novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70*7o • Tednik / settimanale • Cena 700 lir Leto XII. št. 37 (347) • Čedad, četrtek 2. oktobra 1986 OBISK KATOLJSKIH IZOBRAŽENCEV Prijateljske se utrjujejo V duhu skupnega kulturnega prostora in v okviru stikov, ki so jih Slovenci iz videmske pokrajine navezali in poglobili med pripravami in samim potekom kulturnih dnevov v Ljubljani junija letos, je v soboto obiskala Beneško Slovenijo številna delegacija katoljskih izobražencev iz Slovenije. Skupino okrog 100 strokovnjakov, profesorjev in podobno, ki jo je vodil Jože Strgar, predsednik komisije za katoljske izobražence ljubljanske škofie, so v dvorani «Società operaia» v Čedadu sprejeli predstavniki skupine duhovnikov Dom in društva Studenci. Po pozdravu predsednika Ruttar-ja sta prisotnim spregovorila o današnjih razmerah med Slovenci v videmski pokrajini s posebnim poudarkom na vlogi, delu in problemih s katerimi se soočajo slovenski katoličani v videmski pokrajini duhovnik Emil Cencig in Ferruccio Clavora. Govor je tudi bil o položaju pred in po drugi svetovni vojni in o protislovnem obnašanju takratne Cerkve ter seveda o hudem potresu, ki je pred desetimi leti prizadel to področje, za odpravo posledic katerega so sodelovali tudi številni strokovnjaki iz Slovenije, nekateri od njih so bili prisotni na sobotnem srečanju. V imenu vseh je nato prof. Strgar zahvalil prireditelje srečanja. Naslednja etapa obiska v Benečiji je bila Stara gora. Po kosilu v Dolenjem Tarbju je skupina obiskala eden najpomembnejših kulturnih spomenikov Nadiških dolin, Landar-sko jamo. Pozno popoldne so se vsi udeležili maše v slovenskem jeziku, ki kot vsako zadnjo soboto v mesecu je bila v barnaški cerkvi. Somašelavo je več duhovnikov, mogočno je zadonela slovenska pesem. Skupina katoljskih izobražencev je nato zaključila svoj obisk v Benečiji z ogledom obnovljene cerkvice Sv. Jerneja in obnovljenega zlatega oltarja iz konca 15. stoletja v Barnasu. Posnetek iz sobotnega srečanja med prijatelji A BRUXELLES Il Made in Friuli si presenta Affermazione dei nostri emigranti Con una serie di interessanti manifestazioni è stato presentato a Bruxelles il «Made in Friuli». Conferenza stampa, incontri con i responsabili della CEE per la politica agricola, industriale e dei trasporti, serata di gala, incontri con operatori economici belgi e con sede nella capitale europea hanno dimostrato una volta ancora come l’intuizione del Made in Friuli stia diventando una carta molto importante che l’economia friulana ama giocare. Particolarmente interessanti gli interventi del presidente della C.C.l.A.A. di Udine, Gianni Bravo, che a più riprese ha messo l’accento sulla positiva evoluzione dell’economia friulana negli ultimi decenni che da esportatrice di manodopera si è trasformata in economia dinamica che ormai esporta prodotti di qualità a tecnologia avanzata su tutti i mercati del mondo. Non meno è stata messa in evidenza l’importanza della posizione del Friuli-Venezia Giulia nella prospettiva di uno sviluppo positivo dei rapporti dell’Europa comunitaria con i paesi dell’Est. In particolare il presidente Bravo ha posto in evidenza l’esigenza del conferimento alla nostra regione di uno speciale status di area frontaliera della CEE con relative agevolazioni di carattere fiscale. L’assessore regionale all’industria Francescutto ha dal canto suo analizzato in dettaglio l’attuale momento dell’economia regionale indicando come il Friuli-Venezia Giulia abbia tutte le carte in regola per diventare area di forte attrazione economica e quindi rappresenta un’area con la quale è interessante stabilire rapporti economici. In occasione della serata di gala alla quale ha partecipato il commissario italiano della CEE, Carlo Ripa di Meana, un’importante riconoscimento è stato conferito a due emigrati sloveni che da lunghi anni vivono in Belgio. Il primo dei premiati con una targa d’argento della Camera di Commercio è stato Bu- covaz, originario di Grimacco che ha compiuto 80 anni e che è stato minatore di fondo per 32 anni! 11 secondo dei premiati è stato Pasquale Tomasetig, originario di Dren-chia, dal 1947 in Belgio e che ha lavo- PROVINCIA DI UDINE Assessorato alla cultura Venerdì 3 ottobre alle 18 nel salone del palazzo della Provincia verrà presentata la raccolta di saggi sulla figura di IVAN TRINKO curata da Paolo Lino Zovatto rato per ben 27 anni nel fondo (miniera). Particolarmente significativo è stato il riconoscimento al Tomasetig che undici anni fa è stato presidente fondatore della sezione di Liegi della Zveza slovenskih izseljencev. A testimonianza dell’importanza del ruolo degli emigrati nello sviluppo economico della terra d’origine è opportuno segnalare che l’organizzatore della manifestazione è stato