Primorski
Št. 36 (15.480) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi6-Tei. 040/7796600____
GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
■ CISALPINA
IFgestioni,
investicijski skladi
b>*Vi/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DvIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
1500 lir	ČETRTEK, 15. FEBRUARJA 1996
Sedaj m potezi predvsem enotnost
Sandor Tence
Maccanicov poskus za sestavo vlade je povzročil v levičarskem in v širšem demokratičnem taboru veliko slabe krvi in bolečih polemik. Na zatožni klopi je predvsem tajnik DSL D’Alema, ki mu marsikdo očita nepremišljenost in celo naivnost v dialogu z vse bolj agresivno ter nezanesljivo desnico, v kateri je Fini s svojo plebiscitarno in zato zelo nevarno vizijo demokracije popolnoma zasenčil Berlusconija.
D’Alema je izhajal iz prepričanja, da so nekatere reforme potrebne za stabilnost države, da so stvar tako levice kot desnice in da je treba preprečiti, da bo Fini med volilno kampanjo dema-goško vihtel zastavo takoimenovane predsedniške republike. Poskus mu je le delno uspel. Ustavne reforme po spodletelem Maccanico-vem poskusu ne sodijo več le v zakladnico desnice in niso veC, kot so bile, tabu tema za veCji del levice. Napaka tajnika DSL je bila kvečjemu ta, da je predolgo vztrajal na pogajanjih s Kartelom svoboščin, ki mu ni nikoli bilo do iskrenega sporazuma, in da je na njih spregledal oziroma preveč postavljal v ozadje gospodarska in družbena vprašanja.
Sedaj pa ni Časa za politične procese in za obračunavanja. Kriza je res moCno prizadela levo sredino in Prodijevo gibanje Oljke, medtem ko je Berlusconijeva in Fi-nijeva desnica navidez ohranila složnost in agresivnost, kar narekuje oblikovanje široke napredne in demokratične fronte. To, kar ni uspelo na volitvah marca leta 1994 s posledicami, ki so vsem na dlani, je mogoče in nujno potrebno sedaj, ko desnica že raCuna na novo zmago.
Seveda ne gre nikogar demonizirati, tudi morebitne volilne zmage desnice ne. Levica in demokratična sredina, ki verujeta v reforme, a tudi v socialno in gospodarsko pravičnost, pa sta znova pred zgodovinsko preizkušnjo, ki je ne gre na noben način zapraviti z jalovimi in brezpredmetnimi polemikami.
Fini se že v marsičem obnaša kot zmagovalec. Res žalostno in klavrno bi bilo, da bi mu pot k morebitni volilni zmagi olajšali prav njegovi nasprotniki.
ITALIJA / PO SPODLETELEM SPORAZUMU MED LEVO IN DESNO SREDINO
Maccanico vrnil mandat Volitve so sedaj vse bližje
RIM - Antonio Maccanico je včeraj dopoldne vrnil mandat za sestavo nove vlade in odkrito obtožil desnico, da je preprečila dogovor, ki je predstavljal veliko priložnost na poti k reformam in k politični stabilnosti. Predsedniku republike Scalfaru (na sliki) ne preostaja drugega kot razpust parlamenta in razpis predčasnih volitev, ki naj bi bile 28.aprila.
Državni poglavar, ki bo o vsem tem morda odločal že danes, vsekakor gotovo pred koncem tedna, bo najbrž tudi formalno zavrnil odstop Dinije-ve vlade, ki bo ostala na oblasti tudi med volilno kampanjo. Volitve zahtevajo vse stranke, od SKP pa vse do Nacionalnega zavezništva.
Silvio Berlusconi seveda zavrača vso odgovornost za krizo na Mas-sima D’Alemo, ki se je včeraj pobotal z Romanom Prodijem in z njegovo Oljko. Prodi ostaja glavni in edini levosredinski kandidat za premiera in upa tudi v volilni dogovor z Lambertom Dinijem.
Oglasil se je tudi Um-berto Bossi, ki grozi z bojkotom volitev in primerja situacijo na severu države s situacijo na tleh nekdanje Jugoslavije. Za veliko demokratično in napredno zavezništvo, ki se mora zoperstaviti nezanesljivi in agresivni desnici, se zavzema koordinator Zelene liste Carlo Ripa Di Meana.
Na S.strani
I Zadnje priprave | za Kraški pust
Na Opčinah se je že zaCelo vzvratno štetje za sobotni sprevod kraškega kralja Pusta in njegove soproge. Kraljevsko družino bo spremljalo osem alegoričnih voz iz vseh vetrov kraškega kraljestva, štiri skupine mask, gostujoča skupina iz Sta-rancana in godba s Proseka. V domu Brdina so včeraj izžrebali startno listo vozov. Vse je sedaj prepuščeno naklonjenosti ljubiteljev puste radosti in seveda... vremenu.
Na 6. strani
1 ACEGA razdvaja I tržaško levico
TRST - Načrtovani preustroj mestnega, podjetja za elektriko, vodo in lin ACEGA še dalje razdvaja tržaške stranke. Stranka komunistične prenove se veseli prvih uspehov na poti občinskega referenduma, Demokratična stranka levice pa opozarja ne nevarnost demagoških izbir.
Napovedano preosnovo ACEGA so doslej že podprli tržaški, devinsko-nabrežinski in zgoniški občinski svet.
Na 5. strani
Na milanski borzi včeraj »zgorelo« 13 tisoč milijard lir
MILAN - Propad Maccanicovega poskusa, da bi sestavil vlado, bodo posebno drago plačala na borzi kotirana" podjetja in njihovi delničarji. Milanski borzni trg je namreč včeraj izgubil 13 tisoč milijard lir kapitalizacije, kar je menda najvišja izguba v zgodovini italijanske borze. Indeks Mibtel, ki je na koncu borznega sestanka nazadoval za 3, 62 od-
stotka, je sicer doživel že hujša strmoglavljenja, vendar je bila takrat borza manj kapitalizirana in je bila torej izguba manjša.
Včerajšnje nazadovanje borznih kazalcev je vsekakor najveCje v zadnjem poldrugem letu, izgubljne milijarde pa bi lahko zadostovale že za mali javnofinančni manever. Posebno veliko škodo
so utrpele delnice nekaterih najbolj kapitaliziranih družb, kot npr. Eni, Generali, Štet, Fiat. Veliko bolje se včeraj seveda ni godilo niti liri, ki je nazadovala do vseh glavnih bankovcev in izgubila 17 lir v menjavi z marko (ta se je zvečer povzpela na 1.080 lir) in 12 lir z dolarjem.
Na 9. strani
RIM / BITKA ZA OBLAST
Predsednica Raia samovoljno odslovila glavnega direktorja Raffaela Minicuccija
RIM - Zmeda in spori v vodstvu javne radiotelevizijske službe so včeraj zabeležili novo stopnjevanje. Letizia Moratti, ki jo je Berlusconi kmalu po zmagi na volitvah poleti 1994 postavil na Celo Raia, je včeraj samovoljno odslovila generalnega direktorja ustanove Raffaeleja Minicuccija, katerega glavni greh, kot kaže, je bil, da se ni dovolj hitro in ponižno pokoraval njenim ukazom.
Predsednica Raia je sprejela svoj sklep, ne da bi obvestila glavnega delničarja Raia, se pravi M, ki je skoraj stoodstotni lastnik radiotelevizijske ustanove, to pa je storila v trenutku, ko je njen predsedniški mandat že zdavnaj zapadel in bi se morala po zakonu in po poslovni korektnosti izogibati enostranskim potezam.
Minicucci je vsekakor zagotovil, da bo ostal na svojem mestu, ker je sklep o odslovitvi protizakonit.
Kaj pa politične sile? Desnica hvali Morettijevo, leva sredina pa ugotavlja, da se je volilna kampanja v Raiu zaCela, še preden je bil parlament razpuščen.
BIH / ZAOSTROVANJE
Po izročitvi sitoskih častnikov Haagu spet na delu ostrostrelci
Ifor ne išče vojnih zločincev, a bi jih vsekakor aretiral, če bi na njih naletel
SARAJEVO - Razmere v Sarajevu se po izročitvi dveh srbskih generalov haaškemu sodišču vnovič zaostrujejo. Na Ilidži, ki je še naprej pod srbskim nadzorom, so neznanci včeraj streljali na mestni avtobus, ki je z desetimi potniki peljal proti Sarajevu. Trije ljudje so bili ranjeni, eden od njih huje. Tiskovni predstavnik Nata je povedal, da Ifor že šest dni ni imel stikov z vodstvom vojske bosanskih Srbov. Pretrganje dialoga med mednarodnimi enotami in predstavniki bosanskih Srbov je predstavnik Nata Rayner označil kot neu-
godno za nadaljnje uresničevanje dajdCnskega mirovnega sporazuma. Rayner je na včerajšnji tiskovni konferenci v Sarajevu še izjavil, da pripadniki Iforja naj ne bi iskali vojnih zločincev, a bi jih vendarle zajeli, Ce bi bilo to mogoCe in da »poizvedujejo« tudi o tem, ali je Radovan Ka-radžić resnično nemoteno prečkal Ifor j e ve kontrolne točke. ZDA pa so prosile Italijo, da bi v teh dneh gostila vrhunsko srečanje predsednikov Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške, je sporočila itahjan-ska zunanja ministrica Agnellijeva.
Danes v Primorskem dnevniku
Dokončno zakon o spolnem nasilju
Po dolgoletnih razpravah in polemikah je bil zakon proti spolnemu nasilju včeraj dokončno odobren v senatu.
Stran 2
Pietro Pacciani: Nedolžen sem
Obtoženi dvojnega umora je to zatrdil novinarjem v zavetišču za bivše zapornike sredi Firenc, kjer je v gosteh nune in kaplana.
Stran 2
Sestanek šolskega odbora
Šolski odbor trdno zagovarja stališče, da mora biti slovenska šola soudeležena pri preurejanju Šolske mreže.
Stran 5
Preiskava o smrti S. Marchesan
Po neuradnih vesteh naj bi 29-letna ženska, ki so jo našli pri Fari, umrla zaradi udarcev in splošne oslabelosti.
Stran 8
Sena Nevada: nesreča na treningu
Na včerajšnjem trenigu v ženskem smuku je Isolde Kostner dosegla najboljši Cas, hudo pa se je poškodovala ruska smukaCica Tatjana Lebedjeva.
Stran 16
FIRENCE / PRVA NOČ NA PROSTOSTI V ZAVETIŠČU ZA BIVŠE JETNIKE
Pacciani: Bil sem kot ubogi Kristus na križu
Protislovna mnenja o možnosti novega procesa
FIRENCE - Najprej bi rad poromal do svetišča, kamor je zahajal kot kratkohlačnik, in izpolnil zaobljubo, ki jo je naredil v ječi, potem pa se vrnil k ženi v Mercatale in Se naprej obdeloval svoj vrtiček - seveda, če ga bo Angiolina marala.
Piero Pacciani je te svoje želje razodel v ekskluzivnem telefonskem intervjuju za Anso iz zatočišča za bivše zapornike “II Samaritane” v strogem mestnem jedru, kjer ga bosta še nekaj dni gostila sestra Elisabetta in don Cubattoli, kaplan jetnišnice v Solliccianu, ki sta mu bila vseskozi ob strani.
Kako bo z njim v resnici, se bo zvedelo šele po objavi utemeljitve razsodbe, s katero ga je v torek prizivno porotno sodišče dalo izpustiti, ker da ni zakrivil dejanja, torej šele čez slabe tri mesece. Okoliščina, da je porota postavila na glavo prvostopenjsko razsodbo, ni namreč samo razdvojila javnosti, ampak je tudi opozorila na pomanjkljivosti sodnega aparata.
To, da sodniki niso hoteli zaslišati dveh prič, ki zatrjujeta, da sta 8. septembra 1985 videla, kako je Pacciani umoril nesrečni francoski parček, je za pomočnika državnega tožilca France-sca Fleuryja nerazumljivo. »Porota bi jima bila lahko prisluhnila bodisi s prekinitvijo obravnave bodisi z delno obnovitvijo procesa, ki so jo zahtevali z vseh strani,« je pojasnil in dodal: »Se toliko bolj, ker je šlo za proces na podlagi indi-cov, na razpolago pa so
Pacciani z odvetnikoma Bevacquo in Fioravantijem po izpustitvi za zapora (AP)
imeli dokaze in ne indice.«
Fleuryju je posredno odgovoril neki porotnik rekoč: »Predsednik Ferri nam je dejal, da novih prič ne moremo vzeti v poštev, ker niso bili razkrili njunih pravih imen.« Vendar je pripomnil: »Toda vse se je zgodilo zadnji hip.« Porotnikove besede gre povezati s tole oceno Micheleja Polva-nija, ki je bil prisedni sodnik na prvostopenjskem procesu: »Med razpravami, ki slonijo na indicih, so takšni preobrati, žal, mogoči, zato bi bila potrebna druga merila za sestavljanje porot.«
Ali bo državno tožilstvo vložilo priziv zoper predvčerajšnjo razsodbo na kasacijsko sodišCe? »Prej moramo poznati utemeljitev,« je menil Piero Tony. Možnost, da se to zgodi, je kot znano v
zvezi s ponedeljkovo aretacijo Maria Vannija, o katerem sumijo, da je s Paccianijem sodeloval pri umoru. Kako je to bilo mogoCe, če kmet iz Mer-cataleja dejanja ni zakrivil, je uganka, ravno to pa buri duhove. Bivši predsednik ustavnega sodišča Ettore Gallo trdi, da bodo Vanniju sodili tudi če bo oprostilna razsodba v prid Paccianija postala nepreklicna, češ da se bo paC našel pravi pajdaš. Nasprotnega mnenja je docent kazenskega prava Gian Maria Flick: »Ge in ko bo torkova razsodba enkrat dokončna, bo brezpredmetna tudi vsaka obtožba na Vannijev račun; četudi bi ju pokopali pod težkimi dokazi, jima ne bi mogli soditi.«
Se nekaj o Vanniju. Njegova žena Luisa Lan-dozzi je včeraj prijavila karabinjerjem v San Ca-
scianu, kjer prebiva, policiste, ki so jih prišli aretirat moža. »Bilo jih je osem, med njimi tudi ženska, vhodna vrata so uničili z brcami, med hišno preiskavo pa izmaknili milijon lir pokojnine in rokavice,« je povedala in še dodala, da so se ji bili agenti legitimirali kot karabinjerji.
Pietro Pacciani je Ansi in skupinici kronistov zagotovil, da ni storil žalega nikomur in da odpušča vsem ljudem na zemlji, tudi tistim, ki so mu naprtili dejanja, ki jih ni zagrešil. Za izpustitev iz ječe se je zahvalil bogu, potožil, da se je za zapahi počutil kakor ubogi Kristus na križu, o zaprtem prijatelju Vanniju pa rekel: »Ubožec, handika-piran je, Ce med hojo zagleda polža, se mu umakne, da ga.ne bi strl. Bog je na njegovi strani.«
SAMOVOLJNA POTEZA PREDSEDNICE
RAI: Minicucci čez noč odslovljen
Morettijeva prehitela delničarje, ki bi morali konec meseca imenovati nov vrh Raia
RIM - Predsednica Raia Letizia Moratti je odslovila generalnega ravnatelja državne radiotelevizijske ustanove Raffaeleja Minicuccija, ki je bil nastopil svojo funkcijo 16. januarja lani. Tako se je zaključilo dolgo merjenje moči v vrhu Raia, v katerem prevzema Morattijeva vse bolj vlogo vladarja, ki ne prenese ne kritik ne opozicije. Kot kaže, se je Morattijeva odločila za odslovitev Minicuccija brez vednosti Irija, ki je najveCji Raiev delničar (99, 55 odst. delnic), oziroma celo proti volji koncerna, ki je šele pred nekaj dnevi pozval tako predsednico kot ravnatelja, naj ne sprejemata sklepov, ki bi škodili ustanovi.
Minicucci je sicer že drugi generalni direktor, ki je postal žrtev prve Raieve ženske. 31. decembra je bil enake usode deležen Gianni Billia, ki je bil šele tri mesece prej postavljen na to mesto, kmalu nato pa se je sprl z Moratti j e vo, ko se je začel posluževati svojih pristojnosti in je zahteval soudeležbo pri najpomembnejših sklepih. Enako se je zgodilo tudi z Minicuccijem, ki ni mogel prenesti, da bi Morattijeva sprejemala tudi tiste sklepe, ki so po zakonu pripadali generalnemu direktorju.
Eden takih primerov je bil okrog imenovanja novega direktorja televizijskega dnevnika tretje mreže. Morattijeva je brez posvetovanja z generalnim direktorjem predlagala upravnemu svetu Micheleja Santora,
Generalni direktor Raia Raffaele Minicucci (foto AP)
Minicucci pa predloga ni hotel podpisati. Morattijeva je morala svoj predlog umakniti (pozneje je bil za direktorja TG3 imenovan Italo Moretti), Minicucciju pa je hudo zamerila. Spor v vrhu Raia pa je postal očiten decembra lani, ko je upravni svet uradno sporočil, da je Minicucci ponudil odstop. Generalni direktor pa je demantiral: ni ponudil odstopa, ampak samo opozoril, da je tako njemu kot upravnemu svetu zapadel mandat in da sta torej oba organa v stanju »pro-rogatio«. Januarja je upravni sklep sporočil, da »se je izčrpal odnos zaupanja« v generalnega direktorja, Minicucci pa je v odgovor trdil, da ima zaupanje delničarja Iri in da torej ostane na svojem mestu, dokler ne bo skupščina delničarjev
NOVICE
Nova zahteva po sodnem pregonu Antonia Di Pietra
BRESCIA - Javna tožilca iz Brescie Fabio Salamone in Silvio Bonfigli sta včeraj vložila novo zahtevo po sodnem pregonu bivšega sodnika Antonia Di Pietra. To je že četrta tovrstna zahteva, tokrat pa zadeva obtožbo, po kateri naj bi se Di Pietro zavzel, da bi informatizacijo milanskega sodišča poverili njegovima bivšima sodelavcema. Di Pie-trov branilec odv. Massimo Dinoia pa je medtem povedal, da razmišlja o tem, ali naj bi zahteval skrajšani postopek. V tem primeru bi se obravnava odvijala pred sodnikom za predhodne preiskave, za zaprtimi vrati in brez zasliševanja prič.
Prav danes pa se bo moral Di Pietro javiti pred parlamentarno komisijo o tajnih službah. Komisija raziskuje ozadje Sisdejevega vohunjenja na račun bivšega sodnika in drugih članov milanskega tima »čiste roke«.
Stara je šele 11 let, a že prejema pokojnino
REGGIO EMILLA - Stefania Costa, 11-letna deklica iz kraja Bagnolo in Piano v pokrajini Reggio Emilia, že prejema pokojnino. Pokojninski zavod Inps ji je namreč v prejšnjih dneh poslal ček za 2.529.000 lir, kolikor znaša pokojnina za februar in marec. Seveda gre za pomoto oziroma za primer homonimije. Pri pokrajinskem uradu Inpsa so povedali, da so že ugotovili, kdo je prava Stefania Costa, ki ima pravico do pokojnine. Zanimivo pa je, da so Cek poslali 11-letni deklici kljub temu, da je njena mati že pred dvema mesecema, ko je prejela napoved o izplačilu pokojnine, opozorila Inps na napako. Opozorilo pa očitno ni zaleglo.
V SENATU / Z NAJŠIRŠO VEČINO, PROTI SAMO SKR
Dokončno odobren zakon o spolnem nasilju
RIM - Po dveh desetletjih razprav v parlamentu in izven njega je zakon o spolnem nasilju postal stvarnost. Senat je namreč včeraj dokončno odobril zakonski osnutek, ki vnaša znatne novosti v dosedanji normativ.
Najpomembnejša novost je v tem, da spolno nasilje ni več zločin proti morali, kot je to bilo doslej, pač pa proti osebi. Novi zakon doloCa tudi višje kazni za posiljevalce in nepreklicnost prijave, obravnave pa tudi delikatno vprašanje nasilja nad mladoletniki in splonih odnosov med mladoletnimi.
Doslej je kazen za spolno nasilje znašala od 3 do 10 let zapora, po novem pa od 5 do 10 let ter od 6 do 12, če je žrtev spolnega nasilja mlajša od 14 let. Nadaljnja zaostritev kazni (od 7 do 14 let) je predvidena v primeru, da je žrtev mlajša od 10 let.
Glede spolnih odnosov med mladoletnimi novi zakon predvi-
deva, da so dovoljeni med 13. in 16. letom, v drugih primerih pa so spolni odnosi z osebo, mlajšo od 14 let, enačeni s spolnim nasiljem.
Sodna oblast ne bo nastopala sama po sebi (razen v primeru, da je žrtev mlajša od 14 let ali da so posiljevalci starši žrtve), pač pa na osnovi prijave žrtve nasilja. Slednja bo imela 6 mesecev časa, da vloži prijavo, ki pa je ne bo smela vec preklicati. Sodna obravnava bo vedno za zaprtimi vrati, Ce bo to zahtevala žrtev nasilja, in v vsakem primeru, če je žrtev mladoletna. Zakon tudi prepoveduje vprašanja o zasebnem in spolnem življenju žrtve, razen v primeru, da so tovrstna vprašanja nujna za razeiščenje poteka dogodkov. Novi normativ ščiti tudi žrtve nasilja pred objavo njihovega imena ali fotografije ter končno nalaga opravljanje kliničnih testov na obtožencih z namenom, da bi ugotovili, ali so nosil-
ci aidsa ali drugih spolnih bolezni.
Zakon je bil v senatu odobren z najširšo večino. Proti so glasovali samo senatorji SKP, po katerih, kot je dejala načelnica skupine Ersilia Salvato, je zakon izredno slab in ne dela časti zakonodajalcem. Predstavnice drugih strank pa so se odobritve zakona veselile. Med najbolj srečnimi je bila predsednica parlamentarne komisije za enake možnosti Lidia Tur-co (DSL), po mnenju katere pa je treba zdaj nadaljevati boj, po eni strani za korektno izvajanje zakona, po drugi pa zato, da bi bila javnost Cim bolj obširno in točno obveščena o njegovi vsebini.
Zadovoljstvo zaradi odobritve zakona je izrazil tudi voditelj Oljke Romano Prodi, ki je poudaril, da pri razreševanju velikih vprašanj, ki zadevajo celotno družbo, ne morejo veljati strankarske logike, ampak je treba najti najširši skupni jezik.
imenovala novega upravitelja. Ta skupščina bi morala biti 27. januarja, Morattijeva pa je včeraj vse prehitela in Minicuccija kratkomalo odslovila.
Toda Minicucci ne misli kloniti: včeraj je napovedal, da bo ostal na svojem mestu, in to »v interesu ustanove«. Odslovitev je po njegovem mnenju »nična in protizakonita«, in to iz dveh razlogov: prvič, ker je Morattijeva svoj sklep sprejela brez soglasja delničarjev in na osnovi pooblastila elanov upravnega odbora, ki pa je tudi samo neveljavno; drugič pa zato, ker je upravnemu svetu zapadel mandat 31. decembra 1995 in se zato zdaj lahko ukvarja le s tekočim upravljanjem, med katero prav gotovo ne spada odstranitev generalnega direktorja.
Da je sklep Letizie Moratti neveljaven, pa je prepričan tudi Raiev glavni delničar, se pravi Iri. Vodstvo Irija je vCeraj izdalo kratko, ampak zelo ostro noto, v kateri pravi, da je odstranitev generalnega direktorja nična in da pomeni »hudo kršenje pravic delničarja«.
V političnih krogih je vest o odslovitvi Minicuccija močno odjeknila. V Polu svoboščin so zelo previdni in nikakor nočejo kritizirati Morettijeve, nekateri, kot na primer predstavnik CDU Folloni, so jo celo pohvalili, Ceš da je »napravila konec imobilizmu«. V levi sredini pa so komentarji veliko bolj kritični. Ob ugotovitvi, da se v Raiu nadaljuje boj za oblast, so nekateri opozorili na čudno naključje, da je prišlo do odslovitve prav na dan, ko so se razbila pogajanja o sestavi nove vlade. Progre-sistični poslanec Paolo Raffaelli pa je kritično ugotovil, da je »znotraj nekdaj javne radiotelevizijske službe desnica že začela volilno kampanjo, ne da bi počakala vsaj na razpust parlamenta.«
Maccanico vrnil mandat in odkrito obtožil desnico,
■
da je preprečila dogovor
Na slikah: pod naslovom Antonio Maccanico (levo) in Lamberto Dini, spodaj Romano Prodi, spodaj desno Umberto Bossi. (Telefoto AP)
RIM - Antonio Maccanico je včeraj dopoldne po pričakovanjih vrnil mandat za sestavo nove vlade, ki mu ga je bil v začetku februarja zaupal predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Na obzorju ostaja sedaj le možnost predčasnih volitev, državni poglavar pa si je vseeno vzel še 24 ur Časa za razmislek. Ze danes bo najbrž po posvetovanju s predsednikom senata Carlom Scognamigliom in predsednico poslanske zbornice Irene Pivetti v skladu z ustavo podpisal odlok o razpustu parlamenta in o razpisu volitev. Kot o možnem datumu se govori o nedelji, 28. aprila.
Maccanico je po pogovoru s Scalfarom na Kvirinalu prebral daljšo izjavo, ki je izzvenela kot prava obtožnica Kartelu svoboščin, Ceš da je v prvi osebi odgovoren za propad poskusa za sestavo nove vlade. Takrat že bivši mandatar ni sicer nikoli odkrito omenil ne Silvia Berlusconija in ne Gianfranca Finija, krivdo za neuspešna pogajanja pa je naprtil tistim, »ki so s političnimi pritiski, pogojevanji in ovirami skušali vsiliti vladi pristojnosti, ki ji po ustavi ne pripadajo«. Maccanico je omenil, da se je ustvarila široka parlamentarna večina za postopno uvajanje federalizma in za tako imenovano pol-predsedniško državo, sporazum pa so pre-
prečili tisti, ki so do konca vztrajali, da morajo institucionalne reforme nujno soditi v vladni program.
Maccanico je z grenkobo vzel na znanje, da je spodletel poskus, ki je po njegovem predstavljal za Italijo edinstveno in skoraj zgodovinsko priložnost za premostitev sedanje hude politične in institucionalne krize. Izgubili smo tudi priložnost, je še dodal, za oblikovanje široke vlade, ki bi nadaljevala na poti gospodarske in finančne sanacije države. Na koncu se je zahvalil predsedniku republike Scalfaru in
vsem, ki so ga podpirali pri tem izredno težavnem poskusu.
Novinarji so pričakovali, da se bo prej ali slej pojavil tudi predsednik republike, ki pa tega ni storil, kar dokazuje, da si je vzel še nekaj Časa za razmislek. Pac pa je Scalfaro vCeraj sprejel celo vrsto političnih voditeljev, vključno s predsednico zbornice Pivettijevo, s katero pa je imel že prej domenjeno srečanje. Kviri-nal je popoldne obiskal tudi ministrski predsednik v odstopu Lamberto Dini, ki bo, razen presenečenj zadnjega trenutka, vodil državo vse
do volitev in torej do izvolitve nove vlade.
Velika veCina političnih sil in parlamentarnih skupin vsekakor ne vidi vec alternativ spomladanskim predčasnim volitvam. Ce izvzamemo skupinice bivših demokristjanov, ki še verjamejo v Čudeže, so se že vsi sprijaznili, da so volitve ne samo neizogibne, a tudi potrebne, Čeprav obstaja stvarna nevarnost, da bo ostalo vse pri starem in da bodo sistemske reforme še dosti Časa
v središču politične scene.
V bistvu se je že začela volilna kampanja, kot jasno dokazuje sinočnja Berlusconijeva izjava, v kateri lastnik Fininvesta pravi, da se mora Kartel svoboščin vrniti k svojim koreninam, to se pravi k liberalističnim in zahodnjaškim vrednotam. Bivši ministrski predsednik se očitno boji, da se bo zmerna volilna sredina zbala
Po nesoglasjih z D’Alemo se Prodi pripravlja na volilno preizkušnjo
RIM - Po hudih težavah, v katerih je zabredla z Maccanicovim poskusom, se Oljka že pripravlja na izredno naporne politične in volilne naloge. Massimo D’Alema je včeraj navsezgodaj potrdil vsestransko podporo DSL Romanu Prodiju (na sliki), ki se je kasneje udeležil vsedržavne skupščine odborov "Za Italijo, kakršno si želimo". Prevladalo je geslo "ustvarimo bodočnost in premagajmo nezanesljivo in nevarno desnico". Znaki otoplitve političnih odnosov prihajajo iz vrst zelenih in Gibanja komunistov za enotnost (oporečnikov SKP), ki potrjujejo potrebo po veliki demokratični volilni koaliciji.
D’Alema in Prodi, ki še naprej različno cenjujeta Maccanicov
poskus, soglašala pa z oceno, da je desnica nezanesljiva in da je treba ustvariti pogoje za široko demokratično zavezništvo. Njegov lider je Prodi, ki seveda ostaja kandidat za ministrskega predsednika. Srečanja sta se udeležila tudi.VValter Veltroni in vidni predstavnik Ljudske stranke Franco Marini, ki je poudaril, da je treba pustiti za sabo nesoglasja in pogledati naprej, saj desnica ne bo stala križem rok. Tako Prodi kot Veltroni sta povedala, da se ne veselita Maccanicovega propada, a da sta z veliko zaskrbljenostjo spremljala njegov poskus za sestavo nove vlade.
Prodi se je nato udeležil vsedržavne skupščine koordinatorjev odborov ”Za Italijo, kakršno si želimo",
ki so samostojna komponenta Oljke. Bivši predsednik IRI je dejal, da se leva sredina nahaja pred novimi odgovornostmi, a tudi pred zanimivimi perspektivami, v svojem posegu pa ni štedil s kritikami do političnih strank. Nekateri so skušali rešiti krizo po starih in preživelih tirnicah, zaigrali so karto ustavnih reform in pozabili na vse ostalo, posebno pa na pereča gospodarska in družbena vprašanja. Prodi ni omenil D’Aleme, njegove polemične puščice pa so bile gotovo namenjene tudi tajniku Hrasta.
Levosredinskega kandidata za ministrskega predsednika pa, kot rečeno, sedaj zanima predvsem prihodnost. Napovedal je bližnjo vsedržavno konvencijo
Oljke, ki pa se bo morala tudi sama obnoviti, če bo hotela bit kos novim in zahtevnim nalogam.
Cilj Prodijevega gibanja ostala bipolarni politični sistem, ki bo naravno dopuščal možnost zamenjav vladnih koalicij.
S Prodijevo usmeritvijo soglaša Ljudska stranka, ki je tudi v najtežjih trenutkih brezkompromisno podpirala njegovo premiersko kandidaturo. Tajnik Gerardo Bianco tolmači propad Maccanicovega poskusa kot zmago levo usmerjenih bivših demokristjanov, ki so vseskozi nasprotovali predlogom o vseh modelih takozvane pred-
nadvlade Gianfranca Finija, katerih pristaši so vCeraj vsi enoglasno ponavljali, da je Berlusconi edini in nesporni lider desničarskega zavezništva. Že to samo po sebi priCa o podtalnih sporih v Kartelu.
Bivši ministrski predsednik v izjavi tildi podčrtuje, zakaj se je zavzemal za dialog in za konCni sporazum z levo sredino in predvsem z DSL, in utemeljuje zakaj je ta dogovor propadel. Berlusconi seveda za to krivi levičarske sogovornike in tudi z obžalovanjem ugotavlja propad predloga o ustanovitvi ustavodajne skup-
ščine, v katero resnici na ljubo ni niti sam nikoli iskreno verjel.
Takojšnji razpis predčasnih volitev zahtevajo tudi gospodarski in finančni krogi. Podpredsednik Confindu-strie Carlo Callieri nasprotuje morebitnim novim zavlačevanjem, ki bi še dodatno oškodovala državno ekonomijo, Čeprav sam dvomi, da bodo volitve radikalno spremenile sedanjo politično situacijo.
O soočenju med DSL in Prodijevo Oljko poročamo na drugem mestu. Romano Prodi je na sinočnjem srečanju z novinarji potrdil govorice o možnosti sodelovanja oziroma volilnega dogovora z Lambertom Dinijem. Sklenili nismo še ničesar, je poudaril Prodi, z Dinijem pa sem vseskozi ohranil zelo dobre stike in odnose, kar daje upati v okrepitev sodelovanja.
Levosredinski kandidat za premiera se je pred novinarji laskavo izrekel o tajniku DSL Massimu D’Alemi, kateremu je priznal pogum in veliko iskrenost pri skoraj nemogočem dialogu s Kartelom svoboščin, še posebno pa z Berlusconijem. »D’Alemi pa sem že od vsega začetka jasno rekel, da sploh ne verjamem v možnost sporazuma med desnico in levo sredino. Razvoj dogajanj pa sedaj potrjuje pravilnost mojega stališča«, je na koncu še pristavil lider Oljke.
sedniške republike.
Zadovoljen z razvojem dogajanj je tudi koordinator Zelene liste Carlo Ripa di Meana, ki, kljub polemikam iz prejšnjih dni, priznava D’Alemi, da je v ključnem momentu zavrnil nesprejemljive predloge Kartela svoboščin. Zeleni upajo, da bo prišlo do obnovitve demokratične koalicije, tudi s podporo Komunistične prenove, Čeprav ne omenjajo Oljke in niti Prodija, s katerim so v preteklosti večkrat polemizirali.
Bossi grozi tudi z bojkotom volitev
RIM - Italija se je znašla v popolnem političnem močvirju, iz katerega se bo lahko izmazala le, Ce se bo znova vrnila k proporčne-mu volilnemu sistemu. Takole razmišlja Umberto Bossi (na sliki), ki je znova zavrnil Berlusconijev predlog po ustanovitvi ustavodajne skupščine. Slednja sicer še sodi med prioritarne zahteve Severne lige, kot jo je predlagal lider ”Forza Italia" pa je za Bossija le neprimerna in neslana potegavščina.
"Senatur" je v pogovoru z novinarji namignil na možnost, da bi Liga bojkotirala volitve, tudi zato, ker se po njegovem odprti problemi ne rešujejo na voliščih. Na pripombo, da vendarle nismo v Jugoslaviji, je Bossi odgovoril, da so Slovenci in Hrvati v bistu le štiri mačke, medtem ko je Padska nižina prava gospodarska sila, ki lahko kadarkoli poruši sedanji sistem. Na obzorju vsekakor vidi veliko nevarnost fašizma in avtoritarizma.
Dežela spet odobri a zaščito furlanske kulture in jezika
TRST - Tretja komisija deželnega sveta, ki ji predseduje Sergio Giacomelli (NZ), je z glasovi SL, LS, DSL, SKP, Socialistov, KDU in PRI spet odobrila zakon o zaščiti ter razvojnem spodbujanju furlanskega jezika in kulture. Zakonsko besedilo, ki ga je bila odobrila skupščina že 27. septembra lani, vsebuje sedem popravkov, s katerimi se je komisija prilagodila pripombam rimske vlade, vseeno pa mu opozicija Se nasprotuje.
Predstavnik Fi-nijeve stranke Gian-carlo Casula je, denimo, prepričan, da je furlanscino mogoče obravnavati edinole kot jezik, nikakor pa ne kot odraz etnične skupnosti, Gianfranco Gambassini (LpT) pa je šel še dlje. Proti zakonu bo znova vložil priziv na osrednjo izvršno oblast, »kajti ta določila presegajo celo zakon o Slovencih, ki je vsekakor v izključni pristojnosti vlade, saj bi z njimi uvedli furlanski jezik tako v izvoljena telesa kakor v toponomastike«.
Demokratične sile so seveda nasprotnega mnenja in kvečjemu dolžijo Rim, da prepočasi osvaja evropske predpise glede zaščite regijskih oziroma manjšinskih jezikov.
LESE / OBČNI ZBOR DRUŠTVA REČAN
KOROSKA-SLOVENIJA / POLETI V NOVEM MESTU
Steber kulturnega dela v Benečiji
Za predsednika potrjen Aldo Clodič - Tudi za letos načrtujejo vrsto zanimivih pobud
Mladi Korošci se bodo med počitnicami učili slovenščine
LESE - Težko si je zamisliti kulturno dejavnost v Benečiji, ne da bi bila le-ta povezana s stvarnostjo kulturnega društva ReCan, enega od temeljev slovenske be-neškosti. 2e od samega nastanka je društvo zaigralo osrednjo vlogo v življenju in delu beneških Slovencev, tako da ga lahko uvrščamo med tiste kulturne sredine, ki so v vseh teh letih dajale ton in ritem beneški kulturni ustvarjalnosti.
Kulturno društvo ReCan je nastalo leta 1969 in si je že od same ustanovitve zadalo pomemben cilj: ohraniti in ovrednotiti beneško jezikovno in kulturno izročilo. Kulturni delavci ReCana so namreč vse do današnjih dni izpeljali nešteto pobud, ki jih je vse skupaj povezovala ista vsebinska nit. Ne samo to. Društvena dejavnost je vzpodbudila marsikatero sorodno skupino in organizacijo, da je odločneje stopila na pot vrednotenja beneškega kulturnega bogastva. Ob tem ne gre pozabiti, da je društvo veliko prispevalo tudi z vidika kadrovanja, saj se je precej njegovih elanov uveljavilo tudi na drugih področjih družbeno- gospodarskega življenja.
O vsem tem je tekla beseda na obenem zboru društva, ki so ga pripravili na Lesah. Predsednik Aldo Clodič je spomnil na najpomembnejše prireditve, ki so jih izpeljali v lanski sezoni. Mednje je omenil pustovanje v Hostnem, kres ob sv. Ivanu v Zverincu,
pohod od Topolovega do Livka, Senjam beneške pesmi, Kulturno jesen in Devetico. Ob tem ne gre pozabiti na večera poezije z naslovom »V nebu luna plava«, na razstavi o delu in življenju msgr. Ivana Trinka ter o domačih želišCih ter nazadnje na ureditev pešpoti s postavitvijo dvojezičnih tabel z imeni zaselkov.
V	okviru društvene dejavnosti si posebno mesto zasluži mešani pevski zbor ReCan, ki je v lanski sezoni opravil več kot trideset nastopov.
V	svojem poročilu je predsednik Clodič pozval društvene elane na še večjo aktivnost, saj bodo tudi letos izpeljali kar nekaj pomembnih pobud. Tradicionalnim, ki v bistvu karakterizi-rajo delo ReCana, bodo dodali še druge, ki bodo obravnavale tudi okrogle mize in tematske veCere. Društveni elani načrtujejo tudi božični koncert ter izdajo brošuro s pesmimi, -ki so jih v zadnjih desetih letih predstavili na senjamu beneške pesmi.
Skupščino kulturnih delavcev so sklenili z izvolitvijo novega vodstva, v katerem so Giacomo Canalaz, Aldo Clodič, Mariarosa Bucovaz, Mar-gherita Trusgnach, Vitto-rio in Marco Scuoch in Roberto Ruttar. Društveni člani so na predsedniško mesto potrdili Al-da Clodiča, ob njem bo s podpredsedniško funkcijo sodeloval mladi Giacomo Canalaz.
Rudi Pavšič
Predsednik društva Rečan Aldo Clodič
