najdejo ljudje, kato-ki te velike želje is v. očeta nočejo sprejeli, da je popolnoma odvišna, ko pa imamo iže Joliko drugih organizacij, verskih in katoliških. ,pa se ne smemo preveč čuditi, saj je KA nekaj nam tako novega in bo pač treba časa, ''' Ham bo ideja КЛ prešla v me.so in kri. Vzrok, ^ nekateri katoličani zavračajo КЛ, je često "evednost. Zato je prav, da skupno nekoliko
premislimo to veliko zamisel sv. očeta o КЛ, da nam bo postala bolj domača in umijiva.
Vprašanje, kaj iprav za prav je KA, nam pojasnjuje papež sam, ko pravi: »KA je sodelovanje organiziranih laikov pri apostolutu Cerkve pod vodstvom cerkvene hierarhije v organizacijah, ki jih je Cerkev nalašč v ta namen ustanovila ali prevzela.« To je definicija KA in pri vseh razglabljanjih o njej jo moramo zmerom upoštevali, pa nam ne bo težko razumeli njenega namena ter vršiti njene naloge s sodelovanjem pri apostol at u Cerkve. Apostola! pa je vse delo, ki ga Cerkev vrši in ker je nekaj velikega, vse obsegajočega, nam je tako težko umljivo. Reči moramo, da je KA že od začetka krščanstva. kajti v vseh časih so škofom pri apostolskem delu pomagali duhovniki. Ker pa je bilo teh premalo, so jim pomagali tudi laiki. Vendar pa moramo takoj pripomniti, da se današnja KA lazlikuje od prejšnje po načinu dela. Kajti vča-
Z Jesenic
»Kovinarju« v pojasnilo. Zadnja številka »Kovinarja« je ponatisnila pod rubriko »Izreki za naše dni« iz publikacije »Mrtva straža« lep odstavek, ki poveličuje slovensko žilavost in stoletno vztrajnost. Kakor je trditev sama na seibi resnična in razveseljiva, pa žal izgubi vso svojo veljavo, če upoštevamo, da jo je zapisala muha enodnevnica ■— »Mrtva straža«. Njen g. urednik čuti potrebo, da objavlja tudi sestavke o slovenski samobitnosti, ker je to pač ipostalo moderno in popularno. Kdor pozna njegova na-ziranja prejšnjih let, bo prav telžko verjel, da mu je to prišlo iz srca. Ko se bodo razmere zopet zasukale, se bo »Mrtva straža« spet znala prila-go«liti — o tem simo prepričani — in bo morda prav tako lepo govorila o socializmu in rasizmu, morda celo o — katolicizmu. Takrat pa »Kovinar« zanjo gotovo ne bo tako navdušen. Metati stavke na papir ni tako težko, težje je po njih se ravnati. Toliko »Kovinarju« v vednost, da omenjenega sestavka ni zajel baš iz merodaj-nega in globokega vira.
»Kovinarju« še to. V
zadnji številki piše, da ima mnogo pametnejše posle, kot pa polemizirati z listom »Na mejah.« Prav ima. Odgovorov sploh nismo pričakovali, ker vemo, da »Kovinar« rajši molči, kakor pa resnico pove in bi jo sebi v brk moral obžalovati. Pogrunta" jo — to pač.
Organizatorični sestanek vseh društev in kor-poracij je bil v preteklem tednu v posvetovalnici mostne oJjčine, ki ga je sklical pripravljalni odbor za udeležbo Jeseničanov na mariborski proslavi 20 letnice Jugoslavije. Odziv je bil neverjetno močan, saj so bile zastopane vse organizacije in kor|x)racije Jesenic s svojimi najvidnejšimi funkcionarji. Novost na tem širokem sestanku ie bila pač ta, da so imeli razni zastopniki sestavljene kar cele načrte za izvedbo preči-
2
tanega programa, kolikor se tiče zastopstev, kar pri slifltiih sestankih in anketah ni opažati. Vse to seveda govori v prilog velikemu smislu posameznih smeri za ,manifestacijo patriotizma, ki ga — ikakor kaže — na Jesenicah res ni malo. Razveseljivo je opazovanje te oživljene državne zavesti zlasti sedaj, ko zahtevata čas in ritem življenja v zamejstvu našo popolno edinost. -Močno zastopstvo Sokola je potrdilo njegovo pojmovanje velike jugoslovanske vzgoje, ki hoče jasnega izraza in utešitve v javni manifestaciji. Ta najmočnejša činjenica je bila tudi jedro skladnosti in razumevanja zastopnikov in je pravilno tolmačila navdušenje nad predlogi, ki naj idajo udeleižibi Jeseničanov na mariborski proslavi čim večji sijaj in uspeh. Pričakuje se ogromna udeležba in če 1k) zanimanje raslo v tej meri naprej, bo samo en posebni vlak premalo. O celotnem uspehu te prelepe akcije bomo poročali po proslavi.