Ettore Drescig, originario di Drenchia, già funzionario della CEE ed attualmente affermatis-simo operatore economico nella capitale europea. Alle manifestazioni, alle quali presentava i suoi prodotti la ditta Giuditta Teresa di San Leonardo, hanno partecipato Walter Drescig e Ferruccio Clavora rispettivamente presidente e direttore della Zveza slovenskih izseljencev che si sono incontrati con i presidenti delle sezioni del Belgio della Zveza Feletig, Di Lenardo, Martinig, Pussig e con il presidente della federazione europea Eligio Floram. KUATARINCA NA SVETIM MARTINE ... s kravato an škarpini na nogah Narbuj posebna «figura», ki smo jo videi za Kuatarinco na Svetim Martine je bla na ženska. Pasanih 70 liet, biele lase, čedno obliečena, skarpine, ki kar je paršla na varh, vsa zasopena, je jala «Oh, de bi imiela noge na mest, bi paršla tle gor buj pogostu! San takuo vesela, de mi na boš viervu!» an se je začela ogleduvat po dolinah, kot de bi parvi krat videla tiste doline an vasi. Se je zdiela buj mlada, ker oči so se ji smejale vsaki krat, ki je zapoznala no vas, no pot, an brieg... Pa na varhu smo videl tudi kakega možkega, ki je paršu v senjam, čarne čarieuje, gvant, bielo srajco, kravato, ki se je brisu puot z bielim facuolam... Ries dvie osebe, ki so paršle v Senjam takuo, ki so hodil sada 30 - 40 liet, an ne samuo za kar se tiče oblačila, pa tudi ker so se troštal ušafat tisto dušo an veseje, ki more bit so uživali naši starši kar so se zbieral tle gor na varhu, tle na strieh garmiškega kamuna. Pa al moremo reč, de tiste duše in ve-seja nie vic, de donas, ki vsi se oblače-mo s tutami al pa «jeans» an na nogah imamo čaruje «Kronos» ne razumemo vič pomlena telega sejma? Ist bi jau, de ja, de bi na biu tudi ist na varhu Svetega Martina za Kuatarinco an de bi na biu vidu judi, ki so tam gor parhajal že veliko časa pred mašo. Ries je, de «marcialonga» je nieki novega, ki niema nič z dušo od sejma, pa tisti, ki so tekli za prid te parvi na varh so se preča varnil do Plešišča, za se preobliec an potle nazaj, tele krat po-časo na varh kier priet nieso imiel caj-ta za se ogledat. Ankrat so štiel sejme za «velike», kar so predal dost barigli vina; donas barigli nie vič, je ostalo še ki vina an so se parložle druge pijače, takuo se je zgubilo tisto veseje, ki je dajalo vino kar je ugrielo kri judem. So piel, uriskal, molil, pa tudi klel takuo ki je korlo za senjam, donas je vse buj tiho, kajšan bi teu še iti po stari pot pa... otroc, samuo oni se mi zdi, de uživajo šele pravo dušo sejma, veseje, ki jih je objelo, četudi so bli utrujeni, je bluo te prave an ga nieso skrival. Tudi pre Azeglio je imeu tele občutek an v pridgi par maš je pohvalu naravo, uro an lepo zorna-do, ki je Buoh nam dau, pa tudi tiste vesele obraze od otruok, ki je imeu pred sabo. Potlè vsi na Plešišče, tam dol je bluo za jest an za pit. Pa kajšnemu se je hu-duo zdielo an je daržu nazaj, kar je vie-deu, de na bo preče uživu take lepe an mierne zornade. Do Plešišča se pride z avtom, niema pomiena, pa klima nie vič tisti, se čuje že buj navadno življenje, ki vsaki dan tlače človieka. An tam pridejo nazaj na varsto problemi, skupine se nazaj partjo, vsak rata nazaj svoj al pa svoje družine, svojih parjatelju, nie vič sam, pa se čuje buj sam. Rad bi se varnu na varh za ušafat nazaj tisto skupno dušo, ki je preživeu malo priet, pa vse ga nudi le buj dol an tudi če se varne na brieg, tam gor nie vič sejma, nie vič njega duše. Takuo gre, ku vsi le buj dol, na Prie-valo an tam ga čakajo še buj vsakdanje stvari, «grilja», ples, kioški, premiac-joni, veliko diela za vse tuole napravt, pa sauor nie vič tist, Kuatarinca je par kraj, vsak po svoji pot damu... Ostane nieki, ki pomaga živiet, za tuole mi-slem, de Kuatarinca, četudi težkuo, pojema za ratat nazaj tisti senjam na kateri so hodil s kravato an škarpine na nogah. A.C. v Spietarski targ: jesen je Jesen je že tu an ko vsake lieto bo v Špetru targ, kjer bojo predajal kostanj, med, jabuke an druge domače pridelke. Na bo pa samuo telega. Organizatorji, zadruga APO v sodelovanju z Gorsko skupnost Nadiških dolin in občino Špeter, ko druge lieta so poklical an strokovnjake za de bojo guoril o problemih, ki so s telim targam, s predajo našega sadja an buj na šeroko vzeto z našim kimetistvom povezani. Tele je program lietošnje jeseni v Špetru. SABATO 4 OTTOBRE ore 8.00- Apertura mercato della frutta ore 10.00- Convegno sulla frutticoltura locale (PATROCINIO DELLA PROVINCIA DI UDINE) Mostra pomologica DOMENICA 5 OTTOBRE MERCATO DELLA FRUTTA SABATO 11 OTTOBRE ore 8.00 - Apertura mercato DOMENICA 12 OTTOBRE Mostra dei dolci tipici (a cura della ZVEZA BENEŠKIH ŽEN). Marcia ecologica con caccia al tesoro (a cura del CAI Valnatisone) Mostra dei funghi (a cura del Centro