CELOVEC - Krščanska kulturna zveza v Celovcu letos že sedmič prireja v sodelovanju z Osnovno šolo Grm v Novem mestu jezikovne počitnice za deset- do šestnajstletne otroke s Koroške na Dolenjskem. Počitnic pod geslom »Igraje se učiti slovensko v Novem mestu« (od 30. junija do 20. julija) naj se bi po pričakovanjih tajnika Krščanske kulturne zveze Nužeja Tolmajerja udeležilo približno petintrideset koroških mladincev, večinoma dijakov in dijakinj Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Višje šole za gospodarske poklice v Sentpetru pri Šentjakobu v Rožu.
V okviru priprav na letošnje počitnice se je v začetku tedna v Celovcu mudila novomeška delegacija na Čelu z ravna-
teljem OS Germ Marjanom	Spilerjem,
spremljali pa so ga še člani organizacijskega odbora Sonja Simšič, Olga Golob in Tihomir Troha. Slednja dva sta predstavila temeljito vsebinsko in organizacijsko analizo dosedanjih počitnic, katerih se je od leta 1989 dalje udeležilo nad 160 otrok. Rezultat strokovnje spremljave dosedanjega dela je vsekakor pozitiven: znanje slovenščine pri udeležencih jezikovnih počitnic je bistveno napredovalo, prav tako motivacija za učenje jezika in jezikov nasploh. Poleg tega so nastale tudi številne osebne vezi med udeleženci počitnic in njihovimi gostitelji.
Rezultat so potrdili tudi profesorji slovenščine na zgoraj omenjenih slovenskih oziroma dvojezičnih šo-
lah na Koroškem v pogovoru z novomeško delegacijo, ki se je med svojim enodnevnim bivanjem sestala tudi z obema nadzornikoma za dvojezično šolstvo na Koroškem, Teodorjem Domejem in Tomažem Ogrisom. Slednji je tudi letos dobrohotno dovolil, da uporabijo uCenci že zadnji teden avstrijskega šolskega leta za dopolnilni pouk, torej da gredo na jezikovne počitnice že 30. junija.
NovomešCani pa so zatrdili, da so priprave za letošnje jezikovne počitnice v polnem teku in se pripravlja specifičen program posebej za tiste koroške otroke, katerim je zborni jezik še vedno precej tuj. Poudarek bo na govorjenju, slovenščino pa bodo skušali otrokom približali predvsem na področjih športa, glasbe in vsakdanjika. Najbolj pomembno vlogo da imajo pri tem družine-gostiteljice, ki se požrtvovalno posvetijo mladim Korošcem.
Tolmajer jd še poudaril, da Krščanska kulturna zveza podpira projekt jezikovnih počitnic tudi finančno in s tem omogoča počitnice tudi otrokom iz socialno šibkejših družin. Organizatorji projekta pa pričakujejo tudi primerno podporo s strani republiških ustanov (ministrstvo za šolstvo, itd.) v Sloveniji, je bilo poudarjeno v pogovoru elanov delegacije s slovenskimi Časnikarji na Koroškem.
Ivan Lukan
»Naše stezice« bodo tokrat vodile v samo osrčje Pusta
Tudi tokrat, kot že prejšnjo nedeljo, bodo Stezice obravnavale pustno tematiko. Ce je bilo pred tednom dni govora o problematiki in organiziranju pustnih sprevodov, bomo tokrat pusta obravnavali z bolj vesele strani.
V studiu nas bodo namreč obiskali "naravnost” iz same pustne prireditve kralj in kraljica letošnjega kraškega pusta.
Njuni veličanstvi živita normalno vsakdanje življenje, in da bi ju ne spoznali, sta si nadeli povprečni
imeni Suzana Bandi in Eugen Ban. Prišla gotovo ne bosta sama, kajti napovedala sta tudi nastop glasbene skupine. A to naj ostane skrivnost do oddaje.
Iz dolinskega konca bo prišel na obisk Franko Korošec. Govor bo o pustnih navadah in zabavi. Obeta se zanimiv pogovor, zato vabimo vse k ogledu.
Oddaja »Kam vodijo naše stezice« bo iz studia TV Koper-Capodi-stria kot običajno v nedeljo ob 18. uri.
PATRONAT INAC SVETUJE
Dodatki na pokojnini tudi preko 40 let zavarovanja
A»Sem upokojeni obrtnik, vendar pa sem še vedno lastnik gradbenega podjetja in opravljam svojo dejavnost.	Seveda
plačujem tudi prispevke, Čeprav ne vem, Ce bom imel kaj od tega. Predčasno sem se namreč upokojil z 38. leti prispevkov, od katerih je bilo deset let odvisnega dela in 28 let obrtništva. Po upokojitvi sem plaCal še 3 leta prispevkov. Ker je vseh prispevkov skupaj veC kot 40 let, me zanima, Ce jih bom lahko uveljavil in kdaj lahko vložim prošnjo na INPS? J.K.«
Maksimalna zavarovalna doba, ki jo skrbstveni zavod INPS jemlje v poštev ob upokojitvi, je 40 let in morebitne višje socialne dajatve se ne obračunavajo. Pri tem je v primeru "mešane” dobe možno seštevanje zavarovalnih obdobij pri posameznih skladih. INPS je ob upokojitvi izračunal pokojninski znesek, ki je rezultat seštevka
dveh deležev: tistega iz naslova odvisnega delovnega razmerja in pa samostojne obrtniške dejavnosti. Samostojni delavec - tudi Ce se predčasno upokoji -lahko nadaljuje s svojo poklicno dejavnostjo in je seveda dolžan plačevati socialne dajatve kot ostali zavarovanci.
V konkretnem primeru lahko obrtnik koristi teoretično še 12 let socialnih dajatev, dokler ne bo skupna obrtniška doba znašala 40 let. Vsakih pet let ima pravico do dodatka na pokojnini na osnovi podjetniških dohodkov v zadnjih letih. Le zadnji dodatek (ko preneha dejavnost) izjemoma dozori po dveh letih. Ko potečejo omenjeni roki, pa INPS ne avtomatično odmeri dodatka, ampak mora upravičenec vložiti zadevno prošnjo in povišica dozori od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi zahtevka. (ma)
KOROŠKA / ZIMSKI TURIZEM
Pozitivna vmesna bilanca
V smučarskih centrih več obiskovalcev kot lani
CELOVEC - Vmesna bilanca zimskega turizma na Koroškem je nadvse pozitivna. To so vCeraj na tiskovni konferenci poudarili zastopniki koroških žičnic in pri tem poudarili, da na Koroškem skorajda ni večjih smučarskih centrov, v katerih ne bi zabeležili znatno porast napram lanskoletni smučarski sezoni. Porast v nekaterih smučarskih centrih znaša do 50 odstotkov, v povprečju pa približno deset odstotkov.
Na vrhu lestvici z naj-večjim prirastkom je smučarski center Flattnitz na Gornjem Koroškem, sledijo pa Verditz (v bližini OsojšCice) s 24 odstotki ter smuCišCa ob tromeji Ko-roška-Slovenija-Furlanija Julijska krajina, na DobraCu in na OsojšCici s 15 odstotkov. Pri Slovencih najbolj pri-bljubjeni smučarski centri so Bad Kleinkirchheim (+3 odstotkov). Golica (+5) in Peca, turisti iz Italije pa so vsaj deloma rešili bilanco največjega koroškega smu-
CišCa na Mokrinah. Tam so morali zabeležiti nazadovanje za približno pet odstotkov. Negativna je tudi vmesna bilanca žiCnic na smučišču Turrach na meji s Štajersko.
Zastopniki koroških žiCnic so na tiskovni konferenci Gosdpodarske zbornice za Koroško poudarili, da so koroška žišniška podjetja v zadnjih dveh letih v modernizacijo in gradnjo novih žiCnic ter za nabavo snežnih topov investirala nad 183 milijonov šilingov. Visoke investicije se bodo - sodec po letošnji vmesni bilanci -vsekakor obrestovale, so poudarili podjetniki in izrazili prepričanje, da bo zaključna bilanca zimske sezone 1995/96 uspešnejša od sedanje vmesne.
To da potrjujejo tudi informacije iz vseh večjih koroških smučišč tik pred šolskimi počitnicami, ki se začnejo to soboto. Baje skorajda ni veC praznih postelj, pogoji za smučanje pa da so odlični.	Ivan Lukan
KOROŠKA / OB KULTURNEM PRAZNIKU
Trije natečaji Mohorjeve družbe za Slovence doma in po svetu
CELOVEC - Letošnji slovenski kulturni praznik je bil za Mohorjevo družbo povod za razpis kar treh natečajev: prvi, fotografski, bo namenjen konec leta 1995 umrlemu župniku in svetovnemu popotniku Vinku Zaletelu, z drugim si želi Mohorjeva poiskati novo geslo, tretji pa je namenjem »najbolj posrečenemu napisu« na neki trgovini, podjetju ali javni ustani nasploh. Tema fotografskega natečaja »Vinko Zaletel« je »Tu sem doma«, na sodelovanje pa so vabljeni vse rojakinje in rojake po širnem svetu, da pošljejo najlepše posnetke iz svojega domačega kraja. Strokovna žirija bo izbrala dvanajst najboljših slik, ki jih bodo objavili v Mohorjevem koledarju 1997 kot motive meseca.
Pri drugem natečaju gre za predloge za novo geslo Moherjeve družbe, ki naj bi upoštevali razvejano in pestro dejavnost družbe, saj šteje Mohorjeva za eno od središC Slovencev v Celovcu,
za nek most med Dunajem, Celovcem in Ljubljano, vrhu tega družba vzdržuje dijaški in študentski dom, šolo, vrtec, založbo, tiskarno, itd. Najboljši predlog bo nagrajen s potovanjem za dve osebi v prestolnico Evropske unije (EU) Bruselj.
Pri tretjem natečaju bo nagrajen najbolj posrečeni napis na trgovinah, podjetijih ali kakem drugem tovrstnem poslopju na Koroškem, v Sloveniji in v Italiji. Kot glavna nagrada je predviden koncert koroškega zbora in literarno branje v trgovini, podjetju ali ustanovi, ki je bila izbrana za dobitnika natečaja.
Posnetke (barvne slike ali diapozitive) iz svojega domačega kraja, slike napisov na trgovinah, podjetjih ali javnih ustanovah ter predloge za novo geslo Mohorjeve pošljite do 30. junija letos na naslov: Mohorjeva družba -narecaj, Viktringer Ring 26, A-9020 Celovec/Klagenfurt. (I.L.)
OBČINA TRST / SPET GLASNE POLEMIKE
SEJA / ENOTNI ŽOLSKI ODBOR
Preustroj ACEGA razdvaja stranke
SKR pritiska za občinski referendum
0 šolski avtonomiji in o racionalizaciji
Razprava o sodelovanju na šolskih volitvah
Usoda mestnega podjetja za elektriko, vodo in plin ACEGA še dalje moCno razdvaja tržaške politične stranke. Potem ko je občinski svet odobril preustroj podjetja v delniško družbo, v kateri bi Občina ohranila večinski delež, se nekatere stranke, v prvi vrsti SKP in Nacionalno zavezništvo, zavzemajo za razpis občinskega referenduma, s katerim hočejo izničiti sklep občinskega sveta.
Referendum morajo zahtevati najmanj trije rajonski sosveti z dvotretjinsko večino, zadnja beseda pa potem pripada županu in jamstvenemu odboru, ki ga sestavljajo pravni strokovnjaki. Referendum je doslej z glasovi desnice, SKP in tudi dveh svetovalcev Ljudske stranke zahteval sosvet za mestno središče, kateremu se bodo najbrž pridružili še drugi rajonski sveti. Ne smemo namreč pozabiti, da imata v vseh mestnih sosvetih večino desnica in Liga, katerima je treba prišteti še glasove SKP in verjetno tudi Ljudske stranke.
Zelo zadovoljno s sklepom rajonskega sveta za Novo mesto je tajništvo Komunistične prenove, ki upa, da bodo refe-
rendum o ACEGA čimprej zahtevali tudi ostali sosveti. Komunisti pričakujejo, da Občina ne bo ovirala oziroma zavirala postopka za referendum ter da bo občinski svet, v pričakovanju ljudskega glasovanja, zamrznil nadaljnjo razpravo o preustroju podjetja.
Kritičen nad zahtevo po referendumu o ACEGA je DSL. Igor Dolenc, ki se z zadevo ukvarja v občinskem svetu, pravi, da ostaja velika nevarnost delegitimacije občinske uprave. Tudi zato, ker po Dolenčevem mnenju zahtevo po referendumu ne spremljajo ustrezne informacije, saj vse skupaj temelji na demagoških geslih na osnovi tipične tržaške miselnosti, naj raje ostane vse pri starem. DSL tudi pravi, da ni velikih razlik med delniško družbo, ki jo predlaga Občina, ter posebnim podjetjem, za katerega se zavzemata desna in leva opozicija.
Podjetje ACEGA naj bi se preimenovalo v ACEGAS. Njegov preustroj sta, poleg tržaške, podprli tudi Občini Zgonik in Nabrežina. V obeh primerih so sklep podprli tudi občinski svetovalci SKP.
Racionalizacija šolske mreže je osrednje vprašanje, s katerim se sedaj sooča enotni šolski odbor. O njej je bil govor tudi na zadnji torkovi odborovi seji. Udeleženci bodo lahko iznesli svoja mnenja in stališča šele potem, ko se bodo seznanili z izsledki raziskave o slovenskem šolstvu na Tržaškem, ki jo je opravil Slovenski raziskovalni inštitut. 2e sedaj pa odbor trdno zagovarja stališče, da mora biti slovenska šola soudeležena pri preurejanju šolske mreže, saj je vsakršno vsiljevanje omejevalnih ukrepov nedopustno. Prav v tej zvezi je enotni šolski odbor že zahteval srečanje s tržaško odbornico za šolstvo, da bi izvedel, kako bo odbor-ništvo obravnavalo predloge tržaške univerze o racionalizaciji. Kot smo že pred časom pisali, so ti predlogi za slovensko šolo nesprejemljivi, saj predvidevajo ukinitev, združitev ali preselitev vrste otroških vrtcev, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol. Odbornica za
šolstvo je medtem sporočila, da je poslala zaključke raziskave tržaške univerze šolskemu skrbniku, ravnateljem posameznih šol in rajonskim svetom. Napovedala je, da bodo tudi slovenski ravnatelji seznanjeni s študijo in predlogi. Sele potem, ko bo izvedela za njihova mnenja, naj bi pripravila svoj predlog za racionalizacijo šolske mreže v tržaški občini.
Enotni šolski odbor je razpravljal tudi o drugih, nič manj pomembnih vprašanjih. Eno od teh je bilo sodelovanje na bližnjih volitvah v pokrajinski in okrajne šolske svete. Tako Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst kot tudi Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica sta izrazili povoljno mnenje o sodelovanju na volitvah, in sicer zato, da bomo imeli po letih bojkota končno svoje predstavnike v teh šolskih organih. Ostale članice šolskega odbora (z izjemo SKP, ki nasprotuje sodelovanju na volitvah) morajo šele odločiti, kakšno sta-
lišče naj zavzamejo.
Nadaljnjo žgočo temo predstavlja vprašanje, šolske avtonomije. Slovenski senator Stojan Spetič je Sindikatu slovenske šole posredoval dokumentacijo o dosedanjih razpravah o šolski avtonomiji v senatni komisiji za šolstvo. V aktih slovenska manjšina sploh ni omenjena (z razliko od južnoti-rolske in francoske v Dolini Aosta). Zato bi bilo nujno potrebno, da bi izdelali enotno stališče o avtonomiji za naše šole, iznešeno pa je bilo tudi mnenje o srečanju s člani komisije, da bi se slovenska šola ne znašla spet pred izvršenim dejstvom.
Vodstvo Sindikata slovenske šole - tajnštvo Trst se je tudi odločilo, da bo seznanilo svoje člane o sedanjem položaju slovenske šole v Italiji. Zato je za 27. februar že sklicalo sindikalno zborovanje, na katerem bo govor prav o teh vprašanjih, ki pobliže zadevajo naše šolnike.
POBUDA / SINDIKATA SPI-CGIL
LiberEla tudi v slovenščini
Vsedržavno vodstvo sindikata upokojencev Spi-Cgil izdaja mesečno revijo LiberEta, zdaj pa jo je deželno tajništvo organizacije dopolnilo s posebno prilogo za Furla-nijo-Julijsko krajino, in sicer tudi v slovenščini. Gre za hvalevredno pobudo, ki je odraz posluha za slovenske upokojence, posebno še zaradi tega, ker jim že prva, osem strani obsegajoča številka omogoča, da se z zapleteno problematiko pokojninske reforme, kakor tudi z vprašanji zdravstva in socialnega skrbstva lahko seznanijo v materinem jeziku. To ni od muh, saj je izrazoslovje večkrat kočljivo, težko razumljivo.
Naslov LiberEta združuje, kot vidimo, pojma svobode in starosti; je torej spodbujajoč, ker izraža željo, naj bi ljudje vsaj po zasluženi upokojitvi uživali sadove lastnega dela ob prijaznejšem, zlasti pa učinkovitejšem sistemu social-no-varstvenih in zdravstvenih storitev.
Za grafični projekt, ki je prijetnega videza, saj je priloga v barvah, in njegovo realizacijo je poskrbela založniška zadruga La Cronaca v Trstu, urednik pa je Elios Vertovese.
Priloga vsebuje med drugim prispevke o posledicah preosnove državnega pokojninskega mehanizma, o zelo ugodnih rezultatih .včlanjevanja v lanskem letu, saj je pristopilo v vsej Furla-niji-Julijski krajini k Spi-CGIL več kot 70.000 upokojenih oseb, dalje o težavah na področju zdravstvene službe in o delovanju združenja Au-ser. Tu pa so tudi prak-
tični podatki, ki zadevajo, denimo, nove zneske pokojnin, izračunane na podlagi premične lestvice, tako imenovano socialno pokojnino, ki se ji po novem pravi prispevek, in še marsikaj drugega.
Kakor rečeno, je priloga deželne narave, zato prinaša vesti iz različnih koncev FJk. V jezikovnem pogledu je tu in tam kakšna nerodnost, ki pa jo bodo gotovo odpravili, (dg)
SKEDENJ / PO NESREČI V ŽELEZARNI
Varnost pri delu ne sme podleči logiki dobička
Jutri sestanek sindikalistov z glasniki Lucchinija
Jutri opoldne bo na sedežu združenja industrijcev formalen sestanek med sindikalisti in upravitelji škedenjske železarne, s čimer bosta sprti strani obnovili pogajalne odnose. Kratko srečanje je bilo sicer že v torek, ko so se v bistvu samo točneje domenili za današnje snidenje.
Spor je izbruhnil, kakor je znano, pred nekaj tedni zaradi tega, ker je novi lastnik tovarne Giuseppe Luc-chini vsilil delavcem nadurno delo, ki ni bilo v skladu s sindikalni dogovori, predvsem pa vključil vanj mlade, še ne dovolj izurjene moči. To je bilo v kričečem nasprotju z najo-
snovnejšimi zakonskimi predpisi o varnosti pri delu, okoliščino pa je samo še potrdila nedeljska nesreča, ki le za las ni imela hudih posledic. Starejši železar, ki ga je oplazila para, ni dobil nobene poškodbe, šok, ki sta ga utrpela njegova mlada pomagača, pa je le še nov dokaz njune nedozorelosti za tako odgovorno in nevarno opravilo.
Vzroke za nesrečo zdaj raziskuje kar dvanajst tehnikov iz Brescie in morda se bo kaj več o tem zvedelo ravno jutri. Plavž bo ostal v najboljšem primeru zaprt vsaj do nedelje ali ponedeljka.	(dg)
MLADOLETNI N.S. / SE PRED POVZROČENO SMRTNO NESREČO
Dolg seznam kaznivih dejanj
Dolgi seznam kaznivih dejanj, ki že bremenijo 17-letnega openskega prestopnika N. S., se še daljša, saj ga poleg smrti Janje Vucko-Babici obtožujejo tudi drugih hudih prekrškov.
Gre za mladoletnika, ki je v soboto, 3. februarja zjutraj z ukradenim avtomobilom pri Padričah ob igriščih športnega združenja Gaja povzročil hudo prometno nesrečo, pri kateri je umrla 49-letna Janja Vucko-Babici. Iz razbitin avtomobila, v katerih je bila še vkleščena mrtva ženska, je pobral torbico z dokumenti in denarjem in pobegnil. Odkrili so ga na domu na Opčinah: na glavi je imel svežo rano, ki jo je utrpel pri trčenju, v kaminetu pa je bila skrita torbica, kar ga je dokončno pribilo pred svojo odgovornost.
Glede na dejstvo, da je še mladoleten, so ga izročih v začasno varstvo ustanovi Villaggio del fanciullo na Opčinah, od koder pa je kmalu pobegnil. Policisti so ga nekaj dni pozneje zalotili doma. Tudi tokrat se jim je upiral, aretirali so ga in je sodnik odredil, da so ga premestili v zapor za mladoletnike.
Obtožen je dolge vrste kaznivih dejanj, od kraje avtomobila in torbe z dokumenti in denarjem do upiranja javnim fukcionarjem in predvsem
nenamernega umora, po mnenju preiskovalcev pa ni izključeno celo, da je namerno povzročil smrtno nesrečo. Odvetnik je zanj zahteval psihiatrični pregled. Fant, ki je poznan kot nasilnež, je že velikokrat imel opravka s silami javnega reda: prejšnji mesec je napadel nekega karabinjerskega marešala, ki ga je odkril na parkirišču v ukradenem avtomobilu. Med tokratno preiskavo pa je prišlo na dan, da je fant nakuhal še marsikaj hudega.
Agenti openskega konisarjata in letečega oddelka so namreč odkrili - in fant je moral priznati svojo odgovornost - da je 16. januarja letos ob 18. uri ukradel mercedes 200, ki ga je lastnik Ezdo Stefani parkiral na Oširku Piave in neprevidno pustil ključe v avtomobilu. Tri dni pozneje so agenti prometne policije na avtocesti blizu Rima zasledili vozilo, ki je odpeljalo od bencinske črpalke, ne da bi voznik plačal računa: bil je mercedes, za volanom pa je sedel N.S. Skušali so ga ustaviti, vendar se je mladenič pognal v divjo vožnjo. Pri izstopni postaji Magbano Sabina je bliskovito zavozil v nasprotno smer in se spet pognal po avtocesti. Več pohcijskih izvidnic mu je sledilo in postaviti so tudi cestni blok, vendar je N.S. zavo-
zil naravnost proti agentom, ki so nekajkrat tudi streljali, in jih le za las ni povozil. Na izstopni postaji Roma Nord je fent podrl drugi cestni blok, zapeljal naravnost v zapornico in odpeljal po cesti Salaria, kjer je izginil v gostem prometu in tudi, ker mu je uspelo, da je zavozil pod zapornicami železniškega prehoda, ki so jih ravno takrat spuščati. Kasneje so policisti odkriti zapuščeni mercedes, o vozniku pa ni bilo ne duha ne sluha, tako da so vložiti prijavo proti neznancem zaradi poskusa umora agentov, kraje in drugih prekrškov.
N.S. je priznal odgovornost za ta primer, policisti pa so še brskati po njegovi burni preteklosti in odkrili, da je fant letos ukradel še drug avtomobil v Trstu in sicer ford sierro last Čira Denticeja, s katerim se je odpeljal do Neaplja, kjer je avtomobil zapustil.
Medtem pa še niso prišli na sled enemu ati več pajdašem mladoletnika, ki so verjetno bili v ukradenem avtomobilu, ko je trčil v vozilo nesrečne Janje Vucko-Babici pri Padričah. Doslej je N.S. povedal nekaj imen, za katere pa preiskovalci menijo, da so samo sad njegove domišljije oz. poskus, da prekrije odgovornost svojih prijateljev.
NOVICE
Seznami lacp za okoliške občine
Avtonomna ustanova za ljudska stanovanja lacp je objavila začasne sezname, ki jih je izdelala posebna komisija na podlagi lanskih natečajev za dodelitev stanovanj v miljski, devinsko-na-brežinski, dolinski, zgoniški in repentabrski občini. Seznam je na ogled na oglasni deski sedeža lacp v Ul. Ghirlandaio 43. Zaradi velikega števila prošenj pa še niso izdelati seznama upravičencev v tržaški občini: seznama verjetno ne bo pred junijem letos.
Ropar za rešetkami:
grozil z nožem in pobral torbico
Roparju je sicer uspelo, da je pobegnil, vendar so ga policisti včeraj zasledili in aretirali: gre za 33-letnega Roberta Zucco iz Ul. del Pane 3 v Starem mestu.
V	petek opoldne se je 41-letna Maria Milotich peljala po Ul. SS. Martiri, ko jo je na Trgu S. Lu-cia ob škofiji ustavil navidezno vljudni mladenič in jo opozoril, da je preluknjana zračnica njenega fiata 126. Ko pa je ženska odprla vrata svojega vozila, da bi preverila, ji je moški pomolil pod nos nož in ji v tržaškem narečju velel, naj mu izroči torbico, kar je prestrašena ženska nemudoma storila. Ropar je pobegnil po Ul. SS. Martiri, ki je tik za Trgom Hortis, za njim pa se je pognal 37-letni Nino N., kateremu je sicer uspelo, da je roparja za trenutek zgrabil in mu pobral ukradeno torbico, v kateri je bilo 100 tisoč lir, vendar se mu je ropar izvil iz rok, preden so na kraj prihiteti agenti letečega oddelka. Kljub temu so policisti na podlagi opisa identificirali roparja in, kot rečeno, so ga včeraj zjutraj aterirati ter zaprti v koronejski zapor.
Nočne eksplozije pločevink s plinom
Prejšnjo noč je kmalu po 3. uri prišlo do več eksplozij v poslopju na Stari istrski cesti 17. Policisti komisarjata pri Sv. Soboti so ugotoviti, da je počilo več pločevink s plinom, kakršne uporabljajo v kempingih. Neznanci so postaviti 4 pločevinke z zažigalno vrvico pred vhodnimi vrati stanovanj v drugem, tretjem in četrtem nadstropju. Nekaj podobnega se je zgodilo že pred kratkim, vendar takrat niso stanovalci prijaviti dogodka policiji, tudi ker ni bilo večje škode. Tokrat pa so eksplozije poškodovale vhodna vrata stanovanj. Preiskovalci še niso ugotovili, kdo in zakaj je postavil nevarne pločevinke v stanovanjsko poslopje.
Pust in pobude tržaške občine
V	soboto s pričetkom ob 21. uri bo v sedežu ko-talkarskega kluba PAT v Ul. Costalunga 410 pustovanje, ki ga prireja tržaška občinska uprava v sodelovanju z združenjem Italia-Cuba. Vstopnice so na razpolago v pritlični dvorani tržaške očbinske palače na Trgu Unita in stanejo 12.000 tir. V isti dvorani sprejemajo prijave za 5. pustni sprevod in natečaj, ki bo na pustni torek popoldne v mestnem središču.
OSNOVNA ŠOLA RODARI NA KOLONKOVCU
OBČNI ZBOR
Slovenske ljudske v italijanski šoli
Nastopile so pevke skupine Stu ledi
O žlahtnosti in prijetnosti ljudskega izročila so v torek dopoldne marsikaj zanimivega izvedeli učenci italijanske osnovne Sole Gianni Rodari na Kolonkovcu: v gosteh so namreč imeli žensko pevsko skupino Stu ledi, predsednika Marjana Spetiča, ki je tokrat nastopil predvsem v vlogi godca in pa Franko Slavec, ki je otrokom prikazala ves očarljivi postopek oblačenja ženske praznične noSe.
Skozi ljudsko pesem, iz našega in sosednjega prostora so učenci s svojimi učiteljicami in nekaterimi starši spoznali vsaj glavne značilnosti dragocenega kulturnega izročila, ki ga člani Tržaške folklorne skupine Stu ledi vztrajno gojijo in raziskujejo. Petje je tu pa tam dopolnila beseda, ne preveč zahtevna ali pre-težavna, primerna pač tako mlademu poslušalstvu, ki Sele spoznava pi-
sani in mnogoteri svet okrog sebe. O slovenski narodnostni skupnosti so sicer učenci že kaj zvedeli, saj že dalj časa Sola Rodari goji stike s krajevnim KD Rovte-Kolonko-vec. Sodelovanje pa je obrodilo tudi »otipljive« sadove, kot je bila lanska skupna prireditev ob 50. obletnici osvoboditve in konca vojne.
Pozornost živahnega občinstva je posebej privabila diatonična harmonika, ki jo je predstavil in nanjo seveda zaigral predsednik društva Marjan Spetič. Naravnost očaralo pa jih je oblačenje praznične noše: Franka Slavec, ki se v okviru skupine ukvarja prav s tem področjem, je za to priložnost predstavila Skedenjsko nošo, ki so jo nosile tudi v Bregu in ponekod v Istri, pa tudi na Kolonkovcu. Otroke je zanimalo zvedeti vse do potankosti, odkod take neobičajne
navade, zakaj toliko »ka-mižotov«, kaj pa cvetje in čemu predpasnik, pa kaj to pomeni - ruta na glavi in še okrog ramen, a res, da so se Se neporočene ženske drugače oblačile od omoženih? Vprašanj bi verjetno bilo še veliko, saj je bilo za učence kolonkovške osnovne šole torkovo srečanje pravo odkritje nekega novega sveta!
Do srečanja je prišlo s posredovanjem Zveze slovenskih kulturnih društev, poudariti pa je treba tudi prizadevanje učiteljic, ki že nekaj šolskih let običajnemu učnemu načrtu dodajajo zanimive pobude in v stvarnost otrok uvajajo vsebine sožitja, sodelovanja, spoštovanja drugačnega.
Po ljudski pesmi pa so učenci in učiteljice že izrazili željo, da bi radi enkrat spomladi spoznali še ljudske plese!
Damjana Ota
Po uspešni sezoni novi načrti Skupine 85
Posebno prireditev bodo posvetili Rilkejevi obletnici
Na torkovem občnem zboru so elani Skupine 85 z zadovoljstvom ugotavljali, da so v minulem letu, ko so slavili tudi desetletnico ustanovitve, uresničili precej lepih stvari, kot se je izrazila predsednica Patrizia Va-scotto. Med pomembnejšimi pobudami lanskega leta je omenila zlasti niz srečanj v Avditoriju Revoltellovega muzeja z naslovom »Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti«, ki jih je pripravila v sodelovanju z od-bornistvom za kulturo Občine Trst. Sicer je bilo uresničenih pobud, večjih in manjših, res veliko. To je potrebno, je pojasnila Vascottova, saj mora biti Skupina 85 kapilarno prisotna, da lahko vpliva na družbeno tkivo. V zadnjem desetletju se je v Trstu marsikaj spremenilo v smeri sožitja med italijansko večino in slovensko manjšino v našem mestu, vendar je pot pred nami še zelo dolga. Združenje je doslej zlasti spodbujala priložnosti za srečanje med obema skupnostima s posebno pozornostjo do približevanja slovenske stvarnosti italijanskim someščanom, sedaj pa bi bilo potrebno nuditi še kaj več, je dodala.
Po tako spodbudnem obračunu je predsednica Patrizia Vascotto, poleg katere so za predsedniško mizo sedeli še podpredsednik Marko Kravos, blagajnik Boris Kuret in član odbora Ivan Verč, predstavili nekaj pobud za tekoče leto. V kratkem je predvideno srečanje z Borisom Pahorjem in Elviom Gua-
gninijem o priljubljenosti tržaškega pisatelja med francoskimi bralci, ki se jim bodo kmalu, kot kaže, pridružili še nemški. Zanimivo bo tudi srečanje z Marino Sbi-sa, docentko za filozofijo na tržaški univerzi, ki bo spregovorila o dvokul-turnosti v Trstu v luči študije za IRRSAE o razlikah v tolmačenju o-zemlja med pripadniki slovenske in italijanske narodnosti. Ob letošnji obletnici bo pomembna prireditev posvečena Rilkejevim Devinskim elegijam, kje drugje kot v bližini Rilkejeve pešpoti. Predvideno je tudi srečanje s Fulviom Tomiz-zo, ki bo spomladi izdal nov roman, nato z Mitjo Volčičem in Margherito Hack ter posvet o izdaja-
Z leve: Ivan Verč, Patrizia Vascotto in Marko Kravos
teljski dejavnosti v obmejnem prostoru. V načrtu so tudi ekskurzije, z izrazitim kulturnim predznakom, seveda. Prvo pa bo na spore-
du srečanje s tržaškimi pesniki na temo potovanja, ki bo 29. februarja v tržaški knjigarni Tran-salpina.
(bov)
VČERAJ IZŽREBALI ŠTARTNO LISTO
Kraški pust vse bliže
r DAN SLOVENSKE KULTURE n
Na liceju proslava tudi z Verčem in Kobalom
Dijaki znanstvenega in klasičnega liceja Franceta Prešerna bodo jutri proslavili Dan slovenske kulture s prireditvijo, ki bo ob 11. uri na Stadionu 1. maja. Na sporedu bodo recitacije, glasbene točke, nastop profesorskega pevskega zbora in dijaškega pevskega zbora, kot gost pa bo nastopil kabaretistični duo Sergej Verč - Boris Kobal. Govornik bo Sergej Verč, lanski dobitnik nagrade iz Prešernovega sklada.
Dejavnost društva Kraški dom
Člani ožjega odbora Kraški dom z Repentabra res nikoli ne mirujejo. Po prisrčni nedeljski prireditvi, na kateri sta se domačemu občinstvu predstavili dramska skupina in mešani pevski zbor Rdeča zvezda, načrtujejo, čeprav z neko-likšno zamudo, praznovanje dneva slovenske kulture, ki bo čez približno dva tedna. Ob tej priložnosti bodo nastopili dijaki osnovne šole Alojz Gradnik, lovski pevski zbor Doberdob ter mešani pevski zbor Repentabor. V mislih repen-tabrskih kulturnih delavcev pa je tudi praznovanje dneva žena in spomladansko srečanje z Rezijani. Slednje je predvsem pomembno, ker predstavlja željo po zbliževanju in boljšemu poznavanju zamejskega kulturnega prostora in življa nasploh.
Naj še omenimo, da je zadnji cilj, ki so si ga člani društva prav pred kratkim zastavili, ponovna organizacija odprte meje v sodelovanju z vaško skupnostjo Repentabor iz Slovenije. (KG)
PREDSTAVITEV KNJIGE CLAUSA GATTERERJA
Za boljše poznavanje manjšin
O avtorju in njegovem delu govorila Pinuccia Di Gesaro in G. Lonutti
Na pobudo kulturnega društva Maria Theresia je bilo v dvorani Baroncini zanimivo srečanje o liku in delu Clausa Gattererja, pomembnega novinarja avstrijskega in nemškega območja po rodu iz Južne Tirolske, kjer je tudi začel svojo poklicno pot. Pobuda spada v okvir mesečnih srečanj, ki jih prireja društvo na temo današnje in pretekle stvarnosti.
O Clausu Gattererju sta spregovorila dr. Pinuccia Di Gesaro (na sliki), voditeljica bocenske založniške hiše Praxis 3, pri kateri so v italijanskem prevodu izšle tri pomembne Gattererjeve knjige, in časnikar Gian-carlo Lanutti, ki dobro pozna manjšinsko problematiko pri nas in drugod.
Di Gesarova je izdajo Gattererevih knjig uokvirila v dejavnost založbe Praxis 3 za poznavanje dveh močnih kulturnih identitet, ki se soočajo v Bocnu, tudi glede težnje k
integraciji, ki naj upošteva zgodovinsko preteklost in obenem možnost preseganja stvarnosti. V tej luči je zlasti zanimiva knjiga z italijanskim naslovom In lotta contro Roma, ki jo je Claus Gatterer spisal pred več kot dvajsetimi leti, vendar je še danes nadvse aktualna, saj na podlagi zgodovinskih virov obravnava vprašanja avtonomije in federalizma ter seveda manjšin v Italiji, tako da
je izdaja založbe Praxis 3 doživela velik uspeh. V skoraj 1600 strani obsežni knjigi Gatterer poglobljeno analizira različno razumevanje pojma avtonomij glede na njegov razvoj - kot koncesija centralistične države ali pa kot izbira lokalne suverene stvarnosti, ki se odreka nekaterim pristojnostim. Predvsem pa je knjiga pomembna za poznavanje zgodovine manjšin, ki živijo v Italiji.	(bov)
Slovenska
šola
v zamejstvu po TV Koper
Predlog o varčevanju v slovenskih šolah in vrtcih na Tržaškem odmeva tudi v prostoru za državno mejo. V želji, da bi domačo javnost in predvsem pristojne službe opozorili na načrtovano škodljivo in nezakonito poseganje brez soglasja prizadetih, bo tematiki namenjen današnji pogovor v slovenskem programu Televizije Koper. S svojimi pogledi in predlogi za prihodnost slovenske šole v Italiji bodo sodelovali predstavniki Šolskega odbora, sindikata, tržaškega občinskega sveta in Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki končuje svojo študijo o stanju v slovenskem šolstvu: prof. Marta Košuta in Nadja Debenjak ter dr. Andrej Berdon in dr. Milan Bufon, pogovor bo vodila novinarka Mirjam Muženič. Gledalci lahko v oddaji sodelujejo s klicem na telefonsko številko 00386 66 38433.
Mlada kralj in kraljica, osem alegoričnih voz, štiri skupine mask, gostujoča pustna skupina iz Starancana in godba s Proseka bodo protagonisti letošnjega 29. kraškega pusta na Opčinah.
Naša največja pustna manifestacija se bo začela v soboto ob 14. uri, ko bo sprevod krenil s Pi-kelca proti Opčinah vse do Brdine, kjer bodo razglasili in nagradili najlepše vozove. V domu Brdina so včeraj izžrebani štartno listo vozov: prvi bo krenil na pot voz iz Trnovce, sledili mu bodo vozovi iz Praprota, Bazovice, Pod-lonjerja, Medje vasi, Sempolaja, Sv. Ivana in Saleža-Zgonika. Med enim in drugim vozom bodo sprevod popestrile skupine mask, in sicer skupina združenih vasi, skupina vzgojnega središča Mitje Cuka, skupina Jabadabadu in bol-junška skupina. Gostujoča pustna skupina iz Starancana bo sodelovala s svojim vozom in kakimi 80 maskami, pred nagrajevanjem pa bo tudi popestrila prireditev na Brdini s krajšim samostojnim nastopom.
Umiki trgovin za pustne praznike
Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu obvešCa vse trgovske in gostinske obrate v tržaški občini, da bodo za bližnje pustne praznike veljale posebne izjeme glede urnikov obratovanja. V pustnem obdobju, to je od danes do pepelnične srede 21. februarja (vključno), so lahko vse gostilne odprte do štirih zjutraj in tudi ob dneh tedenskega počitka. Med pustom in pepelnično sredo bodo lahko javni lokali odprti vso noč.
Do 20. februarja, tu-
di ob praznikih, imajo prosto dejavnost od 8. do 22. ure kramarji na Drevoredu XX. septembra v Trstu. Ob Skedenjskem pustu ter Kraškem pustu bodo kramarjem določena izredna parkirišča.