Jeseniška zanimivost.
Svetovnonazorno se Slovenci ločimo navadno v dve skupini. V eni imamo ogromno večino slovenskega naroda, ki izpričuje katoliški krščanski svetovni nazor. \ drugi skupini je manjšina, ki zastopa lil)eral-ni 'Svetovni nazor. V nekaterih krajih bi lahko še imenovali tretjo skupino, ki izpoveduje marksističen svetovni nazor. Na Jesenicah imamo zastopano tudi to tretjo skupino. Seveda pa ne mislimo s tem reči, da je to kakšna jeseniška zanimivost. Naslov tega sestavka velja nečemu drugemu. Na Jesenicah se je pred kratkim ustanovilo neko re.snirno nestrankarsko društvo. Z društvoan sinipatizirajo vse narodne sile na Jesenicah. Tako ho ostalo tudi v l>odoče. Ob ustanovitvi tega društva sc nam je pa predstavila še neka četrta skupina. Ustanovitelji tega društva so namreč hoteli jXHlčrtati nestrankarsko obeležje tega društva « tem, <la so v odbor spravili enako število odbornikov >iz vseh štirih skupin javneiifa jeseniškega življenja*. Nas in vso jeseniško javnost pa zanima, katera je tista četrta skupina, kakšnega nazora je?
Zadovoljni smo z odgovorom, ki nam ga je dal »Naš kovinar* z ozi-roni na našo notico o največjem (boljševiškcin) kapitalizmu v Kusiji. S tem je Kovinar« tudi sam sdie popravil, ko je
Poravnajte naročnino !
sih, ko so bile cerkvene občine še majhne, so laiki delali posamič, danes pa gre za sodelovanje organiziranih laikov. Današnja KA je torej urejena na edinstven način, ki ga je zamislil Pij XI. Zato moramo vedno misliti na ta način dela. kadar mislimo o KA. Dandanes je KA sodelovanje
organiziranih laikov in sicer v organizacijah, ki jih je Cerkev za to ustanovila, torej ni, kakor vidimo, sodelovanje kakršnih koli organizacij. Pomnimo to: Gre za to, kako si je K A zamislil papež in kaj on hoče.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Nova maša na Jesenicah
v nedeljo 24. julija je stopil prvič pred oltar, da daruje nebe.škemu Očetu največjo daritev naš jeseniški rojak g. p. Štefan Savinšek. Novomaišnik je rojen Jeseničan iz znane in ugledne Savinškove driiižine. Rojen je bil 25. avgusta leta 1915., gimnazijo je študiral v Ptuju, kjer je bil gojenec tamkajšnjega minorit-skega zavoda, bogoslovne študije je dokončal v Splitu, v ma.šnika je bil posvečen od škofa dr. Jeronima Mi-leta, ki je tudi iz minoritskega reda, v šibeniku dne 3. julija 1958. Za Jesenice je bila nova maša pravi praznik. Na predvečer nove maše so novomašniku Jeseničani priredili pred žuipniščem, kjer je g. novomaš-nik stanoval, podokinico, h kateri se je zJbralo poleg pevcev in godbe tudi mnogo občinstva. Za to iskreno počastitev se je najprej zahvalil g. novomašnik. pohvalil pa je svoje Jeseničane tudi svetnik g. Kastelic.