Micologico Friulano) MERCATO DELLA FRUTTA SABATO 18 OTTOBRE ore 8.00 - Apertura mercato DOMENICA 19 OTTOBRE ore 10.00 - Convegno sull’Apicoltura: regolamentazione nomadismo e coltivazione piante nettarifere (a cura del Consorzio Apicoltori della Provincia dì Udine). MERCATO DELLA FRUTTA SABATO 25 ore 8.00 - Apertura mercato delle frutta DOMENICA 26 MERCATO DELLA FRUTTA Da sinistra Carlo Ripa di Meana, Gianni Bravo, Tìlmans capo-gabinetto Ministero belga per il commercio estero, Ettore Drescig JESEN 86 ŽGANE GLINE DARKA Z razstavo kiparja Darka se v Beneški galeriji v Špetru odpre vrsta že tradicionalnih prireditev «Jesen 86». Ob tej priložnosti bo Darko razstavljal najnovejšo kolekcijo mno-gobarvnih žganih glin. Njegovo delo bo predstavil pisatelj Amedeo Giacomini. Pozdrav umetniku na otvoritvi razstave bosta prinesla pokrajinski odbornik za kulturo Giacomo Cum in občinska odbornica Bruna Dorbolò. Razstava se uvršča v okvir bogatih jesenskih prireditev, med njimi naj omenimo razstavo - prodajo kostanja in sadja, ki se vsako leto oktobra odvijajo v Špetru. TOLMEZZO Solazzo fra nevi e mercati Mario Solazzo espone le sue opere a Palazzo Frisacco di Tolmezzo in una importante mostra organizzata dalla Comunità montana della Carnia, dal comune di Tolmezzo e dall’azienda di soggiorno e turismo. L’esposizione ha per titolo «I mercati e le nevi» in armonia con i soggetti prediletti all’artista. Mentre le nevi consentono a Solazzo rapidi contrasti ed accordi nei toni chiari, i mercati offrono lo spunto per una vivace festa di accostamenti di colore pieno. Inaugurata il 1° ottobre, la mostra di Tolmezzo del nostro Solazzo chiuderà il 15 ottobre prossimo. UDINE Mostra del tessuto nella Torre Sette secoli di tessitura in Friuli sono presenti nel Museo della città di Udine in una mostra che resterà aperta fino al 20 ottobre. All’inaugurazione, cui hanno partecipato l’assessore regionale all’ar-tigianato Turello e l’assessore provinciale alla cultura Cum, c’è stato un incredibile pienone di pubblico: un fatto lusinghiero per gli enti patrocinatori, la provincia, la regione, PESA. Lusinghiero soprattutto per le organizzatrici, due insegnanti dell’istituto d’arte di Udine, le prof. Mo- Campione di stoffa tessuta nell’Ottocento randini e Zanella, che hanno pubblicato per l’occasione un interessante libro «Tessuti e tessitura in Friuli dal XIII al XX secolo». Nella mostra, che ha sede nella suggestiva ambientazione della Torre di via Zanon, sono esposti non solo campioni di tessuti di varia natura, abiti e paramenti sacri, ma anche documenti ed i cosidetti «tacamenti», veri e propri progetti disegnati di tessuti. C’è infine l’esportazione di arazzi moderni, nello stile ben noto nelle Valli del Natisone grazie ad alcune ottime tessitrici d’arte e soprattutto alla «Piuramaura» di Liessa, presente nella Torre con un arazzo su cartone di Spacal. Presente anche la ci-vidalese Antonella Pizzolungo con gli arazzi che abbiamo visto nella Beneška Galerija. Per l’interessante ambientazione ed i contenuti culturali e didattici è una mostra da vedere. KRAJEVNA ZDRAVSTVENA ENOTA Tak ali so rezultati volitev Vsi naši občinski sveti so v petak nar-dili svojo dužnost an so votai za novo skupščino Krajevne zdravstvene enote (USL). Al se je kiek spremenilo? Nekaj ja, pa ne dosti. Krščanska demokracija ima 22 svetovalcev (2 manj), komunist jih imajo 7, socialisti 6, socialdemokrati 3, republikanci pa 2. Novi izvoljeni svetovalci so: za demokristjane: Giuseppe Pascolini, Oldi-no Cernoia, Mario Strazzolini, Mauro Stefano, Alvaro Causerò, Loriana Pe-trizzo, Luigi Zanuttini, Pierluigi Mo-nutti, Bruno Braga, Valter Guerra, Franco Costantini, Lorenzo Onesti, Luigino Cantarutti, Renata Qualizza, Antonio Toffolo, Paolo Martinig, Roberto Paris, Luciano Simaz, Piero Jus-sig, Angelo Verzegnassi, Severino De Biasio, Arnaldo Bacchetti; za komuniste: Danilo Covazzi, Diego Lavaroni, Franco Barbiani, Nereo Francovigh, Nadia Rossi, Pietro Trinco, Aldo Colo; za socialiste: Alvio De Luca, Gianfranco Snidarcig, Tiziana Michelloni, Mario Palazzolo, Natale Chiabai, Claudio Adami; za socialdemokrate: Giuseppe Cudicio, Maurizio Benzo, Silvano Crainich; za republikance pa Lucio Vogrig an Iginio Visintini. Pa kuo je nareta tala USL, kaj bi muorala dielat, kateri so narbuj veliki problemi, ki čakajo na rešitev? O telem bomo pisal v prihodnji številki. Svet Matija: Hošinski s en jam Zornada nie bla pru te prava, pa vsedno pri cierkvi Svetega Matija se je zbralo dobro judi za senjam. Puobi iz Hostnega an iz Podlaka so parpravli za jest an za pit na planji pred cierkujo an že puno cajta pred mašo so se začel judje zbierat oku njih. Potle navadna maša an po maši vsi po sanožet jest an pit. Kajšan je preskarbeu tudi za rimo-niko an