Na pustni ponedeljek, 19. februarja, so lahko izjemoma odprte papirnice, trafike, trgovine igrač in druge trgovine za izključno prodajo pustnih artiklov (obličja, okrasi in podobno). In končno na pepelnično sredo, 21. februarja, bodo lahko odprti tudi brivski in frizerski saloni.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
15.	februarja 1996
ŽIVA
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.30 - Dolžina dneva 10.22 - Luna vzide ob 3.57 in zatone ob 13.41.
Jutri, PETEK,
16.	februarja 1996
JULA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka
8.5	stopinje, zračni tlak
1012.5	mb narašča, veter 20 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Teresa Cernecca, Diego Lassini in Marco Schiano Di Zenise.
UMRLI SO: 86-letna Carolina Huszak, 81-letni Antonio Sincovich , 88-letna Giulia Germani, 92-letna Fernanda Frausin, 83-letni Vitantonio Rotun-no, 92-letna Emma Kariž,
81-	letni Luigi Boninvento,
82-	letni Giuseppe Braico, 74-letna Elda Neffat, 56-letni Virgilio Riosa, 69-letni Giuseppe Proto, 86-letni Gino Baruffaldi, 104-letna Uda Maccari, 91-let-ni Giuseppe Knez, 89-let-ni Francesco Bonin, 83-letni Biagio Muscardin.
□ LEKARNE
Od PONEDELJKA, 12., do NEDELJE, 17. februarja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 639749), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121).
OPČINE (Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
, NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Va dove ti porta il cuore«, r. Cristina Comencini, i. Vir-na Lisi, Margherita Buy. EKCELSIOR - 18.30,
21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Niro, Val Kilmer.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »L’odio«, r. M. Kas-sowitz.
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Pensieri pericolosi«, i. Michelle Pfeiffer.
NAZIONALE 1 - 15.40,
17.50,	20.00, 22.15 »La sindrome di Stendhal«, r. D ari o Argento, i. Asia Ar-gento, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 18.45, 20.15, 22.15 »Babe - un maialino co-raggioso«.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I laureati«, i. Maria Grazia Cu-cinotta, Gianmarco To-gnazzi.
NAZIONALE 4-16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Wai-ting To Exhale - Donne«, i Whitney Houston, Angela Bassett.
MIGNON - 16.00 - 22.0 »Gioco di letto per Tarzhard«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.20,
19.50,	22.10 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Free-man.
ALCIONE -	18.45,
20.15, 22.00 »Killing Zoe«, r. Roger Avary, i. Erič Stroltz, Julie Delpy.
LUMIERE - 21.00 »Lo sguardo di Ulisse«, i. Har-vey Keitel.
a PRIREDITVE
SKD PRIMOREC in
Godbeno društvo V. Parma Trebče vljudno vabita na KULTURNI GLASBENI VEČER IN RAZSTAVO. Nastopajo gojenci godbene šole v Trebčah, gojenci Glasbene šole v Sežani, narečni pesnik Atilij Kralj. Lectove izdelke razstavlja Andrea Krvina jutri, 16. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
BI	IZLETI
SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. t. m. avtobusni izlet v Forni di So-pra ob priliki 15. zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah od ponedeljka, 19. do srede, 21. t. m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel.
Dne 13. februarja 1996 je na univerzi v Padovi uspeSno diplomirala iz psihologije
Vera Gulič
Novi doktorici iz srca čestitajo
svojci in prijatelji
NOVI SEDEŽ
Zakladnice v Trstu
bančnega zavoda CRTRIESTE - Banca Spa
Obveščamo cenjene stranke da je od 12. februarja 1996 dalje Zakladnica v Trstu premeščena
iz ulice Nordio 11
v novi sedež v ulici Giulio 3
kjer posluje po običajnem urniku za stranke.
Opozarjamo cenjene stranke, da so uradi za plačila dajatev in davščin še vedno v uradih v ulici Nordio 11.
CRTRIESTE BANCASPA
št. 212859 ali 299573.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 25. t.m., smučarski izlet na Monte Elmo in San Gandido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Seslja-na, ob 6. uri. Informacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-C.G.I.L. sekcija Devin Nabrežina organizira, ob praznovanju dneva žena, v nedeljo, 10. marca, izlet v Goriška Brda. Informacije in rezervacije na tel. št. 200669,	200007,
299640 in 208306.
□ OBVESTILA
KD F. PREŠEREN iz
Boljunca se iskreno zahvaljuje pekarni OTA iz Boljunca za prispevek ob priredbi Prešerenove pro-
KLUB PRIJATELJSTVA
prireja DRUŽABNO SREČANJE na pustni danes, 15. t.m., ob 16. uri v ul. Donizetti 3. Prijatelji in priateljice vljudno vabljeni.
V BORIS SPORTS CLUBU bo danes, 15. t.m., ob 21. uri prvič v zamejstvu nastopila skupina Ana Papadan. Na pustno nedeljo, 18. t. m. pa bo ob 21. uri nastopila skupina Huara Pachanga z latin-sko-ameriškimi in brazilskimi plesi. Od četrtka do torka vsak dan pustno rajanje. Pustne šeme toplo vabljene!
SD POLET organizira na kotalkališču na Opčinah, Repentabrska ulica, v soboto, 17.t.m., od 16. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni vsi otroci in maske.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo za skupno praznovanje pusta obiskalo naslednje vasi: v soboto, 17. t. m., Medja vas, Stivan in Sesljan, v nedeljo, 18. t. m. Slivno, Mavhinje, Gerovlje, Sem-polaj in Praprot ter v ponedeljek in torek, 19. in 20. t. m. Vižovlje, Sesljan, Trnovco in Nabrežino.
KD F. PREŠEREN iz Boljunca	priredi
OTROŠKO	PUSTNO
RAJANJE v nedeljo, 18. t. m., ob 14.30 v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. V sredo, 21. t. m., ob 14.30 bo na “Gorici" v Boljuncu deseti spust pusta iz Boljunika v vesolje. Toplo vabljeni!
KD F. VENTURINI priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z ansamblom Adria kvintet v nedeljo, 18. in v torek, 20. t. m. od 15. do 18. ure v Centru A.U. Miro pri Domju. V nedeljo bo rajanje poživel čarodej Vikj.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA veje volčičev in veveric priredi PUSTO-VANE za svoje najmlajše člane. Plesali bomo v nedeljo, 18 .t.m. v župnijski dvorani v Nabrežini od 15. do 18. ure. Vabljeni so tudi prijatelji in sošolci.
SKAVTI in skavtinje 1. stega priredijo v nedeljo, 18. t. m. v župnijski dvorani v Nabrežini PUSTOVANJE za izvidnike, vodnice in njihove prijatelje ter starejše člane SZSO. Pridite od 19. ure dalje!
SKD VIGRED vabi otroke na tradicionalno PUSTNO RAJANJE, ki bo v društvenih prostorih v nedeljo, 18. t. m. od 16. do 18. ure.
ŠPORTNA SOLA TRST
prireja v sodelovanju s KD Škamperle OTROŠKO PUSTNO RAJANJE nedeljo, 18. t. m. od 15. do 19. ure na Stadionu I.maj (Vrdelska cesta 7 - Sv. Ivan). Igral bo ansambel Zvezde.
V MLADINSKEM KROŽKU V DOLINI se bo 22. februarja ob 19. uri začel tečaj šivanja in krojenja. Informacije: tel. 225231.
KRUT obvešča člane, da v torek, 5. marca, ponovno začnejo PLAVALNE URE v termalnih bazenih v Gradežu in Strunjanu po že ustaljenih urnikih. Stari obiskovalci naj svojo prisotnost potrdijo do 20. t.m. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, ul. Cicero-ne 8, tel. 3720062.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ZENA v restavraciji Urdih v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla "Kraški kvintet”. Informacije in rezervacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
OB PRILIKI dneva žena priredi SKD VIGRED v soboto, 9. marca, ob 20. uri DRUŽABNOST z večerjo in plesom z na-rodno-zabavnim ansamblom v kmečkem turizmu Švara v Trnovci. Za rezervacije pustiti sporočila na telefonski tajnici št. 200071.
ODBOR za ohranitev Stadiona 1. maj in Športna šola Trst vabi na Stadion 1. maj : v nedeljo, 18. t.m., od 15. do 20. ure na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z ansamblom Zvezde; v ponedeljek, 19. t.m., od 20. ure dalje na MLADINSKI ZUR s skupino Status symbol in v torek, 20. t.m., od 20. ure dalje na TRADICIONALNO PUSTNO RAJANJE z Adria kvintetom.
SD MLADINA - Rolkar-ski odsek organizira v torek, 20. t.m., ob 15.30 v Domu Albert Sirk v Križu OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni!
ZDRUŽENJE STARSEV OS A. Černigoj - Prosek in AO Jaka Stoka organizirata OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 18. in v torek, 20. t.m., od 15.30 do 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
MALI OGLASI
tel. 040-361888
MEHANIČNA DELAVNICA - karoserija Guštin (Ul. Carsia 45) - Opčine -tel. 214522 išče resnega vajenca.
NUDIM lekcije iz slovenščine in matematike. Tel. 312935.
28-LETNI kuhar, resen z dolgoletno izkušnjo na potniških ladjah išče zaposlitev, tudi partime. Tel. št. 0431/96570.
ISCEM delo kot hišna pomočnica ali varstvo otrok v Trstu ali okolici. Tel. št. 0038667/89311.
IŠČEMO osebo za družbo starejši ženski za 15 dni
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN
se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-UI. VaUrtvo 36-1. nad. Tet. 361888-Fax 768697
ZAČETEK PUSTA JE TU!
Danes pustni Četrtek vsi v
ŠPORTNI CENTER PRI BRISCIKIH
Tu prvič v zamejstvu nastopa skupina
”ANA PAPADAN”
Vsi pustno razpoloženi topio vabljeni!
mesečno v Zgoniku. Tel. št. 040/229453 od 11.30 do 12.30.
POUČUJEM NEMŠČINO otroke in odrasle, otroke začetnike tudi v skupini. Tel. 040/772155.
POHISVO z izrednimi popusti, raznovrstno novo rabljeno in tudi avtentično starinsko. Tel. št. 54390.
PUNTO 75 SX metalizi-rane svetlozelene barve prodam. Odkupim tudi rabljenega. Tel. 229224.
PRODAM FORD FIESTA XR2 1600 črne barve, letnik 91. Tel. 0481-32629 ob večernih urah.
TROSOBNO stanovanje na Opčinah dajem v najem za ambulanto ali urad. Tel. št. 420604 ob večernih urah.
OSMICO ima odprto do pusta Pernarčič Boris, Medja vas 7.
OSTROUSKA - Zagradec št. 1 je odprl agrituri-zem in obvešča, da bo zaprt ob četrtkih.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti Petra Cherina daruje žena Draga
50.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
- V spomin na Emo Pahor daruje Angel Rebula 30.000 lir za slivensko cerkev.
V	spomin na Boženo Kralj-Peric daruje družina Carlo Rolich 100.000 lir za slivensko cerkev.
V	spomin na prijatelja posl. Albina Skerka daruje Angel Rebula 40.000 lir za KD Vigred.
V	spomin na Danilota Guština darujeta Ivanka in Miro Ukmar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek.
V	spomin na Danilota Guština daruje Neda Ciani
10.000	lir za Kulturni dom Prosek.
V	spomin na starše in padle borce daruje Silvio Košuta 60.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Ob obletnici smrti pok. Ivana Lovrečiča daruje žena Daria z družino 50.000 lir za SK Devin.
V	spomin na dragega Danila Guština darujeta družini Hrovatin-Pečar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Majdinega očeta Josipa darujejo učiteljice iz Boljunca 80.000 lir za SKD Slavec iz Ricmanj.
Namestoc cvetja na grob sestrične Božene Kralj-Peric darujeta Sergij in Mariza Ko-smina 100.000 lir za SD Sokol - Nabrežina.
V	spomin na Stano Stu-belj-Budin darujeta Drago in Justa 30.000 lir za SK Kras,
V	spomin na Marico Obad daruje Dragica Kresevič
20.000	lir za MoPZ Rdeča zvezda in 20.000 lir za obnovo spomenika v Salezu.
V	počastitev spomina g. Marice Obad,* Božene Kralj-Peric in Stane Stubelj-Bu-din daruje Zora Kocman vd. Sardoč 30.000 lir za MoPZ Rdeča zvezda, 30.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Zgonika in 30.000 lir za MoPZ Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob pok. Danila Guština daruje družina Bak 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Bratranci žene Danila Guština ((gostilna Raubar) darujejo 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja an grob drage Marije Ferfolja darujeta Dorica in Dušan Sirk
50.000	lir za DPZ Vesna-Križ.
V	spomin na Danila Guština daruje Albina Guštin 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Edvarda Gorupa, umrlega v taborišču, daruje sin Dinči z družino 200.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Ob obletnici smrti žene Anice Pertot daruje mož Karlo 30.000 lir za SD Kontovel.
V spomin na ljubljeno Boženo daruje mož Iztok z družino 500.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi.
t
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono
Josip Košuta
(LOJZE KMETOV)
Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 14.30 iz kontovel-ske cerkve.
Žalostno vest sporočajo žena Dana, hči Majda z Markom, sin Edi z Ado, vnuki Mitja, Valentina, Tjaša in Irena
Kontovel, 15. 2. 1996
t
Zapustil nas je naš dragi
Alberto Baracci (Berto)
Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 14.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga.
Iskreno se zahvaljujeva zdravnikom in osebju kardiološkega oddelka.
Žalostno vest sporočata
žena Tanja, sin Roby z Leido
Trst, 15. 2. 1996
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju se pridružuje
Adriana
Trst, 15. 2. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo)
t
12. t. m. nas je v 87. letu starosti zapustil najin dragi stric
Mirko
Bevilacqua
Pogrebni sprevod bo krenil jutri, 16. t. m., ob 11.45 izpred glavnega vhoda pokopališča pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočata nečaka Ladi in Jurij Vodopivec
Barkovlje, Milje, Milan, 15. 2. 1996
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Franku Braico in družini občuteno sožalje
direkcija in delovni kolegi Tržaške kreditne banke
Ob izgubi dragega očeta izrekata Majdi in svojcem občuteno sožalje
Branka in Andrej
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
NOVICE
PRIMER MARCHESAN
GORICA / V KULTURNEM DOMU
Društveni večer v Števerjanu: tokrat na planinsko tematiko
V Kulturnem društvu Briski grič v Števerjanu so v zadnjih tednih priredili že dve srečanji s predvajanjem filmov in diapozitivov o društveni dejavnosti v zadnjih desetletjih. Jutri, 16. t.m. vabijo na novo srečanje v dvorano na Bukovje, kjer bo Vlado Klemse prikazal barvne diapozitive na planinsko tematiko: treking okrog Mont Blanca, treking okrog Monvisa in številne posnetke s slovenskih gora. Prireditev bodo popestrili z glasbenimi vložki. Prireditev bo ob 20.30.
Ni bistvenih novosti glede umora 17-letne dijakinje
Nadaljuje se preiskava o uboju 17-letne Nade TrepiC pri Žigonih v Renčah, vendar pa preiskovalci, včeraj, tretji dan po tragičnem dogodku, niso odkrili bistvenih novosti, ali, Ce so do njih prišli, jih skrbno prikrivajo, kar je razumljivo v interesu preiskave. Hitrejši ritem naj bi preiskava zadobila ko bodo preiskovalci prejeli podatke posebnih laboratorijskih analiz iz Ljubljane. Nado TrepiC so našli mrtvo v nedeljo zjutraj v bližini doma.
Knjigarna “II Segna Libro”,
Ul. Carducci 21, v Ronkah, vabi danes ob 18.30
na srečanje s temo:
“Peter Handke e l’ex Jugoslavia”.
Govoril bo Prof. Hans Kitzmuller.
Ob srečanju bo predstavitev Hankejeve knjige
“Ai confini e nei dintorni del nono paese” (Na mejah in v okolici devete dežele)
založbe Braitan.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA
Koncertna sezona 1995 - 1996
Od Trubarja do Ramovša
Program:
P. Trubar, J. Dalmatin, S. Krelj, G. P. Carniolus, G. Plautzius, J. K. Dolar, A. ivanCiC, I. Trinko, S. Osterc, D. Slama, P. Merku, P. Ramovš izvajalci: GALLUS CONSORT Miloš Pahor - faluta, viola da gamba; Dina Slama -orgle, glas; Irena Pahor - viola da gamba, oboa, glas: Žiga Faganel - glas,- Peter Pirnat - glas; Tomaž Faganel - glas; VValter Barbiero - viola; Julieta Kubik - glas; Marco Bontempo - saksofon; Boris Rener - basovski klarinet; Marko Štoka - klarinet; Tilen Majaron - rog; zbor šentjakobskih otrok Cerkev sv. Ivana v Gorici, jutri, 16. februarja 1996, ob 20.30
Poškodbe med vzroki smrti
Zelo verjetno gre za nenameren umor
Jutri kongres goriške sekcije združenja bivših borcev VZPI/ANPi
Podelitev priznanj - Med dobitniki zbor Jezero
Serena Marchesan, ki so jo v ponedeljek našli mrtvo med kočnikom in Villanovo, naj ne bi umrla zaradi mamila, ampak za posledicami številnih udarcev po glavi in drugih delih telesa in zaradi splošne oslabelosti. Take so, sicer neuradne, ugotovitve do katerih naj bi prišli preiskovalci na podlagi obdukcije. Šlo naj bi torej za nenamerni umor, kar zadevo dodatno zapleta.
Po sicer prav tako neuradnih vesteh, naj bi izid obdukcije potrdil že takoj po najdbi trupla nakazano možnost, da naj bi žensko Se živo odložili na kraju, kjer so jo zatem našli in da naj bi se fizični napad dogodil nekje drugje. Smrt naj bi nastopila v noči od nedelje na ponedeljek zaradi mraza, oziroma podhladitve in zaradi splošne debilitacije. Z drugo besedo: žensko naj bi nekdo pretepel in morda pri tem uporabil tudi, poleg rok, trd predmet. Poškodbe pa naj ne bi bile usodne, oziroma smrtne. Zenska naj bi umrla kasneje zaradi podhladitve in splošne oslabelosti. Po nekaterih znakih sodeč naj bi pri prenosu, oziroma odložitvi ranjene Serene sodelovalo več oseb. Preiskovalci, ki so že zaslišali Marca Lo Bianca s katerim je Marchesanova v zadnjem Času živela v bednih prostorih pri kazermetah in tudi nekdanjega moža, ki ži-
vi v Romansu, skušajo zdaj ugotoviti, v Čigavi družbi je bila ženska ob koncu tedna in predvsem v nedeljo. Lo Blanco je v nedeljo na poveljstvu karabinjerjev v ulici Sauro sporočil da je ženska izginila že v četrtek. Izginil pa je menda tudi motorček s katerim se je Serena vozila. Preiskovalci iščejo seveda v vseh smereh, pozornost pa so usmerili na specifično področje oseb, ki životarijo na robu družbenega dogajanja. Sodna oblast še ni izdala dovoljenja za pogreb tragično preminule Marchesanove. V roku tridesetih dni pa bo sodni izvedenec pripravil končno poročilo o obdukciji.
Oda
Berlrandu
Na županstvu so včeraj predstavili glasbeno, pevsko in odrsko prireditev, ki se uvršča v niz pobud ob tisočletnici Gorice. Kakih štiristo pevcev, glasbenih izvajalcev in igralcev bo sodelovalo pri predstavi Bertrandova oda (Ode a Bertrando), ki jo bodo 6., 7. in 8. junija izvedli v Vidmu, Gorici in Celovcu. Glasbo je napisal Marco Maria Tosoli-ni, besedilo pa Renato Stroili Gurisatti.
Jutri bo v Gorici kongres mestne sekcije Vsedržavnega združenja partizanov VZPI-ANPI. Na kongresu, ki bo ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma, se bodo zbrali elani mestne sekcije ter sekcij iz Podgore in Štandreža. Kongres bo potekal pod geslom “Bodočnost demokracije in uveljavljanje načel sodelovanja med ljudmi ob meji temeljita na idealih odporništva”.
Uvodno poročilo bo podal Silvino Poletto, pozdravom gostov, razpravi in izvolitvi novega odbora ter delegatov za pokrajisnki kongres pa bodo sledili zaključki pokrajinskega predsednika
VZPI Silvana Bacicchija.
V okviru kongresne skupščine pa je predviden tudi slovesnejši trenutek, ki ga prirejajo v sodelovanju z Zvezo združenj borcev in udeležencev NOB iz Nove Gorice. Tamkajšnja komisija za stike z zamejstvom, sta nam povedala predsednik področnega odbora ZZB NOB iz Nove Gorice Drago Požar in predsednik komisije za stike z zamejstvom Franc Beltram, je namreč sklenila, da bodo ob tej priložnosti podelili zaslužnim zamejcem priznanja za njihovo dolgoletno delovanje v korist dobrih medso-sedskih odnosov in za aktivnost v borčevskih organizacijah. Priznanja bodo prejeli Erika Pav-
lin, Dornik Ladi, Mirko Špacapan, Darko Bratina, Igor Komel, Vito Primožič, Silvino Poletto, Avgust Stekar, Mirko Primožič, Nada Komjanc Sanzin, Mirko Peric, Miladin Černe, Jožef CešCut, EJda Gravner Nanut ter pevski zbor Jezero iz Doberdoba, ki bo za širjenje partizanske pesmi prejel spominsko partizansko medaljo. Dobitniki priznanj bodo prejeli posebno bibliofilsko	izdajo
Prešernove Zdravljice. Gre za ponatis partizanske izdaje, ki je bila natisnjena ob 100-let-nici, leta 1944.
Skupščino bodo imeli jutri tudi elani dober-dobske	sekcije
združenja VZPI/ANPI.
_____________IZLETI
SPD GORICA - Smučarski odsek vabi na tekmovanje za 15. Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo 25. t.m. v Fomi di So-pra. Društvo priredi avtobusni izlet za tekmovalce in smučarje - izletnike. Prijave danes med 19. in 20. uro tel. 33029.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ, vabi člane in prijatelje na izlet v Prago, z ogledom taborišča Mathausen, ki bo od 25. do 28. aprila. Prijave in informacije pri Ljubici Butkovič.
KINO
GORICA
CORSO	18.45-
22.00»Heat - la sfida«. Al Pacino in Robert De Niro.
TV oddaja o kinu Vitlana v Gorici
V	okviru mesečnega magazina slovenskih televizijskih programov na tretji mreži RAI bodo nocoj, takoj po televizijskem dnevniku, približno ob 20.45, predvajali četrturni prispevek o goriški kinodvorani Vittoria in slovenski filmski prisotnosti v Gorici. Oddaja je sad sodelovanja deželnega sedeža RAI in Kinoateljeja. Avtorji so Igor Devetak, Aleš Doktoric, Maša Tomadini in Nadja Velušček (Kinoatelje) in Martina Repinc (RAI).
V	oddaji si bomo lahko ogledali podobe kina Vittoria, kakršnih ne bomo več videli, saj je pravkar v teku celovita prestrukturacija poslopja, v katerem bodo pridobili tri nove tehnološko zelo sodobno opremljene kinodvorane. Poleg tega je govor tudi nasploh o filmu in zgodovini kinematografije v Gorici, s pričevanji ljubiteljev kot so Darko Bratina, Noemi Rener in upravitelj kina Vittoria Igor PrinCiC. Oddajo odlikujejo tudi lepi posnetki Niklja Filipoviča in Sergia Ferrarija, glasbo pa je prispevala goriška skupina “Zuf de žur”.
Jeseni
angleščina
Z ravnateljstva nižje srednje šole Ivan Trinko so nam včeraj sporočili, da bodo v novem šolskem letu na šoli, poleg nemščine, poučevali tudi angleščino. Pristojni organi so namreč izdali ugodno mnenje glede eksperimentalne uvedbe pouka angleškega jezika. Pouk angleščine bo trajal vsa tri leta, kar bo dijakom, ki nameravajo nadaljevati študij na višjih srednih šolah, omogočilo pripravo dovolj trdne osnove znanja.
Tudi s tega vidika je torej nižja srednja šola Ivan Trinko povsem enakovredna nižjim srednjim šolam z italijanskim uCnim jezikom.
ŠOLA / PREDSTAVITEV UČENCEM 5, RAZREDA OŠ V ULICI BROLO
Pouk na srednji šoli I. Trinko
Kontinuiteta je v vz-gojno-izobraževalnem postopku pomemben element, zlasti ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo. V dogovoru med vodstvom nižje srednje šole Ivan Trinko in didaktičnim
ravnateljstvom za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na ožjem goriškem območju, so te dni pripravili niz srečanj in pogovorov med učitelji, oziroma	vodilnim
osebjem. Za uCence pe-
tega razreda osnovne šole v ulici Brolo pa je bilo vCeraj še posebno informativno srečanje. Na obisk sta prišli prof. LuCana Budal in Co-stanza Luis ter predstavili pedagoško dejavnost in program dela na
nižji srednji šoli Ivan Trinko, ki je po kakovosti pouka in dejavnostih, kljub določenim logističnim težavam (zadeva stalnega in primernega sedeža) povsem enakovredna drugim vzgojnim in izobraževalnim ustanovam v mestu, na nekaterih področjih pa celo boljša.
Da je temu tako dokazujejo dobri in odlični uspehi, ki jih dosegajo dijaki na višjih srednjih šolah in na univerzi. Nižja srednja šola se bo jeseni, po zagotovilih Občine, spet preselila v Kapucinsko ulico, glede učnega programa pa velja opozoriti na novost: jeseni bodo na šoli namreč, poleg nemščine, uvedli tudi pouk angleškega jezika, o Čemer sicer poročamo posebej. Na sliki - med včerajšnjim informativnim srečanjem na šoli -foto Bumbaca.
□ OBVESTILA
SEKCIJA VZPI-ANPI DOBERDOB priredi kongres sekcije jutri, 16. februarja, ob 15.30 v glasbeni sobi v Doberdobu.
SEKCIJA DRUŠTVA LOVCEV IZ SOVODENJ organizira 18. februarja ogled lovske razstave in prostega Časa v Kranju. Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 882172 ali 882217.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za
Goriško sporoča, da bo za pustovanje v Gallianu 18. t.m.'prvi avtobus odpeljal ob 15. uri iz Sovodenj v Standrež; drugi pa ob 15:30 s Travnika, s postanki pred gost. Primožič, v Podgori in LoC-niku.
II LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
ALLA SALUTE, UL
Cosulich 117, tel. 711315
POGREBI
Danes v Gorici, ob 10. uri, Antonia Ragusin vdova Rodaro, iz bolnišnice Janeza od Boga; ob 11.55 Anna Roman vdova Sari, iz splošne bolnišnice; ob 12.15 Battista Silvani iz bolnišnice Janeza od Boga; ob 13.15 Irma Trevisan vdova Donda iz splošne bolnišnice.
t
V 64. letu starosti nas je zapustila naša draga
Vilma Cades vd. Jarc
Pogreb bo danes, 15. t. m., ob 13.30 iz mrliške veže civilne bolnice v Tržiču v farno cerkev v Doberdob ob 13.45. Topla zahvala vsem, ki bodo spremili na zadnji poti drago pokojno.
Žalostno vest sporočajo mama, sin, hči, snaha, zet in brata, svakinje ter ostali sorodniki
Tržič, Doberdob,
15. 2. 1996 (Pogrebno podjetje Preschern)
____TRGI / PO DOKONČNEM PROPADU POSKUSA ZA SESTAVO VLADE_
Milanska bona »zapravila« mali javnofinančni manever
Po ocenah analitikov naj bi šlo včeraj »v dim« kari 3 tisoč milijard lir
LIRA
1574,6
PET PON
1565?	15727
1055S 1063?	1066?
TOR SRE
T570,2 1582,1
MILAN - Trinajst tisoč milijard lir v dim na enem samem borznem sestanku, toliko, da bi zadostovalo za manjhen javnofinančni manever. Ekonomisti bodo podatku sicer ugovarjali, saj ga je zelo težko preveriti, vendar je na dlani, da je milanska borza včeraj doživela svoj natežji dan v zadnjem poldrugem letu. Izračun so borzni analitiki opravili tako, da so kapitalizacijo, torej vrednost, ki jo trg določa celoti vseh kotiranih delnic, znižali za 3,62 odstotka, kolikor je nazadoval včerajšnji zadnji indeks Mibtel.
Po podatkih Borznega sveta je včerajšnji izid sestanka na milanskem delniškem trgu najslabši rezutat v zadnjem letu in pol, po 20. juniju 1994, ko je borza izgubila 4,19 odstotka. Po teoretičnem računu bi za nadomestitev včerajšnje borzne izgube moral vsak državljan plačati kar 250 tisoč lir. Ker pa je to utopija, bodo morala škodo nositi podjetja in njihovi veliki in mali delničarji, seveda sorazmerno'z višino svojih investicij. Lastniki delnic Eni so na primer izgubili skoraj tisoč milijard lir kapitalizacije, delničarji zavarovalnice Generali 900 milijard, Stetovi 644 in Fiatovi 260 milijard lir. Borzni trg v celoti pa je včeraj veljal 345 tisoč milijard, kar je 13 tisoč milijard manj kot v torek. Po vsej verjetnosti gre za največjo izgu-
bo v zgodovini milanske borze. Res je sicer, da je borza v preteklosti doživela tudi hujše padce, pravijo analitiki, vendar je bila takrat njena vrednost neprimerno nižja. Za pirmer naj navedemo, da je Mibtel 22. novembra 1993 padel za 4, 92 odstotka, vendar se je vrednost kapitalizacije takrat znižala za »samo« 6.900 milijard lir.
Toda poglejmo včerajšnjo kroniko finančnih trgov, ki jih je Maccanicova vrnitev mandata za sestavo vlade pahnila v kaos. Minimum je včerajšnji borzni sestanek doživel z nazadovanjem Mib-tela za 4,17 odstotka, čeprav se je potem na koncu »popravil« na minus 3,62 odstotka. Borza je namreč do zadnjega upala v pozitivni izid prizadevanj za sestavo vlade, zato je bil njihov propad povod za množično emotivno prodajo vrednostnih papirjev. O tem govori podatek, da je bilo poslov za kar 1.019 milijard, težke izgube pa so doživele predvsem delnice najbolj kapitaliziranih družb (Mib-30 je izgubil kar 4,17 odstotka).
Ceno propadlega poskusa za sestavo vlade je seveda plačala tudi lira, ki je v enem dnevu izgubila 17 lir pri marki in 12 lir v menjavi z dolarjem. Zvečer se je marka povzpela do 1.080 lir, pričakovanje za znižanje cene denarja pa je seveda v tem trenutku vse prej kot realno.
Borzni operaterji v Milanu nemočno opazujejo prosto padanje indeksov med včerajšnjim sestankom (AR)
NOVICE
Slab januar za banke
RIM - Za bančne vloge je bil letošnji januar slab mesec, saj so se po podatkih združenja ABI povečale za komaj odstotek, kar v realnih številkah v primerjavi z januarjem 1995 znese komaj 8.500 milijard lir. Ni pa se upočasnila rast rizičnih kreditnih izpostav, katerih indeksi se z novim letom niso prav nič zmanjšali.
Stavka v zadružnih bankah
RIM - Sindikati uslužbencev zadružnih bank so za 1. marec napovedali stavko in sindikalne skupščine na delovnih mestih, ker so se prekinila pogajanja za obnovo kolektivne delovne pogodbe. Sindikati kritizirajo delodajalce tudi zaradi zamujanja pri uresničevanju določil zakona o varnosti pri delu.
Diego Della Valle zapustil IRI
RIM - Zasebni podjetnik s področja čevljarske industrije Diego Della Valle je včeraj odstopil z mesta člana upravnega sveta koncerna IRI, ker se ne strinja z metodami njegovega vodenja. Della Valle, ki je postal član upravnega sveta IRI julija 1994, je že večkrat izrazil svoje nestrinjanje z metodami predsednika IRI Micheleja Tedeschija, ki je po mnenju mladega podjetnika še vedno preveč asi-stencialistično in monopolistično.
Lani za 10 milijard neplačanih davkov
RIM - Finančni inšpektorji so ugotovili, da je bilo lani v Italiji utajeno približno 10 tisoč milijard lir dakov, in to kljub zmanjšanju števila davčnih kontrol. Ce pa k vrednosti neplačanih davkov prištejemo še sankcije in globe na potrdila o plačilu, se znesek povzpne na 22.373 milijard lir, kar je veliko več od vsote, ki je predvidena v zadnjem finančnem zakonu kot povečanje javnih dohodkov. Dežela, kjer je bilo lani ugotovljeno največ davčnih utaj, je Sardinija, medtem ko je med gospodarskimi panogami največja »grešnica« živilska industrija.
V pričakovanju podatkov o januarskem gibanju inflacije, je Istat včeraj objavil svoje Ekonomske in ozemeljske račune, ki potrjujejo ne samo večanje razkoraka med severoam in jugom države, ampak pričajo o pravem prepadu med njima. S krizo leta 1993 je bruto domači proizvod na jugu naravnost strmoglavil (-1, 9%), povprečni dohodek na osebo pa je znašal komaj 57 odstotkov dohodka državljana na severu države. Tam je imela kriza veliko manjše posledice, razlika med tradicionalno bogatejšim severozahodom in severovzhodom pa se je medtem izravnala.
TURIZEM / V MILANU PRIPRAVE NA TRADICIONALNO TURISTIČNO BORZO
Sejem za turistične velikane, a tudi za »palčke«
Tudi letos se bo v Milanu predstavila Slovenija, ki je v zadnjih letih izboljšala kakovost svoje ponudbe
MILAN - Med približno 70 sejemskimi prireditvami, ki jih vsako leto prirejajo v Milanu, je ena od najpomembnejših in za široko publiko najbrž tudi najzanimivejših turistični sejem BIT (Borsa internazionale del turismo). Sodi tudi med najbolj pomembne turistične borze v Evropi, in to iz dveh razlogov. Prvi C, ker Italijani veliko potujejo po svetu, drugič pa zato, ker je Italija izrazito turistična dežela z neštetimi obmorskimi letovišči in z ogromno zgodovinskimi spomeniki.
Na BIT se tako kar gnete raz-stavljalcev, domačih in tujih. Tekmujejo, kdo bo imel najbolje urejen paviljon in kdo bo privabil več gostov, ki polnijo sejemski prostor v prvih dneh prire-
ditve. To so tour operaterji in časnikarji. Sejem se bo namreč letos začel v sredo, 28. februarja in bo trajal do nedelje, 3. marca. V soboto in nedeljo se vrata sejmišča odprejo za občinstvo. V tako velikem mestu, kot je Milan ni težko zbrati nekaj deset tisoč navadnih obiskovalcev, ki si želijo na potovanja.
Prvi dnevi, kot rečeno, služijo predvsem operaterjem, časnikarjem in vsem tistim, ki imajo opravka s turizmom. Na programu je cela vrsta srečanj, predstavitev, pogovorov. Iz tujih držav, iz italijanskih dežel in tudi iz malih turističnih središč pridejo ljudje, ki ponujajo ogromno tiskovnega, slikovnega in filmskega materiala in obiskovalce seznanjajo z novimi
prireditvami. Najbolj razkošna je ponudba velikih evropskih ali pa nekaterih azijskih držav. Sejma se udeležujejo tudi letalski prevozniki, ki ponujajo svoje storitve posebno turističnim operaterjem. V svetu so razširjene tudi velike hotelske družbe, v katerih so predvsem ameriški, francoski in angleški kapital. Marsikatera teh hotelskih verig razpolaga z nekaj tisoč hoteh v vseh državah.
Na sejmu se pojavljajo tudi italijanske deželne uprave, med njimi tudi Furlanija-Julijska krajina. Že več let najdemo v Milanu tudi slovensko turistično ponudbo, predvsem igralnice, termalni turizem, obmorski kraji, zgodovinska mesta. Priznati je treba, da se je v zadnjih letih
slovenska turistična ponudba izboljšala in - kar je še posebno važno za Italijane - zdaj v prospektih prebiramo normalno italijanščino, ne pa tisto, ki so jo uporabljali pred nekaj desetletji. Tudi- letos bo na BIT prisotna Hrvaška. Nekajletne organizirane ponudbe so zaradi vojnih dogodkov rodile bolj malo uspehov, zdaj pa je vojne konec in morda bodo, tudi po zaslugi udeležbe na sejmu BIT, imeli Hrvati letos več sreče. Kot ponavadi bodo na milanskem sejmu množično zastopane tudi Avstrija, Nemčija, Francija in Španija. Vsaka od teh držav pripravi več paviljonov in vsako pomembno mesto ali dežela ima svojo samostojno stojnico.
Marko Waltritsch
		14. FEBRUAR 1996	v URAH	
	5 1 S §	valuta	nakupni	prodajni
		ameriški dolar	1559,00	1607,00
		nemška marka	1062,00	1094,00
	1	francoski frank	308,00	317,00
	8|	holandski gulden	947,00	976,00
	||	belgijski frank	51,30	53,40
	II	funt šterling	2398,00	2471,00
		irski šterling	2462,00	2537,00
	P ?! |l !i S a	danska krona	274,00	282,00
		grška drahma	6,30	6,80
		kanadski dolar	1134,00	1159,00
		japonski jen švicarski frank avstrijski šiling	14,50 1299,00 150,70	15,10 1338,00 155,30
		norveška krona	242,00	250,00
		švedska krona	224,00	230,00
	$ S)	portugalski escudo	10,10	10,60
	:=	španska pezeta	12,50	13,20
	1	avstralski dolar	1175,00	1211,00
	1	madžarski florint	11,00	14,00
	?	slovenski tolar	11,40	11,90
	s	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
14. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1568,00	1598,00
nemška marka	1069,00	1087,00
francoski frank	307,00	317,00
holandski gulden	945,00	970,00
belgijski frank	51,50	53,30
funt šterling	2394,00	2474,00
irski šterling	2457,00	2552,00
danska krona	274,00	284,00
grška drahma	6,30	6,90
kanadski dolar	1133,00	1168,00
švicarski frank	1303,00	1328,00
avstrijski šiling	150,50	155,00
slovenski tolar	11,40	11,90
			