Za novo mašo je bila jeseniška farna cerkev nad vse okusno okrašena z venci in cvetjem. Na ix)ti od župnišča do cenkvenih vrat je stalo več mlajev in so bili Izstavljeni slavoloki z napisi v pozdrav novomašniku. Čeprav je prejšnjo moč vreme grozilo, je bilo v nedeljo zjutraj vendar lepo in se je vsa slovesnost izvršila ob najlepšem vremenu. Ob tri četrt na K) je prišel novomašnik v spremstvu številne duhovščine in svatov iz župnišča. Duhovščina in svatje so novomaš-nika spremljali v sprevodu skozi slavoloke v okrašeno cerkev. Na poti do cerkve in pred cerkvijo se je med tem zbralo mnogo Jeseničanov, ki so nato do zadnjega
kotička napolnili veliko jeseniško farno cerkev. Ob vstoipu v cerkev so novomašniku zapeli že ponarodelo pesem »Novomašnik, bod' i>ozdravljen«. Kot slavnosten govornik je prišel novomašniku pridigdt bivši jeseniški kaplan, sedaj tunjiški župnik g. Andrej Križjnan, ki je v slavnostnem govoru orisal pot katoliškega duhovnika, po kateri bo tudi novomašnik hodil in mu je želel, da bi bila ta pot resnično duhovniško srečna. Pri službi božji so novomašniku asistirali poleg domačega gospoda župnika svetnika Kastelica novomašnikovi зо-bratje iz minoritskega reda z g. gvardijanom Godinom (iz Ptuja). Med mašo je dovršeno prepeval domači cerkveni zibor s spremljevanjem orkestra. Ob jwl 12. uri je bila slovesnost končana in se je novomašnik spet v sprevodu vrnil skozi špalir vernikov v župnišče. Za goste je bilo nato pripravljeno v obednici Krekovega doma skupno kosilo. Obednico so čč. sestre izredno okusno okrasile. V sredi dvorane je visela izpod stropa iz cvetja spletena košara, napolnjena* klasjem in vinsko trto. Vsa dvorana je bila preprcžena z nežnimi venci. Kosilo je prevevala prijetna družabnost. Gosti so pozdravljali novomašnika in čestitali celi Savin-škovi družini, zlasti pa še novomašnikovi mami, katere dušo je ta dan prevevala največja sreča.
Novomašnik ostane na Jesenicah do 14. avgusta. Nato i|x)jde v dušnopastirstko delo v minoritski samostan v Ptuju. — Bog naj obilo blagoslavlja vsa njegova duhovniška pota!
Godiiia Jože:
V znamenju zelene kravate
Zelena kravata je v našem |)olitičnem življenju v letih 1932. in 1933. igrala tako veliko v'.ogo, da je pač vredno in zanimivo ugotoviti, kako in zakaj se je jjo-javilo to zeleno znamenje na prsih slovenskih mož in fantov in tudi deklet in žena. Ironija političnih dogodkov je položila zeleno kravato na dolgo mizo državnega sodišča v Beogradu. Ob znanem šončur.skem procesu je ležal na mizi tega sodiusč-a poleg strašnega šen-■čurskoga polena tudi zavitek novih zelenih kravat. Zelene kravate naj bi bile znamenje, po katerem bi se med seboj spoznavali člani tako imenovane »zelene gaixle«. Poveljnik ljubljanske žandarmerijs'ke čete ka-petan g. .Mešterovie je prejel strašna poročila (poslana seveda tudi od »y.eleine mize«), da pripravljajo vodje bivše SLS tajno organizacijo zelene garde, ki bi imela za cilj pripravo nenadnega prevrata in prevzem oblasti na teritoriju dravske ])anovine. Vse da je treba izvršiti preko noči in s pomočjo Italije, katera 'bi ta-Ikoj zasedla to banovino, nakar ibi se imela razffla.siti samostojna slovenska republika, ki l)i bilii pod pro-tektoratom Italije!! Člani te zelene garde bodo za razpoznavanje nosili bele srajce in zelene kravate. Takrat da je obstojala taka tajna organizacija samo še v kranjskem okraju, da pa je nevarnost, da se bo razširila po celi l)anovini.
Kako otročje in zlobne so bile te ovadbe, ki jih je prejemala centralna žandarmerijska četa, bomo lahko videli, ko zvemo, kakšen je bil resničen postanek in namen zelenih Ikra vat. Mislim, ila nihče razen ozkega kroga bivših preganjancev ne ve, kako je prišlo do tega zelenega znamenja, po katerem smo se resnično v tistih dneh 'S|x)znavali in ki je '|x>tein tudi postalo obenent znamenje neu|x)gljivega upanja, da
se bodo vremena Slovencem zjasnila. Še danes imajo naši fantje in možje spravljene zelene kravate kot spomin na dneve preganjanja in zatiranja. Se danes si jih nadene jo ob izrednih slavnostnih prilikah.