Berto Trebežanu jo je preča vzeu v roke an začeu gost. Pomislita, de hitro popudan je zmanjkalo vino, tuole pride reč, de se nieso čakal tudi Hoščan, de se zbere tarkaj judi, pa muormo poviedat, de jin je pomau spraznit damigjane tudi tisti marzli vietar, ki vsako antarkaj je popihnu. Trošt je, de tele senjam se nazaj oži-vieje kot drugi, ker ima v sebe nieki posebnega. Ker nie velike hoje za prid do njega četudi se na more drugač ku par nogah kar se je na varhu, se ušafa tisti mier, ki ušafaš samuo v takih poseb-nik prestorih. Za an dan je oživiela tudi vas, vas ki priet al potle’ niema veliko foreštih judi, ki jo pridejo obiskat, četudi je na liepim prestoru. TORREANO PITTORI AL LAGHETTO Presso la trattoria «al Laghetto» di Togliano si è svolta la prima extempore di pittura organizzata dal comune di Torreano e dalla prò loco. La manifestazione ha richiamato un buon numero di artisti giovani ed anziani, che - nelle giornate dal 25 al 28 settembre - hanno dato libero sfogo alla fantasia sul tema «Il paesaggio del luogo». La giuria, di cui facevano parte anche lo scultore e pittore Celiberti ed il critico Amato, si è vista costretta ad assegnare diversi premi con la formula «ex-aequo», constatato l’indubbio impegno degli artisti e l’intrinseco valore delle opere. La manifestazione pittorica si è conclusa nella serata stessa. Vita politica - Politično življenje Predlogi ko v korist izseljencev Na sedežu evropskega parlamenta v Luxembourgu je pred nekaj dnevi bilo srečanje med člani deželnega komiteja KPI za Furlanijo-Juljisko krajino in predstavniki izseljencev. Srečanja so se udeležile tudi delegacije izseljencev iz Belgije, Nemčije in Švice. Na posvetu, kot piše v tiskovnem sporočilu, je prišlo do razprave in poglabljanja predlogov komunistov za izseljence. V središču pozornosti so bila naslednja vprašanja: reforma italijanske šole v tujini, rešitev problema dvojne obdavčitve o pokojninah, nova politika za ovrednotenje prihrankov izseljencev, pravica do glasovanja pri upravnih volitvah. Vsi udeleženci srečanja so izrazili zaskrbljenost za pojav brezposelnosti, ki se vse bolj širi in se izrekli za novo politiko naložb, ki pa mora biti koordinirana na evropski ravni. Treba je tudi - so ugotovili - da italijanska vlada bolj odločno poseže pri evropskih vladah v obrambo interesov in pravic izseljencev. Sprožiti je treba dalje, nadaljuje tiskovno sporočilo KPI, široko akcijo med ljudmi proti novim pojavom xenofobie in rasizma. Prav gotovo ima izseljeljenstvo danes, ko le prihaja do integracije med različnimi državami in ko doživljamo tehnološko revolucijo, nove značilno- sti, je med drugim dejal deželni tajnik KPI Viezzi. Vse to pa ne pomeni, da je treba izselejence zanemarjati, kot to danes dela italijanska vlada, je nadaljeval. Nasprotno, treba je zaščititi, izseljence s kvalitetnimi pobudami, ki naj težijo k ohranjanju jezikovnih in kulturnih značilnosti, predvsem pa je treba zagotoviti emigrantom vse pravice, ki jih imajo kot državljani. Marsikaj v tem pogledu lahko naredi tudi naša dežela, je nadaljeval Viezzi, čeprav je njena zakonodaja na tem področju med najbolj naprednimi. Ni dovolj da podpira izseljenske organizacije, ugotavljajo komunisti, lahko posega sama, neposredno. Razvoj naše dežele pa je najboljši prispevek k reševanju vprašanja izseljencev, pravijo komunisti. Seveda pri tem je treba ustvariti take pogoje, da bo zaniir;»o, da se bo splačalo podjetnikom tudi iz drugih evropskih držav investirati pri nas. Nekatera sredstva že obstajajo - kot paket za Trst in Gorico, - o drugih, kot zakon za obmejno gospodarsko sodelovanje se v parlamentu že razpravlja. Tu je treba marsikaj narediti, veliko odgovornost ima v tem pogledu deželni odbor, se zaključuje tiskovno sporočilo KPI, in za uresničitev teh ciljev se bodo komunisti borili. Nova emigracija v driave v razvoju - Nigerija 1982 (iz Fotoalbuma izseljencev iz Benečije) 9- Viaggio attraverso le tradizioni popolari Le feste d'estate Il particolare momento dell'anno che stiamo vivendo ci permette di fare qualche considerazione sulle manifestazioni più interessanti a cui abbiamo potuto assistere nella ormai passata stagione estiva. L'estate per sua propria vocazione è il periodo dell'anno ideale per ospitare feste popolari, ed infatti molte se ne possono contare un po ' ovunque. Sono state fatte feste che in questi ultimi anni tendono purtroppo ad assomigliarsi sempre di più fra loro, anche se diverse erano le origini, le significarne che la festa voleva trasmettere e le caratteristiche espressive e realizzative. Oggi invece sia che la festa abbia un ’o-rigine o una motivazione religiosa, turistica o storica, si realizza in maniera del tutto simile un po ' ovunque, perdendo quelle peculiarità che solo i locali