14. FEBRUAR 1996	v LIRAH	I		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1582,100	—
ECU	—	1975,410	—
nemška marka	—	1076,630	—
francoski frank	—	312,300	—
funt šterling	—	2434,540	—
holandski gulden	—	961,530	—
belgijski frank	—	52,344	—
španska pezeta	—	12,782	—
danska krona	—	278,240	—
irski funt	—	2501,770	—
grška drahma		6,522	—
portugalski escudo	—	10,355	—
kanadski dolar	—	1149,360	—
japonski jen	—	14,804	—
švicarski frank	—	1318,420	—
avstrijski šiling	—	153,100	—
norveška krona	—	246,320	—
švedska krona	—	226,970	—
finska marka	—	343,930	—
avstralski dolar		1194,170	
			
9. FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4684	1.4724	1.4764
funt šterling	2.2546	2.2616	2.2686
irski funt	2.3200	2.3270	2.3340
kanadski dolar	1.0683	1.0723	1.0763
nizozemski gulden	89.208	89.318	89.428
švicarski frank	122.208	122.30	122,40
belgijski frank	4.8534	4.8734	4.8734
francoski frank	28.991	29.051	29.111
danska krona	25.767	25.827	25.800
norveška krona	22.830	22.850	22.962
švedska krona	21.070	21.130	21.190
italijanska lira	0.9365	0.9445	0.9445
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1817	1.1857	1.1897
portugalski escudo	0.9595	0.9625	0.9655
japonski jen	1.3769	1.3784	1.3799
finska marka	32,915	31.995	32.075
___REVIJE / DECEMBRSKA ŠTEVILKA SODOBNOSTI_
Prikaz zamejske ustvarjalnosti
Lanska zadnja številka revije Sodobnost, ene najpomembnejših slovenskih literarnih in kulturnih tribun, je bila v veliki meri posvečena ustvarjalnosti na geografskem področju slovenskega zamejstva v Italiji. »Odločitev za takšen tematski poudarek se nam je zdela smiselna v sedanjih razmerah, ki so za slovensko manjšino v Italiji med najtežjimi, že. skoraj vprašanje morale in malodane, pa naj zveni še tako patetično, nacionalne solidarnosti,« utemeljuje odločitev glavni urednik revije, pesnik Ciril Zlobec. V svojem uvodniku (oziroma v sestavku, za katerega sam pravi, da je “namesto uvodnika”) se z moCno avtokriticno noto datika odnosov slovenskega naroda do manjši-
ne, z jasnostjo, ki jo skopost prostora le še izostri, pa omenja stanje slovenskih zamejskih inštitucij.
Galerijo podob iz slovenske zamejske ustvarjalnosti na italijanskem ozemlju odpira intervju Ivana VerCa z Markom Kravosom. Vsebinsko in oblikovno obširen prispevek se dotika različnih vprašanj, ki segajo od literarne, poetične umetnosti do odnosov med matico in zamejstvom. Pesnik spregovori o sebi in svoji poeziji, z isto pronicljivostjo pa tudi o nekaterih širših pojavih ožje družbe, v kateri ustvarja.
Poezije Aceja Mer-molje uvedejo bralca v tisti del revije, ki bi ga, Ce mu ne bi glavni urednik v uvodniku odrekal takih ciljev, lahko ime-
rL
PLOŠČE
Tori Amos: Boys for Pele