Ker .som rojstvu zelenih kravat kumoval tndi jaz, lahko avtentičino pojasnim skrivnost tega »namenja ter ga po našem jeseniškem in gorenjskem glasilu otniem pazabljenosti; saj so tudi Jesenice in vsa visoka Gorenjska tiste dneve zelenele v teh kravatah.
Postanek zelenih kravat je kar malo skrivnosten. Misel se je sprožila v gozdovih med graščino Kandrše in med Pečami. to je na cesti, ki pelje iz Izlak pri Zagorju preko Peč v Moravče, Bilo je to na god sedanjega bana g. dr. Marka Natlačena, to je dne 23. aprila 1932 okoli osme oziroma devete ure zjutraj.
V teh dneh so bile priprave za |)roslavo 60letnice voditelja slovenskega naroda g. dr. Antona Korošca že v polnem razvoju. Pripravljalni odbor za to proslavo v Ljubljani je razposlal pismene sporede in vabila za proslavo v Ljubljani (8. maja) in navodila, kako naj posamezna društva proslave 60 letnico po deželi. Navodila so bila objavljena tudi v »Slovencu«. Odbor je želel, da se proslave v Ljubljani udeleži tudi okolica Ljuibljane. Po gričih vse Slovenije pa naj za-gorijo na predvečer rojstni-ga due voditelja slovenskega naroda, to je 11. .maja, kresovi.
Treba je l)ilo poskrbeti, da bo udeležba za I.jub-Ijauo tndi iz kamniškega okraja kar mogoče lepa. il\)leg tega pa je ibilo tudi treba pozvati lokaUie voditelje, da naj |K)s'krbijo, da bodo dne II. maja na vseh vidnih mestih goreli kresovi. Dne 25. aprila zgodaj zjutraj smo se zato napotili skozi Črni graben ter dalje skozi Izlake v Moravče z avtom trgovca v Dom-
o ^ o v ('eiijcncnui občinstvu iiuznunjani, da sem preselil svojo tr^ov-* sko delavnico na Gosposvetsko cesto 8 nasproti iiotela „Triglav" ter se za nadaljnji obisk priporočam. — Delo točno! Cene solidne!
IVAIV žBomTAR
3
Žalah g. Josipa Senice, <la pozoveino zlasti vsa prosvetna društva, da iprirede proslavo v svojem kraju in da pošljejo čimveč udeležencev v Ljubljano. Avto je šofiral g. Jožko Senica ml., zadaj sva pa sedela s takratnim akademikom g. Fr. Lazarjem. Na stanovanju g. Josipa Senice smo zjutraj še podpisali razglednico s čestitkami za god g. dr. Marka Natlačena in nekako okoli 6. ure smo odibrzeli iz Domžal. Bil je izredno lep pomladanski dan. Običajna jutranja megla se je že zgodaj dvignila in sonce je sijalo v vsej jasnosti mladega jutra. Naš avto se je u^stavljal pri vseh društvenih voditeljih ob označeni poti. Najskrajnejša točka, kamor naj bi segala agitacija iz Domžal, je bil na vzhodu Podiientjur (Medija-lzlake).
V Izlakah smo v gostilni na križišču zajtrkovali. Dopadla se nam je posebno mati gostilničarka. s katero smo se razgovarjali o preganjanju Slovencev. Rekla je, da so mimo njene hiše v tistih časih korakale organizacije in da so zahtevali, da naj razobesi zastavo. Rekla nam je. da je odgovorila, dokler ne bodo spet
Orli korakali tod mimo, ona ne bo razobesila zastave.