avrebbero potuto apprezzare ed assumendo, anche per ragioni di richiamo esterno, tutte quelle caratteristiche generiche della tipica «sagra paesana». Non che queste ultime (chioschi per mangiare e bere, bancarelle, musica e ballo...) non ci siano mai state o siano da considerare negativamente, probabilmente sono a tutt’oggi lo stimolo principale per far incontrare tanta gente nello stesso posto, e anche questa è un 'originaria esigenza di una qualsiasi festa. Quello che però dispiace a un ricercatore di tradizioni popolari e che ritengo possa dispiacere un po' a chiunque ami le proprie tradizioni, è che contemporaneamente a questa specie di omogeneizzazione delle feste popolari si perdano i tratti più arcaici delle stesse, che non essendo più funzionali alla nostra società vengono eliminati e sostituiti da altri. Per diverso tempo, fino ad oggi, ho girato le Valli del Natisone in lungo e in largo per assitere, osservare e partecipare alle feste che d'estate sono numerosissime. Le ricordo tutte con piacere ed interesse: da S. Pietro al Natisone (29 giugno) al giorno d S. Giacomo a Grimac-co, da Savogna a Topolò, da Prepotto (fine luglio) al giorno, festeggiatissimo, Garmak: trenutek vaškega sejmà diS. Lorenzo (Matajur, Mersino...), da San Ulderico a Rodda al ferragosto e a S. Rocco un po ' ovunque, ma soprattuto a S. Leonardo, sono feste grandi, piccole e minime che interessano un vasto e generico pubblico, un 'intera comunità paesana o addirittura solo una parte di essa. Un caso ed un esempio. Il giorno di ferragosto, vero cuore dell'estate, è seguito da una festività religiosa molto sentita in passato, S. Rocco. Questi due giorni vedono lo svilupparsi della maggior parte delle feste popolari, abbiano esse motivazioni turistiche (per ferragosto) o originarie motivazioni storico-religioso (per S. Rocco). La sopracitata omogenizzazione fa sì che i due tipi di festa, strutturalmente diversi fra loro, tendono ad identificarsi in un unico modello realizzatìvo, modello che vuole privilegiare i motivi di richiamo e di socializzazione più attuali, moderni, a scapito ovviamente delle caratteristiche sicuramente più antiche della festività religiosa. Tutto ciò è però giustificabile, basti che noi pensiamo proprio alle orìgini della festa stessa. S. Rocco, a S. Leonardo come in tutti gli altri paesi dove viene verato, è un santo conosciuto come protettore da quel flagello che nel passato era la peste. Così, ovunque ci sia una chiesa o una festa a lui dedicata, possiamo immediatamente riconoscerne il motivo: quel luogo, nel passato, è stato toccato dal morbo della peste e quell’immagine significa ricerca di protezione o ringraziamento per la fine dell'epidemia. Così è successo pure a S. Leonardo che da oltre duecent’anni ci tramanda questa importante ed interessante festività. Fino a circa una ventina di anni fa veniva ancora realizzata la processione votiva, traccia antica dell'origine del rito assieme alle statue lignee di S. Rocco e S. Sebastiano (altro protettore della peste) e seppure catafalco e stendardi siano ancora conservati, la processione, proprio come atto votivo, non ha più ragione d’esistere nelle esigenze immediate della popolazione di queste terre, in quanto la peste come malattia è già stata definitivamente battuta. Molto più logico dedicare questa scadenza diventata ormai tradizionale ad un tema più attuale: all'emigrante, figura odierna ma da sempre patrimonio della cultura e dell'economia di queste terre, o, molto più semplicemente, al ritrovarsi, al socializzare con o senza fini turistico-promozionali. È l'inevitabile destino di molta della ritualità tradizionale costretta a scendere a patti con le scadenze e la ritualità della nuova società e delle nuove generazioni. Inevitabile e giustificabile lo scorrere del tempo e il cambiamento della cultura e della mentalità; evitabile invece e sicuramente meno giustificabile, la perdita di memoria dell'antico sapere, della storia, delle origini della propria comunità. Valter Colle CAMPIONATO REGIONALE DI CALCIO 2a CATEGORIA - GIRONE C CALENDARIO 1986/87 Rosa giocatori 2“ Categoria Tiziano Predan, Walter Zorutti, Adriano Chiabai, Pio Tomasetig, Corrado Buonasera, Terry Dugaro, Marino Ga-riup, Vanni Oviszach, Gianfranco Stu-lin, Robi Caucig, Graziano Bergnach, Alberto Paravan, Walter Drescig, Giuseppe Vogrig, Adriano Stulin, Gianfranco Servidio, Diego Petricig, Roberto Comugnero, Moreno Dugaro, Gianfranco Carbonaro, Stefano Dugaro. G.S.L. AUDACE S. LEONARDO Fondata nel 1964 Colori sociali: azzurro Presidente: Dino Terlicher Segretario. Silvana Maurig Allenatore: Gianni Carrer Attività squadre:- 2a Categoria, Esordienti UNIONE SPORTIVA GAGLIANESE Fondata nel 1968 Colori sociali: amaranto Presidente: Renato Canalaz Vice Presidente: Ennio Marinig Segretario: Fernando Loro Allenatore: Domenico Ferraro Attività squadre: 2a Categoria, Allievi, Giovanissimi, Esordienti, Pulcini; Rosa giocatori 2a Categoria: D’Andrea, Pavan, Pizzulin, Daprat, Fiorentini, Jussig, Macorig, Dorbolò, Bergamin, Barbiani, Cargnello, Cozza-rolo, Gosgnach, Puppin, Zanuttig, Stulin C., Scoglio, Dominici G., Mauri, Tomat, Montuori, Dominici R. I RISULTATI la Categoria Valnatisone - Flumignano 2-0 Torreanese - Tolmezzo 2-1 Spilimbergo - Cividalese 2-0 2a Categoria Audace - Sangiorgina 1-2 Gaglianese - Paviese 4-0 Giovanissimi Valnatisone - Donatello 1-0 Percoto - Gaglianese 2-2 Cussignacco - Cividalese 3-0 Gaglianese - Valnatisone 0-2 Cividalese - Percoto 1-0 Esordienti Audace - Buttrio 1-1 Manzanese - Valnatisone 8-0 Gaglianese - Percoto 1-0 Valnatisone - Gaglianese 0-1 Cividalese - Serenissima 0-1 Serenissima - Audace 5-0 PROSSIMO TURNO la Categoria Tavagnafelet - Valnatisone Olimpia - Torreanese Cividalese - Azzanese 2a Categoria Asso - Gaglianese Aurora - Audace 3a Categoria Ciseriis - Savognese Reanese - Pulfero Under 18 Valnatisone - Aurora L.Z. Torreanese - Bressa Giovanissimi Valnatisone - Cividalese Gaglianese - Donatello Esordienti Aurora L.Z. - Valnatisone Audace - Percoto Cividalese - Gaglianese Venerdì 3, sabato 4, domenica 5 ottobre contìnua nel capannone delia ditta Speco-gna la Festa della Birra, allietata dai Pal e da Tirradio. Nella foto Anna Manzini, Claudio Fenica, Massimo Miano, Stefano Dugaro nella precedente edizione della festa MACELLERIA E SALUMERIA di BEUZER GIOVANNI E DANILO S. PIETRO AL NATIS0NE- Tel. 727066 SCRUTT0 - Tel. 723003 GLODEX RAPPRESENTANZE IMPORT - EXPORT n IMPORT-EXPORT-RAPPRESENTANZE IYTìYd. UDINE-TRIESTE UD-TS-QO BEN IMPEX UDINE * TRIESTE * GORIZIA * CIVIDALE AGENTI COMMERCIALI 13a GIORNATA ANDATA 21/12/86 03/05/87 RITORNO Sereniss. - Gaglianese Corno - Paviese Sangiorgina - Asso Azzurra - Bressa Natisone - Audace Lauzacco - Colloredo Union - Aurora Dolegnano - Stella Az. 7 8 GIORNATA ANDATA 09/11 /87 16/03/87 RITORNO Audace - Asso Serenissima - Corno Natisone - Union Lauzaccco - Aurora Gaglianese - Sangiorg. Dolegnano - Paviese Colloredo - Bressa Stella A. - Azzurra 10a GIORNATA ANDATA 30/11/86 20/03/87 RITORNO Serenissima - Lauzacco Corno - Azzurra Aurora - Paviese Union - Sangiorg. Bressa - Asso Dolegnano - Natisone Colloredo - Gaglianese Stella Az. - Audace 4 8 GIORNATA ANDATA 19/10/86 15/02/87 RITORNO Asso - Stella Az. Corno - Colloredo Aurora - Serenissima Sangiorg. - Lauzacco Azzurra - Natisone Union - Dolegnano Bressa - Gaglianese Paviese - Audace 1 a GIORNATA ANDATA 28/9/86 25/01/87 RITORNO 1-2 Audace - Sangiorgina 3-1 Serenissima - Asso 1-1 Natisone - Aurora 1-1 Lauzacco - Union 4-0 Gaglianese - Paviese 2-0 Dolegnano - Corno 0-1 Colloredo - Azzurra 0-0 Stella Az. - Bressa 14a GIORNATA ANDATA 11/01/87 10/05/87 RITORNO Asso - Corno Audace - Lauzacco Aurora - Sangiorgina Gaglianese - Dolegnano Bressa - Union Paviese - Azzurra Colloredo - Serenissima Stella Az. - Natisone 8 8 GIORNATA ANDATA 16/11/86 15/03/87 RITORNO Asso - Natisone Corno - Audace Aurora - Colloredo Sangiorg. - Serenissima Azzurra - Dolegnano Union - Gaglianese Bressa - Lauzacco Paviese - Stella Az. 5 8 GIORNATA ANDATA 26/10/86 22/02/87 RITORNO Audace - Union Serenissima - Bressa Natisone - Paviese Lauzacco - Azzurra Gaglianese - Corno Dolegnano - Asso Colloredo - Sangiorg. Stella Az. - Aurora 11 a GIORNATA ANDATA 07/12/86 05/04/87 RITORNO Audace - Gaglianese Sereniss. - Dolegnano Azzurra - Sangiorg. Lauzacco - Natisone Union - Corno Bressa - Aurora Paviese - Asso Colloredo - Stella Az. 2a GIORNATA ANDATA 05/10/86 01/02/87 RITORNO Asso - Gaglianese Corno - Natisone Aurora - Audace Sangiorg. - Stella A. Azzurra - Serenissima Union - Colloredo Bressa - Dolegnano Paviese - Lauzacco 15a GIORNATA ANDATA 18/01/87 17/05/87 RITORNO Serenissima - Audace Corno - Aurora Sangiorgina - Bressa Azzurra - Asso Natisone - Gaglianese Lauzacco - Stella Az. Union - Paviese Dolegnano - Colloredo 3 8 GIORNATA ANDATA 12/10/86 08/02/87 RITORNO Audace - Bressa Serenissima - Union Natisone - Sangiorg. Lauzacco - Asso Gaglianese - Azzurra Dolegnano - Aurora Colloredo - Paviese Stella Az. - Corno 68 GIORNATA ANDATA 02/11/86 01/03/87 RITORNO Asso - Colloredo Corno - Lauzacco Aurora - Gaglianese Sangiorg. - Dolegnano Azzurra - Audace Union - Stella Az. Bressa - Natisone Paviese - Serenissima 12a GIORNATA ANDATA 14/12/86 26/04/87 RITORNO Asso - Union Corno - Bressa Aurora - Azzurra Sangiorg. - Paviese Natisone - Colloredo Gaglianese - Lauzacco Dolegnano - Audace Stella Az. - Sereniss. 98 GIORNATA ANDATA 23/11/86 22/03/87 RITORNO Asso - Aurora Audace - Colloredo Sangiorgina - Corno Azzurra - Union Natisone - Sereniss. Lauzacco - Dolegnano Gaglianese - Stella Az. Paviese - Bressa La squadra degli Esordienti dell'Audace Continua la festa della birra a S. Pietro ŠPETER TIPANA DREKA PIŠE PETAR Sandro an Maria Cristina, vse najboljše! Sandro Pascolo iz Tipane in Maria Cristina Scuor iz Prosnida sta 27. septembra praznovala drugi mesec skupnega življenja. Poročila sta se namreč v Tipanski cerkvi 27. julija. Kot se vidi na sliki, ni bila dovolj prisega pred župnikom v cerkvi in županom na občini. Pred začetkom njune skupne življenjske poti sta Sandro in Maria Cristina morala marsikaj dokazati in prestati vrsto preskušenj, ki so jima jih pripravili prijatelji. Simbolično so Sandra celo obesili pod «purtonam», ki je stal pred cerkvijo kakor se vide na sliki. Sandru, ki je med najbolj aktivnimi člani kulturnega duštva Naše vasi in občinski svetovalec in Marii Cristini, želimo mnogo sreče in veselja. szach iz Topoluovega an Pia Petricig iz Tarčmuna. , Poročila sta se na Tarčmune. Liepa fešta je šla napri do pozne ure, tudi zaki komples Pal iz Tolmina je takuo lepuo godu, deje bluo škoda umaknit pete’. Novičam, ki bojo živiel v Petjaze, žel-mo puno sreče an veseja. Matajur Zavojo boliezni je v videmskem Spitale umaru naš vasnjan Anseimo Franz. Imeu je 72 liet an v žalost je pustu ženo, sina, hčera, neviesto, zete an vso žlahto. Njega pogreb je biu v Mataju-re v saboto 27. setemberja’. Čedad - Sovodnje Šele premlad nas je za venčno zapu-stu Daniele Cromaz. Imeu je 56 liet. Umaru je v videmskem Spitale v nedie-jo 29. setemberja. Živeu je že puno liet kupe z družino v Čedade, a njega rojstna vas so bila Barca. Njega pogreb je biu v Sovodnjah v torak 30. setemberja. V žalost je pustu ženo, sinove, bra-tre an vso drugo žlahto. Pacuh - Feletto Umberto Zbuogam Nadaljo Po dugem tarplenju, ki ga je prena-šu s kristjansko udanostjo, je v nedie-jo 21. septembra zatisnu svoje trudne oči Natale Matteucig - Nadaljo Belihov po domače. Imeu je 63 liet. Rajnik Nadaljo je biu parvi sin znane Belihove družine iz Pacuha, ki je že puno let od tega odšla na Laške, v Feletto Umberto. Nadaljo je imeu 8 bratov in sester: tri sestre in šest bratov je bluo vseh. Zredili so se gor v težavah in ko bi bli lahko živiel brez posebnih težav, so bratje, vsi mladi, začeli odhajat na drugi svet. Z Nadaljam vred so zapustili ta svet že štiri bratje. Njih mama je še živa. Ima parbližno 90 let in živi z najmlajšim sinam v Sappadi, kjer opravja duhovniško službo. Je še mlad, pa je že monsignor. Težko je za mater videt podkopovat svoje sinove. To vedo samo take ma- tere, ki pravajo te nesreče. Tudi sin od Nadalja je duhovnik - mišjonar in sta on in stric monsignor Dionisio, ob somaševanju domačega duhovnika v Fe-lettu, opravla pogrebni obred. Nadaljo je biu podkopan v Felettu, blizu svojega očeta, v torak 23. septembra. Na pogrebu se je zbralo 18 duhovnikov in veliko število ljudi, žlahte, prijateljev in znancev, ki so mu paršli dajat zadnji pozdrav. PODBONESEC Gorenj Mar sin SOVODNJE Tarčmun - Tapoluove V saboto 20. setemberja sta stopnila na skupno živlienjsko pot Valerio Lo- Novi Matajur odgovorni urednik: loie Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Modefna - Čedad Izdaja in tiska ^ A Trst / Trieste fr Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 Letna naročnina 600 ND OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% Smo že napisal žalostno novico, de nas je za venčno zapustu naš vasnjan Luciano Gosgnach. Seda publikamo njega fotografijo v spomin vsieh tistih, ki so ga imieli radi. Luciano je biu Lukejuve družine. Vsieh kupe bratu an sestri jih je bluo danajst. Malomanj vsi so pokušal granak kruh zaslužen po svietu: šele donas trie žive v Kanadi, dva v Belgiji, drugi so arzstreseni po Italiji. Tudi Luciano je puno pregaru po sviete: biu je v Kanadi an v Belgiji. Var-nu pa se je damu po potresu, ko se je troštu ušafat dielo v domačem kraju. Nie pa imeu velike sreče an zatuo je dvakrat muoru iti v Afriko. Na doncu pa je šele premlad zapustu tel sviet. Biu je velik dielovac, pošten an bar-dak mož an tuole se je vidlo na njega pogrebu, ki je biu v Marsine v petak 19. setemberja, na katerem puno judi iz vsieh krajev mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. Spietar-Sarienta V cierkvici v Sarženti sta se v saboto 27. setemberja poročila Daniele Cicco-ne iz Špietra an Vilma Tomasetig iz Saržente. Daniele je «vigil» špietarske občine, zatuo ga puno od njih lepuo poznajo. Pievski zbor Pod Lipo, v katerim piejejo tudi Daniele an Vilma, jim je pru lepuo pieu par maš an tudi potle’, na veselici. Novičam, ki bojo živiel v Sarženti želmo srečno an veselo skupno živlienje. MATAJURAC SUOLA JE ŠUOLA & (Vit Kadar nas je Kosmačinka učila po italijansko, se nam je zdielo, da je na liepa igra. N jek dan je šuolarček Toninac, muoj parjateu, v suoli nagaju drugim otrokom. Meštra ga je poklicala pred nje mizo, pred katedro. Parjela ga je za uha in se posmejala. «Kaj je tuole? Kuo se kliče?» Toninac je ratu ardeč kot zdrela ja-buka sevka. «Nu, povej, kaj od tvojega daržim med parsti?» «Uhuo!» je zarju puobič, vas prestrašen. «Pa če te primem takuo še za to drugo, zakaj sem te parjela?» «Za uha al pa za ušesa», odgovori sada buj mernuo Toninac, ker je zasto-pu da mu meštra ne nardi nič hudega. «Kaj, če bi se donas, otroci, učili, ka-kuo se pravi po italijansko, kar imamo na človeškem a n v človeškem telesu?» «Ja, ja, ja!» smo veselo pritrdili otroci. «Nu, dobro. Ti Toninac, ostan kar tle par mene in boš kazu, kaj ima človeško teluo, žuot na sebe. Pravu po slovensko, jaz pa po italijansko». Toninac je biu nagu, živ, bistre glave in je hitro zastopu, dojemu stvari in vprašanja. « Vidiš, zakar sem te sada parjela, se pravi po italijansko orecchie «Kaj nosiš na vratu?» «Ist nič, naš tata nosi šjarpo!» Otroci smo se posmejali in z nami se je smejala tudi meštra. «Kaj je tuole?» ga je s parstam po- n Banca Agricola Gorizia ) Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 - Tel. 31811 Telex 460412 AGRBAN pokala po glavi. «Lasje!» Vsi smo zastopil, da se Toninac norčuje z meštro, saj je lepuo viedeu, kaj čje_ od njega. Spet ga je s parstom popokala po glavi. « Tuole obalasto, ki nosiš na vratu, kaj je?» «Glava» je resno odgovoriu. «Glava je po italijansko testa. Kaj srni biu prej odgovoriu?» «Lasje!» «Lasje so capelli. Pojdi iz varh glave dol; kaj imamo pod glavo navzdol?» «Čelo» Ja, čelo je la fronte. Kaj imamo pod čelam, pokaži s parstom!» «Oči» «Oči so gli occhi, če pa govormo sa-muo o ad nem očesu, je occhio». Pojmo naprej. Kaj imamo po očmi?» «Nuos» «Bravo! Nuos je naso. Kaj imamo pod nošam?» « Usta» «Usta so bocca. Pod usti?» «Brada» «Brada je mento. Pod brado?» « Vrat» «Vrat je collo. Kaj potle? «Ramana» «Romana so spalle. Kaj imamo par-peto za ramana?» «Roke» «Roke so mani. Kaj ne na sred roke, prej ko pridemo do parstu?» «Lahat» «Lahat je gomito Parsti so dita, le dita. Roka pa je prava in?» pogleda Toninaca v oči. «Čeparna, leva» «Al znaš povjedat, kuo se imenujejo parsti na roki!» «Ja, po slovensko» «Po slovensko, ja, povej. Jest bom poviedala pa po italijansko» «Palač» «Pollice» «Kazalac» «Indice» «Te srčen» «Medio» «Parst» «Anulare» «Mazinac» «Mignolo» Takuo smo se tisti dan učili po italijansko anatomijo človieka, pa tudi še druge dni naprej. Spoznali smo italijanska imena vseh delov, ki jih imamo, od zuna in znotra človeškega telesa. Takuo smo se učili tudi druge reči. Za vse besede, ki smo jih znali po slovensko, je naša draga Kosmačinka povedala italijansko besedo. Navadli smo se tudi pisat in brat. Škoda, da ji ni bluo dopuščeno nas učit brat in pisat še po slovensko. Hvala Bogu, da so zatuo poskarbeli gospodi nunci, duhovniki, ki so nas učili viero po slovenskim katekizmu še puno in puno liet potle, ko sem biu jaz par parvim Svetim Obhajile. Učili so dotrino po slovensko do 1933. leta, to je bluo lieto, ko je fašizem brutalno prepoviedu slovenske katekizme, slovenske pesmi in molitve po cerkvah. Mi otroci nismo bili srečni, da bi se učili brati in pisati po slovensko po šolah, nismo pa bili niti takuo nesrečni, kot so bili tisti otroci, ki so prišli za nami. Mi smo imeli almanjku meštro, ki je zastopila po slovensko in nam je s slovenščino pomagala prit do italijanskega jezika, spoznat italijanski jezik. Bili smo srečni, ker smo imeli v cerkvi tudi verouk po slovensko. Otroci, ki so prišli za nami so bili res nesrečni. Oni niso imeli ne v šoli, ne v cerkvi slovenske besede; slovenskega učila. Pod fašizmom je bluo učenje po šuolah za naše otroke pravi KORAK NAZAJ Poslušajte, kaj mi je pravu o tem muoj nečak (navuod). (se nadaljuje) Vas pozdravlja vaš Pelar Matajurac Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo venerdì 8.00-9.30 S. Pietro al Natisone lunedì, martedì, mercoledì, venerdì 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30 Savogna mercoledì 8.30-9.30 Grimacco: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 Stregna: martedì 8.30-9.30 Drenchia: lunedì 8.30-9.00 Pulfero: giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: Dr. Chiuch U pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak od 11. do 15. ure U pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.30. do 10. ure. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak od 11. do 12. ure. U saboto od 9. do 10. ure. Psicologo: Dr. Bolzon U torak od 8. do 13. ure Ginecologia: Dr. Casco U torak od 12.30 do 14.30 ure. (Tudi pap test). Dežurne lekarne Farmacie di turno od 4. do 10. oktobra Špeter tel. 727023 Čedad (Minisini) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».