2e sam booklet nas vznemiri, ko pa vstavimo lasersko plošCo v CD-player, nas glasba rdečelase in navidez nežne Tori Amos kar očara. 32-letna kan-tavtorica Tori Amos prihaja iz North Caroline. Študirala je klavir na baltimorskem konservatoriju, nakar je odšla v Los Angeles, kjer je začela igrati v neki rock skupini. Prav tu je leta 1988 izdala svoj prvi, precej ponesrečen, trdo-rockovski album ”Y Kant Tory Read” in po tem negativnem poskusu utihnila za dobra štiri leta. To obdobje miru pa je gotovo ugodno vplivalo na umetniško ustvarjanje in notranje iskanje pravega glasbenega izražanja Tori Amos. Leta 1992 je izdala album "Little Earth-quakes”, s katerim se je hitro postavila v ospredje zaradi originalnega stila; s tretjim albumom ”Under the Pink” iz leta 1994, pa je segla v srca glasbenih sladokuscev.
Tori se je v zadnjem Času presedla iz Amerike na Irsko in mogoče jo je prav ta zelena dežela spodbudila k še bolj razširjenemu introspektivnemu glasbenemu razmišljanju. Kantavtorica je izjavila, da predstavlja album ”Boys for Pele” nekakšno iskanje same sebe, lastne ženske identitete, pa tudi razlike med moško ter žensko dušo. Sam naslov priCa, da gre za izredno energičen pristop, saj nosi album ime prav nekega božanstva ognjenikov, Pele. Vsebuje kar 18 pesmi za dobro uro tehtne glasbe ob dobrib tekstih, ki nas nekako povedejo do meje med realnostjo in sanjsko dimenzijo. Ubrane so na strune oniricnosti, misticizma, religioznosti, meditacije, približajo pa nam tudi grenke zgodbe krivic in nasilja moškega sveta nad ženskim.
Naj navedem še nekaj pesmi, ki se mi zdijo najboljše. Te so "Father Lucifer”, "Caught a Lite Snee-ze” in "Professional Widow”. Na koncu pa še nekaj. Tisti, ki Tori poznajo in ji sledijo, bodo prijetno presenečeni nad njenim poveličevanjem akustične glasbe, ki jo uporablja v tem novem delu. Poslužuje se namreč poleg svoje ljubezni - klavirja tudi instrumentov, ki so manj uporabljeni v lahki glasbi, kot so Čembalo, klavikord ter harmonij. Ob vsem tem pa ne moremo preslišati njenega ljubkega in nežnega glasu, ki se postavlja kot nekakšen antagonist surovim in bolečim tekstom. Skratka, drzna rdečelasa kantavtorica je tokrat res zadela v Cmo.
PAN
novah za antologijskega.
V	njem so zbrana dela osmih “zamejskih” avtorjev, ki - Čeprav je kakšno ime izpadlo, toda revija pac ne more biti natančna kronika umetniških dogodkov - predstavljajo odlomke iz svojega pesniškega in proznega opusa. Poleg Mermoljevega cikla Vrč in gora so tu še poezije Irene Žerjal, Marija Cuka, Tatjane Rojc in Micheleja Obida. Prozna dela so objavili Dušan Jelinčič, Sergej VerC in Marko Kravos. Ni tu naš namen, da bi bralcem postregli z recenzijo ali, še slabše, z oceno del, ki jih je objavila Sodobnost. Eno samo misel, ki jo izražajo odlomki in ciklusi poezij, pa bi vseeno rada parafrazirala. Ko bereš te vrstice in te verze, ne moreš v njih prebrati zamejstva, napisanega z nedvoumnimi, velikimi črkami, kot ga zapisujemo mi, preprosti ljudje. Pa vendar je tu odmev neke strune, ki se ti zdi znana po tem, kako zveni, Čeprav igra nanjo nekdo, ki odstopa od potrošniških melodij. Takole sem brala zamejstvo v teh delih, kjer ga ni.
Na slovensko stvarnost (tokrat gledališko) preko zahodne državne meje se navezuje tudi študijsko-esejistiCni prispevek Bogomile Kravos z naslovom Vloga Josipa Tavčarja v miselnem zasuku slovenskega gledališča v Trstu.
Po treh prispevkih, posvečenih stoletnici rojstva Josipa Vidmarja, se k tematiki slovenske književnosti na Tržaškem povrne Zoltan Jan.
V	svoji študiji obravnava prodor slovenske ust-
varjalnosti v italijanski prostor preko antologij in revij. Ob rob problematiki literarnega ustvarjanja bi lahko namestili prispevek Slavka Gaberca o arhitektu" Maksu Fabianiju, ki si ga sicer radi popolnoma prilaščajo tržaški italijanski krogi.
Idejna nit slovenskega zahodnega zamejstva se vije tudi preko nekaterih drugih clonkov revije. Vasja Predan v Sledi odrskih senc razmišlja med drugim o odrski postavitvi Ajshilove Sedmerice proti Tebam, ki jo je v letošnji sezoni izvedlo Slovensko stalno gledališče v Trstu. Uvodni del iz svojega “gledališkega dnevnika” pa posveča avtor krizi osrednje slovenske gledališke ustanove v Italiji. S težavo bi tudi lahko rekli, da je razmišljanje Marka Dvoraka popolnoma tuje kulturnemu vprašanju na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Preko slovensko-italijanske meje se ozre pogled Cirila Zlobca v prispevku z naslovom Pier Paolo Pasolini spet vznemirja. Italijansko književno polico odpira slovenskemu bralstvu tudi Pavel Fonda, ki se zaustavlja Ob najnovejši knjigi Fulvia Tomizze (Alle spahe di Trieste -V zalednju Trsta). Klobčič zamejske problematike se razplete z epigrami Mirana Košute. S citatom iz Zlobčevega uvodnika smo začeli ta članek, naj ga s citatom tudi zaključimo. Taka je za Košuto Himera: “Mar je zamejcem domovina za mejami? (...) tu, kjer rojak rojaku pravi: Buo-nasera? ”
Matejka Grgič
KOMEDIJA / GLEDALIŠČE LA CONTRADA h
Klan vdov, ali kako si ženska lahko izboljša življenje
V gledališču Cristal-lo gostuje nadvse lahkotna francoska komedija Klan vdov, o kateri bi lahko rekli, da se v celoti nagiba na žensko stran, tako zaradi skoraj izključno ženske zasedbe, in to izredno temperamentne, kot tudi zaradi tematike o ženskem vdovstvu, ki nikakor ni neprijetno.
Avtorica dela je Gi-nette Beuvais-Garcin, uveljavljena zvezda francoskega music-hal-la, a tudi filmska in televizijska igralka. Komedija je njen prvenec in ji je prinesla leta 1991 nagrado L’Etoile du rire. Zgodba delno . sloni na osebni izkušnji avtorice in njenih prijateljic, ki jih je prav tako prizadela moževa prerana smrt; izkušnji je seveda dodan obilen odmerek precej krute neprizadetosti. Glavne junakinje so tri prijateljice, vdove, ki so po moževi smrti odkrile, da je v življenju marsikatera radost, ki je v zakonu niso poznale. Marcella tako uživa v popolni svobodi, da lahko gre, kamor se ji zahoče in kadar si ji zahoče. Jackie ni treba več paziti na postavo in lahko svobodno uživa v vseh sladkarijah, ki si jih poželi. Obe takoj prihitita k prijateljici Rose, ko ji mož umre v nerodni nesreči v kopalnici. Ob užaloščeni vdovi odkrivata neslu-teno dvojno življenje preminulega: ljubico, dve hčerki, s katerima bo treba deliti dediščino... Ob razumevajoči tolažbi prijateljic se Rosina žalost spreminja v jezo in polagoma v
sprejemanje moževe nepoznane osebnosti.
Francosko uspešnico si je prisvojila Valeria Valeri (na sliki desno), ki jo je nekoliko priredila in v njej nastopa kot radoživa Marcelle, ki se vedno vpadljivo elegantno oblečena veseli srečanja z galanst-nim oboževalcem. Poleg nje z enakim temperamentom nastopata Miriam Crotti kot užaloščena Rose, ki ob odkritju moževe prevare hipoma pridobi ne-sluteno bojevitost, in še Germana Dominici kot vedno laCna, a v bistvu potešena Jackie, ki ima edina od treh otroka, odraslega sina, ki je, kot kaže, že ubral pota preminulih soprogov. Tudi ostali igralci so se dobro vživeli v svoje vloge: Gloria Sapio je še vedno koketna ljubica Rosinega moža, Selena Nocentini pa nastopa v majhni vlogi hčerke. Bruno Crucitti, ki igra Jackienega sina, je edini moški v ansamblu. Sceno, ki učin-
kovito prikazuje Rosino malomeščansko stanovanje in se v prvem delu z nekaj preprostimi premiki za kratek čas spremeni v sugestivno pročelje cerkve na pokopališču, si je zamislil Alessandro Chiti. Kostume je ustvarila Silvia Morucci, Valeria Valeri pa je oblečena z resicami in volani okrašene obleke Laure Biagiotti, ki se odlično podajajo Mar-cellinemu značaju.
Režiser Patrick Rossi Gastaldi je komedijo osredotočil na živahne dialoge med tremi prijateljicami, v katerih mrgoli duhovitih bodic, vendar delu nikakor ne bi škodilo nekaj veC pikre zlobnosti. Vsekakor je bila komedija nadvse všeč abonentom la Contra-de, med katerimi so življenja polne ženske v zrelih letih v večini in so v treh junakinjah prepoznale tudi same sebe, seveda v najboljši luCi.
(bov)
COMBATTIMENTO CONSORT AMSTERDAM V ROSSETTIJU
Baročna glasba z bojevitostjo
Večkrat se publika baročni glasbi odzove z manjšim veseljem, češ da je dolgočasna. V ponedeljek, 12. februarja je v gledališču Rossetti bilo namreč ob nastopu baročne komorne skupine Combattimento Consort Amsterdam nekoliko manj poslušalstva kakor običajno, vendar so se prisotni vse prej kot dolgočasili. Tudi pri baročni glasbi je seveda učinek odvisen od izvajalca.
Combattimento Consort Amsterdam igra po svojem nazivu: bojevito. Tako bojevito, da včasih v največji ihti kontrabasist dregne v stojalo in mu ves notni material sfrci na tla. Kljub temu hudomušnemu dogodku moramo ansambel pohvaliti po siloviti, radoživi instrumentalnosti, ki nima opravka s kakšnim zoprnim postavljaštvom, saj se izraža s Cisto mlado (ali mladostno), skorajda naivno svežino nastopajočih.
Predstavili so se s programom, ki je obsegal Telemannove in Vivaldijeve skladbe. Prva skladba na sporedu je bila Tele-
mannova Taffelmusik 1 za dve flavti, dve violini, violo in basso continuo. Umetnino beležimo kot delo iz Telemannovega zrelega obdobja, kjer se skladatelj navdihuje pri izraznosti prej kot pri kontrapunktu. Tako so se izvajalci lahko izkazali v solističnih pasažah, večinoma med flavtama in violinama, kt prežemajo to glasbo z novim prizvokom.
Veliko manj galantno je zazvenel znani Vivaldijev Enajsti koncert Op. 3 za dve violini, Celo in basso continuo iz zbirke L'Estra armonico.
Temperament solistov je tu obarvala spektakularna žilica. Ce smo prej opazovati zlasti povednost baročne glasbe, ki raste iz tenkočutnosti artikulacije tipično baročnih stilem, smo tu občutili njen zunanji sijaj. Solisti so se izkazali po prozornosti zvoka - dosegli so jo kljub sodobnim glasbilom, predvsem zaradi baročnega načina lokovanja. Ko poslušamo Moskovske virtuoze, je zvok drugačen, veliko bolj mesnat in poln. Ruski umetniki pač
igrajo s tradicionalnim prijemom, kjer si tudi v baročni glasbi dovolijo efektnost sodobnega loka in širok vibrato, ki je prej povednega kakor okrasnega značaja. Za zvočnim produktom skupine iz Amsterdama pa je zapaziti tehtno filološko delo, ki približuje sodobna glasbila baročnim.
Tako je osrednji Vivaldijev Largo solist podal prej s topimo kakor s patosom. Harmonična iznajdljivost skladatelja je zazvenela nekje više brez značilno ruskega notranjega pristopa, ki bi ga bil imel znameniti moskovski virtuoz Vladimir Spivakof. Poudariti bi lahko, da obstajajo še "radikalnejše” izvedbe, kjer je violina nastavljena z baročno lego ubiralke, zvok je še toplejši, sladkejši, pomislimo le na Har-noncourtov prijem; Combattimento Consort ostaja nekje na "zlati sredini”.
V drugem delu koncerta je Combattimento Consort zaigral svoj adut: nastopila je sopranistka Machteld Baumans v Tele-
mannovi kantati ”Ino”.
Tokrat gre za eno izmed zadnjih Telemannovih del, in barok se postopoma umika klasiki. V ospredju je na vsak način dramatično oblikovana glasba, kjer so občutja junakinje jasno nakazana.
Sopranistka se je znašla v nehvaležni vlogi, saj tržaška publika ob baročnih recitalivih ne pada ravno v nezavest. Vendar je znala prepričljivo oblikovati dogajalni aspekt svoje vloge in poslušalstvu podarila v zaključni kadenci tudi dražljivo visok ton, da so biti slednjič prav vsi zadovoljni.
Tokrat je skupina nastopila v tesni vlogi spremljevalca, vendar je kljub temu ohranila dragoceno ravnovesje. Instrumentalna veščina naj ne zakrije glasbenega sporočila, pa Četudi je briljantno v ospredju celo v sami ljubkosti majhnega okraska.
Na naslednjem koncertu bo nastopil godalni kvartet Brodsky Quartet.
GR.
LJUDJE IN DOGODKI
Četrtek, 15. februarja 1996
STRASBOURG / EVROSPKI PARLAMENT
Konec ameriške TV kolonizacije
Evropske televizije bodo morale predvajati vsaj 5 7 odstotkov evropske proizvodnje
STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj v Strasbourgu sprejel nova določila o televizijskih programih, ki jih je sestavila komisija za kulturo pod predsedstvom Luciane Castellina. Zdaj jih bodo morale osvojiti'Se vlade članic Evropske unije.
Nedvomno najpomembnejše je določilo, ki obvezuje televizijske mreže, da predvajajo v svojih programih vsaj 51 odstotkov evropske produkcije(filmov, nanizan, nadaljevanke in risank). Prejšnje določilo iz leta 1989 je evropskim vladam le svetovalo, naj v mejah možnosti omogočajo predvajanje predvsem evropske proizvodnje. Kot je povedala Castel-linova, evropske TV mreže trenutno predvajajo vsaj 68 odstotkov ameriške filmske proizvodnje, ki jo ZDA ponujajo Evropi pod ceno (dumping), ker se je ta proizvodnja že amortizirala na ameriškem trgu. S tem ZDA v bistvu izvajajo pravo kulturno kolonizacijo Evrope, saj znaša ameriški presežek v avdiovizuelni izmenjavi z Evropo 10 milijard dolarjev.
Kot drugo določilo so evropski parlamentarci osvojili obvezo o 20-odstotni
dnevni kvoti, ki lahko odpade na televizijsko reklamo. V to kvoto so vštete tudi tako imenovane televizijske prodaje, ki pa ne smejo biti krajše od 15 minut. V sklop tega določila sodi tudi zahteva, da so reklamni vložki takoj razpoznavni, tako da jih gledalec ne zamenja z normalnim programom.
Sprejeli so tudi jasna določila in omejitve za tako imenovane nove oblike televizijske ponudbe od »pay TV«, ko naročnik gledanje neke televizijske mreže plača, do »TV on demand«, ko naročnik plača le posamezni program.
Kot zadnje so parlamentarci sprejeli določilo, ki predvideva montažo posebnih priprav v televizijske aparate, s katerimi bo mogoče preprečiti, da bi otroci gledali nasilne in pornografske programe.
Nova določila je podprlo 292 članov evropskega parlamenta (skoraj vsa levica, Zeleni, večina hancoskih parlamentarcev in del parlamentarcev evropskih ljudskih strank), proti pa jih je bilo 195 (med njimi poleg britanskih konservativcev tudi ves italijanski desnosredinski blok in Severna liga).
AVSTRIJA / PO POSEGU EVROPSKE UNIJE
Tudi avstrijski bankirji se bodo morali odpovedati anonimni hranilni knjižici
DUNAJ/BRUSELJ - Po že sklenjeni odpravi anonimnih vrednostnih papirjev s 1. julijem letos, grozi varčevalcem pri avstrijskih bankah zdaj še odprava anonimne hranilne knjižice. Kot se je izvedelo, je Bruselj že poslal Avstriji opozorilno pismo, češ da hranilne knjižice niso v skladu z določili Evropske unije, katere član je od 1. januarja 1995 tudi Avstrija.
Bruselj se pri svoji zahtevi za odpravo anonimnih hranilnih knjižic sklicuje predvsem na smernice za boj proti pranju denarja, ki jih mora spoštovati tudi Avstrija, edina država petnajsterice, v kateri je denar še mogoče naložiti na anonimne knjižice.
Najvišji avstrijskih uradnik v Bruslju Heinz Zourek je v pogovoru za avstrijski radio potrdil prizadevanja EU za odpravo anonimne knjižice, in
menil, da ni izključeno, da bo EU za dosego svojih ciljev uporabljala celo sankcije. »Ce avstrijski odgovor za Bruselj ne bo zadovoljiv, je pričakovati določitev roka za odpravo knjižic, zadnji korak pa bi bil lahko tudi postopek pred sodiščem EU.«
Predsednik avstrijske centralne banke Liebscher je v zvezi s tem od avstrijske zvezne vlade zahteval »odločen in trden odpor«. Poudaril je, da EU nasprotuje anonimnim hranilnim knjižcam zato, ker se prek njih prere denar, vendar te knjižice v resnici niso uporabljive v take namene. Stroga določila avstrijskega bančništva namreč predvidevajo »intenzivno preverjanje« vseh denarnih vlog na anonimnih knjižicah, ki presegajo 200 tisoč šilingov, je poudaril Liedscher.
Ivan Lukan
VREME / IZREDNI POJAVI PO VSEM SVETU
Poplave v Braziliji, mraz v vzhodni Evropi
V Riu 20 mrtvih, Ukrajina in Moldova brez elektrike
RIO DE JANEIRO, MOSKVA - Medtem ko so številna območja severne poloble vklenjena v led in sneg, se na južni otepajo z nadpovprečnimi temperaturami in katastrofalnimi poplavami.
V Braziliji se drug za drugim vrstijo tropski nalivi, ki so bili najhujši na širšem območju Ria de Ja-neira. Po komaj 24-umem premoru je prejšnjo noč Rio de Janeiro prizadel nov naliv, ki je terjal 20 življenj, tako da je v zadnjih dveh dneh v tem velemestu umrlo več kot 60 oseb. Najbolj so bila prizadeta revna barakasta naselja »favelas«, ki ležijo ob vznožjih in na pobočjih gričev Ria. Plazovi blata in vode so odnašali barake in povzročali po-
NOVICE
Ugotovili so, zakaj so nevarna močna električna polja
LONDON - 2e leta Številni znanstveniki trdijo, da so električna in elektromagnetna polja nevarna za človekovo zdravje, ker povzročajo raksta obolenja in levkemijo. Do sedaj so znanstveniki navajali le prepričljive statistične podatke o povečanju obolelosti na območjih pod visokonapetostnimi električnimi daljnovodi, zdaj pa je skupini britanskih znanstvenikov uspelo ugotoviti, zakaj se to dogaja. Električna in elektromagnetna polja so namreč le posredno kriva, ker se obnašajo kot neke vrste magnet, ki privlači razne onesnažujoče delce, tako da nastajajo ob elektromotorjih in pod daljnovodi izredne koncentracije teh strupenih snovi. Da bi bila mera polna, postanejo pod vplivom elektromagnetnih in električnih polj ob atmosferski vlagi te kancerogene snovi aktivnejše in se uspešneje vežejo v človeškem tkivu. Denis Henshavv in njegova ekipa z bristolske univerze zato zahteva, naj oblasti upoštevajo te ugotovitve in ustrezno ukrepajo. Seveda pa je britanska ustanova za zaščito pred žarki zavrnila Henshavvove ugotovitve in navedla, da so to le akademska razglabljanja brez znanstvene osnove.
s tu, kjer je v nekaterih nižje ležečih krajih voda dosegla prva nadstropja. Povsem razumljivo je naliv to brazilsko metropolo pahnil v kaos. Med drugim je Rio de Janeiro odrezan od ostale Brazilije, ker so narasle vode prekinile vse cestne povezave proti Sao Paulu in proti Santosu. Neurje ni prizaneslo niti Sao Paulu, kjer so v tamkajšnjih turističnih naseljih številni gostje odrezani od sveta, saj so prekinjene vse cestne povezave med Sao Paulom in letoviščarski-mi centri v Ubatubi in v Angri dos Reis.
Na severni polobli pa je v zadnjih urah zimsko neurje prizadelo predvsem Ukrajino in Moldo-vo, kjer divjajo orkanski snežni viharji. Iz previdnosti so v Ukrajini izključili kar dva tisoč elektrarn, ker se pod težo sne-
ga in ob orkanskem vetru rušijo tudi daljnovodi. Vojska s helikopterji in goseničarji rešuje avtomobiliste, ki jih je neurje zajelo na cestah. Skoraj v celoti je zamrl tudi železniški promet, medtem ko je praktično vsa Moldova v temi, ker je neurje izruvalo kar 70 odstotkov vseh električnih drogov. Samo v Moldovi naj bi škoda znašala 3 milijone dolarjev. Vesti o morebitnih žrtvah so kot navadno izredno pomanjkljive. V Ukrajini naj bi umrle le štiri osebe. Ker pa so pretrgane tudi vse telefonske zveze, nihče ne ve, kaj se dogaja na podeželju. V Odesi se posebno bojijo odjuge, ker bi se lahko zrušil nek jez nad mestom s katastrofalnimi posledicami.
Na sliki (telefoto AP): v Nemčiji so zamrznile vse reke.
ZDA / NADALJEVANJE
Remi v šahovski partiji Kasparov-Deep Blue
VVASHINGTON - Svetovni šahovski velemojster azerbajdžanskega rodu Kasparov (na posnetku AP) je v tretji šahovski partiji z računalnikom Deep Blue remiziral v devetintrideseti potezi. Prvo partijo je Kasparov izgubil, v drugi pa je izmagal, tako da imata nasprotnika zdaj vsak po eno točko in pol.
Oborožen napad v Manili le spodleteli bančni rop?
MANILA - V glavnem mestu Filipinov so neznani napadalci včeraj poškodovali poslopji Citibanke in sedež družbe Shell. V štirih eksplozijah, ki so odjeknile v bližini mesta, kjer se je zadrževal filipinski predsednik Fidel Ra-mos, so bile ranjene najmanj štiri osebe.
Do napada je prišlo v času kosila v Makati, poslovnem središču Manile. Napadalci so na kraju dogodka pustili torho z minometalcem, dvema puškama in osmimi granatami. V torbi so bila tudi črna pokrivala in duhovniška halja, ki naj bi po mnenju filipinske policije sluzila kot krinka. »To je klasična oprema bančnih roparjev,« je izjavil nek policist (na sliki AP) in dodal, da znamenja kažejo na ponesrečen bančni rop. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel še nihče.
Predsednik Ramos je bil v času oboroženega napada na srečanju z računalniškimi strokovnjaki v hotelu, ki stoji le ulico stran od prizadetih objektov. »Nisem zahteval posebne zaščite, saj sem takšnih stva-
ri vajen«, je odgovoril nekdanji vojaški general na tiskovni konferenci, ko so ga vprašali, kako se je odzval ob napadu.
Policija pravi, da za zdaj ni dokazov za domnevo, da bi imel incident politično ozadje.
Pet ranjenih v požaru zavetišča za tujce v ZRN
BONN - V severnonemškem mestu Wedel pri Hamburgu je v zatošišču za tujce in brezdomce izbruhnil požar, v katerem je bilo lažje ranjeno pet oseb, v bolnišnico pa so odpeljali le dva ranjenca. Požar je izbruhnil v pritličju, kjer je bila shramba, zato policija ne izključuje možnosti, da je požar nekdo podtaknil. Policisti so seveda previdni, ker je bilo v ZRN vse preveč požarov, ki so jih podtaknili do tujcev in domačih revežev nestrpni desničarski skrajneži. V zatočišču je živelo približno 50 oseb, zvečine tujci, a tudi nemški brezdomci.
Ameriški znanstveniki so odkrili še eno čeljustno mišico
PITTSBURG - Kdor je bil prepričan, da je anatomija do potankosti preštela vse mišice v človekovem telesu, je bil nemalo presenečen, ko je skupina znanstvenikov s stomatološke fakultete v Marylandu sporočila, da so odkrili še eno čeljustno mišico. Prvič so posumili v obstoj te mišice pred enim letom, kasneje so med številnimi obdukcijami dokončno potrdili, da poleg štirih čeljustnih mišic, ki jih navajajo anatomski atlasi, obstaja še peta, ki je dolga tri in široka en centimeter in se nahaja med ličnico in zgornjo čeljustnico.
Letalska nesreča v Venezueli terjala sedem življenj
CARACAS - V letalski nesreči, ki se je zgodila v venezuelski džungli, je umrlo sedem potnikov, med njimi tudi osemmesečni dojenček. Turistično letalo, v katerem je bilo poleg pilota še šest potnikov, je strmoglavilo v bližini rudarskega mesteca Umman na jugovzhodu države. Vzroka nesreče, ki se je zgodila v torek zjutraj, še niso ugotovili.
KOMENTAR
Tuđ evropski »veliki brat« ve bolje
Lani poleti sem bila priča svojevrstnemu dialogu, v katerem sta v pivnici z nazornim imenom Maligani v središču Tel Aviva sodelovala državljan Kalifornije in prebivalec francoske prestolnice. Srečala sta se ob Sanku, kot je navada pri popotnikih, ki si želijo razburljivih dogodivščin. Da bi preglasil bučno glasbo, ki je odmevala iz zvočnikov, je Američan glasno in z visokim glasom zaklical: »Pivo, prosim!« Parižan ga je ošinil s pogledom in s prezirom v glasu vprašal: »Si iz Kalifornije?« Mladi in visokorasli pripadnik ameriške kulture se je prijazno nasmejal in prikimal: »Yes, seveda sem iz Kalifornije. Pravzaprav iz Hollywooda. Kako si uganil?« »Smrdiš,« mu je brez sprenevedanja odvrnil Francoz, nato pa je zaprepa-Sčenemu mladcu obrnil hrbet - očitno je bilo to vse, kar mu je imel povedati - in se posvetil pogovoru z židovskimi kolegi. Kot prebivalec države, ki je članica Evropske unije, si je imel priložnost ogledati veliko ameriških filmov. Povsem mogoče je, da so mu nekateri ugajali, pri drugih pa se je le prezirljivo nasmihal, saj so potrjevali puhloglavost, prepotentnost in sentimentalnost ameriške kulture.
Večina predstavnikov evropskega parlamenta se je včeraj odločila, da so najprimernejše sredstvo za zajezitev poplave ameriških filmskih izdelkov na evropske televizijske postaje zakonske določbe, ki bodo zagotovile, da bodo evropski izdelki na evropskih televizijskih zaslonih zastopani v večini. Evropski parlamentarci (med katerimi so bili francoski najglasnejši) se počutijo ogrožene, in to so si upali povedati naglas. Zbali so se za svojo kulturo, vrednote in prepričanja, ki so se kalile dolga leta in na katere so tako ponosni. S svojevrstno gesto so pokazali, da se je treba boriti proti dobičkonosnemu »medijskemu imperializmu«, ki ga izvaja ameriška filmska industrija. Braniti je pač treba »našo« kulturo in »nas« način, karkoli že to je.
To je bil tudi eden od bednih poskusov iskanja skupne evropske identitete, ki ne obstaja, če ni zunanjega sovražnika, ki bi jo ustvaril, in brskanja po starih evropskih vrednotah, ki so danes največkrat le stvar filozofskih razpravljanj. Predvsem pa je to prilagajanje manjšini, ki resnično uživa v »evropski« filmski predstavi. Večina se je namreč že zdavnaj odločila za »pu-hoglavi, prepotentni in sentimentalni« ameriški način.
Evropski parlament je s svojo razpravo in odločitvijo to dokazal.
fona Urh
SKLEP STRASBOURŠKEGA PARLAMENTA
Z zakonom evropeizirali evropsko TV
BRUSELJ (Reuter) - Evropski parlament je včeraj glasoval za amadmaje k zakonu o »televiziji brez meja«, ki bodo omejili število hollywoodskih in drugih tujih filmov, predvajanih na televizijskih postajah držav Evropske unije.
Parlament, ki lahko skupaj z vladami držav članic spremeni določila tega zakona iz leta 1989, se je odločil, da bi bilo treba zahtevo po večinskem predvajanju filmov evropskih proizvajalcev na televizijskih postajah EU uveljavljati z »zakonsko učinkovitimi sredstvi«. Do zdaj so bile televizijske postaje zavezane, da določilo izvajajo, »ko je to izvedljivo«.
Večina evropskih parlamentarcev, ki so izvoljeni neposredno, se je odločila tudi
za omejitve na področju oglaševanja in televizijske prodaje. Njihova odločitev je prišla navzkriž z usmeritvijo ministrov Evropske unije, ki so novembra lani določili, naj zakon iz leta 1989 ostane skoraj nespremenjen: 51 odstotkov programov naj bi bilo torej »evropskih«, vendar le tam, kjer je to mogoče.
Evropska komisija je evropskemu parlamentu že sporočila, da bo podprla novembrsko odločitev ministrov. Včerajšnje glasovanje
Direktor IMF hvali euro
BRUSELJ (Reuter) - Michel Camdessus, direktor Mednarodnega denarnega sklada (MF), je izjavil, da je načrt Evropske unije za uvedbo skupne valute trenutno edini resni poskus spopada z nestabilnostjo menjalniških tečajev na svetovnem gospodarskem prizorišču. »Prepričan sem, da nam rojstvo eura ponuja velikanske priložnosti,« je povedal Camdessus zbranim poslovnežem, politikom in diplomatom na priložnostni konferenci v Bruslju. Odprava trgovinskih preprek in mehanizmov za nadzor gibanja tečajev lahko omogoči svetovnemu gospodarstvu nemoten pretok ne-slutenih količin kapitala, meni direktor IMF, M je med drugim opozoril, da se je Združenje sedmih najrazvitejših držav (G7) izkazalo za neuspešno pri spoprijemanju s problemi globalne ekonomije, zato nujno potrebuje reorganizacijo.
EU je z novimi pravili igre navdušila domačo medijsko industrijo (Foto: Barbara Reya)
je zadnja epizoda zgodbe, ki jo z budnim očesom spremlja svetovna zabaviščna industrija, z njo pa EU skuša posodobiti pravila, ki jih mora upoštevati medijska industrija. Se pred dokončno odločitvijo so predstavniki posameznih držav predstavili svoje poglede na vprašanje, ki so razkrili, da je evropski parlament zaradi nasprotujočih si pogledov na zadevo zelo razdeljen. Evropski igralci, producenti in režiserji so že v torek opozorili predstavnike parlamenta, naj uveljavijo strožja merila pri številu nee-
vropskih filmov, ki jih bodo lahko predvajale televizije v EU. Namera EU, da bi pravila razširili na področje plačljivih televizijskih postaj, Interneta in televizijske prodaje, je povzročila velik nemir med podjetji, ki se ukvarjajo z oglaševanjem in snemanjem. Skupina štiridestih podjetij in sindikatov iz ogroženih panog je poslala parlamentarcem izjavo, v kateri je zahtevala, naj se pravila ne razširijo na njihova področja.
Glasovanju evropskega parlamenta bo sledila tako imenovana »procedura spo-
razumevanja«, znotraj katere se morajo evropski parlamentarci soočiti z vladami posameznih držav Evropske unije oziroma zavreči kompromis. Nova pravila bi lahko prisilila televizijske programe, ki za predvajanja pobirajo naročnino, da bodo po določenem obdobju vlagali svoj denar v programe EU. Pravila bi lahko določila skrajne roke in omejitve za oglaševanje, omejila predvajanje pornografskih filmov in uveljavila določila o zaščiti manj uveljavljenih ustvarjalcev.
NEPORAVNANI RAČUNI IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE KVARIJO ODNOSE MED ČEŠKO IN NEMČIJO
Pol stoletja stare rane spet začenjajo boleti
PRAGA (Reuter) - Zmagoviti zavezniki druge svetovne vojne so včeraj potrdili, da so leta 1945 pristali na sporazum, ki je vzhodnoevropskim državam omogočil izgon več milijonov Nemcev. Potem ko so se češki mediji zelo ogorčeno odzvali na nemške pripombe o sporazumu in izgonu, so ameriško, britansko in rusko veleposlaništvo podala izjavo, da so njihove države podprle potsdamski sporazum.
»Odločitve, ki so jih julija in avgusta leta 1945 v Potsdamu sprejele ameriška, britanska in ruska vlada, so trdno temeljile na mednarodnem pravu,« je v svoji izjavi pojasnil ameriški State Department. Podobno izjavo sta podali tudi rusko in britansko veleposlaništvo v Pragi. »Potsdamska konferenca je določila, da je treba nemško manjšino iz Če-
ške izseliti na human način,« so zapisa-li Britanci, ki se strinjajo z Američani, da je bila odločitev sprejeta v skladu z mednarodnim pravom. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel pa je dejal, da je bila v Potsdamu sprejeta odločitev zgolj politične narave in je na Češkem sprožila val nasilja. Po njegovem mnenju so bili Nemci izgnani na vse prej kot human način - mnogo so jih celo pobili. Med Nemci in Cehi se je zaradi omenjenega vprašanja razvila prava besedna vojna. Prvi zahtevajo nadomestilo za odvzeto premoženje, drugi pa nadomestilo za vojno škodo. Alan Covvell v časopisu International Herald Tribune opisuje glavne točke omenjenega spora, ki je glavni vzrok, da je Češka edina srednjeevropska država, s katero Nemčija Se nima čistih računo v.
Ivan Klima, eden najodličnejših čeških avtorjev, se je s svojo Studijo, ki jo je izdal tudi v knjigi, vrnil v preteklost za pol stoletja, ko so židovske družine, kakršna je bila tudi njegova, končno zapustile koncentracijska taborišča. Ko so iskale svojo zemljo, so se znašle v kaosu in pred puškinimi cevmi. Klima je bil takrat star štirinajst let. Spominja se, da so Nemci tudi v zadnjih dneh druge svetovne vojne za prazen nič pobili ogromno Cehov.
Omenjenega obdobja se spominja tudi psiholog Karl-Heinz VVunderlich, ki pripada nekdanji nemški etnični manjšini na Češkoslovaškem, zdaj pa stanuje v nemškem Mainzu. Spominja se, kako so češki vojaki v Sudetih prišli do njihove hiše, ko mu je bilo osem let. Nekatere so postrelili, drage pa so naložili na tovorni vlak. Ti so bili lahko še srečni, saj so preživeli etnično čiščenje, ko so Cehi svojo deželo očistili treh milijonov Nemcev. Med preživelimi sta tudi že omenjena moža, ki predstavljata dve skrajnosti krize, do katere je pred kratkim prišlo med Nemčijo in Češko. Kriza je eden najostrejših srednjeevropskih sporov po padcu železne zaveze. To je spor o temni in občutljivi preteklosti, ki bi lahko Češki zagrenil njena prizadevanja za vstop v Evropsko unijo in Nato. Konflikt je v srednji Evropi vzbudil prav takšne medsebojno izključujoče se poglede na zgo-
dovino in kolektivno krivdo, kakršni so bili tisti, ki so uročili Balkan.
»Preteklost nas ne bo odvezala obveznosti,« je ta mesec v parlamentu dejal nemški zunanji minister Klaus Kinkel. »Nemci smo Cehom storili veliko krivico. To so nezaceljene rane, ki še vedno povzročajo bolečine. Toda krivica je bila storjena tudi sudetskim Nemcem, ki so jih izgnali in jim zaplenili premoženje.«
»Imeli so vse pravice manjšine in so se leta 1938, ko so že vsi vedeli za preganjanje Zidov, kljub temu odločili za naciste.«
Zaradi omenjenega spora je Češka edina srednjeevropska država, s katero mora Nemčija urediti nerešena vprašanja, kot je na primer nadomestilo, ki naj bi ga Nemčija plačala za preganjanje med drugo svetovno vojno. Kritiki nemškega kanclerja menijo, da je to lahko za Helmuta Kohla izziv, da pokaže, da zmore svojo državniško funkcijo postaviti pred domače interese in tako doseči, kot temu pravi članica opozicijske stranke Zelenih Antje Vollmer, priložnost, da Nemčiji zagotovi, da s svojimi sosedami ne bo imela več nerešenih vprašanj. »Celo Bismarck ne bi mogel doseči tega,« je dejala Vollmerjeva.
Problem vsebuje razmeroma preprosto enačbo.
Nemci ne bodo plačali vojne odškodnine stotisočem žrtev nacizma, dokler se češke oblasti ne bodo opravičile za izgon sudetskih Nemcev. Decembra leta 1989 je Vaclav Havel, preden je postal predsednik Češkoslovaške, dejal, da imajo Cehi dolžnost opravičiti se za krivice, ki so jih storili etničnim Nemcem. Vendar zaradi zelo obsežnih kritik tega še niso storili.
Češki politični analitik Jiri Pahe je dejal, da Cehi menijo, da niso storili ničesar narobe in da je bil izgon Sudetov zgolj ustrezen odgovor na to, kar so nemški državljani storili njim. Prav tako Cehi nočejo biti izpostavljeni nemškim zahtevam po odškodnini za odvzeto premoženje sudetskih Nemcev. To je namreč glavna zahteva politično vplivnih potom-
cev nemške manjšine na Češkem. »Za nas je stvar popolnoma jasna,« je dejal češki veleposlanik v Bonnu Jiri Grusa. »Povedali smo, da dogodki po koncu drage svetovne vojne niso najlepše poglavje naše zgodovine. Vendar mi ne moremo dati splošnega priznanja, dokler Nemci ne bodo opustili svojih zahtev.«
Zgodovinska dejstva so znana. Zaradi britanske in francoske politike, ki je bila zelo popustljiva do nacističnega ekspanzionizma, je Hitlerju leta 1938 uspelo anektirati Sudete, za kar je dobil tudi zelo veliko podporo tamkajšnje nemške manjšine, ki je bila takrat draga največja manjšina na Češkoslovaškem. Marca leta 1939 so nato nemške čete vkorakale v Prago, kar je deželi povzročilo mnogo gorja. Med vojno se je števi-
lo židovskega prebivalstva na Češkoslovaškem s 120 tisoč zmanjšalo na tisoč.
Ko se je vojna končala so češke oblasti vse sudetske Nemce proglasile za nacistične petokolonaše. Prvi povojni predsednik Edvard Beneš je z različnimi dekreti dovolil izganjanje in zagotovil amnestijo vsem tistim Cehom, ki so sodelovali v pobojih sudetskih Nemcev. Cehi so pobili od petnajst do 240 tisoč Sudetov - odvisno od tega, kdo šteje. Med hladno vojno so komunistične oblasti na Češkem to vprašanje potisnile v pozabo, prav tako pa so ga ignorirali tudi na nemški strani.
Po hladni vojni pa so Vaclav Havel, Richard VVeizsacker in Roman Herzog spoznali, da bo treba vprašanje nekoč le rešiti, še posebno ker je Nemčija
največji potencialni zaveznik Češke pri njenem prizadevanju za vstop v Evropsko unijo in Nato. Tako sta se obe državi začeli lani na parlamentarni ravni pogajati o deklaraciji, ki bi predstavila stališče, sprejemljivo za obe strani. V nasprotju z željami politikov, da bi razprava ostala tajna, so podatki prejšnji mesec le pricurljali v javnost, ki je začela tekmovati v označevanju njihove krivičnosti. Poslušajmo na primer gospoda Klimo, priznanega avtorja in nekdanjega disidenta: »Res je, da je bilo obnašanje nekaterih Cehov med drugo svetovno vojno nesprejemljivo. Toda tedaj je bilo mnogo pobijanja in krutosti. Stotisoči ljudi so se vrnili iz taborišč in s seboj prinesli spomine. Tako so v zadnjih dneh vojne za prazen nič pobili tudi mnogo Cehov. Kdo je bil torej lahko human v tistih časih?«
»VHitlerjevo naročje so nas porinili Cehi. Mi nismo vedeh, kaj se dogaja v Nemčiji.«
Čeprav so bili češki državljani, so se sudetski Nemci odločili za sovražnike njihove lastne domovine, je dejal Klima. »Tu je bila demokratična dežela. Vsi so imeli pravice manjšine, a so se leta 1938, ko so že vsi vedeli za preganjanje Zidov in nasprotnikov, kljub temu odločili za naciste. To je bila njihova prostovoljna
izbira. Nesprejemljivo je, da bi se morali opravičiti za brutalnost Cehov, na katero smo lahko sicer vse prej kot ponosni. Toda zgodilo se je in bilo je odgovor na tisto, kar se je zgodilo pred tem.«
Zdaj pa si oglejmo še Wunderlichovo inačico: »-Pred vojno so Cehi preganjali sudetske Nemce - psihično, ne fizično. Nemška delovna mesta v državnih službah so dali Cehom. Šolske malice so stregli samo v čeških šolah, v nemških pa ne. V Hitlerjevo naročje so nas spravili Cehi. Mi nismo vedeh,' kaj se dogaja v Nemčiji. Toda ko so vkorakali nemški vojaki, smo kmalu doumeh, saj so zaprli kar šestdeset tisoč ' sudetskih Nemcev, ki so pripadali socialdemokratom.« Po koncu drage svetovne vojne so Cehi po VVunderlichovih besedah pobih 240 tisoč Nemcev -skoraj desetino celotne populacije. Ljudem so dali le dve uri časa, da so zapusti-h svoje domove, odkorakali na železniško postajo in oddali svoje dragocenosti, nato pa so jih naložili na tovorne vlake.
»Večina Cehov danes nima občutka krivde. Toda morajo priznati, da so zagrešili zločin - etnično čiščenje,« pravi VVunderlich. »Zadevo hočejo končati, ne da bi se z njo sploh soočili. Nikoli ne smemo-sprejeti nikakršne oblike izgona. Predstavljajte si, da bi se Nemci pretvarjali, da v zgodovini nismo zagrešili nobene napake.«
RAZMERE V BIH SE NEVARNO ZAOSTRUJEJO
Krogle so omejile svobodo gibanja
Stiki med Natom in Srbi dokončno pretrgani
SARAJEVO (Reuter) - Trije ljudje so bili ranjeni v streljanju na avtobus, ki je z Ilidže mimo nekdanjih frontnih črt peljal v Sarajevo. Po izročitvi srbskih častnikov haaškemu sodiSCu se razmere v bosanski prestolnici še naprej zaostrujejo.
Dva človeka od desetih, ki so se včeraj ob 15. uri z avtobusom odpravili z Ilidže proti Sarajevu, sta bila lažje ranjena, eden od potnikov pa je dobil hujše poškodbe, saj me je krogla prestrelila obe nogi. »Strele sem zaslišal nekaj minut po tem, ko je avtubus odpeljal z Ilidže; krogle so bile izstreljene iz smeri tovarne Energoinvest,« je dejal 76-letni Sergej Markovič, ki je bil najhuje ranjen v včerajšnjem napadu na avtobus. Voznik je povedal, da je kljub strelom peljal naprej. Po strelih - avtobus so zadele štiri krogle - je med potniki zavladala panika. Po besedah voznika so se vsi vrgli na tla in zaceli kričati. »Presenečen sem, da se je to zgodilo; menil sem, da nas bo Nato varoval pred takšnimi napadi,« je v bolnišnici dejal ranjeni Markovič, ki je zatrdil, da se na Ilidžo ne bo vrnil, dokler bosanska vlada ne bo prevzela nadzora nad tem območjem. »Je to moja pravica do svobode gibanja?« je Reuterjevega novinarja vprašal Markovič in dodal: »Lepo prosim, ne dovolite Natu, da še naprej blebeta o svobodi gibanja.«
Predstavniki Nata so včeraj vnovič potrdili, da so njihovi stiki z bosanskimi Srbi dokončno pretrga-
ni. Tiskovni predstavnik Nata Mark Rayner je povedal, da se s poveljniki bosanskih Srbov ni pogovarjal že šest dni. Rayner je po tem, ko so se v medijih pojavila namigovanja, da pripadniki Nata nimajo fotografij in drugega identifikacijskega gradiva najbolj razvpitih osumljencev in da je sam Radovan Karadzič večkrat prečkal Natove kontrolne točke, povedal, da pripadniki
Nata iščejo »vodstvo« pri zajemanju osumljenih vojnih zločincev. V Bruslju pa je predstavnik Nata dejal, da je stvar povsem jasna: »Pripadniki Iforja morajo zadržati vojne zločince, kjerkoli je to mogoče. Haaško sodišče je včeraj sporočilo, da bo 7. maja začelo soditi prvemu osumljencu, in sicer bosanskemu Srbu Dušanu Tadiču, ki je v zaporu od maja lani. Voditelj bosanskih Srbov Karadžič, ki je po daljšem času komentiral dogodke v BiH, je izročitev srbskih generalov Haagu označil kot »mednarodno sramoto«.
Na avtobus, ki je z Ilidže mimo nekdanjih bojnih črt peljal v Sarajevo, so neznanci izstrelili več krogel in ranili tri ljudi (Reuter)
________NEMŠKA DIPLOMACIJA OPOZARJA ZAGREB___________
Hrvaška pot v Evropo vodi skozi Mostar
Tuđman naj utiša uporne bosanske Hrvate ali pa pozabi na pomoč in približevanje EU
BONN (Reuter) - Nemčija je včeraj Hrvaško opozorila, da lahko pozabi na denarno podporo in tesnejše vezi z Evropsko unijo, če bo še naprej ovirala uresničevanje evropskega načrta o vnovični združitvi Mostarja. Nemšld zunanji minister je dan po obisku Franja Tuđmana izjavil, da Bonn raCima na pomoC hrvaškega predsednika pri prepričevanju Hrvatov, ki načrtu nasprotujejo.
Kohl je zavrnil vse očitke, da je po tem, ko je kljub dvomu ostalih članic EU leta 1991 podprl hrvaško neodvisnost, izgubil svoj vpliv na zagrebško vlado, ki naj bi začela podpirati zahteve bosanskih Hrvatov po razdeljenem Mostarju. »To je dvosmerna ulica. Hrvatje si želijo vrniti v Evropo, Evropa pa jih mora pri tem podpreti,« je dejal Kinkel, ko je go-
voril o hrvaških odnosih z Nemčijo in EU. Nemški zunanji minister je naštel kar nekaj projektov, ki so odvisni od hrvaškega uresničevanja določil daytonskega sporazuma. Po Kinklovih besedah si Hrvaška želi postati Članica Sveta Evrope, sodelovati hoCe v evropskem programu obnove ter v programih Phare in Tacis. Hrvaška je, kot pravi Kinkel,
odvisna od posojil nemške Korporacije za obnovitvena posojila. Kinkel je povedal, da so vsi programi, ki jih je naštel, trenutno zamrznjeni. Ko bodo o njih razpravljali v Bruslju, bodo preučili celotno situacijo na Hrvaškem.
Kinkel je vCeraj ponovil svojo podporo nacrtu evropskega upravitelja Mostarja Hansa Koschnicka, ki so ga bosanski Hrvatje zavrnili. Po njegovem mnenju ima Tuđman dovolj velik vpliv na bosanske Hrvate, da bo utišal sile, ki stojijo za nasilnimi protesti. »Tuđman mora poskrbeti, da bodo pobudniki teh provokacij izginili. Pripraviti jih
mora, da bodo zapustili politično prizorišče. To sem mu vCeraj jasno in glasno povedal,« je dejal Kinkel.
Nemški Siiddeutsche Ze-itung je o nemško-hrvaških odnosih zapisal: »Zagreb zavrača, da bi uporabil svoj očitno velik vpliv na bosanske Hrvate, Čeprav ga je za to prosil njegov zaveznik Bonn. Sporočilo je zelo jasno - hvala za pomoč, ki ste nam jo dali, na nasvete pa zdaj kar pozabite. Bonn bi se moral odzvati.« Kinkel pa je dejal, da diplomacija potrebuje veliko časa. Dodal je, da pri mostarskem vprašanju ni uspelo ne njemu ne komu drugemu.
NEIZKORIŠČENA PRILOŽNOST
JO PONUJA DAVTON
ii«.	|	|	|h| lini
Sprti narodi si bodo srečo kovali sami
William Pfaff, International Herald Tribune
PARIZ - Posredovanje zveze Nato v Bosni bi se lahko sprevrglo v inaCico posredovanja Združenih narodov med letoma 1991 in 1995. Nekdanje vojskujoče se strani že skušajo manipulirati s silami zveze Nato. Vse tri strani si prizadevajo, da bi mednarodni posredniki delovali v njihovo korist. Ker so mednarodne oblasti pooblaščene, da sklepajo kompromise in preprečujejo nasilna dejanja, so izredno primerne za zastraševanje in podkupovanje.
Nedavni dogodki v Sarajevu in Mostarju so podobni starim vzorcem. Sarajevski Srbi so že bojkotirali posredovanje zveze Nato in zagrozili, da bodo preprečili nadzor bosanske vlade nad srbskimi predeli v okolici Sarajeva. Njihove sile nadlegujejo Natove vojake, če se jim le ponudi priložnost.
Zastraševanja so pri Združenih narodih lahko obrodila sadove, saj ni bilo politične volje in pooblastil za vsiljevanje rešitev. Sile zveze Nato pa v Bosni uveljavljajo dogovore, ki so jih podpisale vse sprte strani. Sile za uresničevanje mirovnega sporazuma (IFOR) so pred
veliko preizkušnjo. Njihov odziv na zapletenost dogajanja bo odločilen. V preteklosti so najpomembnejši evropski »darovalci vojakov« sprte strani poskušali pomiriti s pogajanji in gestami sprave. Kaj bodo storili v Bosni v letu 1996? Težave zveze Nato s sprtimi stranmi oziroma njihove manipulacijske namere bodo ovira prizadevanjem za dokončno pomiritev narodov nekdanje Jugoslavije. To je največja težava, saj si morajo željo po miru pokazati ravno sprti narodi. Mednarodna skupnost tega ne more storiti namesto njih. Južnoslovanski narodi so sami odgovorni za položaj, v katerem se nahajajo. Ze od sredine 19. stoletja so si prizadevali, da bi živeli v skupni državi. Po prvi svetovni vojni so prepričali zaveznike, da so jim jo podelili. Med drugo svetovno vojno so se borili drug proti drugemu, v letu 1945 pa so se odločili, da Jugoslavijo spet sestavijo. Zdaj so jo ponovno uničili. Odgovornost za prihodnja dogajanja je, kot sem dejal, razdeljena med vse strani. Nekdanji bosanski premier Ha-
ris Silajdžič je na te trditve jezno odgovoril v Davosu.
Dejal je, da on sam prav gotovo ni razrušil svoje države. Jugoslavijo so namreč uničili določeni južni Slovani, ne pa južnoslovanski narodi v celoti. Njegova trditev je - seveda - resnična. Resnica pa je tudi, da mora vsaka družba svojo zgodovino vzeti na svoja ramena. To morajo storiti tudi posamezniki znotraj družbe, ki so se borili za drugačno zgodovino.
Jugoslavij ne bo nikoli več. Od zdaj naprej so lahko le razdraženi hrvaški, bošnjaški (hr-vaško-bošnjaški) in srbski (sr-bsko-čmogorski) narod. Število mogočih kombinacij nam nazorno prikazuje, zakaj je nastala ideja o Jugoslaviji. Lahko bi se ponovno preizkusila. Lahko bi prišlo do ponovnih poskusov vzpostavitve federacije. Lahko bi prišlo do poskusa vzpostavitve neetničnega demokratičnega naroda, kakršnega zagovarja SilajdžiC v primera Bosne, Čeprav mu veliko ljudi oporeka. O tem se bodo morali odločati južnoslovanski narodi sami. Lahko se celo odločijo, da je bil daytonski sporazum zgolj epi-
zoda v vojni, ki se bo obnovila. Rešitve jim Nato in Evropska unija ne moreta preskrbeti. Zato se mora IFOR držati določenega umika. Res je sicer, da je enoletni dokončni rok povezan z ameriškim političnim koledarjem, vendar pa obenem opozarja narode nekdanje Jugoslavije, da se Cas izteka. Ostaja jim manj kot leto dni za dogovor o prihodnjem - skupnem - življenju. Brez dokončnega roka se strani, vpletene v konflikt, ne bodo resno zavzele za njegovo razreševanje. Nasprotno: osredotočile se bodo na slepomišenje z mednarodno skupnostjo, ki bi jim lahko pomagala uresničiti politične cilje, ki so ostali neuresničeni med vojno. Dayton je priskrbel »epizodo« za soočenje, pogajanja in pomiritev. Omogočil je tudi oborožitev - Ce si južnoslovanski narodi tega želijo. Ce »epizode« ne bodo porabili za konstruktivno reševanje problema, je to pač njihova odločitev. Vendar bi bilo v tem primeru za mednarodno skupnost morda najbolje, da pusti južnoslovanske narode, da svojo sreCo (ali žalost) začnejo spet kovati sami.
NOVICE
Slovenija ne plačuje zavarovanja hrvaškim upravičencem
ZAGREB - Hrvaški minister za zdravstvo Andrija Hebrang je včeraj opozoril poslance sabora, da Hrvaška še ni odpravila problema zdravstvenega zavarovanja državljanov, ki pokojnino prejemajo iz Slovenije. Opozorilo je sprožilo protest, da upokojenci Remontnega zavoda Bregana ne morejo uveljavljati svojih pravic do zdravstvenega zavarovanja brez plačila - ne na Hrvaškem ne v Sloveniji, odkoder dobivajo pokojnino. Minister Hebrang, ki ni zanikal obstoja problema, je razložil, da gre za državljane, ki so delali v Sloveniji, kjer so tudi plačevali prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, zdaj pa živijo na Hrvaškem. Zdaj sicer prejemajo slovensko pokojnino, vendar Slovenija zanje ne plačuje zdravstvenega zavarovanja. Pogovori o tem so se zaceli že zdavnaj, Slovenija pa je leta 1994 že začela plačevati zdravstveno zavarovanje svojih upokojencev, pred tednom dni pa je plačevanje ustavila. Hebrang je zatrdil, da je Slovenija tista, ki ne izvršuje obveznosti in ki noče skleniti sporazuma o plačevanju zdravstvenega zavarovanja, kot so ga sklenile mnoge druge države. Dodal je, da je navezal stike s slovenskim ministrstvom za zdravstvo, kjer so mu obljubili, da bo težavo odpravil zakon, ki čaka odobritev slovenskega parlamenta. (G. G.)
Makedonska opozicija poziva k predčasnim volitvam
SKOPJE (Reuter) - Opozicijski Makedonska demokratska stranka in albanska Stranka demokratskega napredka trdita, da je nova vlada dokaz o razpadu vladajoče koalicije, zato menita, da je nastopil čas za predčasne volitve. Stojan Andov, voditelj liberalne stranke, ki po novem ni veC zastopana v vladi, je zavrnil predlog premiera Crvenkovskega o takojšnjem glasovanju o zaupnici vladi in ga obtožil neposlušnosti Gligorovu, ki je prejšnji teden kar dvakrat javno pozval članice koalicije, naj zgladijo nesporazume. Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da predsednik še išCe pot za rešitev spora med Socialnodemokratsko zvezo in liberalci. Ce ne bo prišlo do vnovične združitve v koaliciji, naj bi Gligorov pozval parlament k izglasovanju nezaupnice novi vladi.
Ubit nekdanji predsednik španskega ustavnega sodišča
MADRID (Reuter) - Neznanec je včeraj ustrelil nekdanjega predsednika španskega ustavnega sodišča in univerzitetnega profesorja Francisca Tomasa y Valiento. Predstavnik policije v Madridu je - devet dni po umoru socialističnega politika baskovske dežele na ulici San Sebastia-na - potrdil novico in povedal, da je bil Valienta umorjen v garaži pod pravno fakulteto avtonomne univerze v predmestju Madrida. Na vprašanje, ali so za atentat odgovorni pripadniki baskovske separatistične organizacije Eta, je odgovoril, da policija tega še ne ve, da pa je preiskava v teku. Španski politiki so v minulih dneh že večkrat opozorili, da bo Eta pred splošnimi volitvami, ki bodo potekale 3. marca, okrepila nasilje. Obeta se namreč zmaga konservativne Ljudske stranke, ki obljublja, da bo po prihodu na oblast dokončno obračunala z baskovskimi separatističnimi težnjami.
SLOVENIJA
Četrtek, 15. februarja 1996
Ljudje so izgubili 30 milijonov mark
Krivca dr. Karja in Štern sta v preiskovalnem zaporu
LJUBLJANA - Več kot dvesto Slovencev je vplačalo za več milijonov nemških mark pologov za posojila, ki jih niso in jih ne bodo nikoh videh. Skoraj gotovo tudi nikoh ne bodo dobih denarja, Id so ga plačah za pologe. Nasedli niso le slovenski državljani. Po ugotovitvah kruninahstov so bili za skupno 30,343 milijona nemških mark oškodovani tudi državljani Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije in Švice.
Vse se je začelo junija lani, ko je nemški državljan dr. Harald Karja v Mii-nchnu ustanovil podjetje Dr. Karja Untemehmensbe-ratung GmbH, nato pa je v Salzburgu v centru IOSC odprl pisarno tega podjetja. S slovenskima državljanoma Benom Šternom in njegovim očetom Antonom Šternom, ki ju slovenski kriminalisti poznajo že po prejšnjih goljufijah, se je Karja dogovoril za skupen posel. V časnike (v Sloveniji je bil to Salomonov oglasnik) so dali oglas, v katerem so ponujali ugodna posojila v nemških markah po letni obrestni meri osem odstotkov. Ob sklenitvi pogodbe je bilo treba plačati polog v
višini dvajset odstotkov vrednosti posojila. Po tridesetih bančnih dneh oziroma šestih tednih naj bi posojilo tudi dobili. Za zavarovanje vračila posojila ni bila potrebna nobena hipoteka na nepremičnine, kar navadno zahtevajo avstrijske banke. Zadoščala je že zadolžnica, overjena pri notarju. Za naše državljane je to uslugo opravljala notarka iz Maribora. S to zadolžnico se je posojilojemalec zavezal, da bo vrnil posojilo.
Ti pogoji so privabili mnogo ljudi, zlasti po tem, ko so na začetku »akcije« ljudje posojila tudi prejeli. Zato so drugi menili, da podjetje posluje pošteno. Denar za dajanje teh posojil je
JEFFERSON BANK & TRUST. INC. BANK CARANIIE
CAt-UrtlC-N*.:
AuKAbCOdI:
Auv^lx!Aq
BcquWiqie*
D-MOncbui 0f..0krobc* m?
17. NcMubo 19S>