Z avtom smo nato zavili skozi Kandr.še v Pexe. Ne vem. kateri izmed nas je napravil sledečo opombo: »Prav bi bilo, če bi imeli vsi udeleženci Koroščeve proslave kak znak.« Tuhtali smo, kalcšen znak bi bil najbolj primeren. Biti mora tak, da ga bodo nosili lahko vsi sloji, po kmetih, po mestih, v tovarnah in tudi ženske. Padli so razni predlogi: posebne igle na prsih, bucike v treh barvah, modni robčki v zgornjem žepu suknjiča, kravate... Tehtali smo primernost in neprimernost tega in onega 7.naka. Še najbolj primeren se nam je zdel znak v obliki kravate. Te nosi zlasti ob nedeljah skoraj vsak na deželi in v mestu. Žensike sicer ne bodo mogle tega nositi v isti oUjliki. toda kravata se končno lahko nekako prikroji tudi ženski dbleki. Najvažnejša bo barva! Rdeča iie! Plava ni lepa! T treh barvah — ne kaže. Zelena..., da zelena bo še najboljša! Senica omeni, da je letos zelena barva modna, sklep je bil narejen. Senica bo izbral doma v trgovini najlepšo zeleno barvo. (Dalje prih.)
Boljševiške klavnice
Pripravljamo v slovneskem prevodu za tisk kujigo o boljševiški revoluciji. — Svojim čitateljem prinašamo iz te knjige nekaj o strahotah — dobesedno lahko rečemo — klavnic, kjer so ljudi morili kakor živino. — Pisatelj, nekdanji delavec, ki je sam videl grmado nečloveških zločinov, piše med drugim po rezultatih preiskovalnih komisij sledeče:
Navadno je bil kandidat smrti pozvan *z vsemi stvarmi«, in tedaj je vedel, kam odhaja. Svoje stvari je moral pustiti v .posebnem prostoru, kjer se je moral tudi do golega sleči in takšnega so odvedli, kajti ljudi so morili nage. Takoj so čuvarji, rablji in rdeči gardisti planili v prostor, si razdelili stvari in že dan po umoru so hodili v - oblekah umorjenih. Predstavljajmo si duševne "Hike jetnika, kateri je naenkrat zagledal tako "ečlovpško zver v obleki svojega brata, očeta "li sina, kateri je sedel v eni izmed sosednih Colic in iiui še ni bilo ničesar zučuiega o umoru, iker »oriMlnUto iii«o iiitdar zapirali v eno in isto celico. Лко se je nesrečnež <lrznil prositi za pojasnilo. je dobil neikaj udarcev po glavi ali s puškinim kopitom, neredko tudi z bajonetom. Židovski čekisti so ob takih vprašanjih s cinično rafiniranostjo nesrečneža s svojimi odgovori neznosno mučili ter se na njegovih duševnih mukah naslajali. I ako pripoveduje nemški državljan Ileinz Stratz, ki je bil tudi okusil vse sladkosti sovjetske ječe, o slučaju, iki se je pripetil "I odigral v njegovi celici;
V vseru.ski ječi je z menoj sedel sivolasi starček. kateri je naenkrat zvedel, da se njegov sin, katerega že dolga leta ni videl, naliaja pod isto streho. Prosil je za dovoljenje, da bi ga smel videti in z njim govorili. »Ali vam je toliko ležeče na tem?« so ga viprašali. in ko je starček presenečen na vprašanje pritrdil, mu je zver v človeški podobi dejala; »No. prav. če vam je res • oliko na tem. — tu je nestvor namenoma nekoliko počakal in počasi nadaljeval — njegovo truplo se nahaja tam in tam.« kot bi strela uda lila \anj. se je starček zgrudil in pričel pretresljivo •lokati in zdihovati, da bo celo življenje objokoval svojega sina. Zver pa ga je potolažila z besedami: »Saj ne bo tako dolgo to vaše življenje!« Dve uri poleni je bil ustreljen. In takšni prizori so .se ponavljali vsak dan.
Da jetnikom duševne muke še povečajo, so jiin pripovedovali o trpinčenju, ki jih še čaka. " predsloječi strašni smrti, o svojcih, za katere vedeli, da so bili že trpinčeni in iismrčeni. več j o zabavo so uživali čekisti v celicah "esrečnili žrtev, katere so bile že obveščene o "'ižnji usmrtitvi.
I Pogo.sto se je pripetilo, da so jetniku neiia-""Ui sporočili, da je prost. Peljali so ga v pi-Siii'iio, kjer ga je komandant z več sodriigi. med
katerimi so bile tudi ženske vlačuge. zasmehoval in ga nato zopet pahnil v celico. \ ečkrat s6 jetniku povedali, da je prost in da naj pride ven. in ko je ta v svojem neizrekljivem veselju nad nepričakovano srečo v vsej naglici pobral svoje stvari in odhitel na hodnik, so ga odvedli v celico strahu in groze, kjer pa se je moral vsaikdo sleči, nakar so ga odvedli na morišče. •Morilska tolpa pa se pri tem ni mogla dovolj nasmejati. Kadar je v celici kdo umrl. kar se je zelo pogosto pripetilo, je truplo več dni ležalo na mestu. Zlasti v poletju je bilo to nekaj groznega. ker je truplo že takoj prvi dan širilo tak smrad, da so vsi jetniki oiboleli. Mrliča so odstranili šele tedaj, ko je smrad prodiral že v pisarne.
Nilostonski. član preiskovalne komisije, je po umiku boljševikov iz Kijeva stopil v hišo, kjer so se vršile eiksekucije. Opis tega dela je naravnost strašen.
Klavnica rta'Sad6\'aja št. 5 se je nahajala na dvorišču v garaži. Poleg te je stala trinadstropna stavba, v kateri so stanovali komisarji, krvniki in izraziti ljubitelji človeškega klanja — dege-neriranci. sadisti in kokainisti. V tej hiši so se sleherno noč vršile orgije in sadisti so tu izvajali svoja satan.ska mučenja. V pritličju so našli veliko število kovčekov. ki so bili nakradeni in semkaj prinešeni. Četudi smo uporabljali robce in razne dišave, nam je bilo komaj mogoče dihali. Zrak je bil poln strašnega mrliškega smradu in izhlapevanja morja človeške krvi ter tako skvarjen. da so se celo oči solzile. Tu sem dal)e-sedno videl reko človeške krvi. Vsa betonska tla obširne garaže so bila polna zaradi vročine že strjene krvi. pomešane z možgani, lasmi in drugimi deli človeških teles, a to več centimetrov na debelo. Vse stene so bile oškropljene s krvjo in poleg neštetih lukenj v zidu. ki so ga prevrtale krogle, so po stenah viseli tudi koščki možgan. kože. las itd.	(Dalje prihodnjič)
Cethmd uesinik
Rojeni: 7. julija Jakob Jcraša, sin Alojzija, tovarniškega delavca in cerkvenega .pevca. Cregoičičeva 10: ') julija Marjeta Valerija, hči uradnika pri »Putnikui: Pavla. Prešernova: 12. julija .Marija Reich man. hči .Matilde iz Sp. Plavža II: 19. julija Vincenc \ ratiiičič, sin železničarja Krnestu, llrušica 51,
Umrli: П. julija Jože 1 lufnar (r^ 2'^. i. 19"), sin Jožefa, tov. delavca iz llru.šice: J5. julija Ivica llako-vec (r. t<). 4. 1<Л~), hči Ivana, brivca na Savi; 13. julija I'd i za Uoinšak (r. П, 4. IS7N), žena Jakoba, železničarja v pokoju. Cesta na (Golico.
Poroke od 1. julija (h) TI. julija ni bilo na Jesenicah nobene.
Molitvena pomoč Katoliški akciji bo v četrtek 4. avgusta ob pol o.-^nii zvečer.
prvenstvo v kapitalističnih metodah dal Rusiji.
Cvetlični dan dne 17. julija, ki ga je izvedla jeseniška Vincencijeva konferenca v korist jeseniških revežev, je zadovoljivo uspel. Dekleta so nabrala 1763 dinarjev. V imenu revežev, za katere so se žrtvovale; Bog naj povrne za požrtvovalnosti Druga leta je bil cvetlični dan za ta namen vedno .na Petrovo 29. junija. Takrat je na Savi sejem in je tak dan za nabiranje darov prikladnejši. Letos je pa bil na ta dan mladinski tabor v Ljubljani.
Jeseniški kopalci letos najbrž ne bodo .prišli na ■svoj račun. Na prste bi lahko prešteli dneve v letošnjem poletju, ko ne bi deževalo. To je toliko bolj zanimivo, ker iz drugih krajev Slovenije poročajo o suši.
Na dan nove maše na Jesenicah (24. julija) so zlasti vse hiše v okolici cerkve izobesile zastave. Vsem lepa hvala!