5/UXV0049
Mavci it«,	vwt« <k» Nl-mmc* 4 >-7746/05109M/1 mn
Cjtutlii Ii4** COAlfi dieti« AimtAtj. d«	wu*dt. k»r d* D*. KARJA
UNIFRNO JMENS8ERATUNC CM6H («. £«Ielli.*qsqwiAii>i< m Hal« voa OM lOO.OOO,-tu STfltt«.
Ota	vmpnidnp- »a. dir JEFFERSON BANK & TRUST, INC.
D-Mwvd«x. vms UiftMil us^dpuroflich usd ty<tKf«hiUnh. w ll-m Oedt*
bel F«W<M. d*i. Uq6t twehdb vo* K* <d*tlB«i> B^tiAr.cN, do. B(l**q von
OM 100 000,- (tW*ur»di »lUiiVTid Dtusckf MaiA) tu 1*1 dm. qSQCN
d»M» C«i«iii£ Im IOCS S*hbu«i. kvibeude« Sesdn«*. 40, odt» qcwtvvAif«
V(tll*bgtUK<i.
Dit ZtildvM, v«Wg oluK AbiOtJC, okvt. CtbAi*«	GtkMdt" Ičdf vo**b
uaih« dia>« CMMfHic Cjdosrrrt ZdituNr, tidolqi l* Rcdukiicr. UK5fMB Vripllldiiu«-,.
Dior CMuntlt	wtt«wiio**lm Rtdn. 0*dnvi*Nd iv S«bbueq

Priirnc\ l>
Takšni lažni garanciji je verjelo več kot 600 ljudi
seveda prišel iz na novo vplačanih pologov. Za pridobivanje posojilojemalcev je v Sloveniji skrbel zlasti Beno Štern, ki ima v Mariboru podjetje Conrad, d.o.o.. Poleg njega so za provizijo posojilojemalce iskali tudi drugi.
In kakšna posojila so si ljudje želeli? V večini znanih primerov so posamezniki vplačali dvajset tisoč mark pologa, da bi dobih sto tisoč mark posojila. Nekateri so zaprosili tudi za posojila v višini dvesto ali tristo tisoč mark in plačali ustrezne zneske za pologe. Najvišji znani vplačani polog je znašal šeststo tisoč mark, posojilo pa naj bilo vredno tri milijone mark.
Ob skleni ti vi pogodbe med osebo, ki je želela najeti posojilo, in nemškim podjetjem Dr. Karja Unter-nehmensberatung GmbH je bila za zavarovanje posojila izdana bančna garancija. Toda to garancijo je izdala Jefferson Bank & Trust. Inc., katere izvršilni direktor je spet dr. Harald Ka-
rja. Banka naj bi imela sedež v Republiki Nauru. To je otok s površino 21, 2 kvadratnega kilometra, na katerem živi 9500 prebivalcev, leži pa v Tihem oceanu, in sicer 2100 kilometrov vzhodno od Papue Nove Gvineje. Ko so zadevo v roke prevzeli kriminalisti, so kmalu ugotovili, da ta banka sploh ne obstaja, zato bančne garancije seveda niso veljavne, ljudje pa se bodo obrisali pod nosom za pologe, ki so jih vplačali. V Republiki Naura pa sicer obstaja podjetje z istim imenom kot ga ima »lažna« banka.
Prvi prosilci so posojila torej dobih. Toda ko so tisti, ki so se v pisarni v Salzburgu oglasili v začetku jeseni, ugotovili, da kljub plačanim pologom posojil ne bodo dobili, so zadevo začeh preučevati kriminalisti - slovenski in avstrijski. V zvezi s tem sta bila v Salzburgu in Miinchnu tudi dva sestanka kriminalistov z mednarodno udeležbo. Vodja oddelka za organizirani gospodar-
ski kriminal pri ministrstvu za notranje zadeve Đuro Ivankovič nam je povedal, da so avstrijski policisti aretirali dr. Kaijo, slovenski pa so konec decembra pred preiskovalnega sodnika privedli Bena Šterna, ki je zanj odredil pripor. Ker je bilo vračilo posojil tako slabo zavarovano, je mogoče sklepati, da je bilo že ob sklenitvi pogodbe jasno, da posojilo sploh ne bo izplačano. To pa pomeni, da je šlo za goljufijo, za katero je po 197. členu slovenskega kazenskega zakona zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let. Glede na sklenjene pogodbe - po znanih podatkih je bilo vseh skupaj 672 - bi namreč moralo podjetje dr. Karja izplačati posojila v višini 152 milijonov mark. Največje število strank dr. Karje prihaja še s Hrvaške (200), Avstrije (100) in Italije (100). Policija informacije o goljufijah še zbira, zato pozivajo vse, ki so bili ogoljufani, naj jim posredujejo podatke.
Mateja Bertoncelj
SDSS praznuje kar tri zanjo pomembne obletnice
LJUBLJANA - Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je na včerajšnji novinarski konferenci napovedal tri obletnice, M jih bo praznovala stranka.
Najbolj je poudaril slavnostno akademijo ob sedmi obletnici ustanovitve SDSS, ki bo jutri ob 17. uri v Kulturnem domu v Mengšu. Na akademiji bo stranka v skladu s pravilnikom svojim članom prvič podelila priznanja za preteklo leto. Janša je ob tem dejal, da bo na akademiji spregovoril tudi o aktualnih usmeritvah stranke glede na trenutni politični položaj v Sloveniji.
Poleg tega bodo praznovali tudi 120-letni-co rojstva Ivana Cankarja, ki je bil po besedah Janše eden od utemeljiteljev izvirne slovenske socialdemokratske misli, tretjo obletnico pa bodo posvetili stoletnici ustanovitve prve socialdemokratske stranke na Slovenskem.
Predsednik SDSS je napovedal tudi dva dogodka v marcu, in sicer javno sejo strokovnega sveta stranke, na kateri bodo predstavili program in svoje poglede na posamezna vprašanja po vladnih resorjih, in okroglo mizo o zunanji politiki, na katero bodo povabih strokovnjake iz nevladnih organizacij in vladnih inštitucij ter različnih strank. Janša namreč meni, da so zaradi trenutnega političnega položaja Italije, kjer se napovedujejo predčasne volitve, nastale nove razmere, ki so lahko tudi pozitivne za Slovenijo, in da mora Slovenija morebitno spremembo sil v Italiji pričakati pripravljena. V SDSS podpirajo tudi pred kratkim predstavljeno pobudo Slovenske ljudske stranke, da se pred dokončnim oblikovanjem stališč o slovenski zunanji politiki uskladijo mnenja med državnim vrhom in političnimi strankami. Vesna Vukovič
KLOPNI MENINGITIS
Slovenija je v središču okuženega območja
LJUBLJANA - Februar, marec in april so najugodnje-ši meseci za cepljenje proti klopnemu meningitisu. Inštitut za varovanje zdravja RS je zato sprožU akcijo za spodbujanje cepljenja, saj bolezen v Sloveniji zajema vse širše območje. Pripraviti so nalepko, zgibanko s potrebnimi podatki in navoditi ter televizijsko in radijsko sporočilo z naslovom Da bodo pravljice v gozdu živele naprej.
Klopni meningitis se je v Evropi pojavil šele po 2. svetovni vojni. Prej so sicer poznati bolezen s podobnimi znaki, vendar do leta 1954 niso vedeh, da jo povzroča virus, ki ga prenaša klop. Slovenija in Hrvaška sta v središču ogroženega območja, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala predstojnica Centra za nalezljive bolezni dr. Alenka Kraigher. Okuženo območje se razprostira tudi v Avstriji, na Poljskem, Madžarskem, Češki, Slovaški ter Nemčiji in v nekaterih državah nekdanje Sovjetske zveze. Najnovejsa poročila govorijo, da se klop oziroma bolezen širi tudi v Skandinavijo. V Sloveniji je razširjen klop iz vrste beodes ricinus, njegov ugriz pa prenaša predvsem klopni meningoenceMitis ah virusno bolezen možganske ovojnice in centralnega živ-
čnega sistema ter lymsko boreliozo. Okuženi klopi so v Sloveniji razširjeni zlasti v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj jih je na notranjskem, kočevskem in novomeškem območju. Prijava bolezni je pri nas obvezna približno dvajset let. Leta 1994 je bilo zaradi mile zime in toplega vremena kar 550 obolelih, kar je dvakratni skok siceršnjega povprečnega letnega števila; lani je bilo obolelih 260. To je bilo opozorilo, da individualno cepljenje ne zadošča in da je treba preventivo usmeriti širše, kar potrjujejo dobre izkušnje z množičnim cepljenjem v Avstriji. Cepljenje je obvezno za vse, ki se zaradi narave svojega poklica ali študija veliko zadržujejo v gozdu. Na Inštitutu za varovanje zdravja pa razmišljajo tudi o dogovoru z zdravstveno zavarovalnico za razširitev pravice samoplačnikov do cepljenja. To namreč ni poceni, saj trije odmerki, razporejeni na nekaj več kot leto dni, stanejo deset tisočakov. Za varnost lahko nekaj naredimo tudi sami, in sicer z ustrezno obutvijo in obleko, ki ju po vrnitvi domov temeljito skrtačimo ali operemo. Telo natančno pregledamo, se stuširamo in umijemo glavo. Ge opazimo klopa, ga čimprej in previdno odstranimo.	Katarina Novak
MINISTER VOUC ODGOVARJA SVOBODNIM SINDIKATOM
ZELENI SLOVENIJE / EKOLOGIJA
Raven poklicne in posamične odgovornosti je pomembna
Ministrsivo pripravijo dopolnila h kolektivni pogodbi
Mežkbani so imeli v nedeljo prvi ekološki referendum pri nas
Odločili so se proti gradnji tovarne kolesnih obročev
LJUBLJANA - V zvezi z zahtevo Svobodnih sindikatov Slovenije po razrešitvi ministra za zdravstvo je ministrstvo oziroma dr. Božidar Voljč včeraj javnosti posredoval pojasnila.
LJUBLJANA - V nedeljo je bil v Mežici prvi ekološki referendum v državi. Mežičani so se izrekli proti gradnji tovarne poliuretanskih kolesnih obročev na Glančniku - tovarno naj bi gradil ameriški vlagatelj -in tako zavrnili dodatno ekološko obremenitev Mežiške doline. Predsednik Zelenih Slovenije (ZSJ Vane Gošnik govori o koncu »svinčeve mentalitete«.
Na očitek, da dela razlike med zaposlenimi v zdravstvu, minister navaja, da v Sloveniji vrednost dela raste, vendar ostaja prepričanje, da je izjemna odgovornost zdravstvenega, zdravniškega dela pa še posebej, podcenjena. Ministrstvo si prizadeva vladi predlagati dopolnila kolektivnih pogodb, ki bodo natančneje opredelila raven poklicne in posamične odgovornosti, kar pa ni omejeno le na zdravnike. Glede pravic iz obveznega zavarovanja, ki so v Sloveniji zelo široke, stroški zdravstva pa so vsako leto višji, minister pravi, da te rasti zaradi naraščajoče ce-
ne znanja in tehnologije ni mogoče ustaviti. Zato bomo kot v večini držav morah določati, kaj ne sodi v obvezno zdravstveno zavarovanje. Ministrstvo je pripravilo strateška izhodišča za spremembo zakonodaje. Zasebnega dela v zdravstvu ni mogoče izenačiti s privatizacijo zdravstvenih zavodov, do katere v Sloveniji sploh še ni prišlo, je zapisano v sporočilu za javnost. Zasebno delo v ničemer ne zmanjšuje zdravstvenih pravic. Z novo zakonodajo participacija ni odpravljena, ampak je uvedena možnost dodatnega prostovoljnega zavarovanja za njeno plačilo, je pouda-
rjeno v sporočilu. Ministrstvo za zdravstvo je za prvo obravnavo načrt zdravja do leta 2000 pripravilo v predpisani obliki, pojasnjuje minister, državni zbor pa je za drugo obravnavo naročil še pripravo mreže zavodov in kadrov. Priprava mreže je zaradi široko organizirane razprave in številnih potrebnih usklajevanj zahtevala več časa, kot so načrtovali, medtem pa seje spremenila tudi struktura občin. Načrtu je ministrstvo dodalo še podrobno strategijo. Z večino vseh, ki so nanjo posredovali pripombe, so se sešli in v glavem uskladili nesoglasja. O neusklajenih in novih pripombah pa so pripravljeni razpravljati bodisi v parlamentarnem odboru bodisi v državnem zboru.	(KaN)
Gošnik pripisuje uspešni izvedbi ekološkega referenduma velik pomen za vso državo, saj naj bi Mežičani dokazali, da je mogoče v skladu z veljavno zakonodajo nedvoumno izraziti lastno voljo glede varovanja okolja. Uporaba ekološkega referenduma po Gošnikovem mnenju predstavlja pomemben premik v zavesti ljudi, da lahko ekološka vprašanja rešujejo s pomočjo referendumskega odločanja.
Vane Gošnik je opo-
zoril tudi na ekološki vidik gradnje vojaškega radarja na Menini planini - objekt naj bi obrambno ministrsvo po njegovem zatrjevanju gradilo v naj strožji tajnosti. Zeleni bodo pripravili strokovna stališča o škodljivosti elektromagnetnih valov, ki jih bo oddajal radar.
Podpredsednik sveta ZS Boris Keuc je na tiskovni konferenci izrazil dvom v naravovarstveno vlogo lovske družine, saj naj bi lovce spodbujal zlasti užitek, občutek
zmagoslavja, ki jim ga daje lov, njihov končni cilj pa naj bi bila trofeja. Boris Keuc je ostro napadel zlasti »lovsko elito«, ki naj bi bila v ozadju številnih agencij, ki ponujajo lovski turizem -kljub njegovi ekološki
oporečnosti. Zeleni predlagajo prevrednotenje poslanstva lovske družine - ta naj bi imela 23 tisoč članov in 70 tisoč kosov orožja - in preverbo naravovarstvenega znanja njenega članstva.
Bojan Šuštar
Salonit so obdelali v posebni študiji
KANAL OB SOČI - Predstavniki ministrstva za okolje in prostor so včeraj občinskemu svetu v Kanalu na Soči predstavili izsledke interdisciplinarne naloge o stanju okolja na vplivnem območju industrijskega kompleksa Salonit Anhovo. Poleg tega so izdelali tudi oceno vplivov cementarne na obremenjenost okolja in zdravje prebivalstva. Ena od ugotovitev je, da je bilo od 900 prebivalcev srednje soške doline, zaposlenih pred letom 1991, tristo izpostavljenh azbestu. Sanacijski ukrepi, tehnološke spremembe in poostrena delovna disciplina po letu 1985 pa pri novozaposlenih bistveno zmanjšujejo možnost nadaljnjega obolevanja za poklicnima boleznima - azbestozo in silikozo.	(KaN)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Danes, 15. t. m., ob 20.00 (red H): Carl Orff »Carmina Burana«.
Ponovitve: jutri, petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G).
Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: V sredo, 21. t.m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava »Bejart Ballet Lausanne« - »Ce que 1’amour me dit», koreografija Maurice Bejart.
Ponovitve bodo trajale do 2. marca.
Pri blagajni Dvorane Tripcovich so naprodaj vstopnice za vse predstave.
Gledališče Rossetti
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi , »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-rumen) in »Le cognate« (odrezek 14-moder).
Jutri, 16. t.m., ob 20.30 - do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli« s S. Massimi-nijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 15. t. m., ob 20.30: Ginette Beauvais-Garcin »II elan delle vedove«. Režija Patrick Rossi Gastaldi, nastopa Valeria Valeri.
Ob 18. uri bo v gledališču srečanje s Paolom Quazzolo in z interpreti na temo »E’ possibi-le una vedovanza »alternativa«? Vstop prost. Ponovitve do nedelje, 18. t.m.
Nedeljska otroška matineja - Predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na sporedu 3. marca ob 11. uri.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 16. t.m., ob 20.30 - Podrekove lutke »Varieta delle marionette-I piccoli di Podrec-ca». Ponovitev za osnovne, in srednje šole bo v soboto, 17. t.m., ob 9. in 11. uri.Informacije na tel. št. 0481/33288. Kulturni dom Gorica.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališCe:Danes, 15. t.m., ob 19.00 -VV.A.Mozart: La finta giardiniera. Ponovitev v soboto, 17. t.m.
Pri Joklnu: Danes, 15. t. m., ob 19.30 verni-saža del arhitekta Janeza Osvvalda »Impresije«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center - Jutri, 16. t.m., ob 19.00 - Predavanje z diapozitivi »Aus dem Tagebuch ei-nes Bergsteigers«; predava Paul Skant iz Škofič,
Društvena soba SPD: V soboto, 17. t.m., ob 16.00 - Nastop uCencev glasbene šole.
GLOBASNICA
Pri SoštarjuV soboto, 17. t.m., ob 20.00 -Ples Slovenskega atletskega kluba. Igra Planinski sekstet, Duo Peugeot in še dve skupini.
BILČOVS
Pri Miklavžu: Danes, 15. t.m., ob 20.00 -Monogroteska »Butalci« - izvaja Marjan Hin-teregger.
Jutri, 16. t.m., ob 19.00 - Nastop uCencev \ slovenske glasbene šole.
BOROVLJE
Pri Cingelcu: Danes, 15. t.m., ob 19.00 - Nastop uCencev Glasbene šole.
RAZNI PRIREDITV
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Miela
Od 17. do 21. t.m. bo v gledališču na sporedu pregled televizijskih in kinematografskih del Ken Loacha, ki ga organizira Zadruga Bo-navventura v sodelovanju z British Film Ciuhom.
Velika dvorana:V soboto, 17. t.m., ob 18.00 -»Family life»(italijanska verzija); ob 20.00 »Poor cow» (v originalu s podnapisi v ital.); ob 22. ponovitev filma »Family life».
Video dvorana:ob 18.00 - »Cathy come ho-me»(v originalu) in ob 20.30 - »The Ga-mekeeper» (v originalu).
TRST
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 19. t.m., ob 20.30 - Nastop skupine Brodsky Quartet. Na sporedu Schubert, berg in Smetana.
DANES, 15. t. m., ob 21.00 - Koncert Fran-cesca GUCCINIJA. Izven abonmaja.
Gledališče Miela
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30: nastopila bosta zbora Goro dei piccoli cantori in Goro giovanile della Citta di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski. Na programu Mačehi, Mendelssohn, Sofianopulo, Ille-sberg, Viozzi, Rodgers, Di Lasso, Elgar in Orff.
Kavarna Tommaseo
Jutri, 16. t. m., ob 21. uri nastop skupine Zuf de Zur.
Hip Hop Musič Club
Jutri, 15. t.m., ob 22.00 - bo v okviru pustnih prireditev na sporedu koncert skupine Lato B in jutri, 16.t.m., pa bo nastopila skupina Ocho Rios.
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 -Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Galerija Cartesius
Do 22. t.m. razstavlja slikarka Dusedda Orio-lo. Urnik: ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.; ob praznikih od 11.00 do 13.00. Zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): še jutri, 16. februarja je na ogled razstava Leonor Fini. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih.
GORICA
Kulturni dom
Do nedelje, 18. t.m., je na ogled skupinska razstava goriških slikarjev Nadje BevCar, Davida Faganela in Hermana Kosiča, ki jo prireja ZSKD in ZSKP.
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen KrmpotiC.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Dežena Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.
marca so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda He-benstreita
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
TINJE
Dom prosvete»Sodalitas»
Do 26. t.m. je na ogled razstava »Smrtno taborišče na Ljubeju. razstava del Janka kaste-lica iz Sežane.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
RADISE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Mari anne Bechan.
ROŽEK
Galerija Sikoronja-SemislavCe: Do 25. t.m., je na ogled razstava litografskih del Giselber-ta Hokeja.
SNG DRAMA Eriovčeva 1. Ljubljana
Danes, 15. februarja, ob 19.30:
A. P. Cehov: TRI SESTRE, za abonma STUDENTSKI TRETJI in IZVEN.
Jutri, 16. februarja, ob 19.30:
T. Stoppard: ARKADIJA, za IZVEN in KONTO.
Sofokles: FILOKTET Sobota, 17. februarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN.
Prvi del dvojnega projekta.
Mala drama D. Mamet: OLEANNA Jutri, 16. februarja, ob 20. uri, za-IZVEN in KONTO.
A. Nicolaj: PRVA KLASA Sobota, 17. februarja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO.
Nemška hiša Gradišče 6-8
I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX,
Sobota, 17. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Predstava ODPADE zaradi poškodbe v ansamlu.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14
A. Jarry: KRALJ UBU Danes, 15. februarja, ob 19.30, za ABONMA E in IZVEN.
H. H. Gudmundsdottir:
JAZ SEM MAESTRO,
Jutri, 16. februarja, ob 19.30, za ABONMA K in IZVEN.
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sobota, 17. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO.
Nedelja, 18. februarja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO.
Mala scena T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA
Jutri, 16. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
L. VVilson: ZAŽGI!
Sobota, 17. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana
J. Massenet: MANON Danes, 15. februarja, ob 19.30. za ČETRTEK, IZVEN in KONTO. Predstava zaradi bolezni v ansamblu ODPADE.
Sobota, 24. februarja, ob 19.30:
G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana
Petek, 16. februarja, ob 20. uri:
Zijah A. Sokolović: GLUMAC...
JE GLUMAC... JE GLUMAC.
Sobota, 17. februarja, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTAŽA:
VESELO PUSTOVANJE IN RAJANJE. Otroke bodo zabavali Čarodej Marko, Pika Nogavička in gusar Polde. Lorenzo da Ponte: DON JUAN.
Torek, 20. februarja, ob 20. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 Veliki oder
Danes, 15. februarja, ob 17. uri:
R. Dahi - A. Tkačev: VELIKANSKI DOBRODUŠNI VELIKAN, za IZVEN. Predstava je namenjena gledalcem od 7. leta naprej.
Sobota, 17. februarja,
ob 11. in 17. uri: S. Makarovič:
SAPRAMISKA, za IZVEN.
SNG MARIBOR Slovenska 27
Drama
F. Villon: VELIKI TESTAMENT, za abonente in IZVEN.
Danes, 15. februarja, ob 22. uri.
Jutri, 16. februarja, ob 22. uri.
Opera in balet
R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU
Jutri, 16. februarja, ob 19.30. PREMIERA.
Bina Stampe-Zmavc:
URE KRALJA MINA (foto)
Danes, 15. februarja, ob 19.30. Premiera za odrasle.
Nedelja, 18. februarja, ob 11. uri: za otroke od 5. leta naprej. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
Sobota, 17. februarja, ob 12.45: Amaterski mladinski oder: BUTALCI Gostovanje v Desklah.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
Zijah Sokolović: CABAres, CABArei, Sobota, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Petek, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Torek, 27. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra 5
B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, Sobota, 17. februarja, ob 10. uri. Gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane.
Gledališče
Po londonski premieri septembra lani in gostovanjih v Rimu, Dublinu, Melbournu in New-Yorku skupina CHEEK BY JOWL na odru Cankarjevega doma.
John VVebster: VOJVODINJA MALFIJSKA.
Režija:
Declan Donnellan. Petek, 16., in sobota,
17. februarja, ob 20. uri.
Film
Od 15. do 18. februarja, ob 20. uri: ELDORADO. Režija Charles Binarne, Kanada, 1995.
Od 20. do 24. februarja: ZVOČNA VIZIJA SVETA. Retrospektiva zvočno-filmskih del (19.74-1995) in inštalacija Skrivnosti Soče Andreja Zdravica.
Razstave
Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca.
Danes, 15. februarja, ob 20. uri: otvoritev retrospektivne razstave oblikovalca Branka Uršiča (foto).
KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Ljubljana
Danes, 15. februarja, ob 20.30: BULDOŽER. Koncert legendarnih veteranov domačega rocka. Jutri, 16. februarja, ob 23.30: KUDOV KLUB z rock-orijent-etno-jazz bendom JAZZVA.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Ponedeljek, 19. februarja: Komorni orkester SLOVENICUM, Ljubljana. Dirigent UroS Lajovic.
Petek, 23. februarja: HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO.
Irena Grafenauer, flavta; Maria Graf, harfa.
CAFE TEATER Miklošičeva 1. Ljubljana
Jutri, 16. februarja, ob 22. uri: klasičnojazzovski trio pianistke
Sophie Domancich.
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica
Jutri, 16. februarja, ob 22.30: koncert skupine HLADNO PIVO iz Zagreba.
Petek, 23. februarja, ob 22. uri: MEATHEAD. SoniCno kitarski cyber-noice iz Italije. Kot pred-skupina bodo nastopili domaCegrudni funkijaški povver-trasherji SKYTOWER. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana
Nedelja, 18. februarja, ob 11. uri: KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUM. Dirigent Uroš Lajovic. Solisti: Aleš Kacjan, flavta; Matej Sare, oboa; Svava Bernhardsdottir, viola; Gal Faganel, violončelo.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliano
Danes, 15. februarja, ob 12. uri: otvoritev razstave grafik DIALOG MED SLIKARJEM IN . PISATELJEM iz zbirke galerije Maeght, Pariz (foto). MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana
V	galeriji je do 6. marca na-ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla
V	spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Liubliana DAVID BYRNE:
Strange ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja.
MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana
V	galeriji je do 18. februarja na ogled inštalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj.
GALERIJA EQURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana
Biggibilla, avstralski aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja. NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Ljubljana
SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca.
GALERIJA ŠKUC.
Stari trg 21. Ljubljana
V	galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov. Razstavljajo:
Zbigniew Libera, Mariola-Przyjemska in Roman Stanczak.
GALERIJA
SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje
V	galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa.
POKRAJINSKI MUZEJ. Glavni trg 24.
Sloveni Gradec
V	muzeju je do 4. marca na ogled razstava MIKI MUSTER, razstava stripa in risanega filma.
GALERIJA S. O. U. KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana
Danes, 15. februarja, ob 21. uri: EPIZOO. Marcel-Li Antunez Roča.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana
V	muzeju je na ogled razstava TRA, TRA, TRA, BUM, BUM, BUM, s podnaslovom Razstava o Soški fronti (foto).
KOŠARKA / KORAČEN/ POKALn
Steftinel in
Efes Pilsen
finalista
Milanski Stefanel in turški Efes Pilsen sta letošnja finalista Koraćevega pokala Milančani so zmagali tudi na povratni tekmi v Franciji, medtem ko je bolonjski Teamsy-stem sicer zmagal doma proti Trnkom, visokega zaostanka s prve tekme pa ni uspel nadoknaditi.
Villembanne - Stefanel 72:81 (34:42)
VILLEURBANNE: Rudd 15, Lion 10, Digbeu 11, Hovvard 16, Rippert 11, Smith 7, Pluvy, Evano 2, Nebot, Galla
STEFANEL MILAN: Gentile 7, Portaluppi 6, FuCka 10, De Pol 6, Bodiroga 19, Alberti 2, Cantarello 4, Blackman 27, Baldi, Sambugaro.
PM: Villeurbanne 26:33, Stefanel 19:24. PON: Hovvard (33), Cantarello (34). TRI TOČKE: Villeurbanne 2:12 (Rudd 0:3, lion 2:3, Digbeu 0:1, Hovvard 0:2, Evano 0:3); Stefani 6:17 (Gentile 1:3, Poretaluppi 2:5, Bodiroga 0:3, Blackman 3:6)
VILLEURBANNE - Stefanel, ki je Ze zmagal s 4 točkami razlike v Milanu, je sinod povsem zasluženo odpravil V31-leurbanne tudi na povratnem srečanju in se tako uvrstil v finale tega pokala. Milančani so bili, predvsem po zaslugi Američana Blackmana, vseskozi v vodstvu.
Teamsystem-Efes Pilsen 97S1 (51:46)
TEAMSVSIEM: Djordjevič 24, Blasi 3, Pilutti 12, Rug-geri 6, Myers 23, Gay 18, Frosini 5, Damiao 3, Ferroni 3, Grossi.
EFES PILSEN: Sancar 4, Turksan 15, Naumoski 8, Ay-din 20, McRae 21, Evliyaouglou 5, Oyguc 4, Sarica 14, Bitim, Besok
BOLOGNA - Teamsystemu ni uspel veliki podvig, da bi se uvrstil v finale. Bolonjčanom je sicer uspelo zmagati, ne pa nadoknaditi 24 točk razlike, s katerimi so izgubili v Turčiji. V začetku je kazalo, da bo Teamsystemu uspel veliki met, saj je vodil že z 20 točkami razlike, predvsem po zaslugi Djordjeviča. Turki pa so nato strnili vrste in presenečenja niso dovolili.
<<Eurodub«:balmjski Bucki« upavčudež
Danes bo zadnje kolo v obeh skupinah »euroduba«, v katerem sta zapsoleni tudi italijanski ekipi Benettona in Bucklerja Ge si je moštvo iz Trevisa že pred današnjim, zaključnim kolom v A skupini prislužilo četrtfinale, pa mora bolonjska ekipa upati v B skupini na pravi čudež, da si še pribori pravico nastopa v četrtfinalu Budder mora drevi seveda doma premagati Real Madrid, obenem pa upati, da zagrebška Gibona zmaga v gosteh proti fiancoskemu moštvu Pau Orthez, Makabi pa naj bi doma premagal Panathi-
jjgjJOOg
DREVISNJi SPORED
Skupina A: 01ympiakos - Leverskusen, Benetton - Irak-lis, Antibes - Cska, Malaga - Ulker. Vnstni red: Cska Moskva 20,01ympiakos Atene in Benetton Treviso 18, Ulker Istanbul 12, Malaga, Antibes in Leverkusen 10, Iraklis 6.
Skupina B: Makabi - Panathinaikos, Pau - Citrona, Buck-ler - Real Madrid, Barcelona - Benfica Vrstni red: Barcelona 18, Panathinaikos Atene in Real Madrid 16, Pau Orthez 14, Budder Bologna, Gibona Zagreb in Makabi Tel Aviv 12, Benfica Lizbona 4.
ALPSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO
Na treningu v smuku Isolde Kostner najhitrejša
Rusko smukačica Tatjana Lebedjeva se je hudo poškodovala
SIERRA NEVADA -Včeraj na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju ni bilo tekmovanj. Na sporedu bi morala biti oba treninga smuka, a so na koncu trenirale le ženske. Najhitrejsa je bila svetovna prvakinja v superveleslalomu Isolde Kostner, Mojca Suhadolc je bila z zaostankom 2.30 sekunde 24., Katja Koren pa 36. To sta tudi edini slovenski predstavnici, ki bosta nastopili v smuku in kombinaciji, saj je Andreja Potisk-Ribič zaradi strahu pred skoki že odpotovala domov.
Sicer pa je trening minil v znaku spremenljivih vremenskih razmer in nesreče, v kateri sta se poškodovala ruska smukačica Tatjana Lebedjeva in ameriški funkcionar FIS Harald Schonharr. Do nesreče je prišlo, ko je glavni sodnik Kurt Hoch zaradi megle prekinil tekmo, vendar so s Startne hišice še spustili dve tekmovalki. Američan seveda tega ni vedel in je skupaj z enim od trenerjev prečkal progo v trenutku, ko je bila na njej Lebedjeva. Prišlo je do hudega trčenja, v katerem sta se oba poškodovala. Lebedjeva ima dvojni zlom desne, Schonharr pa dvojni zlom leve noge. Za oba je svetovno prvenstvo končano. Nesreča se je zgodila pred očmi vodje slovenske ženske reprezentance Jara Kalana. »Lebedjeva se nesreči ni mogla izogniti, saj se je to zgodilo takoj po skoku. Izgledalo je tako hudo, da sem presenečen, da ni prišlo do hujših poškodb. Od ruskih trenerjev sem že izvedel, da bodo tožili Mednarodno smučarsko zvezo,« je dejal Jaro Kalan.
OLIMPIJSKE IGRE / V ATLANTI
Košarkarski turnir v ospredju
Zanimiva predtekmovalna skupina AnaOI- Zlato že oddano?
ATLANTA - V Atlanti so izžrebali predtekmovalne skupine za olimpijski turnir v košarki v Atlanti. Najzanimivejša bo skupina A, v kateri bodo igrali zvezdniki NBA v reprezentanci ZDA, Hrvaška, evropski podprvak Litva, azijska prvakinja Kitajska, afriška prvakinja Angola in ameriška pod-prvakinja Argentina.
V	skupini B je najmočnejša reprezentanca ZR Jugoslavije, ki je evropska prvakinja, za prva štiri mesta pa se bodo potegovali še ameriški prvak Portoriko', oceanijska prvakinja Avstralija, Brazilija, Grčija in Južna Koreja.
V	skupini A bodo na ženskem delu turnirja igrale v skupini A Rusija, Kanada, Japonska, Brazilija, Kitajska in Italija, v skupini B pa Ukrajina, Kuba, Zaire, ZDA, Avstralija in Južna Koreja. Vsaka ekipa bo v predtekmovanju igrala po pet
tekem, štiri najboljše iz vsake skupine pa se bodo uvrstile v četrfinale, kjer se bodo pomerila za odličja.
Za košarkarska tekmovanja vlada veliko zanimanje, saj so prodali več kot pol milijona vstopnic, nekaj prostih mest je le še za nekatere tekme žensk.
Medtem ko je pri košarkaricah konkurenca zelo izenačena in se lahko osem ekip poteguje za odličja, pa je zlato pri košarkarjih bržkone oddano že pred OI. Za ameriško sanjsko ekipo HI bodo igrali tudi v Nigeriji rojeni Hakeem Olajuvvon, Shaquille O’Neal in John Stockton.
Od najboljših reprezentanc sveta bo manjkala Rusija, ki je bila na evropskem prvenstvu šele sedma. »Zadovoljen bi bil tudi z drugim mestom,« je dejal center jugoslovanske reprezentance Vlade Divac (LA Lakers), Litovec Sarunas Marčulionis
(Sacramento King) pa je na vprašanje, ali lahko njegova ekipa upa na zmago nad ZDA, odvrnil: »Mi imamo pomembnejši cilj; na primer maščevanje nad Srbi, ki so nas prejšnje poletje premagali v finalu EP.«
Prav dvoboji med Litvo, Hrvaško in ZR Jugoslavijo naj bi dajali še poseben čar olimpijskim košarkarskim bojem, ki se bodo končali 3. avgusta s tekmama za 1. in 3. mesto. Zenske bodo imele finalni tekmi dan pozneje.
Žreb skupin za olimpijski turnir v Atlanti:
MOŠKI - skupina A: Argentina, Hrvaška, Litva, ZDA, Kitajska, Angola; skupina B: Brazilija, ZR Jugoslavija, Grčija, Portoriko, Avstralija, Južna Koreja.
ZENSKE - skupina A: Rusija, Kanada, Japonska, Brazilija, Kitajska, Italija; skupina B: Ukrajina, Kuba, Zaire, ZDA, Avstralija, Južna Koreja.
Mojca Suhadolc in Katja Koren na treningih še ne vozita na vso moč. Na torkovem je bila Suhadolčeva 20. (+ 2.03), Korenova pa 30. (+ 3.06). Na drugem treningu sta bili še nekoliko slabši, a to slovensko vodstvo ne skrbi preveč.
Danes bodo tako moški kot Zenske trenirali na progi, kjer bo kombinacijski smuk. Proga za kombinacijo je nekoliko krajša od proge za pravi smuk, tako da tekmovalkam in tekmovalcem ne bo treba voziti na zgorjem delu, kjer je največja strmina. Vseeno pa bodo morali paziti pri skokih, saj ima kombinacijski smuk le en skok manj od specialnega. Seveda pa tukaj nihče ne ve ah bodo organizatorji program speljali po načrtih.
Izidi ženskega treninga smuka (dolžina proge 3396 metrov): 1. Isolde Kostner (Ita) 1:58.19, 2. Hilary Lindh (ZDA) + 0.05, 3. Regina Hausl (Nem) + 0.28, 4. Pernilla VViberg (Sve) + 0.31, 5. Katharina Gutensohn (Nem) + 0.90, 6. Regine Cavagnoud (Fra) + 1.09, 7. Kate Pace (Kan) + 1.46, 8. Miriam Vogt (Nem) + 1.70, 9. Megan Gerety (ZDA) + 1.98, 10. Hilde Gerg (Nem) + 2.00, 11. Barbara Merlin (Ita) + 2.11, 12. Katja Seizinger (Nem) in Carole Montillet (Fra) + 2.23, 14. Bibiana Perez (Ita) in Madlen Summermatter (Svi) + 2.28,16. Stefanie Schuster (Avt) + 2.36, 17. Martina Ertl (Nem) + 2.38, 18. Pi-cabo Street (ZDA) + 2.57, 19. Michaela Dorfineister (Avt) + 2.70, 20. Alexan-dra Meissnitzer (Avt) + 2.92.
Nesrečni ruski smukačici Tatjani Lebedjevi nudijo prvo pomoč (Foto AP)
NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL
Sinoči neodločeno v Bologni
Drevi druga polfinalna tekma med Fiorentino in Interjem
Bologna - Atalanta 1:1
(0:0)
STRELCA: Paganin v 50. min (avtogol), Valentini v 84. min.
BOLOGNA: Antonioli, Paramatti, Torrisi, De Marchi, Pergolizzi, Bosi (od 79. min. Savi), Scapo-lo, Doni (od 61. min. Val-tolina), Nervo (od 46. min. Tarozzi), Morello, Comacchini.
ATALANTA: Ferron, Montero, Herrera, Valentini, Paganin, Rotella (od 65. min. Gallo), Fortuna-to, Bonacina, Morfeo, Pa-vone, Tovlieri (od 70. min. Vieri).
SODNIK: Nicchi iz
Arezza. Rumeni kartoni Tovalieri, Herrera, Bonacina in Torrisi, izključen Valtolina v 80. min.
Bologna je sinoči še enkrat dokazala svojo moč na domačem igrišču. Vso tekmo je silocito napadala in večkrat ogrozila nasprotnikova vrata, Atalanta pa se je umirjeno branila in na koncu dosegla to, kar je na bolonjskem igrišču v dosedanjih tekmah za italijanski pokal uspelo le Milanu, ki je odšel v regularnem času nepremagan z igrišča, čeprav je nato klonil po enajstmetrovkah.
Pred tekmo je prišlo tu-
________NOGOMET / 2. AMATERSKA LIGA__________________
Na včerajšnji zaostali tekmi Primorec s težavo, toda zasluženo premagal Como
Kriška Vesna uspešna
Po nedeljski lepi domači zmagi proti Ba-saldelli je kriška Vesna sinoči na zaostali tekmi 1. amaterske fige v gosteh zanesljivo premagala Opicino s 3:1 (2:1).
Primorec - Como 3:2 (0:1)
PRIMORCEV! STRELCI: Gaigiuolo v 50. min., Policardi v 60. in 65. min. (obakrat iz enajstmetrovke).
PRIMOREC: A. Gorana, Savino, Frasson, Policardi, Gargiuolo, Naperotti, Granieri (od 90. min. Leone), Ferluga, Predonzan (od 65. min. Bulidi), Apuzzo, M. Corona.
Na včerajšnji zaostali tekmi 2. amaterske fige je Primorec osvojil zlata vredne točke v boju za obstanek v ligi. Trebensko moštvo je namreč s težavo, toda povsem zasluženo premagalo Como.
Tekma se ni najbolje začela za trebensko ekipo. Gostje so že v 15. minuti povedli. Bila je to haldna prha za domače nogometaše, ki pa niso vrgh puške v kom-zo. Reagirali so, vrgh so se v napad, imeli so tudi dve zelo ugodni priložnosti, da bi stanje izenačih. Pri zaključevanju na vrata pa niso imeh sreče. V drugem polčasu so že v 5. min. rezultat izenačili z Gargiuo-lom. Kmalu zatem so si prislužili enajstmetrovko, ki jo je Policardi tudi uspešno izvedel. Isti igralec je realiziral pet minut pozneje tudi drugo enajstmetrovko. Vse je kazalo, da je tako srečanja konec. V 85. minuti pa so gostje izid zmanjšali na 2:3. Pri-morčeva zmaga je bila tako spet vprašljiva. Trebenski nogometaši pa so v preostalih minutah stisnih zobe, branili tesno vodstvo in tako osvojili izredno pomembno zmago.
Breg le izenačil
Na sinočnji zaostali tekmi 3. amaterske fige v Dolini je Breg igral le neodločeno z 1:1 (0:0) proti ekipi Venusa.
ZAČETNIKI
Primorje Telita! - Don Bosco 3:0 (1:0)
STRELCI: Merlak, Pavletič, Strajn.
PRIMORJE: Furlan, I. Križmančič, V. Križmančič, Pilat, Stoka (Milič), Cauter (Bachi), Švara, Kante (Gregorij, Pavletič (Milkovič), Merlak, Strajn.
Proseški začetniki so proti povprečene-mu nasprotniku po pričakovanju spet zmagali. Ze iz uvodnih potez je bilo razvidna premoč naših predstavnikov, ki so skozi vse srečanje napadali. Gostje se morajo zahvaliti svojemu vratarju, da so prejeli le trti zadetke, saj nekajkrat zares odlično posredoval.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za dve koli v promocijski figi izključila Massimifiana Canduttija (Juventi-na), v prvi amaterski figi pa prav tkao za dve koli Armanda Altaraca (Zarja).
di do lažjega incidenta, ko je navijač Bologne z nožem ranil navijača Ata-lante.
Drevi bo na sporedu druga polfinalna tekma. V Firencah se bosta ob 20.45 spoprijela Fiorenti-na in Inter. Tekmo bo sodil gospod Beschin iz Le-gnana. Srečanje bo neposredno prenašala italijanska TV na 2. sporedu.
Devet izključenih
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi izključila kar 9 igralcev. Za dve koli je izključila Panuccija (Milan), za eno kolo pa Parija (Napoli), Batistuto (Fiorentina), Bonacino in Morfea (Atalanta), Giampietra (Padova), Negra (Lazio), Otera (Vicenza) in Ripo (Bari).
V B ligi je De luliis (Avellino) dobil prepoved igranja kar za štiri kola.
OBVESTILI
SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. t.m., avtobusni izlet v Forni di Sopra ob priliki 15. zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba -Proseška ul. 131 -Opčine od ponedeljka, 19. do srede, 21. t.m., od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 ali 299573.
SK DEVIN organizira v nedeljo, 25. t.m., ob priliki zamejskega prvenstva, avtobusni izlet v Forni di Sopra. Informacije, rezervacije in prijave na tekmo sprejemajo na tel. št. 220423 (Stojan), št. 327196 (Jordan) in št. 200236 (Bruno).
ŠPORT
Četrtek, 15. februarja 1996
Maigaret Macchkit na milhgu vTurinu
Troboj Italijo -Rusija-španija
Konec tedna bo v Turinu mednarodni atletski troboj med reprezentancami Italije, Rusije in Španije.
V italijanski reprezentanci bo nastopila tudi naSa atletinja Margaret Maccbiut, ki bo tekmovala v teku na 60 m ovire. Za našo atletinjo bo to vsekakor izredno zahtevna preizkus-• nja, saj bo nastopila v zelo močni konkurenci. Že sam nastop v državni reprezentanci pa je za našo atletinjo lepo priznanje in seveda možnost, da si v tako ostri konkurenci nabere koristne izkušnje.
ATLETIKA / NA MITINGU V LJUBLJANI
Borovi zastopnici sla se izkazali
Nastopili sta Ukmarjeva in Macchijeva
Pri Atletskem klubu Bor si še naprej prizadevajo, da ne bi atletika pri našem mestnem društvu povsem zamrla. Svoje upe polagajo ta Cas v skupino petih mladih srednješolk, ki pridno vadijo s trenerjem in »factotu-mom« v klubu Duškom Švabom. Dve izmed njih sta imeli v nedeljo tudi že svoj krstni nastop. Nastopili sta namreč na mednarodnem dvoranskem mitingu, ki ga je v dvorani Žak v Ljubljani priredila tamkajšnja Olimpija.
Naši predstavnici sta se zelo dobro odrezali. Yael Ukmar (letnik 1983, na sliki) je v teku na 60 m z zelo obetavnim časom 8, 85 v svoji kategoriji zasedla tretje mesto, leto dni mlajša Roberta Mačehi pa je bila v svoji skupini s časom 9, 36 le za stotinko počasnješa od zmagovalke. Obe sta nastopili tudi v skoku v daljino. Ukmarjeva je dosegla znamko 3, 94 m, Macchijeva pa 3, 70 metra.
Skupaj z Vesno Hrovatin, Barbaro Piculin in Francesco Antonini ju spomladi čakajo prvi uradni nastopi pri nas.
KOŠARKA / V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV
Pričakovan poraz borovcev
Bor Edi Auto - Libertas A 56:75 (27:35)
BOR: Tolentino 3 (3:4), Smilovič 5 (3:6), Gabuiro 2, Stokelj 8 (4:8), Santi 4 (4:6), Pussini 5 (3:4), Bosari 13 (3:5), Krčalič 2 (0:2), Lovriha 12 (4:8), Romano 2; trener Kretič
PM 24:43. SON: 23. PON: Pussini.
V 1. kolu drugega dela prvenstva naraščajnikov so borova izgubili proti vodilnemu Libertasu A. Smilovie in soi-gralti so v prvem polčasu zaigrali, kot znajo, in niso nikoli izgubili stika s fizično boljšimi nasprotniki. Odločilno prednost so si košarkarji Libertasa A priborili v prvih minutah drugega polčasa s številnimi skoki v napadu. Od borovcev se je tokrat izkazal Danilo Bosari. (Niko)
MMBASKET
TURNIR OBERSNEL
Bor - Fennviario 20:49
BOR M. Ferluga M, Celano, Batič, S. Ferluga 1, Klobas, Sanna, Nadlišek 2, Kneipp 11, Kovač 6, Filinceni 0, vaditelj Jogan
V1. kolu turnirja Obersnel so borova doživeli pekoč poraz. Naši so zaigrali, kot znajo, le v drugi četrtini (15:12), nato pa so ponovno popustili. (Mat)
Bor - Barcdam 55:20
BOR M Ferluga, Kovač 2, Indelicato 6, Klobas 2, S. Ferluga 3, Obersnel 16, Celano, Kneipp 18, Černigoj, Nadlišek 8, vaditelj Jogan
Dan kasneje so borova naleteli na skromnega nasprotnika. Z dobro obrambo ter s hitrimi protinapadi so stalno večali prednost in tako dosegli povsem zasluženo visoko zmago. Tokrat si zahvalo za dobro igro zaslužijo prav vsi borova.
(Mat)
1. DIVIZIJA
Stella Azzuira - Dinamo 78:80 (46:28)
DINAMO: Dilissano 23, Crastich 6, Braiuca 5, Manin 11, Di Marco 12, Sbroiavacca, Volk, Almonti 5, Jankovič 12.3T: Crastich 2, Dilissano 1, Braiuca 1.
S košem Manina sekundo pred koncem srečanja je Dinamo kronal dolgo (in skoraj neverjetno) zasledovanje, potem ko so Jankovič in ostali v teku prvega polčasa imeli že več kot 20 točk zaostanka. Med odmorom so se igrala Dinama pogovorili in se lotili drugega polčasa z večjo angažiranostjo. V zadnji minuti je Alfio Dilissano popeljal Dinamo do izenačenja s petimi zaporednimi točkami, poslednja ukradena žoga in še zadnji met pa sta omogočila, da je Dinamo zmagal še tretjič zapored. Pri gostiteljih je Terzič dal kar 26 točk, od tega 4 »trojke«.	(VJ)
MINIODBOJKA / V NEDELJO V ZGONIKU
Več kot sto udeležencev
Naše ekipe osvojile najboljša mesta
V	nedeljo je bila občinska telovadnica v Zgoniku prizorišče pravega praznika otrok, saj je tržaški odsek vsedržavnega združenja UISP priredil odbojkarsko manifestacijo »Bimbivolley«, namenjeno mi-niodbojkarjem letnikov 1984 in mlajših.
Vabilu se je odzvalo več kot 100 udeležencev, ki jih je organizator razdelil v dve starostni kategoriji, vseh nastopajočih ekip pa je bilo 28. Tokrat so se turnirja udeležila vsa slovenska društva, ki se ukvarjajo z odbojko, in sicer Kontovel s sedmimi, Breg in Sloga s tremi, Bor z dvema in Sokol z eno ekipo. Tudi s tekmovalnimi uspehi naših najmlajših smo lahko zelo zadovoljni, saj so osvojili vsa najboljša mesta. Glavno načelo vseh turnirjev UISP je sicer nastopanje, ne pa bitka za rezultat, čeprav je to v bistvu nemogoče.
Letniki 1986 in mlajši
V	tej kategoriji je bilo šest ekip. Najprej so se pomerili po sistemu vsaka proti vsaki, nato pa še v pravih finalih. V tekmi za šesto mesto je Sokol z 2:1 premagal Kontovel B, v polfinalu pa sta Kontovel A in Kontovel C odpravila Breg, oziroma Brunner. Breg je osvojil četrto mesto, po hudem »domačem« boju pa je v finalu za prvo mesto zmagal Kontovel A.
VRSTNI RED: 1. Kontovel A, 2. Kontovel C, 3. Brunner, 4. Breg. 5. Sokol, 6. Kontovel B.
KONTOVEL A: Martina Lisjak, Tereza Pertot, Sandra Vitez.
KONTOVEL C: Irina Bukavec, Sara Marži, Nikol Rebula, Jarmila Kodrič.
BREG: Tatjana Arbanas, Sophie Čorbo, Eva Stepančič.
SOKOL: Elizabetta Caharija, Julie Milič, Nadja Mimik, Cristina Schart, Sara Radislovich.
KONTOVEL B: Neža Kapun, Tamara Cernjava, Elisa Pradal, Anja Žužič.
Letnika 1984 in 1985
V	tej kategoriji je bilo kar 22 ekip. Razdelili so jih v tri izločilne skupine, kjer so se pomerila vsaka proti vsaki. V skupini A je Sloga Zadružna kraška banka B osvojila prvo mesto, z enakim številom točk sta bila na dragem mestu Bor B in OMA B (te tri ekipe so se tudi uvrstile v nadaljnje Tekmovanje). Kontovel C je bil peti, Breg pa šesti.
V	skupini B so se tri naše ekipe uvrstile v naslednje kolo, saj je prvo mesto
osvojil Kontovel A, Sloga Zadružna kraška banka A in Bor A sta bila z enakim številom točk druga. Breg pa se je uvrstil malo niže, torej na četrto mesto, kar pa za finalni nastop ni bilo dovolj.
V	tretji izločilni skupini je bila prva Sloga Zadružna kraška banka C pred ekipo Brunner A (ta se je z našo uvrstila v naslednje kolo), Kontovel D je bil četrti, Kontovel B pa sedmi.
Najboljših osem ekip se je uvrstilo v četrtfinale. Tu je Sloga Zadružna ktaška banka B premagala Bor A z 2:0, z enakim izidom sta slavila še OMA B proti Slogi Zadružni kraški banki C in Sloga Za-drušna kraška banka A proti Boru B. Kontovel A pa je premagal Brurmer A po zelo izenačenem srečanju z 2:1.
V	polfinalu je nato Sloga Zadružna kraška banka A premagala ekipo OMA B z 2:0, z istim izidom nato še Kontovel A Slogo Zadružno kraško banko B. Mlada Slogina ekipa je bila nato uspešna v finalu za tretje mesto, Kontovel A pa je z 2:0 premagal še Slogo Zadružno kraško banko A in tako osvojil prvo mesto.
VRSTNI RED: 1. Kontovel A, 2. Sloga Zadružna kršaka banka A, 3. Sloga Zadružna kraškla banka B, 4. OMA B, 5. - 8. Bor A, Bor B, Brunner A, Sloga Zadružna kraška banka C.
KONTOVEL A: Deborah Vitez, Lara Prašelj, Alexia Kobal.
SLOGA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA A: Ivana Gantar, Ivana Sossi, Martina Malalan.
SLOGA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA B: Jagoda Lupine, Ambrož Peterlin, Fanika Starec, Kristjan Stopar.
BOR A: Subra Degrassi, Katja Rupel, Katerina Zampicchiatti.
BOR B: Ivo Carpani, Lara Legovich, Veronika Kuret.
SLOGA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA C: Vasja Križmančič, Kristjan Ferfolja, Ni-coletta Dessi, Anna Wehrenfennig.
BREG A: Nicole Plettersech, Nataša Cappo-ni, Francesca Bellante, Sara Blasevich.
BREG B: Martina Koren, Marisa Ferluga, Cristina Benedetti.
KONTOVEL B: Vesna Bukavec, Nicole Starc, Lisa Gruber.
KONTOVEL C: Veronika Žužič, Sara Reggente, Zinajda Kodrič.
KONTOVEL D: Erika Suc, Sara Nanut, Janja Savi.
INKA
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Izlet po tržaški okolici
Zdi se, da je zima, ki je s svojimi spremljevalci: burjo, ledom, snegom in nizkimi temperaturami razsajala pred nekaj dnevi, nekoliko popustila, zato SPDT izkorišča priložnost milejšega vremena in pripravlja za svoje člane in prijatelje zanimiv in privlačen izlet. Ne bomo šli v visoke gore, saj za naše planince, razen za redke, ki ljubijo zimske pohode v prelestni zimski samoti, si je SPDT, kot napovedano v programu, omislilo kar daljši izlet po najbližji tržaški okolici, torej na peturni sprehod po stezah in poteh pod kraškim robom. Izletniki se bodo zbrali ob 10. uri na izhodiščni točki na Kolonji. Do tja se lahko mestni planinci pripeljejo z openskim tramvajem navzgor, planinci iz zgornjega Krasa pa navzdol. S Kolonje se bodo potem izletniki podali peš navzdol v graben, ki se vije do Rojana in se povzpeli nato na Lajnarje, kjer si bodo ogledali Stulno, šli na Piščance, od tam na Trstenik, prečkah Sca-lo Santo ter nadaljevali pot mimo Gašperetov in Cijakov do Kozjaka in Kontovela. Peturni pohod - sprehod, za ka-
terega se je treba obvezno prijaviti in plačati 15 tisoč lir, se bo zaključil z ribjo večerjo, da se tržaški planinci ne bodo izneverili svoji skoraj stoletni tradiciji: ljubiti gore, a vendarle uživati tudi lepote in dobrote ob morju. Malico pa je treba prinesti s seboj v nahrbtniku. Izlet po poteh tržaške okolice bodo vodili posameziri odborniki društva, vsak na dobro poznanem odseku. Vpisovanje za pohod - sprehod, sprejemajo v uradu ZSSDI v Ul. Sv. Frančiška 20 - drugo nadstropje. Prireditelj ponavlja in poudarja, da je prijava obvezna zaradi določitve števila večerij.
SPDT žeh vsem, ki se bodo tega izleta udeležili, obilo zabave, prijetnih doživetij in veliko dobre volje v pričakovanju pomladi in vročega poletja, ko bodo na sporedu zahtevnejši vzponi na planine in visoke gore in zakaj ne, tudi pohodi po raznih odsekih znamenite društvene poti: ver-tikale.
Spet predavanje
SPDT po uspelem kulturnem večeru ob slovenskem prazniku - Prešernovem dne-
vu, pripravlja za svoje člane nov predavateljski večer, ki bo 29. t.m. Planinskemu občinstvu se bo predstavila biologinja Damjana Ota s prikazom značilnosti kraške flore in favne. Podrobnosti o zanimivem predavanju bomo še poročali v tej rubriki.
(LA.)
Za smučarje izlet
v Fomi di Sopra
Februar in marec veljata še za "zimska" meseca, čeprav pomlad že trka na vrata. Smučarski odsek SPDG pripravlja, pred koncem zimske sezone še nekaj pobud: v nedeljo, 25. februarja bo smučarski izlet z avtobusom v Fomi di Sopra, kjer se bodo predstavniki društva udeležili tekmovanja za 15. Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo. Na avtobusu so še prosta mesta. Prijave, tako za tekmovanje kakor za izlet, danes od 19. do 20. ure na sedežu v ulici Malta 2 (tel. 33029).
Drugo nedeljo marca pa bo na Trbižu društveno tekmovanje SPDG, na kar že zdaj posebej opozarjamo. Razpis bo v naslednjem tednu.
Občni zbor
bo 14. marca v Kulturnem domu v Gorici Občni zbor ob 50-let-nici obnovitve SPD Gorica bo sredi prihodnjega meseca v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. To bo že 48. redni občni zbor društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1911 in ki je sredi dvajsetih let moralo prekiniti dejavnost. Zaporedna številka skupščine se ne ujema z okroglo obletnico ker sta več kakor dve leti (od 1946 do 1949) minili brez občnega zbora, zaradi znanih težav in posledic razmejitve med Italijo in Jugoslavijo.
Letošnja skupščina bo potekala torej v znamenju zlatega jubileja, za priložnostni kulturni spored bodo poskrbeli člani Briškega noneta.
Zanimanje za smučarski tek
Po nekajletnem premoru se pri članih Slovenskega planinskega društva v Gorici spet krepi zanimanje za smučarski tek. Lani so pri
društvu prvič po mnogih letih spet priredili tečaj te smučarske discipline. Odziv je bil spodbuden in tako se je letos prijavilo v tečaj že sedem ljubiteljev. Dejavnost se je v glavnem odvijala v Žab-nicah, izpit pa so udeleženci opravili zadnjo nedeljo januarja na približno šest kilometrov dolgi progi v dolini Zajzere. Tam je nastal tudi posnetek, ki ga objavljamo). Precejšnje zanimanje je bilo letos tudi za tečaj deskanja (priredili so ga prvič), odvijal pa se je na Trbižu.
Radi bi dopolnili zbirko planinskih vestnikov
Pred kratkim smo pri SPD Gorica uspeli dopolniti zbirko Planinskih vestnikov za obdobje prvih let po drugi svetovni vojni. Imamo tudi nekaj letnikov revije iz let pred prvo svetovno vojno. Radi pa bi dopolnili celotno zbirko. Prosimo zato planince ah društva, ki bi bili pripravljeni starejše letnike odstopiti, da se oglasijo na naš naslov, Slovensko planinsko društvo Gorica - Ul. Malta 2 - 34170 Gorica.
r
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3.-2H). 4.: Nekam Čudno se vam bo mudilo, kakor da bi vam za petami gorel sneg. Ne hitite preveč, sicer se vam bo kmalu godilo, da se vam bo mudilo tudi tja, kamor ne bi poslali niti svojih tekmecev.
BIK 21.4 - 20. 5.: Nekega trenutka vas bo glas iz notranjosti spomnil na dolg, Id ste ga zaradi malomarnosti odrinili v pozabo. Hvala bogu, da gre za dolg samemu sebi, zato bodo obresti majhne, a poučne.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Ko se boste vzpenjali, ne glejte le navzgor. Kdaj pa kdaj se ozrite, kajti za vami biti veliko vam podobnih. Počakajte jih, dodelite jim njihovo vlogo, nato pa s skupnimi močmi naprej.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Družabni boste kot nekdo, M je sto let preživel v temačni samici. Morda ste res bili v njej, a ste v prepričanju, da ste se zanjo odločili sami, menili, da ste tavali po polju svobode.
LEV 23.7. - 23.8.: Nadvse lucidno se boste vzivljali v težave drugih, zato vam ne bo težko svetovati tudi tistim, ki so doslej z nauki obmetavali vas. Bodite obzirni, da šene zaprejo med zidove prevzetnosti.
DEVICA 24. 8. • 22. 9.; Dober poznavalec uganke življenja vam bo osvetlil nekaj pomembnih zank vase duševnosti, le da vam ne bo pokazal izhoda Morda vam ga noCe, saj ve, da ga boste s svetUko v roki odkrili sami
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Glasno boste izrazili svoje mnenje o nekom, ki vam gre v nos. Skoda le, da ga ne bo zraven, saj bi vam z eno potezo vrnil in vam razkril umetnost Čiščenja nosu brez dajanja vetra drugim.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: V iskanju možno
sti za obogatitev mošnjička boste zaceli tipati tudi po poteh, ki se jih bojed in previdni izogibajo. Naj se jih kar izogibajo; manj jih bo, veC bo ostalo za vas.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Manj nujne opravke boste preložili na boljše Čase ter se posvetili zgolj tistim, M se jim bliskovito izteka rok. Ko boste z njimi nared, boste skrbeli zgolj Se za žegen.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Opazili boste, da predstavniki nasprotnega spola vašega tekmeca občudujejo bolj kot vas, ki ste vendar boljši in plemenitejši Najbrž so v zmoti, ali pa tekmec sploh ne tekmuje.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: V iskanju odgovora na pomembno življenjsko vprašanje boste prebrskali sleherni kotiček svojega razuma, odgovora pa nikjer. Pokukajte Se pod plasc ramuna, pa boste gotovo naleteli nanj.
RIBI 20, 2. - 20. 34 Večino energije boste vložili v iskanje poti iz težav, težave pa se bodo neusmiljeno kopičile. Neumni pometajo sproti, modri pa najprej izumijo orkan, nato pa posesajo naenkrat
____KRIZA V AMERIŠKIH VELEMESTIH_
Nebotičniki so vse bolj prazni
Središče Chicago je dolgočasno in pusto
CHICAGO (Reuter) - V rojstnem mestu nebotičnikov se zdi misel, da so »pisarne v oblakih« zapisane propadu, skorajda neverjetna. Toda v tem mestu in povsod po Združenih državah Amerike je 166 milijonov kvadratnih metrov pisarniških prostorov v nebotičnikih, ki so jih v središčih velemest zgradili v preteklem desetletju, nezasedenih. Boj za najemnike pisarniških prostrov je poCasi pripeljal do točke, ko imajo le še redki lastniki dobiček v svojem poslu. Leta 1980 so bili nezasedeni le štirje odstotki pisarniških prostorov, v zgodnjih devetdesetih letih pa se je ta delež povzpel kar na 25 odstotkov.
Manjše zanimanje za nebotičnike je seveda privedlo do znižanja najemnin. V zadnjih štirih letih niso zgradili nobenega novega nebotičnika, najemnine pa še naprej ostajajo nizke. »Trenutno v ameriških velemestih niti en nebotičnik ne prinaša dobička z najemninami,« je izjavil ahi-tektni kritik in univerzitetni profesor Ross Miller.
V osemdestih letih je v Ameriki prišlo do preporoda v gradnji nebotičnikov. Politiki in načrtovalci razvoja so - kot se je izrazil Miller - nove nebotičnike videli kot »ogromne vrtalne stolpe za nafto«, ki bodo državi prinašali denar. Miller je dejal, da je središče Chicaga zaradi njihovega kratkoročnega pohlepa in egoizma postalo dolgočasno in pusto. »Ironija je v tem, da je edini namen nebotičnikov služenje denarja,« je zapisal v svoji knjigi z naslovom Tukaj je pogodba: nakup in prodaja ameriškega velemesta.
Arhitekti, ki so ustvarjali v glavnem pod vplivom Ludvviga Miesa van der Roba, so najprej po-
skrbeli za odstranitev majhnih trgovinic. Na njihova mesta so postavili nebotičnike s kičastimi predverji v pritličjih, ki so popolnoma neprimerna za bivanje. »Odkar je Mies van der Robe dodelal stekleno-jeklene stavbe, moderni arhitekti namenijo prvih deset metrov visokih stavb samo za vhod in pri tem popolnoma obidejo ustaljeno mestno arhitekturo. Miesovi pretirano natančni arhitekturni vzorci ne dopuščajo nobenega prostora za preproste trgovine, kakršne so bile nekoč v Chicagu,« piše Miller.
V nadaljevanju je slikovito opisal »karneval« oziroma poslovanje nekdanje chicaške sodrge, ki je na eni od mestnih ulic v središču mesta ponujala najrazličnejše blago, od eksotičnega sadja do strahovitih mask. Leta 1989 so v imenu »Čiščenja« siromašnih predelov mesta ulico zravnali s tlemi. Danes je ta nekdaj tako živ predel »večna rana v srcu velemesta«. Tam, kjer je bilo nekoč vse polno poceni trgovin, kinematografov in pisarn, kjer so si ljudje
lahko poiskali zaposlitev, so danes zgradili začasno drsališče.
Naslov Millerjeve knjige spominja na naslov dela Jane Jacobs iz leta 1961, ki se glasi Smrt in življenje ameriških velemest. Njena knjiga je predstavljala mejnik za urbanistično načrtovanje. Pred 35 leti je Jacobsova zapisala, da je treba mestom nujno zagotoviti »življenjsko kri« in iztrebiti mestne bolezni, kot sta kriminal in propadanje. Urbanistične načrtovalce je prisilila, da so Se enkrat ocenili arhitekturne vzorce iz devetnajstega stoletja, ki so težili k osamitvi mestnih prebivalcev. »Mislim, da je dobila bitko,« je izjavil arhitekt Wiewel iz Chicaga. Pogumno je poudaril, da Čedalje bolj prevladujoče »paranoično oblikovanje« - zaprti trgovinski
atriji in skupnosti - odseva senene poti in slepe ulice predmestij.
Svetovalci in posredniki za nepremičnine oporekajo Millerjevim stališčem. Priznavajo mu samo to, da tržišče z nepremičninami še nikoli ni bilo v tako globoki krizi. »Na tržišču je še vedno vakuum, toda ne gre
za krizo, gre samo za vakuum,« je dejal eden od chicaskih posrednikov. Miller je v svoji knjigi pesimistično predvidel, da bodo Chicago in njemu podobna mesta postala »urbanistični muzeji, ki jih bomo obiskovali le Se zaradi njihovih kulturnih inštitucij in enkratnih zgodovinskih lepot...«
ŠAH
a b c d e f g h
Sirov - Adams / VVijk aan Zee 1996
Oba kralja sta se znašla pod udarom nasprotnikovih figur in z zadnjimi napori zaustavljata grožnje z matom. Vendar pa je beli, ki je na potezi, v prednosti, saj je Črnemu kralju ze omejil življenski prostor na osmi vrsti, medtem ko je beli kralj še na varnem. V nadaljevanju poglejmo, kako je beli učinkovito zaključil partijo!
Rešitev naloge
Velemojster Sirov je s potezo l.Tc3! dokončno spletel obroč okrog črnega kralja. Sedaj črnemu grozi 2.Dg8:+! Kg8: in 3.Tc8 mat, zato črnemu ni preostalo nie boljšega in je igral l...Tbl+ 2.Lbl:
Dg4: 3.Df3. Materialna premoč belega je prisilila črnega k predaji partije!
Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	STAREJŠA KAMENA DOBA	SINTETIČNA SNOV	MORSKI GLAVONOZEC	GORENJE BREZ PLAMENA	IZVIRNI KRAK MENAMA	JEZIK BANTU CRNCEV	KRŠKO	IT. KIPAR (FRANCESCO)	ZELJU PODOBNA VRTNINA	VODNJAK	HRVAŠKA IGRALKA (INGE)	AVTOR: LUKA PIBER	ANTON OCVIRK	SKOTSKI PISEC (WALTER)	KATRAN	DRŽAVA V JUŽNI AFRIKI	FR.-SVIC. PISEC (CLAUDE)	TITAN	LIBIJSKI KRALJ	PTICA UJEDA
SLADICA ZA PUSTA												MOŠKI Z NADUHO								
VRSTA ALKOHOLA												GR. MORSKA NIMFA								
												KOTLOVNICA								
DOLINA V JULIJCIH							LJUBLJANSKI AERODROM						ORUE					RADON		
													NEM. FILM. REŽISER (ROBERT)							
							ŠVED. IGR. NAMIZ. TEN.											RISANI FILM		
NASIČEN OGLJIKO- VODIK					IVO SVETINA	NOROST									PREDVERJE					
						VRSTA VELIKIH H0TFI0V														
															MADŽARSKA					
OSEBNI ZAIMEK			CESKO MESTO								RUSKI VESOLJEC						IGRALKA MIRANDA			
			KITAJSKI HONAN								MAKEDONSKI POLITIK						KOVINSKI GLAS			
GRŠKA MITOLOŠKA SOJENICA								NATON						MAVEC					JUDOVSKI MESEC	REKA SEINE
								LEPOSLOVNA PLAZA												
														IRENA AVBELJ						
NAZIV				PODZEMNI ŽUŽKOJED	PREMOGOVI UGASKI				SIBIRSKA REKA							GRŠKA HETERA				
									DVOJICA							KITAJSKA UT. MERA				
OKLEPNO BOJNO VOZILO					NAJVECJI DEL LETALA					LOMASTENJE										
					KOBALT					RENU										
LEVI PRITOK ADIZE							STAR KRAJ PRI METKOVIĆU							HITER FRANCOSKI PLES						
DRŽAVNA ENOTA V ŠVICI							IZ DEBLA IZTESAN ČOLN							GL MESTO TURCUE						
VW)1NV
‘WA3HCI
‘NOINV^
‘Nvmra
‘VNOHVN
‘ODHVSI
‘aiNaisvma
'drm
‘)1NVL
'sivi
‘tnavNv
‘S39
‘HM
‘Seno
‘OTVKLl
‘SIS3HV1
‘VSI
‘AOLLL
‘VAVTHli
‘NO
'tov
‘LSONIOHV ‘NVL3 ‘NH ‘HIBO ‘HlNtiH ‘VN3d31 ‘VCHNVSDO ‘10HO)nVTMV ‘mvmsv ‘Liotm iNisnd
:OUABJOpOyV
:A3JLIS3X
RAI 3
slovenski
program
S RAI T
6.30
9.35
11.05
11.30 12.25
12.35
13.30
14.05
15.45
17.30
17.50 18.00 18.10
18.50
19.35
20.35
20.45
20.50
23.05
23.10
0.00
0.30
1.00
1.15
2.50
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: ... e la Terra prese fuoco (dram., VB *62, i. Janet Munro, Leo Mc Kem, Edward Judd) Aktualno: Verdemattina Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Business in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria Teresa Ruta) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in Sport Variete; Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Variete: Carramba! Che sorpresa - Presenečenje (vodi Raffaella Carrš) Dnevnik
Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce -Potihoma
Film: II club dei mostri (srh., VB '81, i. Vincenti Priče, Donald Pleasance) Glasba: Mi ritomi inmen-te (vodi Red Ronnie), 3.55 Doc Musič Club
RAI 2
7.00 8.15
9.30 9.40
9.45
11.30
12.00 13.00
14.15 14.40
16.00
16.05
17.15
18.05
18.15
18.45 19.35 19.50 20.30
20.40
22.45
23.40 0.10 0.30
Otroški variete Nan.: Tarzan, 8.45 II medico di campagna Potrebujem te Rubrika o dnevnih zanimivostih Fuori dai denti Sereno Variabile TG2 33,11.45 dnevnik Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, rubriki o zdravju in branju knjig, vmes vreme Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Sereno Variabile - Oddaja o izletih in potovanjih
Vreme, dnevnik in Šport I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 Nogomet: Fiorentina-In-ter (pokal Italije) Aktualno: Film vero Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu I Ponoči, na trgu Italija
RAI 3
6.00
8.50
10.30
12.00
12.15 .13.00
14.00 14.45
15.00
15.25
17.00
17.55
18.25
19.00
20.00
20.30
23.15
23.30 0.30
1.10
1.20
; Jutranji dnevnik, Drobci i Film: Gli esclusi (dram., I ZDA '62, i. B. Lancaster) j Odd. Videosapere: Vstop prost, Zdravje, Kinematografija, Filozofija, Me-dia/Mente, itd.
Dnevnik
Rubrika Telesogni Kljub vsemu, moja Italija, 13,35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik .Aktualno: Articolo 1 Nan.: Vita da strega Športno popoldne: lokostrelstvo, kolesarstvo Aktualne teme: Alle cin-que della sera - Ob 17-ih Dok. oddaja Geo i Aktualno : La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 min., Blob Aktualno: Temporeale (vodi Michele Santoro) Dnevnik, deželne vesti Sport: Beli cirkus Dnevnik, pregled tiska nočna kultura in vreme Fuori orario Film
SB RETE 4
ITALIA 1
Jr Slovenija 1	1! Koper
8.00
12.30
13.30
14.00 14.15
15.00
17.15
18.00
19.55
20.40
22.50
23.20
Nad.: Valeria in Massi-miliano, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amo-re, vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Tg 4 Rubrika o lepoti Nad,: Sentieri Film: Valanga (dram., r. C. AUen, ZDA ’78„ i. R. Hudson, Mia Farrovv) Aktualno: Perdonami Aktualna odd. Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Zucchero, miele e peperoncino (kom., It. '88, i. P. Franco, L. Banfi) Aktualno: Ciak Film: La sposa promessa (fant., VB ’85, i. Sting), vmes (23.30) dnevnik
S CANALE 5
6.00
8.45
11.30
13.00 13.25 13.40
14.15
14.45
16.00
18.00
18.05
20.00
20.25
20.40
23.15
1.30 1.45 2.00
2.30
Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (ponovitev) Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo)
Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, Lisa Bonet) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiomo, A. Elia) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti)
Film: Edvvard mani di forbice (fant., ZDA ’90, r. T. Burton, i. D. Wiest, J. Depp, W. Ryder), vmes (22.55) dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregled tiska Nan.: Cin Cin
Otroški variete, vmes risanke
Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGjrver Aktualno: Village (E Nan.: T.J. Hooker
Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Variete za najmlajše, vmes risanke, 13.20 Fax Fan Club
Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.45 Primi baci -
18.30
19.05
20.30
22.30
23.30
0.40
1.40
2.10'
Dobra prijateljica Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch (i. P. Anderson, J, Jackson), 20.00 II principe di Bel Air -Nezaželjeni gost Film: L’ intruso (dram., ZDA '91, i. G. Busey, M. Rogers, M. McKean)
Film: Cyberjack - Sfida finale (pust., ZDA ’94, i. M. Dudikoff)
Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 Sport Aktualno: Ciak Nan.: I segreti di Twin Peaks, 3.10 MacGyver
10.00
10.20
11.00
11.25
13.00
13.05
15.10
16.00
17.00
17.10
18.05
18.30 19.00 19.10
19.30 20.05
20.30 21.20
22.15 22.30 22.55
23.15
0.00
Videostrani
Otroški program
Maja, kratki igrani film
Batman, 18. del ameriške
nanizanke
Po domače
Poročila
Kolo sreče, pon. tv igrice Tedenski izbor:
Glive James, 4., zadnji del angleške dok. serije Omizje TV dnevnik 1 Otroški program:
Ziv zav Izzivalci,
4. del francoske nanizanke
Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Norec v množici, 8. del ameriške nanizanke Tednik
75 let ZKUD Tine Rožanc. posnetek prireditve iz CD
Nikar, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme Poslovna borza Cosbyjevi primeri,
2. del ameriške nanizanke
Poročila
# TELE 4
St SLOVENIJA 2
13.30
20.05
20.30
22.00
22.40
23.50
17.45, 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Vestiti usciamo Film: Cercasi moglie di-speratamente (kom.. ’86) Gospodarstvo Aktualno: Filo diretto Dokumentarec: Raccon-tando il mondo
(®) MONTECARLO
13.00
13.30
14.00
16.00
18.30
20.30
22.45
1.15
20.00, 22.50, 0.15 Dnevnik, 13.30,19.50 Sport The Lion Trophy Shovv Film: Paradiso notturno (glas., ZDA ’52)
Varieteja: Tappeto volan-te, 18,00 Zap Zap Nan.: Parker Levvis Film: Obiettivo Brass (pust, ZDA ’78)
Film; The Rose (glas., ZDA 79, i. B. Midler) Nan.: Charlie’s Angels
9.00
12.30
13.00
13.30
14.45 16.40
17.05
17.55
18.00
18.45 19.15
Euronevvs Tedenski izbor:
Divja romanca V žarišču
DP v rokometu (M), posn Ameriški grafiti, film Norec v množici,
7. del ameriške serije Poletje 1945, pon. nizozemske nadaljevanke Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Izziv, poslovna oddaja Tok tok
20.10
V žarišču
20.40
21.00
21.50
22.30
23.10
0.00
Športna informativna oddaja
Okus po zločinu, 6. del
Pisma:
Srečko Kosovel - pisma domačim
Pisave
Večer Jazza v studiu 1: Trio Quatebixa Euronevvs
	Euronevvs
	Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 5. oddaja
	Vesolje je...
	Slovenski program Primorski forum
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Vesolje je...
	Slovenski magazin
	Četrtkova športna oddaja
	Meridiani, aktualna tema
	Vsedanes - TV dnevnik
	Euronevvs
	Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno glasbena oddaja
OtU Hrvaška 1
TV koledar Poročila
Santa Barbara, 1193. del Poročila
Zimski izobraževalni program
Kaspijsko in Bajkalsko jezero
=2 Otroška oddaja Risanka
jE Ljubezen, 181. del serije Dan po sejmu, pon. am. filma Otroški program Poročila
Hrvaška cerkev v Rimu Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 58. del nadaljevanke Kolo sreče Moč denarja Klub D. D.
Poročila
Smrt Jugoslavije, 5.,
zadnji del dok, serije
Željka Ogresta in gostje
Dnevnik
Slika na sliko
Trilček
Poročila
"\
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
10.30	Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih;
19.30	Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.45 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Gymnasium; 13.05 Mehurčki; 13.20 Skušnjave miganja; 13.35 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program;
14.45	O jeziku; 15.00 Evropska radijska zve-
za; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Simf. RTVS; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti;
10.45	Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri - Tri obalne občine povezane v skupnost; 12.10 Pozor, NLP; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.00 Hit N. Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Radionet; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofo-
ne; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna odd.;! 1.30 Aktualnosti; 13.00 Glasba po željah; 16.00 Modri val; 18.45 Jazz; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od bose noge do vesoljske rakete; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Odlomov r. MN. prepeluh, 44. del); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Srečanje oktetov Primorske; oktet Vrtnica; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna'kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa;
15.00	Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba:VS Cap-pella tergestina, VS Citta di San Vito; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 18.30 Mode in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190. fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG

ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA	SREDIŠČE 5 AMl^*
FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA

6
66
6A6

VREMENSKA SLIKA
Nad Balkanom in osrednjim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo pa se krepi območje visokega zračnega pritiska. V višinah je k nam od severovzhoda zaCel pritekati hladnejši zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidroiheteorološki zavod.
1020
1030
DOLŽINA DNEVA
13.36.
	r ONESNAŽENOST ZRAKA						
		14. 2.			13. 2.		
	povprečna 6.00-7.00			24-uma	maks. uma		
	Ljubljana Bežigrad	49		57		93	
	Trbovlje	41		48		83	
	Zagorje	36		-		-	
	Topolšica	16		21		29	;
	Celje	41		48		83	
	Mejna imisijska vrednost:		350 mikrogramov/m3				s
Z	Kritična imisijska vretbpg		700 mikrogramov/m3				
Vremensko občutljivi ljudje bodo predvsem v prvi polovici dneva še imeli manjše vremensko pogojene težave, ki se boao večinoma kazale kot nerazpoloženost, težave s koncentracijo in zmanjšana delovna storilnost..
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 130 Rogla	130
Kope	70
Vogel	115
Krvavec	85
Kranjska Gora do 45 Kanin	300
Cerkno	100
V,,,,,,,,...............
V Ingatcu proge se urejajo, na drugDi smučiščih pa je smuka ugodna. Nočna smuka je mogoča na smučiščih: Mariborsko Pohorje, Straža na Bledu, Liboje in Ivarcko-Osven. Tekaške
r Logarski dolini, na Kalicu, v Cerknem, ter v Ivarcko-Osve-nu. Sankališča so urejena na Rogli, Krvavcu, Kalicu, Zatmiku, v Libojah in Kranjski Gori. Dostop na Mariborsko Pohorje in Roglo je mogoč z zimsko opremo.
TEMPERATURE IN

VIŠINE SNEGA V GORAH		
500 m	°C -1	
1000 m	-4	60 cm
1500 m	-7	110 cm
2000 m	-10	
2500 m	-13	180-260 cm
2864 m	-15	
Tveganje pred snežnimi plazovi je nekoliko povečano le na mestih, kjer je sneg napihan. Tam je 2. stopnje, drugod 1. Na grebenih je velika nevarnost zdrsov.
DANES
TRBIŽ ,

O
KRANJSKA GORA ^
-6/-1 O
TRŽIČ -3/0

CELOVEC
t> -5/-1
SR?
'A _ L_6
GRADEC
-4/-1
-4'-1 iTo
o
S. GRADE'
MARIBOR
o -4/-1
M. SOBOTA -6/-2
2
CEDAD^^,
OVIDEM
**N. GORICA GORICA o 2/3 O
o
KRANJ
LJUBLJANA -1/1
POSTOJNA
o -470
CELJE
O -2/0	"
B<l
N. MESTO
o ’2/0^
ZAGREB
-1/1
O

TRST
3/7
UMAG^
POREČ
PORTOROŽ	.-'X
.1—^
(-rr-> REK
KOČEVJE O	ČRNOMEy
O

OPATIJA PAZIN	q
REKA
2/5

Slovenija: Danes bo sprva pretežno oblačno, ponekod v vzhodni in osrednji Sloveniji bo občasno rahlo snežilo. Cez dan se bo zjasnilo. Najvisje dnevne temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem do 8 stopinj Celzija.
Sosednje pol
^njihjDO^
md
JUTRI
GRADEC
-6/-2
CELOVEC

ČEDAI


MARIBOR O -7/-1
O
KRANJSKA GORA
GRADEC
-7/-1


M. SOBOTA O -8/-1
OVIDEM 0/8
- m GORICA GORICA 0 -1/7
O
TRŽIČ -7/-1
O
KRANJ
d5
CEUE
o -6/-1
^LJUBLJANA -6/0

ZAGREB ^/o
POSTOJNA O 7/0
KOČEVJE

N. MESTO
o -7'°,
<65-
trst;
0/7

PORTOROŽ
UMAG	------'"7<KkA
A	----o—^ REKA o/7
°	OPATIJA ^	U,/
POREČ PAZIN	^
o o /
ČRNOMEU
O
V Sloveniji: V petek bo suho z jutranjo meglo po nižinah.
Obeti: V soboto bo večinoma suho, le v noči na soboto bo predvsem v severovzhodni Sloveniji prehodno rahlo snežilo.
mm
SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Obup najstnikov zaradi Take That
LONDON - Po razpustu glasbene skupine Take That (na posnetku AP) so včeraj v Veliki Britaniji aktivirali kar tri posebne telefonske linije, prek katerih izvedenci bodrijo milijone najstnikov in najstnic, ki ne morejo preboleti psihološkega šoka.
Prva je aktivirala »krizni štab« založniška hiša gramofonskih plošC RCA, ki bo poskušala pomagati mladim v prihodnjih mesecih tako, da se bodo sprijaznili z življenjem brez Garyja, Jasona, Hovvarda in Marka. Dane gre za reklamni trik, je bilo jasno v trenutku, ko sta svoje telefonske linije aktivirali tudi združenji Samaritans in Childiine, ki se običajno ukvarjata z alkoholiki, drogiranci in z nasiljem nad otroki. Združenji sta med drugim pozvali starše, naj jemljejo obup svojih otrok resno, naj z njimi sočustvujejo in naj jih ne zasmehujejo. Združenje Samaritans je
v ta namen najelo orjaško svetlobno tablo v londonskem Piccadilly Circusu.
Tudi redakcije britanskih Časopisov so preplavila pisma obupanih najstnikov, tako da je urednica rubrike o strtih srcih in klicih v sili pri tabloidskem Sunu izjavila, da ne bi potrebovala dobitka na državni loteriji, Ce bi prejela po en funt za vsako pismo, ki so ga mladi poslali v redakcijo zaradi pop skupine Take That.
Medtem ko oboževalci Garyja, Jasona, Hovvarda in Marka obupano iSCejo vstopnice za zadnji skupni nastop svojih ljubljencev. Časopisje že mrzlično išče krivca za šokantno »razvezo«. Daily Mirror krivi Garyja Barlovva, drugi navajajo zadnji ameriški neuspeh te skupine, le redki pa omenjajo možnost, da so se Take That po šestih letih uspehov preprosto naveličali skupnega življenja.
Striptizeta v perujskem parlamentu
LIMA - Nekdanja striptizeta Susy Diaz, ki je bila izvoljena v perujski parlament, svoj uspeh v politiki pripisuje božji usodi in razkazovanju svoje zadnjice. Njena dolgoletna Zelja, da bi stopila v svet politike, se je uresničila kmalu potem, ko se je začela kopati v svetih vodah perujskih Andov. »Prejela sem božji blagoslov. To je moja usoda,« je izjavila. Čeprav se rada zgovarja na božje posredovanje, lahko rečemo, da ji je uspelo predvsem s pomočjo razkazovanja zadnjice. Na zborovanjih med volilno kampanjo je Diazova delila raznobarvne kondome in Perujce spodbujala, naj se imajo radi - varno seveda.
Rešili krte
NELSON (NOVA ZELANDIJA) - Reševalcem je na novozelandski obali Južnega otoka uspelo resiti 27 kitov, ki so izgubili orientacijo in nasedli v plitvi vodi. Za drugih sedem kitov ni bilo pomoči, medtem ko izvedenci skuSajo preprečiti, da kakih 150 kitov ne bi sledilo zgledu prvih in prav tako nasedlo.
Video uspeh
Claudie
Schiffer
SYDNEY - V enem samem tednu je Claudia Schiffer prodala vec kot milijon videokaset svojega telovadnega tečaja Per-fectlv Fit (V odlični formi), ki naj bi oblikoval le »kritične« dele telesa. Po uspehu v ZDA je Schif-ferjeva promovirala svojo videokaseto tudi v Syd-neyju.
NEW YORK - Na procesu angleške igralke Jo-an Collins (na sliki AP) proti založniški hiši Random House je sodišče odločilo v prid filmske zvezde, ki je tako obdržala 1, 2 milijona dolarjev predujma za knjigo, ki ga je založba hotela izterjati nazaj. Collinsovi, ki se je spominjamo iz televizijske serije Dinastija, je odločitev porote priklicala na obraz širok nasmešek. Igralka je izjavila, da je s tem konec dveletne more, pred državnim vrhovnim sodiščem na Manhattanu pa je pred novinarji, fotografi in televizijskimi ekipami v znak zmage dvignila stisnjeno pest.
Oče vkleni! mladoletnega sina, ki je moral zanj delati kot živina
TOKIO - Japonska policija je zaradi kršitve zakona, ki prepoveduje prisilno delo, aretirala 44-letnega Japonca, ki je svojega mladoletnega sina vklepal v verige, ga prisilil k delu na gradbiščih in mu prepovedal obiskovati Solo.
Ko se je petnajstletnik zatekel po pomoč na policijo, je imel okrog vratu ključavnico za zaklepanje koles v obliki črke u, po telesu pa več ran. Oče je priklepal dečka veC let. Ce je hotel na stranišče, je moral prositi za dovoljenje. Pouka ni obiskoval Ze veC kot leto, saj je moral delati na gradbiščih, kjer je zaslužil 1.200 dolarjev, ki jih je oče zapravil za vračilo dolgov in pri igrah na srečo.
Predstavnik policije je povedal, da so okrutnega očeta prijeli zaradi izkoriščanja mladoletne osebe, poleg tega pa je s kuhinjskim nožem poškodoval sinovo levo roko. Fant je našel zatočišče v domu za zaščito otrok v bližini Amagasakija, kjer mu bodo pomagali prebroditi težave in mu omogočili šolanje.