IVIinister dr. M. Krek
je dne 25. julija potoval skozi Jesenice; Priliko je l>orabil, da se je kratko ustavil ter se razgovar-jal z jeseniškimi javnimi delavci o razmerah na Jesenicah.
Odbor jugoslovansko-češkoslovaške lige je na svojem prvem zasedanju postavil naslednjo listo: predsedstvo: dr. Maks Obersnel, dr. Ivan šteni-pihar, č. g. duh. svetnik Anton Kastelic in Albin Noč; I. tajnik dr. Aleš Stanovnik, II. tajnik dr. Franc Bergelj; 1. blagajnik Stane Savinšek, IL blagajnik Tine Zupan; knjižiničar Kristan; pro-))agandni odbor: Matija Sušnik. Rihtaršič Franc in Perko Vencel.
Delavci, študirat je krščansko socl/alno literaturo
Križe pri Tržiču
Dvignimo, bratje, naroda čast! .Skozi mnoga leta prcgan janju vrženi v I>oni/aiije nam je pred leti zopet vstala zora. Z vstajenjem zore je prišla nad nas do'/.no-it, da dvignemo teptano čast našega naroda. Kje ])o-Ije izvršujemo to nalogo, kot prav na nrosvrt-nem polju. Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani in številni tabori, ki se vršijo vsako nedeljo, nam i as nt) pričajo, da smo dorasli klicu: Dvigniino, bratje, naroda čast!
Tudi Križani smo se odzvali temu klicu, smo
z vstajenjem zore pričeli graditi krasen Prosvetni dom, ki 'bo narodu v koriit in Gorenjcem v ponos. Mislili smo, da bo že toliko dograjen, da bi bil letos blagoslovljen, toda zaradi prevelikega dela moramo to misel opustiti.
Po udeležbi na vseh taborih Gorenjske, ki so nam dali duška pokazati javnosti naše delovanje, priredi maše Prosvetno drnštvo s sodelovanjem FO 14., v primeru slabega vremena pa 15. avgusta Mladinski nastop s sledečim sporedom: ob 15.15 uri sprejem gostov na postaji Križe-Golnik; ob 13.50 sprevod v vas; ob 14 v župni cerkvi pete litanije, po li-tanijah za novim domom zborovanje; ob 15 telovadni nastop, nato prosta zabava.
Gorenjci, vaše najstarejše društvo, ki obstoja že 45 let, vas vabi, da ta dan pohitite k nam manifestirat katoliško misel! Mladinski nastop v Krizah naj bo zopet dan Gorenjcev, na katen-m pokažimo, da je v nas ogenj za delo, ogenj za borbo; pa je ogenj za radost in je ogenj spoznanja, ki dobremu sveti in zlo preganja. F. L.
V sleherno hišo list »Na mejah«, ki je izviren slo-venski list!
Slavko Savinšek:
1/Hcd Њс^сЈкЦО' 44г 1Шссо-
(Dalje)
13геја pa je nekaj dni po tem dogodku dobil v Prago od sestre Marjanice pismo, ki se je pričelo:
Dragi bratec moj!
Najprej te pozdravljam, kakor vsi domači in ti povem, da smo vsi zdravi...
In ki se je končalo;
... V vseh pismih vprašuješ, zakaj ti Anica tako malo. zadnji čas pa sploh nič več ne odgovarja na Tvoja pisma. Do zdaj sem molčala, ker nisem verjela, niti hotela Tebi storiti zlo, vedo-ča, da bi te neznansko užalilo. Zdaj Ti pa ne morem in nočem prikrivati več. Menim, da Anica niti ne misli več nate. Jože je vsak dan tam; pravijo, da ga vzame še letos. Pa ne samo Jože; Anica se vrti okrog vsakogar, ki ji da prijazno besedo. Taka je, da je nihče več ne pozna. \ei pa se zanjo bojimo, da se ne izgubi. Iz Marijine družbe so jo izključili, ona pa se smeje. \ cerkev pa hodi redno in večkrat joče med molitvijo. A ko stopi iz cerkve in jo obkroži roj njenih častilcev, se šali z njimi in spogleduje in je zopet stara Anica. Naša mama ji pravijo aMŠa; meni pa se zdi, da jo srce boli. Zakaj, pa nihče ne ve. ker se vsem samo roga ter se iz vsakega norčuje.
1 o ti pišem, ker se mi smiliš. In mami tudi. čeprav se nate na videz hud u je j o. Gospod kaplan Tone pravi: Ta veliki otrok, ko bi vendar prišel k pameti sedaj. Pa pozdravlja Te tudi.
,Naši Te visi pozdravljajo. Ata in mama posebno. Najbolj pa jaz, ki Te v daljavo poljubljam!
Tvoja Te ljubeča sestrica
Marjanica.
še isti dan. ko je dobil pismo, si je Dreja v Pragi pri tovariših izposodil denar za vožnjo in naslednji dan se je odpeljal s prvim brzini vlakom v domovino.
Že je zdrknila v mesečno noč deseta ura, a Jože kar ni mogel iti domov. Aničini so že vsi pospali. le ona še govori z Jožem ob odprtem oknu.
»Jože. zaspana sem že; saj jutri spet prideš.«
»Anica, ne vem. da grem nocoj tako nekam težko domov. Kar takole bi slonel ob oknu vso noč.«
»To si neumen! Veš. Jože, včasih si kot otrok; sloniš in sloniš, pa ne rečeš nobene besede, samo gledaš me. Kako si dolgočasen!«
»Ko pa vendar ne znam drugega, kot samo vpraševati, kdaj mi rečeš: j a. Samo na to mislim in le tega čakam.«
»Saj sem ti že tolikokrat povediila, da boš na jesen dobil odgovor!«
»Ali nikdar mi še nisi rekla, zakaj naj do jeseni čakam. Vse imam že pripravljeno in mama težko čakajo, da prideš, ker revni so že, na-bolehni in nadložni; meni manjka gospodinje. Ti pa bi lahko šla; saj so mi vaša mama večkrat dejali, da zaradi njih volje lahko takoj.«
»Eh, mati kar tako pravijo,, veš. Vendar bi me pogrešali, če bi šla tako na nos na vrat od hiše in jih pustila same, pa tudi bale nimam še nič pripravljene.«
Za elektriko
Vam nudi vse najugodnejše
Joie Markež
3 e s e n i C e, telefon štev. 605
Pijte in jejte poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V	Krelcov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
V	Ljudski icuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
V	Katalcombe
Prišla je velika količina izbornih vin. Vsak se lahko sam prepriča, da je to resnica
Obrtna razstava oblačilne stroke
Ob priliki svojega (5 letnega delovanja priredi obrtno krojaSko in šiviljsko /druženje radovljišlkega okraja v prosiorili osnovne šole na Jesenicah v dneh od 7. do U). avgusta 1. 1. ra/jstavo mojstrskih in vajenskih del ter razstavo obrtnega šolstva. Ra/.stava, ki bo sp'oh prva obrtna razstava in posebej še izrecno krojueev in šivilj, bo po svojem obsegu res strokovna in tudi zanimiva. Okoli l(K) mojstrov in mojistric ter okoli 8() vajencev nam ho prikazalo prav vsa v poštev prihajajoča oblačila, oibrtno šolstvo pa. kako važna je poleg delavnice oibrtna šola za vajenca. Videli bomo, kako vajenee napreduje v delavnici. kakor v šoli in kako se mora obrtnik izpopolnjevati po strolkovnih tečajih in strokovnih knjigali, z razstavami pu sezmanjaii javnost o razliki solidnega obrtnega dela od konfekcijskega itd.
I'lprava združenja i)o izdala tudi iprimerno bro&urico. v kateri apelira, posluževati se pri nabavi oblačil v prvi vrsti domačih obrtnikov, da na ta način ostane čim več v našem okraju res težko j. znojem prisluženega denarja tudi tloma.
Apeliramo na vso javnost, da se le roz-stave polnoštevilno udeleži in pripomore prirediteljem do želenega uspeha.
Vstopnina 4 in 2 din.
Масм^
ncdoiUe. si/of deftoe/
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 4 »/o. Nove vezane pa po 5«/o- Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve, ka-l(or tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija.
Za konzorcij lista >Na mejahc Andrej Križman, Jesenice. — Urejuje; Stanko Savinšek, Jesenice,
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.
. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik