• ♦
Leto LXVH., št. 27
LJubljana, sobota j. febrnarja 1934
asr
Cena Din *>►
lsaaja vsa* dan popoldne, tzvsemai nedelje to prasnit«. — Inserats do SO petlt m! i Din S.-, do 100 vrst a Din 2 JSo. od 100 do 300 vrst S Dto 3.*, večji tnseratl petit vrsta Dir 4.-. Popust po dogovoru, tnseratnt davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dio 12.-. sa inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA. Raafljeva eflesi ts. 6 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 In 312»
VELIK USPEH NAŠIH POSLANCEV
V FINANČNEM ODBORU
Davčni predlogi finančnega ministra so znatno omiljeni — Trošarine na les ne bo — Vprašanje davčnih zaostankov — Druge važne
pridobitve
Beograd, 3. februarja, v. Po dolgem prizadevanju je včeraj končno prišlo do sporazuma glede novih davčnih predlogov. Na seji večine finančnega odbora, na kateri so bili za dravsko banovino navzoči narodni poslanci gg. Mohorič, Peto var in Krejči, ki so posebej vztrajali na tem, da se trošarina na gradbeni materijal, predvsem pa na les, ne uvede in da se omilijo določbe glede taks na računske listke ter so tudi energično branili svoje stališče glede § 7, tičoče-ga se izračunavanja davčne osnove za pridobnino, je bil sklenjen s finančnim ministrom kompromis, ki pomeni znatno omiljenje prvotnih predlogov in ki je omogočil, da so se v nato se vršeči celodnevni seji finančnega odbora davčni predlogi mogli skoraj soglasno sprejeti. Najvažnejši uspeh naših poslancev se tiče pač trošarine na les in ostali gradbeni materijal, ki jo bo zamenjala posebna taksa na odobrene gradbene načrte, kakor so to kot kompromis predlagale razne gospodarske organizacije. Poleg omiljenih odredb so naši poslanci dobili tudi celo vrsto dragocenih izjav in zagotovil finančnega ministra, ki bodo prišla do izraza v predpisih o uporabi novih določb. S sprejetjem finančnih predlogov, ki pridejo prihodnji torek na dnevni red plenuma Narodne skupščine, je osigurano proračunsko ravnotežje in proračun bo mogel biti pravočasno spravljen pod streho.
Davčna osnova jLa pridobnino
NsjvafnejSe spremembe to bile na današnji seji finančnega odbora sprejet« glede znanega 5 7 zakonske novele o neposrednih davkih. § 7 se v novi stilizaciji glasi:
K členu 53 zakona o neposrednih davkih se H.jda:
Davčna osnova za vsa podjetja s neomejeno zavezo, za industrijska, rudarska, bančna, železniška, brodarska, tramvajska in mednarodna transportna podjetja se v primeru, da njihov letošnji promet prekaša znesek 500000 Dm. določi no bilanci, zasnovani na knjigah ki jih morajo vsa ta podietja redno voditi Ocena davčne osnove za ta podjetja spada v delokrog davčnih odborov. Za pregledovanje knjig in računov veljajo odredbe družbenega davka
Davčna osnova za vse obveznike pridob-nrne ne more biti manjša od dvakratnega zneska stanovanjske najemnine, če ta najemnina ni večja od 6000 Din na leto: ne manjša od dva u polkratnega zneska najemnine, če je večja kakor 6000, a manjša kakor 12000 na leto: r.e manjša od trikratnega zneska najemnine, če ie večja kot 12.000 in ne presega 24.000 Din: in ne manjša od tri io polkratne stanovanjske najemnine, če ta presega 24.000 Din na leto
Določenemu znesku najemnine n stanovanje se doda po kraju in položaju podjetja 10 do 30 odst najemnine za poslovne lokale.
V podjetjih z več družabniki se izračuna osnova v manjši meri. m sicer: če sta pri podjetju dva družabnika, v višini /5 odst »kupne najemnine za stanovanji obeh družabnikov, če je več družabnikov, pa 50 odst skupne najemnine za stanovanja vseh družabnikov Najemnina za poslovne lokale se v tem primeru določi kakor gori. Z« podjetja, katerih lastniki stanujejo v inozemstvu, se določ' minimaina osnova tako. da se ta podjetia vznoredijo s slič-nimi podjetji  domačih lastnikov.
Določena stanovanjska najemnina se zniža za 10 odst na vsakega mladoletnega ali nepreskrbljenega otroka: znižanje pa ne sme presegati 40 odst. stanovanjske najemnine.
Pod najemnino se razume ona odškodnina, ki tvori osnovo za odmero zgredarinc za stanovanje ali lokal Ce se podjetje vodi v zgradbi, ki m podvržena zgradarini. se Izračuna minimalna postavka s parifi-kacijo ali ocenitvijo najemnine M:nimalns postavka se izračuna po teh odredbah tudi v primeru, če je zgradba ali stanovanje v posesti žene ali kakega drugega Člana rodbine.
Rekla maci jski odbor določi na protest davčnega obvezanca po predhodno dobljenem mnenju pristojnih davčnih odborov davčno osnovo tudi pod minimom. določenem po gornjih odredbah, če obvezanec dokaže, da njegovi dohodki ne dosegajo tega davčnega nvn'ma V tem primeru mora reklamacijski odbor odločiti o protestu v roku trsk mesecev od dneva, ko se protest vktii.
Plačevanje davčnih zaostankov
Finančni odbor je prav tako sklenil, da se vsi davčni zaostanki do leta 1932 plačajo v 11 letih, ne da bi se obrestovali Sklep se glasi:
a) Državi do konca leta 1932. dolžni neposredni davki se plačajo najkasneje v teku 11 let pričenši z letom 1934., in to: ie znaša dolg dvakrat ali večkrat toliko, kakor znesek enoletnega davčnega predpisa v 11 letih: če znaša devet petin davčnega predpisa, v 10 letih, v 9 letih, če znaša '»sem petin, pri sedmih petinah v 8 letih, pri šestih v 7 letih pri petih v 6 letih, pri Štirih v 5 letih, pri treh v 4 letih pri dveh petinah v 3 letih pri eni petini v 2 letih 5e pa je davčni zaostanek manjši od ene netfne davčnega predpisa, se mora v celoti ilačeti * letu 1934.
h) Tafro določeni znesek se bo plačeval v obrokih po zakonskih določilih, ki veljajo za tekoče davke.
c) Pod enoletnim davčnim predpisom se razume oni znesek neposrednih davkov, za katerega je bil davčni obvezanec zadolžen v davčnem letu 1933. ali če za to leto zadolžitev ni bila celotna, v kakem prejšnjem letu.
d) Za zakasnela plačila dolžnih davkov se plačajo obresti, toda le od dneva dospelosti po gornjih določbah.
e) Kdor bi po obstoječih predpisih in odredbah zaprosil v svrho iz vestni h pravic ali odobreni za potrebno uverenje o plačanih davkih, se mu uverenje izda, če davčne oblasti doženejo, da je plačan dospeli del tekočih in dolgovanih davkov V slučaju izselitve iz države se zahteva plačilo vseh dolgovanih in dospelih davkov
Ta sklep, ki je bil sprejet n* predlog finančnega ministrstva, je izzval v finančnem odboru splošno zadovoljstvo Narodni poslanec g. Mohorič se je ministru zahvalil za končno ureditev, ki pomen j a velik uspeh zlasti za poslance iz dravske banovine. Ti so ves čas «tali na stališču, da je treba vprašanje zaostalih davkov enkrat za «*selej primerno rešiti, ter so zahtevali, da se vprašan ie likvidira še pred uvedbo novih bremen. Vlada je njihovo stališče spre-iela in praktična posledica !e bila. da je bilo finančnemu odboru predloženo v okviru načrta o neposrednih davkih tudi to določilo, ki ga je finančni odbor sprejel z aklamacijo.
Nar posl Mohorič je dalje proall finančnega ministra, naj upošteva, da ima mnogo davčnih obveznikov, katerih davki so t zastanku. svoje vlojare pri denarnih zavodih, ki sedaj niso sposobni mobilizirati ta denar. Pri izvajanju uredbe o sanacili <1p narnih zavodov naj finančni minlBter upošteva te okolnosti In naj poskuša v sporazumu a trgovinskim ministrom najti primemo solucijo Zahteval je nadalje, naj se dovolijo kompenzacije a terjatvami, lri jih Imajo posamezne osebe, kakor n. pr državni dobavitelji tn drugi pri državi. Finančni minister je predlog sprejel na sna nje m je izjavil, da bo izdal potrebne odredbe, ker je mnenja, da je ta zahteva pravična in utemeljena.
Dragi sklepi finančnega odbora
Nato je finančni odbor sklenil, da se črtajo odredbe glede šolnine ns nedržavnih šolah, tako da se te šole izenačijo z državnimi šotami Narodni poslanec Mohorič je zahteval, naj se uredi vprašanje šolnine tudi na samoupravnih šolah, tako da bi se lohodki teh taks prepustili samoupravam, ki vzdržujejo take šole.
Odbor je končno znižal šolnine v strokovnih obrtniških šolah za polovico.
Glede transportnih taka je nar. posl Mohorič stavil dva predloga, ki sta bila oba sprejeta, namreč, da se zaradi povečanja vozninske takse, ne smejo povišati izvozne tarife, ker bi to zmanjšalo našo konkurenčno sposobnost v Inozemstvu, ter da se zaradi vozninske takse ne smejo po večati cene tramvajskih kart na ta način, da bi se zaokrožile navzgor. Finančni minister je odgovoril, da bo v kratkem povabil zastopnike prizadetih podjetij na sestanek In od njih zahteval primerno solucijo, tako da cene tramvajskih kart ne bodo povečane.
Na predlog nar. posl. Krejčija je finančni odbor sklenil, da se črtajo trošarine na gradbeni material, na les, keramiko in opeko. Namesto teh trošarin se uvede taksa, ki se bo plačevala na osnovi proračuna ta zgradbe in bo znašala pol odstotka, če bo proračun znašal do 50.000 Din, 1 odstotek če bo znašal do 200.000 Din in 1.5 odstotka, će bo anasaJ več kakor 200.000 Din.
Finančni odbor je sklenil, da vse zadruge, ki prodajajo svoje blago nečlanom, ter zadruge, ki predajajo luksuzne predmete ali alkoholne pijače, izenačijo z drugimi trgovskimi podjetji. Listo luksuznih predmetov bosta sestavila finančni in kmetijski minister.
Takse na račune do skupnega zneska 20 dinarjev se ne bodo pobirale; na račune od 20 do 100 Din se bo plačala taksa 0.50 Din, na višje račune pa taksa 1 Din.
V nadaljnji debati je finančni odbor sprejel še celo vrsto manj važnih sprememb v zakonu o neposrednih davkih.
Kot uspeh naših poslancev je treba podčrtati tudi sporazum, ki je bil dosežen glede pavšali ran ja davkov obrtnikom na deželi, ki v bodoče ne bodo več izpostavljeni kompliciranemu postopku (vlaganju prijav, določevanju davčne osnove po davčni oblasti itd.). Te ugodnosti o pavšaliranju davkov se bo lahko poslužilo 18.000 obrtnikov v dravski banovini, Id predstavljajo okrog 85 odstotkov celokupnega obrtniškega stanu v Sloveniji.
Narodni poslanec g. Mohorič je razen tega zahteval, da se pri odmeri davčne osnove pri družbenih podjetjih postopa pravično. Finančni minister je glede te zahteve izjavil, da bodo v primeru nesporazuma zaradi pravilnega vpisovanja faktur v poslovne knjige vselej zaslišane tudi pristojne gospodarske zbornice. Glede davka na zgradbe v pasivnih krajih, kjer se hišni lastniki ne morejo vzdrževati od dohodkov svojih zemljišč, je finančni minister izjavil, da bo izdal odredbo, da se pri praktičnem izvajanju zakona upoštevajo gospodarske in socialne prilike prizadetega obveznika ter da se njegova davčna bremena prilagodijo njegovim plačilnim sposobnostim.
Konferenca v Beogradu
Danes so se pričela odločilna posvetovanja zunanjih ministrov o balkanskem paktu
Beograd, 3. februarja, r. Danes so se
pričela v Beogradu odločilna posvetovanja zunanjih ministrov Jugoslavije, Ru-munije, Turčije in Grčije o balkanskem paktu. Po najnovejših informacijah je ideja balkanskega pakta tako daleč dozorela, da bo pakt ob zaključku beograjskih posvetovanj parafiran, svečani podpis pa se bo izvršil v kratkem v kaki drugi balkanski prestolnici. Pakt bo zaenkrat sklenjen brez Bolgarije in Albanije, ki pa se mu lahko vsak čas pridružita,
K um unski tn turski zunanji minister gg. Titulescu in Tevfik Ruždi bej sta prispela včeraj v Beograd. Na kolodvoru ju je pozdravil zunanji minister g. Je vtič v spremstvu višjih uradnikov ter romunskega, turškega in Češkoslovaškega poslanika. G. Titulescu se je nastanil v rumunskem poslaništvu. Ker je njegovo zdravstveno stanje po izvršeni operaciji srednjega ašesa še vedno zelo rahlo, se bodo posvetovanja zunanjih ministrov vršila na romunskem poslaništvu. Davi je prispel iz Ženeve grški zunanji minister g. Maximos. Takoj po njegovem prihodu so se sestali vsi štir-
je zunanji ministri v romunskem poslaništvu ter pričeli razgovore. Posvetovanja se bodo jutri še nadaljevala in popoldne zaključila. Nato bodo zunanji m.'aistri sprejeli novinarje in jim dali izjave o balkanskem paktu in doseženih sklepih. V nedeljo zvečer bodo gg. Titulescu, Ruždi bej in Maximos zapustili Beograd ter se vrnili domov, da poročajo svojim vladam.
Sklicanje Narodnega predstavništva
Beograd. 3. februarja, r. Ker fe v finančnem odboru prišlo do sporazuma in eo bili na vcerajsnn eeii odobreni zakonski predlogi glede iznremembe zakona o neposrednih davkih, trošarini in taksah, se bo v teku prihodnjega ledna sedalo Narodno pred-Atnvn?&tvo k rednem j zasedanju. Seia Narodne skupščine ie sklicana za ponedeljek dne 5 t. m., seia senata na za petek dne 9 t. m. Finančni odbor bo sedai začel razpravi Hti o državnem proraeunu za leto 1934 —1985.___
Pri«tof>afte fe „Vodnikovi dražbi"
Podružnic e: MARIBOR. Grajski trg It 8. - NOVO MESTO. Ljubljana** telefon tt 28. — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1. telefon st CA, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon it 100. — JESENICE. Ob kolodvoru 101«
Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10-301.
Nemški odgovor Avstriji
Odgovor |e bil danes objavljen — Nemčija odklanja vse avstrijske pritožbe in vali vso krivdo na avstrijski
režim
Dunaj, S. februarla. AA. Korbiro poroča: Zvezno kancelarstvo ie poslalo 16. januar'a avstrijskemu poslaniku v Berlinu brzojavko te-le vsebine:
Po zanesljivih podatkih, ki prihajajo zveznemu kancelarstvj od začetka tega meseca, soglašaio v tem. da bodo pristaši na-rijonalno-eocijalističnega pokreta v Avstriji po navodilih svojih somišljenikov v Nemčiji v najkrajšem času pojaeili do skrajnih mej svoje teroristično delovati ie proti vladi zveznega kancelarja Dollfussa- Če se ie do zdaj moglo dvomiti v to, da ee podpihuje ta teror s strani nekih krogov v Nemčiji, so zadnji dogodki morali ta dvom pregnati. Iz pošiljk razstrelilnega gradiva in propagandnih tiskovin izhaja nesporno, da se pošilin-telji nahajata v Nemčiji, kar dokazuje tudi stališče, ki ga zavzema/io neki nemški diplomatski uradniki. Vse to ie dokaz za zveze, ki obstajajo med nacironalno-socijalistiČnLm pokretom v Avstriji in v Nemčiji. V bližini avstrijske meje se nahajajo znani oddelki tako zvane avstrijske legiie. Iz tega sledi, da je tem oddelkom namenjena posebna vloga v borbi proti avstrijski vladi. Po trditvi nemSke vlade je ta legija brez vsakega pomena. Temu pa ni tako, ker se člani te le-rije vežbajo z orožjem in v vojaškem duhu.
Kakor je znano, je avstrijska vlada do zdaj pokrenila vse, kar je bilo v njeni moči. da te spore reši z neposrednimi pogajanji I med obema vladama. To stališče aratriiske vlade pa ni našlo razumevanja pri prizadetih nacijonaJno-eocija-Tstičnih prvakih. Izrabili so nasorotno celo za poostritev borbe proti Avstriji.
Glede na vse to in na dogodke zadnjih dni pa avstriiska vlada, čeprav se zaveda, da gre za vprašanje med dvema državama nemške narodnosti, ne more več trpeti tega stanja in mora računati resno a tem, da se obrne na Društvo narodov, ako v najfcrašiem času ne preneha borba, ki io vodi e pomočjo avstrijskih naciionalnih socijali*tov posamezni nemški činitelji, in če se s strani nemške vlade ne bedo dala zanesljiva lametva.
Gospod poslanik naj gornje jasno in kar moči odločno pojasni gospodu nemškemu zunanjemu ministri in nai pri tej priliki zahteva, da nemška vlada v čim krajšem roku odgovori.
Avstrijska vlada bo o tem koraku obvestila velesile.
Berlin, 3. februarja, r. Zunanje ministrstvo je danes objavilo odgovor nemške
vlad« na avstrijsko demario zaradi narodno socialistične propagande proti Avstriji. V svojem odgovoru poudarja nemška vlada, da v sporu med Avstrijo k. Nemčijo ne gre za konflikt med dvema državama v smislu mednarodnega prava, marveč za konflikt med avstrijskim refi-mom in narodno socialističnim pokretom, ki je z elementarno silo zajel ves nemPki narod in torej tudi nemško avstrijsko prebivalstvo. Avstrijska vlada skuša ta zgodovinski pokret z vsemi sredstvi nasilja ovirati v njegovem svobodnem razmahu In razvoju. Politične in z mod narodnim i pogodbami ustvarjene meje tega pokreta ne morejo in ne bodo zadržale, kajti čut skupnosti, ki veže v duhu narodnega socializma ves nemški narod, se ne da deliti po državnih mejah. Kljub vsemu temu pa je nemška vlada vselej strogo pazila na to, da se ni nikjer vmešavala v avstrijske notranje zadeve in tudi nikdar nI nitt mislila na to. da bi nasilno izpremenlla obstoječe državne meje ter ogrožala avstrijsko neodvisnost. Zato odklanja nemška vlada najodločnejse vsa sumničenja avstrijske vlade. Nemška vlada bi z največjim veseljem pozdravila, a ko bi prišlo do pomirjenja in sporazuma med avstrijsko vlado in narodno socialističnim pokretom v Avstriji. V svojih nadaljnjih odgovorih na avstrijske pritofcbe naglasa nemška vlada, da je bil sporazum na najboljši poti, ko je dr. Dollfuss sam prosil, naj pošlje narodno socialistična stranka svojega posrednika, da se z njim dogovori. Toda dr. Dollfuss je ta sestanek sam odpovedal, ne da bi navedel razlog za to odpoved. Glede trditev, da pošilja Nemčija v Avstrijo eksploziva, odgovarja nemška vlada z ugotovitvijo, da je ta trditev docela neresnična. Možno Je, da so bile manjše količine eksploziv iztihotapljene Is Nemčije v Avstrijo, toda o kakem sistematičnem pošiljanju ne more biti govora. Glede napadov v nemškem tisku ugotavlja nemška vlada, da je to samo odgovor na hujskanje avstrijskega, od vlade inspirira-nega tiska. Prenosi nemškega radia pa sploh niso namenjeni Avstriji, marveč nemški javnosti, da se pravilno pouči o položaju. Kar se končno tiče organizacij Avstrijcev v Nemčiji, ugotavlja nemška vlada, da so to docela svobodne organizacije, ki jih nemška vlada niti ne podpira, niti ne propagira.
Preprečen prevrat avstrijskih hltlerjevcev
Na dan obletnice Hitlerjevega režima v Nemčiji so na-meravali v Avstriji izvršiti državni udar
Dunaj, 3. februarja, r. Oficijozna »Poli-tisehe Korrespondenz« objavlja zanimive informacije o položaju na Tirolskem. Pred dvema dnevoma je vzbudila splošno pozornost mobilizacija tirolske Heimwehr, ki Jo je odredilo osrednje vodstvo in odobrila vlada Tirolski heimwehrovci so se do zob oboroženi zbrali v žandarmerijskih postajah, vojašnicah in pri policijskih poveljstvih, vodstvo Heimwehra pa je Izdalo nro-glas, v katerem napoveduje borbo na življenje in smrt ter iztrebljenje vseh narodnih socialistov.
»Politische Korrespondenz« sedaj pojasnjuje, kako je prišlo do te mobilizacije in zatrjuje, da so 30. januarja, to je na dan prve obletnice narodno-socialistlčnega režima v Nemčiji, pripravljali avstrijski narodni socialisti revolucijo. Revolucija bi se imela pričeti na Tirolskem in bi se bila takoj razširila na Solnograško, Koroško in Štajersko, nakar bi se brez dvoma pridružile tudi vse ostale avstrijske pokrajine. Narodni socialisti s0 nameravali tega dne uprizoriti cel niz atentatov in pognati v zrak več javnih poslopij, v prvi vrsti je bila ta akcija naperjena proti glavnim vo diteljem Helmvvehra, ker pa so oblasti pravočasno izvedele za to namero, so izdale najstrožje varnostne ukrepe. Zato so bile mobilizirane čete Heimvvehra In dru gin režimu zvestih borbenih organizacij. Na Tirolskem je bilo pod orožjem 3000 članov Helmvvehra.
V teku zadnjih treh dtii je bilo t zvezi 8 tem izvršenih nad tisoč aretacij narodnih aocialisto"T, ki ^rid*»jo dcioma ©rea sodišče, po večini pa So že bili odvedeni v koncentracijska taborišča. Glavni center
te akcije Je bil v Gasteinu, kjer je bilo aretiranih mnogo uglednih ljudi. V bojazni, da ne oride do nemirov tudi v prestolnici, je vlada zabranila med drugim tudi pustno veselico hitlerjevskih akademikov in zamrla več njihovih voditeljev.
Curih, 3. febr. AA. Po vesteh Iz Avstrije so oblasti v Inomostu zaprle bivSega rektorja vseučilišča, več vseufiiliških Drofe-sorjev. nekega upokojenega oroznt&keea polkovnika in več bivših oficirjev Dunal-ska vlada je mobilizirala 8000 mot Hefm wehra. ki razpolagajo s 100 strojnicami in bodo Po mnenju vlade lahko vzdržali red ki mir. Za poveljnika varstvene službe na
Tirolskem bo imenovana osebnost iz vrst
tirolskega Helmwehra.
Preprečen atentat na Dunaju
Dunaj, 3. februarja g. Sinoči je policija v V. okraju Dunaja odkrila teroristično skupino, ki je nameravala o priliki včerajšnjega pohoda kmetov na Dunaju pognati v zrak vse kolodvore. V nekem stanovanju v V. okraju so našli 40 kg amonita. Ta količina bi zadostovala, da bi pognali v zrak ves del mesta.
Novi inspektor avstrijske vojske
Dunaj, 3. februarja č. Dosedanji inspektor avstrijske vojske general Schibel je bil upokojen. Za njegovega naslednika je bil imenovan general Brandtner.
Vremensko poročilo
Bistrica-Bohinjsko Jezero, 3. februarja: —16, jasno mirno, 10 cm pršica na 100 cm podlagi, smuka idealna.
Bledjezero, 3. februarja: —14, ja no, mirno. 60 cm sreža, led debel 30 cm hrapav.
Kranjska gora, RatečePlanica, 3. febr.: —17, barometer se dviga, jasno, mirno, 25 cm suhega pr?iča. sankališče uporabno.
Planina Gorel jek, 3. februarja: —11, jasno, mirno. 20 cm pršića na 240 cm podlage, smuka idealna, izgledi za nedeljo odlični.
Sv. Kriz nad Jesenicami. 1. februarja: —6, megleno sever, 10 do 15 cm prSiči ni
podlagi, smuka idealna, izgledi na »oljSi.
Kamnik. 2. februarja: —5. oblaxoo. malo vetrovno. 20 cm starega snega, srež, smuka prav dobra, skakalnica uporabna, izgTedi prav dobri.
Bloke, 2. februarja: —10, jasno, sever, 90 cm pršiča, smuka prav dobra. Izgledi zelo dobri.
Borzna oornči.a.
INOZEMSKE BORZE. Curih. 8 Tebruarla. Pariz 20.32. Lonlon 19 SO. Newyork 822.—. Bruseli 72.10. Milan 27 1*. Madrid 41 7S. Amsterdam 207-80. Berlin 122.70. Dunaj 57.60. Praga 15-29, Varšava 53.05. Bukarešta 3.05,
Ht nm
»SLOVENSKI   NAROD« dne 3. februarja 1934
Državno prvenstvo v smučanju
Tekmovanja so se pričela včeraj s slalomom« danes so se pa nadaljevala s tekom na 18 km
Rateče-Planica, 1. februarja. Smuča; tka sezona uoseze vsako leto vi-ček s di^avuim prvenstvom l*hgs so ga iz bobtn.,a pieioani v r*laiiKo, naš o t. Mo-ruz, nebeski kotiček zetuije, po sueinih prilikah gotovo edinstven ne sauio v Ju* gosiaviji, temveč tu.i v sosednji utžavan Posebno letos je zapadlo toliko snega, da ga bo dovolj cio ma^a in — kar je glav-no — krasen prsič, ua je kar veseije smucati. Dolina Planice, oziroma Tamarja, je kot nalašč ustvarjena za ziniSnu športne prire^icve. a to pot je naiava tudi pripravila vse za tekmovanje. Krasen teien za SKakainico, v kuioarju Jalovca pa idealna proga za slalom, ki je prav lahko dostopna tudi manj izvezbanim smučarjem.
Ze v četrtek zvečer pred pričetkom državnega pivenstva je bil velik naval na Planico. Vas Rateče so se za sprejem številnih gostov odele v piaznkano obleko, povsod so postavljeni mlaji, na ponosnih drogovih pa plapolajo državne trobojnice. Tujce so sprejemali gasilci Id jih vodili do prometne pisarne, kjer so jim pripravili prenočišča. Popoldanski vlak je pripeljal okrog 150 smučarjev, prav toliko tudi večerni vlak, a glavni naval je bil danea, ko je Ljubljančan kar težko prisopihaj na Gorenjsko, toliko se je namieč trlo v vagonih smučarjev in brhkih smučark. Predstavniki JZo-S in vsi savezni funkcijonarji so nastanjeni v Mlekarski zadrugi, kjer je osredotočeno vse administrativno delo tekem. Tu Je tudi sedež glavnega saveznega tajnika g. Gorca ter tehničnega oddelka pod vodstvom dr. Ber-četa, tu je najvažnejša pcsiopanka za tekmovalce.
Včerajšnje tekme
Pri žrebanju za s.aiom so imeli nekateri favoriti smolo, većina je dobila visoke startne številke, kar pri slalomu ni ugoano, ker je tekmovalna proga že preveč izvožena. Zjuiiaj že navse zgodaj so romale množice smučarjev ptoti kuioarju. Dan je bil prekrasen, dolina preti Tamarju globoko v snegu, iz katerega so le tu pa tam moleli vršički smrek. Tako deviško bela je bila dolina, da je bleščeči sneg jemal vid. Nepretrgana pisana kača smučarjev 6e je vila po dolini, pester in slikovit je bil pogled na njo iz kulcaria.
Ob 11. so startali tekmovalci za slalom, prijavilo se jih je bilo 105, starialo jih je SO, a na cilj jih je prispelo 5S. Rezultati Bo bili naslednji:
1. Heim Hubert (Skala, Jesenice) 54.2, 44, 1:38.2 (prva steviUa pomeni čas v prvem, dtuga v drugem teku, tretja pa skupni časi; 2. Devman Tone (Ljubljana) 12, 48.2, l:4G.2: 3, Dlmitrov Nikolaj (Blgarski Ski Sujoz) 64, 48.3, 1:4S.7; 4. Praček Ciril (Skala, Jesenice) 59, 50, 1:49; 5. 2nidar Emil (ASK Gorenjec, Jesenice) 55.4, 56, 1:62.4; 6. fclngerltn Rudolf (Maraton, Zagreb) 63, 47.4, 1:52.4.
Te* na 18 km
Rateče-PIanica. 3 februarja.
Za današnji tek na 18 km je vladalo v Ratečah-Planici veliko zanimanje. Krasno solnčno jutro je privabilo na start tik ob železniški postaji Rateče mnego gledalcev. Za start se je prijavilo 100 tekmovale v, od katerih pa 25 ni nastopilo, tako da jih je tekmovalo samo 74. Z malimi zamudami je starter g. Tavčar nekoliko po 9. odpuščal tekmovalce v polminutnih presledkih drugega za drugim.
Proga je bila dolga 18 km in je vodila od starta približno kilometer proti zapadu do naše čuvajnice ob italijanski meji nato je zavila nazaj in vodila čez malo skakalnico mimo velike skakalnice proti Tamarju. 1 km pred Tamarjem je pa zavila nazaj ter \odila de'oma pod Cipernikom navzdol v lepem smuku in mimo iliriianskega doma, nato pa proti Kranjski gori, kjer je zavila čez železniško progo, a nato zopet
proti Ratečam po ravnini in se v veliki vi-jugi povzela proti vojaški karauli, se nato
zopet obrnila in vodila nazaj proti dolini na cilj. Najvišja točka je bila v Planici pri
koti 10F.5. vzpon je znašal približno 350 m. Izpeljana je bila tako, da je bilo na progi 4 km 200 m vzpona, 5 km je pa vodila po gozdu (norveški sistem), drugi del pa po odprtem V sploinem je bila zelo težka in tehničnega značaja ter je bilo videti takoj, da bodo na njej uspevali samo smučarji tehničarji. dočim zs tekmovalce ki uporabljajo v glavnem le telesne sile in nimajo zadosti tehnične podlage, ne bo primerna
Pri žrebanju so imeli nekateri bolj znani tekmovalci in favoriti zopet smolo. Tako je Jenko potegnil številko 8, Knap na JO Girandon 15, 2inqerlin 23, Smolej 25. /aebler 28 znani favorit iz Delnic Majna-rič 30, Jakopič Albin, za katerega so mislili, da ne bo startal, ker si je pri treningu s skakalnice po kodoval nogo, je potegnil 38, Joško Janša 39, Dečman Tone 54, Senčar 57 Žemva 62, Sramel tile za njim, Brvar 68, Leupold 83. drugi nemški tekmovalec Hun-ger 93. a Godec že svojo tradicionalno številko 98.
Pri današnjem tekmovanju je zanimivo, da praznuje naš bivši dolgoletni prvak Joško Janša lOletnico, odkar je prvič nastopil, slučaj pa je nanesel. da je pred 10 leti prvič tekmoval tudi v Planici. Drugi tekmovalec, internacionalec Godec pa praznuje 12letnico nastopa pred 12 leti je prvič nastopil na državnem prvenstvu v Bohinju Od prijavljenih Bolgarov sta nastopila «a-mo dva. in sicer Hristov Kocov. Štev. 66 te** Nikola Dimitrov. a drugih ni bilo na start. Od Nemcev ni startal trener Marx.
Največ tekmovalcev je postavila Ljubljana, in sicer 15, Ilirija pa 2. Od v«eh, ki so startali v teku na 18 <cm, jih 23 tudi tekmovalo v kombinaciji.
Na mali skakalnici, ki }t kaka 2 km oddaljena od starta, se je zbralo precej gledalcev. Knap je že pri 2 km prehitel Jenka, ki je vozil 1 minuto pred njim nato sta oba vozila skupaj. Nekaterim je na skakal niči izpodrsnilo in so izgubili precej časa Burno pozdravljen je privozil v krasnem smuku JoSko Jan*a ki se mu je videlo, da je v izredno dobri formi Medtekmovalci so se po tehniki zlasti odlikovali člani Ili rije in Ljubljane. Zin?er'in menda ni dobro mazal. ker mu po ravnini ni šlo preveč od rok. Cilj je bil pri Mlekarski zadrugi sredi vasi, kjer je že tekmovalce čakalo več sto gledalcev.
Prvi v teku na 18 km Nemec Leupold
Pet minut pred pol 11 se jr pojavil prvi tekmovalec na cilju, startna številka 10. Burno pozdravljen je zavozil skozi cilj v prav hpem startu, Leo Knan (Ilirija) *ele 7 nrnut za njim je prispel drugi tekmova lec, Jeseničan Smolej. ki pa je imel startno številko 26. nato so po vrsti prihajali Ilo-var. Joško Janša. Malnerič, Jakopič Albin a njim je sledil \eupold, katerega visoka startna številka 33 je dala slutiti, da bo gotovo prvi. Za njim so smuknili še skozi cilj Zemva, Senčar, Sramel. nekoliko po 11 prvi Bolgar, nato drugi Nem?c Hunger. Neoficijelni rezultati so naslednji:
1. Leupold  (Deutscher Skiverband) 1:21.35.
2. Smole Prane    (Bratstvo, Jesenice)
1:30.32.
3. Knap Leo (Ilirija) 1:30 50.
4. Joško Janša (Iliri iaj 1:31.42.
5. TomaJ Godec (Bohinj* 1:31.49.
6. Ženu a Lovro (Sokoi Gorje) 1:33.57.
7. Hunger (Deutscher Skiverband) 1:34 17.
8. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana)
1:35.07.
9. Jakopič Avgust (LJubljana) 1:36.27.
10. Srame! (LJubljana) 1:36.42.
11. Majnerič Miha (Sokol Delnice)
1:36 53.
12. Vodenik (Mariborski smuč. klub) 1:37 44.
13. Senčar fLJub!jana> 1:38.20.
14. Bleiweis Jana  (Ilirija) 1:39 08.
15. Ko?ov (Blgarfki Sklsojuz) 1:39.4.
16. Zingreritn (Maraton. Zagreb) 1:39.41.
17. Bervar (Ljubljana > 1:3357.
Smučarske tekme Kamniškega sokelskega okrožja
Startalo Je 18 članov, 16 moškega, 4 ženskega naraščaja in 1 članica
Domžale, 2. februarja.
Mikavnost zimskega sporta ]e za,e,a tudi sokoiska društva Kamniškega okrožja, ki so pričela ustarid vljati smučarske sekcije. Članstvo se v njsh prav ž.vabno udej-stvuje ai že društvene prvenstvene taktne v Kamn.ku in v Domia.ab so pokaza»e. da imamo v Sokolskih vrstah nekaj prav dobrin tekmovalcev. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da je v nekaterih društvih že skoro vsa deca m narašča«!' na smučeh. Kamniško sokolsko okrožje je hotelo že v januarju prirediti okrožne crve-jistvene tek..:e. vendar pa jih je moralo zaradi ne-ug dn.h snez.rh razmer preložiti na sveč-nico. Ker so bile to prve tekme Sokolov v '•i.iro .ške-m okrožju, je vladalo za nje razumljivo zanimanje. Društva so prijavila 50 tek.novalcev. od katerto j h je startalo 39. Izven konkurence so startali 4 tekmovalci. Tekme so se udeležila društva iz Domžal, Kamnika, Radomelj In Jezice. Kamnik je poslal  13 tekmovalcev.
Start je bil točno ob po! 10. Starter br. Sta.i' Krek <e v polmioutnem -rres'edku sraftjl na tekmovalno progo najmej 4 tekmovalce izvan konkurence, nato pa 17 5!a-n>v 46 moškega, 4 ženskega naraščaja in 1 flar co. Za izb'ro proge ie v Domžalah br>"i -tžavno. ker ni na razpoiago pnmer-n.'h terenov Proga je »bifa izrezana preko polj in travnikov na Krumoerk in po vzpetini na S-jrnberk in le b?la do'ga okrog 9 krn. Nara5ča!«:V« so 'O voz'.H enkrat. č!a-ni na dvakrat P*°r*» le bM-* te^nvna ?n le zahiva's nr' vo?**»: od tajcnvtvalcev r»re-ijt'^'T &r©v*<inost ro«-bno n» od rsvern* đ .m'a'cVM* k- *e nf*0 nar*-" Telrmovtfe! p.» 7hr9r^r\:h n«fvah 'n po>dfne''b k«vr*. vozih na Sumberkn n:*o mogrll razvili pra-
ve hitrosti, ker so se baH nesreč. Kljub vsej previdnosti pa je bilo na trdi ledeni tekniuva.jii progi precej jako nerodnih raacev, pri katerih sta si dva tekmovalca iZipahn a roko, trije pa so zlomili palice.
Prvi %u privozili na cilj tekmovalci, ki s j vezi: ir-ven konkurence in sicer Drago Legov č ii jubl-jana), ki je dosegal najboljši čas 1:29.07, <n Kuralt Jože 1:34.12 ter Zaiioškar i^udi 1:36.43 (oba iz Domžal). K dobrim rezuHatom je precej rripomoglo puzaanje proge. Legovič je privozii na ciij z zlomljeno paMco in precej poškodovan po lovi roki, da je mora! iskat; zdravnike pomoči. Zaradi te nezgode je zgubi! naj-ffi^Jlj 9 minut
V korJcurenči pa so sokolski smučarji dosegli naslednje rezultate:
Ženski naraščal v teku na 4 km. Star-tale so 4 tekmovaIte, med katerimi si Je kamrrška tik pred ciflem pri padcu ;zpah-nila desnico in si je morala iskati zdravniške pomoč. t. Rehar fva 37.40. 2. Rehar M/a 38.50. 3. Rehar Mara 44.19.
Moški naraščaj na prosi 9 km. Na cilj le prisre.o vseh 16 tekmovalcev, ki si b:li večinoma *<z Do-nža! !n Rađome'i. Za Kam-n;k so vozili samo 3 nara^čain^ki: 1. Vilo M'Sič (Dorrržale). 5n t* 2. Mro šercer (Vamn'k) 50.15, 3. Skerll Oto (Domžale) 50.40, 4. R. Souvan (RadomJ;e) 52.20. 3. Janko P'**i f^^nvrk) 52 33 6 O-br'č Justin 7. M:S;  M;ha (n-ba T^nrnf.^e) ftd.
Čl-»nl na orotrl 18 km. Zan'm'va 'n na-neta bn-ba tre^ -,^b->;rn; tek**"f>vaV: na težavne**- Ureiru zg no nrvf-n Vr^jru !;b 'e •d«*fv>''ri 7 "iV/<«nr» fe taV-n« v fač"fkn Of^Vff1 Af,'""» Mm*"i-pp H »f*»fcp Vi %t 't n, rr^oVvrrifi ?»*^**:b rrtHmffi r,*»«J••'», na 3 mesto. Vodstvo si je obdržal do konca ra
si s tem okvoiH prvenstvo kamniškega so-kolskeca okrožja. Ostalih 6 mest pa so si razdeHH Kamn čarvi in en domžarski tekmovalec Rezu^atl: 1. Anton Murovec (Jezica) 1:36.43. 2. Franc Česen 1:40.01, 3. Ivo Kumer 1:41.12. 4. Kar! B Sko 1:44.08. 3. Tone Cerer 1:44.44 (vsi'Kamnik). 6. Milan Pogačar (Domža'e) l:45.rt2. 7. Adolf Ravnik (Kamn'k). 8. Ernest Su5terš:č (Domžale). 9. Ivan Ocepek (Radomlje) kd.
Proga Je bHa dobro markirana fn zastražena s kontrolami. Organ;zacija je bila hvalevredna. Tekme je vodil okrožn: načelnik br. Miian Morhar iz Domžal, ki je po tekmovanju razglasil rezultate v sobi pri Gabricevih. kjer so ime!i SokoH obla-čitoifco m so jih članice pojfistle s čajem. Tekme so v vsakem oziru lepo uspele, doseženi časi pa so zeo dobri n bi b:'H ob ugodnejšem snegu gotovo še boHši. Pr;hodn.'e prvenstvene tekme karmvSkega s'NVo'-skega okrožja se bodo vršile v Kam-nflrn.
Iz Kranja
— Zaključek »Vinakega sejma« ta >pokušaje likerjev« danea v aoboto ob 8. url zvečer v Narodnem domu. Pripominjamo, da ja to sadnja prilika pokušati najboljšo kapljico, ki je vzbudila toliko zmimanja na včerajšnji gasilski prireditvi. Znižane cene; vstopnina prosta! Poset zaiJjučnega večera posebno toplo priporočamo zamudnikom včerajšnje veselice.
— San kaska tekma. Jutri dopoldne ob 11. bo tekma v sankanju a smarjetne gore na Kalv arijo. Prijave se sprejemajo do 10. ure v restavraciji na vrbu Smarjetne gore, kjer bo popoldne ob treh tudi proglasitev zmagovalca. Zaradi tekme je pot s Kalvarije na vrh od 10. do 12. ure zaprta. Sankalisče Je idealno urejeno. Vabljeni so vai prijatelji sankanja. V slučaju slabega vremena se tekma preloži.
— »Gorenjec« resuirexit. Včeraj Je po osemnajstih letib izšla prva številka XVTn. letnika tednika »Gorenlca«. Tednik je pred 35 Teti ustanovil in urejeval pokojni dekan Kobier v smislu slovenskega na-rn^nega programa in Krekovih socialnih idej.
Na povratku z izleta v smrt
Pri iabnici je v četrtek tovorni vlak do smrti povozil v po ko j enega gimn, slogo iz Kranja A. Vrtovška
Kranj, 2. februarja. Prijatelji pokrajinskih iepoi, zlasu pa piijo-.c.ji pilotnega gorenja.rf.ega humusa m ZiiiUtiie Kapice laito iz ferfoije L.oke, kakor iz Kranja in luoi iz Ljubljane, prav radi delajo kratke izlete v prekrasno oko-iico 2abmce ter ob tej pruiJii ooisKujejo svojega starega znanca, gostilničarja Antona Ce^uarja v tej prijazni napreoni vasi. Ta_Ko je tudi v eeirtek popoione obiskala večja družba Kranjčanov svojega prijatelja v žabniri, ki jim je priredil zakusko. Poo noč okoli ld. se je namenila družba proti domu z zadnjim vlakom, ki iz Ljubljane vozi proti Kranju. Izletniki gg. gimnazijski direktor v p. Ivan Košnik, višji davčni upravitelj Albert Rooss, davčni uradnik v p. Josip VVelnberger, sreski tajnik v p. stefan Plut, davčni inspektor v p. Josip Tajnik, nadgeometer Franc Zupančič in upokojeni gimnazijski sluga Alojzij Vrtovšek so jo mahnili najprej skozi vas, nato pa proti železniški progi in deloma ob njej na postajico.
Nihče pač ni slutil, da bo trenutek pozneje postal eden izmed njih žrtev nesreče. Gospodje so bili le še kakih 150 korakov od postajice, ko jim je privozil nasproti tovorni v'ak št. 41. Pri km 78 965 so se srečali z vlakom. Vai so se drvečemu vlaku nsglo umaknili in tudi Vrtovšek je skočil v stran, a tako, da
Jo padel tik proge v sneg
in tam obležal G. Plut, ki je hodil kakih 10 m za Vrtovškom, je takoj opazil nevarnost in zaklical prijatelju: »Lojze, nikar se ne gani!« Vrtovšek je Pluta res ubogal in je ležal v snegu mimo dotlej, da je šlo mimo njega že skoro 25 to\ ornih voz vlaka, ki je bil izredno dolg in je imel skoraj 50 vagonov. Težko je razumeti, po kakšnem naključju pa Vrtovšek ni miroval do kraja in je morda mislil, da je ves vlak že odpeljal mimo. Gotovo se je premaknil, kajti zadnji vozovi so pograbili Vrtovška, ^a vlekli okoli 15 korakov s seboj
ln ga nazadnje vrgli mrtvejra proč.
Najbrž je udarila nesrečneža stopnica vagona, ker ima Vrtovšek veliko rano na glavi. Ponesrečenca, ki mu ni bilo več mogoče pomagati, so prijatelji položili kraj
proge, da ga ne bi poškodovali poznejši vlaki.
O tragičnem dogodku smo pa dobili še drugo prav tako verodostojno poročilo, kf pa nesrečo slika nekoliko drugače.
Po tej verziji so izletniki drug za drugim šli po ozki gazi ob progi in si v temi svetili z električno lučjo. Ker so vedeli, da kmalu privozi iz Kranja brzovlak proti Ljubljani je s°m in tja kak gospod stopil na snežni nasip ob progi, da se razgleda, če morda že ne prihaja vlak. 2e prav blizu postaje so zagledali naglo naraščajoče luči iz škofje Loke prihajajočega tovornega vlaka. Vsi so se umaknili na nasip, le Plut in Vrtovšek sta se šele tik pred lokomotivo skušala rešiti na nasip. Plutu se je to posrečilo, a usoda je hotela, da je Vrtov-šku rešilni skok spodletel da je
pred lokomotivo padel na stezo.
Lokomotiva in dva vagona sta šla nad njim že mirno, ne da bi ga poškodovala, V obupnem naporu, da bi se rešil iz nevarnega položaja pa se je Vrtovšek dvignil in spodnji rob sledečega vagona ga je z vso silo zadel na glavo, mu prebil črepinjo in ga^ še dvakrat zasukal ter mu polomil ude. Preplašeni tovariši so z največjo žalostjo ugotovili smrt svojega prijatelja,
O smrtni nesreči so bili takoj obveščeni tudi škofjeloški orožniki, ki so truplo za-»iražili, medtem pa je bil telefonsko obveščen o tragični smrti tudi zdravnik dr. Fajdi§a iz Kranja, ki je odredil pre.oz trupla v Kranj. Z rešilnim avtomobilom kranjskega gasilnega društva so ga prepeljali na dom k globoko pretresenim svojcem, ki z njimi sočustvuje vse mesto.
Alojzij Vrtovšek, ki je pri krepkem zdravju preživel 7 decenijev, le bil v Kranju in po vsej Gorenjski dobro znan in tudi zelo priljubljen, zlasti bo pa še dolgo ostal v spominu celi generaciji dijakov, ki so obiskovali kranjsko gimnazijo, saj jim je bil vedno očetovsko naklonjen. Kakor vidimo, so pokojnika imeli radi in zaradi njegovega značaja spoštovali tudi profesorji in inteligenca sploh ter ga prištevali med svoje najboljše prijatelje. Blagemu iskrenemu prijatelju m'adine časten spomin, njegovi družini pa naji3krenejše so-1 žal je!
tMmmmmmsgmBsammmmmmm
♦Pevčeva ljubezen4
JE NASLOV OPERETI. V KATERI POJE SLAVNI TENOR
Louis Gravsur
Spartni vandalizem y Kamniku
Kamnik, 2. februarja. *
V vsem   športnem   življenju se opaža povsod agilno in smotreno deiovanje kam niškega športnega kluba, ki bo priredil tudi naslednjo   nedeljo   skakalne tekme na svoji skakalnici,   ki je dobro oskrbovana in pripravljena  Kakor ima klub dosti pri jateljev, prav ta'<o ne more biti brez »sovražnikov*, ki na vso moč rujejo in skušajo zrušiti vse, kar agilni mladi športniki zasnujejo. Mnogo takin lepih »poizkusov« se jim je izjalovilo, javnost je s pomilova njem gledala na to skoro komično gonjo in onemoglo jezo, ki se goji napram sport nemu klubu. Vsak kraj bi moral biti vesel, da ima razne športne naprave, ki jih uporabljajo domačini in gostje, v tujskoTO-metnem opiru je to celo neprecenljive važnosti. Le v Kamniku menda ni takol
V noči od preteklega ponedeljka na torek so neznani zlikovci izkopali precejšen jarek na zaletu skakalnice in vso zemljo nanosili na most. Kamniška skakalnica ie nekaterim trn v peti; pred časom so razbili ključavnico na brvi. ki zapira skakalnico, to, kar so pa sedaj napravili je zaenkrat višek! Kaki pobalini imajo interes na tem. da pokvarijo lepo skakalnico? Gotovo to niso prijatelji kluba, niso pa tudi »športniki«, ker ti kaj takega ne bi zmogli! S strani športnega kluba so predali zadevo žandarmeriji, ki bodo že našli simpatizerje. ki jim raven zalet ne konvenira
Za enkrat jim rečem samo eno: ne kop-Ijite jam, da ne boste padli sami vanjel To bi se prav lahko zgodilo.
Fantje so skakalnico hitro uredili in pridno trenirajo za 11. februar, ko bodo ob 3. popoldne medklubske skakalne tekme za pokal, ki ga brani g Palme.
Prijave je poslati na SK Kamnik sprejemajo se pa se pol ure pred začetkom skakalnih tekem Tekmuje *e po pravilih JZSS Priiavnine ni Dru*»o in tretje plaši rana preimeta nla^ete OSi**va rezu'tatov in razde^tev daril bo po tekmovanju na •Stari pošti«
K-m-rSki športni klub una na podnom športne javnosti, v snortn«-m »n nvira'nem pog'edu D^nmčini ki hodo lem* nast nili kar štirje, to so: Miloš LevičnLk, i.one Po-
gačnik. Dušan Karba in Adolf Ravnik, pridno trenirajo in dosegajo prav lepe dolžine.
Prihodnjo nedeljo torej v Kamnik k skakalnim tekmam! R. K.
SOKOL
— Sokolska četa v Kozarjah priredi v
neleljo 4. t. m. ob 2U  v dvorani Sokol
sKega doma na Viču veseloigro »Stari grehi«,   ki  je  £e  na   demavem  odru dosegla
velik uspeh Vabimo viško občinstvo, da v čim večjem številu piseti ta prvi nastop ko:a«škib sokolskih diletantov in s svojim pesetom izkaže priznanje vrlim igralcem Zdravo!
— Sokol na Viču bratsko vabi svoje članstvo, da se v čim večjem številu ude leži nedeljskega gosa vanja bratske sokolske čete v Kozarjah, ki aam vprizori veseloigro »Stari grehi« Vsi vljudno vabljeni Velika predpustna maškerada pa bo na predpustno sototo, na kar vse prijatelje   v—o^a  Sokola opozarjamo. Zdravo!
86-n
— Društto ta cgradho Sokol^kega doma na Viru ima svoj redni občni zbor dne 15. t m. ob 30. v Sokol^kem domu. Udeležba za vee članstvo raatna dolžnost. — Zdravo!
— Sokol Stepanja va* vabi na predpustno zabavo a oleeiom. ki bo jutri v Sokolsken domu. Začetek ob 19. uri. Vstopnina S Din.
Smuk v Višnjo goro!
LJubljana, 3. februarja, V okolici Višnje gore Je zapadlo prve dni tekočega tedna precej novega snega, ki je pa tako suh da je smuka po njem zelo prijetna. Le na *olncu močno izpostavljenih krajih se je napravila na snegu si:orja, ki se pod smučmi vdira, vendar pa smučarjev ne moti. Naravnost idealna je pa smuka povsod tam, kjer solnce snega nI toliko segrelo, da bi se bila napravila skorja. Včeraj se J*» v okolici Višnje gore poznalo, da so na Gorenjskem velike smu-ške tekme, ker je bilo smučarjev mnogo manj. kakor navadno ob nedeljah in praznikih. Mnogi pa tudi niso vedeli, če je smuka ugodna, ker vremenska poročila iz ViSnje gore ne prihajajo točno V tem pogledu bo treba nekaj ukreniti, kajti bas okolica Višnje gore je najprimernejša za one smučarje, ki imajo na razpolago samo en dan tn ki se radi pošteno nasmučajo.
Jutri jo mahnemo torej v ViSnjo goro vsi. ki ne pojdemo v Planico. One smučarje, ki hodijo k Sv Duhu kjer Je *e zdaj naravno sredi*ee be*ega sporta na Dolenjskem, opozarjamo, da je tudi **a povratek. zelo prikladna pot nazaj na Višnjo fforo. samo da Hm nI treba na Pris*avi odvezati smučk ker »majo kr*»»~o smuko čez Peščenjak.   Tam jt postavljeno »daj zname-
nje, tako da ae bodo smučarji lahko orientirali-. Od Sv Duna do Višnje gore ae lahko smuča in skoraj neprestano gre položno navzdol. Danes nam Iz VISnJe gore poročajo, da je smuka *e boljia, kakor Je bila včeraj, in kakor vse kaže, bo jutri tudi solnce, ker se je »jaanilo._
KOLEDAR
Danes: Sobota. 3. februarja katoličani: Blaž. Bojmir. pravoslavni 21 januarja.
Jutri: Nedelja 4 februarja katoličani: Veronika, Daroslav. pravoslavni 22. jmm;
*rja^    DANAŠNJE PRIRKOITVE
Kino Matica: Sezona v Kairu.
Kino Ideal: Sen sleherne /ene.
Kino Dvor: Brod brez luka.
ZKD: Galipoli ob 14.15 v kinu Matici.
Kino Šiška: Simfonija ljubezni (Tau-ber)
Sokoi tU maškerada ob 30. Elitni   reprezentančni   ples   ob   20 v Unionu.
Plesni večer uradništva Čekovnega urada ob 20. v Trgovskem domu. Sokol-Liubljana Šiška velika maškerada v hotelu Belevue ob 20
šcntiaknbsko gledališče »Mladostni grehi ob 20 15.
Društvo jugoslovenskih obrtnikov ples ob 20. v Kazini.
Podružnica NSZ predpustna veselica ob 20. pri Mikliču.
FRTREDTTVE V NEOEUO Kino Matica: Pevčeva 1jube?aen. Kino Ideal: Zvezda VVencijr Kino D\'or: Brod brez luke ZKD: Galipoli ob 11. dopoldne v kinu Matici.
Kino Šiška: Simfonija ljubezni (Rihard Tauber).
Uprava Sokolske župe Ljubljana, glavna skupščina ob 9. v mali dvorani na Taboru.
Opest občni zbor ob 8. v Delavski zbornici.
Udruženje davčnih lzvrše\>alcev prvi plesni večer ob 20 30 v Kazini.
Šentjakobsko gledališče »Pogumni Tonček« ob 15. »Mladostni grehi« ob 20.13 Mestni dom.
Sokolska četa Kožarje »Stari grehi« ob 20. v dvorani S>kolskega doma na Viču.
DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri:   Mr   Bohinec. Rimska cesta 24.   dr. Kmet,   Tvrševa cesta 41 in Leustek, Resljeva cesta L
3x.t*cd alta
Težko se je spoznati na vse funkcionarje smučarskih tekem, saj jih je toliko in proge so tako dolge, da bi človek omagal, če bi si moral zapomniti, kateri je načelnik, kateri starter in kateri časomerilec, da ekip, starta, slaloma, teka, dobrega alt slabega, kanonov, diskvalifikacije, primatov in drugih takih reči niti ne omenimo. Tttko se je spoznati na vse to, pravimo. Je fe£)e je pa organizirati smuško tekmo tako, da gre vse gladko in da pridejo po možnosti vsi tekmovalci prvi na cilj. Ua se pa to delo tudi olajšati, kakor so storili včeraj v Kamniku, kjer so imeli tekmo kamn&kega sokoltkega okrožja
Kič ne rečemo, da bi med našimi vrlimi Sokoli ne bilo dobrih smučarjev in tudi tekme znajo prirejati, le tako lahko bi stvari ne smeli jemati, kakor so jo včeraj v Kamniku. Med članicami se je namreč našla samo ena. ki je hotela tekmovati in je tudi tekmovala ter zmagala, kakor je bilo ie jasno takoj, ko se je prijavila. Ni namreč mogoče, da bi zmagala v katerikoli s muški disciplini druga tekmovalka, če je bila prijavljena samo ona ln tako Ji k zasluženi zmagi od srca čestitamo. Smuk!
Litijski Sokol ~~
Litija, 2 februarja.
Sokol v Litiji Je imel pred kralkim svoj letni občni zbor. katerega Je otvoril zaslužni in neumorni br starosta dr Tu-rato z lepo zasnovanim gpvorom, nakar to podali vsi društveni funkcijonarji poročila, iz katerih Je razvidno, da je društvo marljivo delovalo tudi lani ln je številno navzoče članstvo ponovno izvolilo ves stari od't-or, izkazujoč mu b tem zaupanje Ln zavedajoč se. da bo usneSno vodil tudi v bodoče vse posle, posebno glede odplačila
preostalega dolga, ki je nastal Sansko leto z dograditvijo stalnepa odra ln stranskih prostorov ter električnimi napravami itd.
Glede na osamosvojitev bratov &mar-čanov, ki so ustanovili letos lastno društvo, Je spregovoril o zgodovini našega društva poleg br. staroste še župn* tajnik br Flegar Stane, posebno pa še o proslavi 2oletnice obstoja društva, ki so bo letošnje leto svečano proslavilo s velikim javnim  telovadnim nastopom
Celotni presled uspešnega dela tako f telovadnici kot vseh drugih odsekov izka-i:ul^ lep napredek, vsem prireditvam pa p<ci:njaČI proslava 1. decembra. Opažati je, da poseča telovadnico vedno več mladine, kar je zelo razveseljivo Želeti bi bilo le še boljši poset obrtnega naraščaja. Okrcžnl tečaj telovadcev-prednjakov se tuli že tliža koncu Obiskuje ga večje število članov In članic okoliških dru&tev Iz Ponovlč, Kresnic ln Polšnika Tstotako napredujejo tudi naši diletantje na odru. Preko odra Je šlo že nekaj dobro odigranih oderskih del in je le želeti, da se po-vspnejo preko diletantizma
Bratska zahvala za prijazno sodelovanje gre tudi salonskemu orkestru »Lipe« pri raznih nastopih In prireditvah Oder pripravlja burko »Maksel« in ie nekaj drugih odrskih del Z mrzlično naglico se že prioravijajo vsi telovadni oddelki v telovadnici na akademijo, ki bo menda 18. marca zvečer S smotcenim delom vsepovsod — krepko najprej! —k.
Naše oteiališče
DRAMA Začetek ob 20 url
Sobota. S februarja; Sonjkin tn njegova sreča -Izven Globoko znižane cene od 5 do 14 Din
Nedelja. 4 februarja; ob 15 url Kulturna prireditev v črni mlaki Izven Znižane r-Pve Ob 20 uri Karijera kanclista Vlncika    Izven    Znižane cene
Ponedeljek, 5. februarja: zaprto.
'OPERA Začetek ob 20  u rt
Sobota, 8   feDtuarjar  Pri belem konjičku Izven   Znižane cene
Nedelja. 4 februarja: ob 15 urt Tosra h ven   Znf*»nP ce-e od n       30 Din. Ob 20. uri PleB v Savoju. Izven.
t
*tev 27
»SLOVENSKI NAROD«, dne 8. februarja 1934
**-rr»ti 0.
V življenjskem interesu Ljubljane
Je ureditev železniškega in cestnega prometa, kar je tndi v interesu
banovine, ker gre za velika Javna dela
Ljubljana, 3 februarja. Nešteto krepkih rok počiva, ogromno energij je neizrabljenih, medtem nas pa čaha na vsakem koraku dflj. — čedalje več nalog in zahtev, a vzporedno se iiri ter poostruje beda: to je bilo že nešteto-krav povedano in zapisano v najrazličnejših inačicah vendar se pri nas — v naši banovini — nismo ie lotili javnih del, čeprav tarnamo že peto leto nad krizo. Niti zgledi drugih držav, kjer so opravili Je ogromno javnih del, niso bili dovolj močni. Se vedno smo le čakali n« boijs« čase, ki se povrnejo sami od sebe — kot najbrž vsi mislijo pri nas. Nismo se lotili javnih de!, kot da sploh ni nobenega taksnega dela.
Zato je treba posebnega poudarka rez-
f>ravi o javnih delih, ki je bila na seji Ijub-janskega občinskega sveta v četrtek. Gradbeni odsek je predložil predlog najnujnejših javnih del, da se uvrste v investicijski program. Končno je pršlo torej pri nas vsaj tako daleč. Mislimo, da bo dobila rudi Ljubi'ena. kar j: gre. če se bodo vsi činitelji zavzeli za to res odločno. Ljubljana je prejemala doslej le drobtine; mnogo se je gradilo investiralo as javna dela v drugih mestih, dočim je bila Ljubljana zapostavljena kot da ni izredno važno železniško križišče, glavno mesto najbolj industrijske pckrnrne v državi in ne najbolj eksponirano obmejno mesto. Zato pričakujemo, da bo debata o javnh delili v našem obč. svetu »budila primeren, moćan
gram, v celotno ureditev železniškega prometa, to se pravi, če bi pri gradnji upoštevali projekt za ureditev postaje in železnice, ki bi bil najprimernejši tudi glede na interese me«ta Nedvomno se mora mestna občina najbolj zanimati, kako bo rešeno železniško vprašanje v Ljubljani ter je treba pozdraviti, da te zrvzel občinski svet o tem odločno stališče, namreč da naj bi se preuredila železnica po ing. St. Dimniko-vem projektu.
O tem projektu smo poročali obširno I. 1931. o bož'ču Tisto leto je tudi razpisala mestna občina odnosno mestni gradbeni urad, natefoj ta osnutek postaInega poslopja. Predlo/eni osnutki so bi!i po večini posrečeni v arh:tektnn?kem in tehničnem pogledu, vendar projektanti n so mislili n« celotno preureditev železn!ce. V začetku ing. Dimnikov projekt ni ime! mnogo zagovoru kov, da, imel je celo nasprotnike. Projekt ni bij razpisan, projektant se je lotil dela fam od sebe in ga napravil ob sodelovanju in/en jer je v Leskovška in Zelenka. Ta projekt je prvi. ki je v njem obravnavano celotno železniško vp-rasanje, in nedvomno tudi doslej še n* nihče izdelal drugega. Zdaj }e sklenjeno, da bo mestni gradbeni urad izdelel glavni načrt in proiačun na podlali ing Dinin'kove-«a projekta pod nadzorstvom ing Dimnika in strokovnjakov.
Da je prodrla ing. Dmnikova zamisel, ie d^kaz. da je dobra ter da so bili pomisleki nasnrotn:kov neosnovani    Z«to tudi
zaradi deta seveda ne trne! trpeti, kjer bi bila stara proga že razdrta, bi vlaki vozili po provizornem tiru. Postopno bi prestavljali kurilnice, skladišča itd. iz mesta, najbrž v Zafatf. Gorenjski kolodvor bi opustili n pri dol ?ni materijal bi lahko uporabili za izpopolnitev postaje v Dravijah. Carinarnica lahko ostane, kjer je.
železnica bi ležala v usekih, ki bi njihovih sten (brolin) tudi ne b:4o ponrsod takoj betonirati ter bi ostale nabavne, poševne oporne stene, če bi že morali varčevati tudi v tem pogledu. Nekateri so se neznanko bali, da bi potniki ne imeli s poglobljene železnice razgleda na mesto, kar bi baje škodovalo tuiskemu prometu. Vendar je bolje — čt prihajajo tudi takšne malenkosti sploh v poštev — da tujci »ploh ne vidijo naše ralostne periferije, a pred očmi imaio panoramo Ljubljane, preden vlak zapelje v usek.
Poglobitev železnice lahko mestu tudi mnogo koristi, ker se lahko zg-edi v steni useka z malimi stroški g'avni kanal ter se kanalizira ves močvirnati tivolski teren, h kanalu pa priključi kanalizacijsko omrežje Šiške.
Celotno delo je seveda ogromno m so
temu primerni stroški, ven dur so mnogo ni^'i kot bi bili za celotno ured tev po kakšnem drugem projektu. Zlasti je trebi naglasiti, da so
v proračunu celotnih stroškov vračunani
tudi stroški za gradnje In naprave, ki jih bo morala železniška uprava itak zgraditi
POGLED S PTIČJE PERSPEKTIVE NA PREUREJENI GLAVNI KOLODVOR IN OKOLICO. Perspektivo Je narisal arh. J. Meaar po Idejnem projektu poglobitve železnice. Risba nam tudi kaie premostitev železnice na Dunajski cesti ln podaljšek Res-Ijeve cente čez železnico. Fronta Dunajske ceste ob sedanjem prelazu Je neizpremenjena ter ni treba podreti hiš (Zidarjeva
hiša, Bavarski dvor), kakor če bi naredili nad železnico nadvoz.
odmev in da ne bo ostalo samo prt besedah.
Predlog gradb. odseka za javna dela vsebuje, na t se rekonstru-rajo vse glavne dovozne ceste v Ljubljano, to se pravi, da jih je treba tlakovati ter zgraditi na sodobni način, rekonstruirati je ps treba tudi predvsem cesto, ki drži iz Ljubljane preko Kočevja in Delnic na Sušak, da dobimo končno zvezo z morjem — dovolj žalostno, da je nimamo se zdaj — tudi z Zagrebom nima Ljubljana prave cestne zveze in v živi jen jskem interesu Zasavja je, da se zgradi zasavska cesta: nujno je bilo že, da je mestna občma osvojila predlog, da se uredi naš kolodvor in že'ezn:ca v skladu z interesi mesta, z njegovim razvojem ter zlasti v prometnem pogledu.
Železniško vprašanje ie v Ljubljani odprto že dolga leta. Ze dolgo se kaže potreba, ki je čedalje večja, da se uredi v Ljubiiani železnški promet tako.
da železnica ne bo več ovirata razvoja mesta in da bi tudi ne trpel železniški promet sam. Kolodvor imamo zdaj že skoraj sredi mesta in dve najnrometnejši glavni cesti, Tvrševo in Celovško, seka železnica, kjer zastaja ves cestni promet Smer naravnega razvoja mesta drži proti severu, a kolodvor je barijera, zato so stale na njegovi severni strani le barake. Za kotodvorom je ie zdaj naiboJj žalostno, čeprav so zgradili tam Vilharjevo cesto in carinarnico. Na Posav-je ne vozi tramvaj, ker ne puste položiti zanj tirov čez železniško progo. Pri železniškem podvozu lež' Šmartinska cesta * hudem klancu, ki ga težka vozila komaj zmagujejo, a ta cesta je glavna posavska cesta in med njo in železnico je naša industrijska četrt. Nova Vilharjeva cesta tudi pada od carinarnice proti podvozu. Baš ta podvoz nam dokazuje, da križanje cest z železnico na ta način ni posrečeno. Ljubljana je ločena z železnico v dva dela, v severnega in južnega in ta meja je nenaravna ter zelo škodljiva, fllavne mestne prometne žile so na sredi prerezane. Zadnja leta, ko se je zelo razširilo mesto na severu, je še .tem bolj občutna prometna ovira železnica, saj je sever odrezan od juga, novejši del mesta od starega.
In rešitev? Marsikdo morda misli, da je treba zgraditi samo novo postajno posiopic ter preurediti peron. Med mnogimi -eširva-mi je bila tudi, da se na) kolodvor pr^tavi Iz mesta in železnica preloži. Predvsem je trera naglasiti, da
ne gre za samo postajno post op je. Zadnja leta so Čccilje pogoj-cjš; glasovi, d& je nujno potrebno novo postajno poslopje ter da ga ie t^eba čim nrji zgraditi. Stvida je novo poslopje ze.J potrebno, vendar ni potrebno it ko nujno da bi b»-ez njega in le zato trpel promet: od zgradn-e samega postajnega poslopja ne zavUi rešitev železn:skeea vprašania v Ljubljani. Toda nihče bi seveda ne ugovarjal, če bi »graditi najprej postajno poslopje, če bi tO gradnjo vključili t glavni gradbeni pre-
lahko pričakujemo, da bo prišlo prej ali sle i do uresničenja načrta,
saj pri preureditvi železnice, ki je nujna, ne pride v poštev noben drug projekt. L. 1919. je bila anketa o železniškem vprašanju; predlogi na nji so vsi siabši od ing. Dimnikovega projekta že zato. ker je celotna ureditev po tem projektu mnogo cenejša. Glavne njegove prednosti so pa razen tega še: železnice ni treba prestavljati in tudi glavni kolodvor ostane, kjer je: glavnih mestn;h cest ne preknjajo več zapornice, in ne podvozi ter nadvozi, ker je železnica poglobljena: dela se lahko postopno, v več etapah: železnica se lahko premosti poljubno, zato se tudi lahko podaljša Resljeva ceste» v svetokrižki okraj, ki dobi na ta način najlepšo in najkrajšo zvezo s središčem mesta: skladišča, kurilnice, napajalne naprave :td. bodo prestavljene postopno iz mesta: na glavnem kolodvoru dobimo čelno postajno poslopje, ki bo stalo nad poglobljeno železnico s čelom na Masarvkovo cesto vzdolž podal j vi ne Resljeve ceste, potniki imajo torej direkten dohod na kolodvor od severa in juga: pri poglabljanju železnice bi pridobili nad milijon kub. m čistega gramoza, ki je čedalje dražji gradbeni materija! v Ljubljani, zlasti od-car ga ni več dovoljen^ kopata v novih jamah v severnem delu mesta.
Železnice torej ni treba prestavljati ne na levo ne na desno
ampak jo je trebi položiti toliko nižje, da
jo lahko premoste v isti višini s cestami; ne ta način ostanejo ceste v svojem nivoju ter so neprekinjene od železnice, naklon glavne železniške proge, bi pa sploh odpadel med Selom in glavnim kolodvorom. Zdaj se namreč proga vzpenja od Sela in j od Viča proti kolodvoru, ker se teren dviga proti kolodvoru. Torej že sam teren zahteva znižanje in kjer je najvišji greben, pri kolodvoru, bo pro^a najbolj znižana, 7.30 m. Zdaj se vzpenja proga od Zaloga proti Ljubljani 2.70 m na KJSj m (2.7 promile), po poglobitvi bi pa bilo samo tol;ko padca, kolikor je potrebno za odtok vode. Vožnja po nepotrebni vzpeir'ni pomeni tudi občutno tratenje energije. Dočim bi bil pni glavni progi v vzhodnem delu padec povsem odpravljen, bi bil med Glinsko ul;co in Gosposvetsko cesto zelo zmanjšan. Dolenjska proga, ki zda i zelo pada od glavne proti Kodelievcmu (9—13 pro mile), bi ležala po poglobitvi le v vzponu 3 3 pro nvle. Edino vzpon gorenjske proge bi te nekol ko zvišal, toda ne znatno, in b1 bil Se vedno precej manjši od maksimalno dopustnega. Tudi drugih pomislekov proti poglobitvi glede terena ni. ker bi jih pri pogkbljeniu nikier ne ovirala voda in ni teren tudi skalnat.
Postajnega posloo'a t» ne bilo treba takoj graditi
ampak lele čez nekaj let Z gradnjo tega poslopja so namrei" relativno največji stroški: kot rečeno, bi delali postopno.  Promet bi|
prej ali slej. In stroški za te naprave znašajo 60.000.000 Din. nad polovico vseh stroškov za uresničenje ing   D i mn kove ga
projekta, za kar bi bilo treba po proračunu 70 milj., a v najslabšem primeru 100 mil?. Din. Će bi torej železniška uprava zgradba vse najmanjše naprave m bi ne upoštevala potreb in zahtev mesta, bi ostalo Še odprto vprašanje, kako urediti križišča cest z ze-lezn'co. Tn gradnja podvozov *'i nadvozov z odkupi" biH in semfjfSC bi nedvomno ne bila tako pocen;. da bi bili vt.oški v celoti nižii od poglabljanja žeiczrice in pr;pada-jočih del.
Prometno ministrstvo je priitelo fe pred leti zgradbo 1'ubPanskega kolodvora med najnujnejša dela v državi
razen preured;tve beograjskega in skopllan-skega kolodvora. In če bodo invest'rali za Skorije 200 milijonov, zakaj bi tudi Ljubljana ne smela zahtevati, kar ji gre?I
Nasprotniki ing. Dimnikovega projekta so govorili tudi, da poglobitev železnice ni umestna iz strateg'čnih vidikov, češ, da bi se v primeru nunske vo»ne ustavljali strupeni plini v rjog^obitvi Tudi ta trditev je Jrla neosnovana kot vsi drugi pomisleki. Cie bi b-la Ljubljana Že tako zalita s plini, da bi jih b;l vsak jarek poln. tedaj bi bilo vseeno, če bi ležali plini tudi v železniškem useku ali ne. Sicer so pa
zdaj železniški oblek« Izpostavljeni mnogo
bolj bombnim napadom
kot H bili po preureditvi. Razen tega ;ma projekt/ran uaek majhen padec, da bi se plini odtekali, če bi se na razlezli ba* v useku, bi ga v najslabšem primeru lahko ventilirali. Za primer obstreljevanja s topovi bi usek celo sfluiil za dober zaklon. Iz strategienih razlogov je tudi potrebno, da so glavne ceste proste, neovirane od železniškega prometa.
V življenjskem interesu Ljubljane je, da se uredi čim prej železniški promet, velikega pomena za vso banovino pa je tudi, da se začno javna dela. pri katerih bi bili zaposleni skoraj vsi naši nezaposleni delavci; na ta način bi edino lahko poživrli gospodarstvo, za kar bije že dvanajsta ura.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SlftKl. — Telefon 38-87.
Rihard Tsuber
t svojem najlepšem filmu
Simfonija ljubezni
Tauber kot Cavaradosal v Pucdnljevi »Toeci«
Predstave: v aoboto ob HT. in H&„ v nedeljo ob 3, 5„ 7. ip 9. uri. v ponedeljek ob %7. in Va9. url zvečer.
Pride! TAJFUN Pride!
Koroški pevci v Kammlm
Danes popoldne pri spo koroški pevci v Kamnik in bodo prvič gostje kamniške „Lire"
Kanmi.':,  S.   februarja, j o turneji slovenskega I
Poročali smo fe zbora iz Kotfnare vasi in Vetrinja pri Celovcu, katerega je povavila v geste kamniška »Lira«, ki je že dolgo gojila iskie-no željo, da pozdravi v Kamniku Koroške pevce. »Liro« vežejo na Korotan lopi spomini na največje triuaofe, ki jih je kdaj dcsegel pevski zbor prvega slovenskega pevakega društva na svojih turnejah. Kamniški »Liraši« bo bili na Koroškem vedno dobro znani in Po svojih učinkovitih pevskih koncertih izredno priljubljeni. Pred 40 leti je »Lira« ponovno gostovala v Celovcu na Einspielerjevi Ln Slomškovi proslavi, v veliki dvorani t nad 2000 sedeži, ki je bila nabito polna sajodličnejše slovenske publike iz vsega Korotana, je desegla »Lira« s svojimi pevskimi toc-aami ogromen uspeh. Koroški Slovenci ao takrat poklonili »Liri« veliko masivno srebrno kupo z napisom »Koroški Slovenci Liri 1894«. Prihodnji dan se je udeležila »Lira« na povabilo župnika Gabrona v Skočidolu narodne proslave na zborovanju slovenskega Tabora. Plemeniti buditelj koroških Slovencev župnik GatTon je takrat navduševal Li-raše in jih prosil, naj pogosto obiščejo Korotan in a svojo lepo pesmijo d ram i jo ln budijo naiodno zavest. Vselej kadar je šla »Lira« na Koroško, Je bil to velik praznik za njo tn za kraje, zatere Je obiskala.
Taki spomin! vežejo »Liro« na Korotan, katerega kamniški pevci nikoli ne bodo pozabili. Od leta 1894 se zberejo Liraši vsako leto po občnem zboru v spodnjih prostorih čitalnice, da obudijo spomin na Koroško In na sveto oporoko, ki jim jo je dal župnik Gabron in tečijo iz srebrme čaše vino v spomin na plemenitega budi-telja   koroških Slovencev.
Dar« s boclo koroški pevci prvič gostje kamniške »Lire«. Razumljivo je, da je njihovo gostovanje vzbudilo v Kamniku ogromno zanimanje ln da so bile že v sredo zvečer razprodane vse vstopnice. Velika dvorana v Gasilskem domu, ki ima sicer prostora za okrog 325 ljudi. Je to pot trikrat premajhna. da bi snrejela pod svoj krov vse, ki bi radi slišali koroško pesem.
Koroški pevci prispejo v Kamnik z drugim popoldanskim vlakom ob 17. in izstopijo na glavnem kolodvoru, kjer Jih bodo Kamničani sprejeli In spremili po Sutnl na glavni trg. Pevci Iz Kotmare vasi in Vetrinja nam bodo zvečer na koncertu zapeli 18 najle"?ih domačih pesmi. Zbor bo vodil pevovorfja g. Jože Lampich-ler iz Vetrinja, kl je harmonizira! tu-M nekatere Izmed  pesmi, katere  bomo slišali
Srebrna ča&a, katero so poklonili Lirit koroški Slovenci 1. 1894.
na koncertu. Po 5. točki sporeda bodo po* ■Aravfli pevce predse-dnik »Ure« ln *• (itugi zastopniki kulturnega življenja v Kamniku.
Po   koncertu   bo   v   zgoraj Ih prostorih
čitalnice družaben večer, na katerem bo prec'se Inik ».Lire« napil dragim korofckim gostom iz srebrne čaše, katero je prejela »Lica« v Celovcu. Na družabnem večeru bodo tudi »Liraši« zapeli par pesmic. Koroški gostje se odpeljejo iz Kamnika te r ner!el;o kvpoldne ob 10. in nastopijo ob 11.15 v radio.
Z veliko radostjo sprejema Kamnik danes  svoje  drage goste  in Jim  želi, da
bi obnesli iz našega kraja čim lepše vila«. Koroški pevci, prisrčno pozdravljeni!
Iz Črnomlja
— Premestitev. V bližnji Dragatus Je premeščen učitelj g. Danilo Daneu, ki je bil doslej dodeljen prosvetnemu reieien-tu našega sreskega načelstva. Na njegovo mesto Je imenovana gdč. Francka KavSkova iz Dcagatuša. Iz Doblič v Črnomelj je premeščena učiteljica gospa Reli Turašek-Schiller.
— Radio motnje. Na?i radio naročniki se zelo pogosto pritožujejo radi motenj, ki Jih povročajo različni električni aparati. Tukajšnji poštni urad je ukrenil vse potrebno, da omogoči nemoteno sprejemanje.
— Sneg je pobelit zopet našo že itak belo Belo Krajino. Smučarjem se obetajo lepši časi, ki se jih zelo vesele. Le *:a •bi tudi za našega kmeta nastopili boljši časi.
— Skrb za uboge ptičke. S prizadevanjem občine in nekaterih privatnikov so dobile premražene ptičke streho in pod njo pičo. Hvaievre«ino. Naj bi temu zgledu sleJili tudi posamezniki in po svojih vrtovih napravili podobne hišice za naše male pevce.
— »Sloga jačl — nesloga tlači« so se spomnili naši lovci ln planinci, ki bode v soboto 3. februarja pokazali resničnost tega modrega ljuiskega pregovora. Poj mo vsi k njim zabavat in učit se, da nas bo v bodoče ta pregovor vodil tudi v resnejših stvareh.
nih etiket na zabojih in ovitkih V?e te re* klamne tekovine pe izdelujejo v d marskuh ateljejih in ic za na« sramota, da to mirno izlcdaino, kakor da ne bi bili Bnosobnl, izdelati te lepake n:\mi domi. C« ie le vaak iu^osl. industrijalec in obrtnk sasertetl t uvozno carino, zakaj ne bi dobli lake zaščite tndi likovni umetniki. Ta bi bi.a mo* uoča, če bi država zahtevala od nazkoctT. ki izobesi lepak, pa ni izdelan v naši državi, posebno takso razen tistih 25 para, in e:cer v visini 1 Din za lepik. Ce bi od tt takse šlo ^amo 50 para v blagajno strokovne orcanizarP?. bi dala ta taksa ?amo v Ma-ribom m^-^xnih 15000 Din. Kakšno vrj>x>to pa bi dobili, čc vamemo še Liubljano in nfeno ovoliro in ostala manfSa mesta v Slo*
veniii! Samo od t?h ta*cs bi lahko živelo * Sloveniji vsai 20 likovnih imetnikov. Likovni umetniki pa nočeJo živ°ti od taks. temvej ho?efo na ta narn TvH«iliti na?e indufltr'ics •n kinooodietia, da dalo dela niim in našim tif?ftarnam.
Ks
a ,,LE0N"
DANES VSO   NOĆ ODPRTA
Likovni umetniki se organizirajo
Ljubljana, 3. februarja.
Obupne ekeiertenfne razmere 60 prisilile tudi naše likovne umetnike, da se organizirajo. Oni, ki so brez si jžb. eo sklenili ustanoviti Klub nenameščenih umetnikov, z na menom. preskrbeti upodabljaiočim umetnikom sredstva za eksisitenco. Obenem so 1ali vznodbudo za strokovno organizacijo likovnih umetnikov, ki naj zdn-žuie vse umetnike, ti so v službah ali pa fo brez njih. Obe oreani aeiff se bosta podpirali, sai sod el u le P'e^eds^vo pripravi jal n^ua odbora kl.iba nenamešcVnih umetnikov v pripravljalnem odboru strokovne onranizaciie likovnih umetnikov in predvidpvrio pravila te organizacije tudi ob*toi takih klubov, kat.ir ie klub nenrme.^Čenib umetnikov. V strokovni organizaciji bodo namre? vžflarfreni upodabljajoča umetniki iz vse Slovenije, ki so n. nr. v Mariboni vManjeni v posebnem mariborskem klubj.
Klub nenameSčenih umetnikov bo dose-zal svoi namen s tem. da ho a) iskal ared-stva pH javnih upravah, organizacijah in privatnikih, b) da bo vršil oroT>aeando za umetnost t razstavami, predavan.ru s tisfcom in z radiiem. Člani bodo redni — umetniki brez služb, ki iih je v vsei Sloveniji okoli 30. jaetni, ki bodo plačali enkrat za vselej 10C0 Dm. usrfa-nov. (250 Din) in podporni, ki bodo nlačevali letno 50 Din — po petletnem clan«tvu bodo nostali ustanovni.
Pripravljalni odbor kluba nenameščenih jmetniteov in strokovne organizacije likovnih umetnikov bofta v kratkem času izročila mestni občini l jubilant i in banovini posebno vloso, v kateri bosta prosila, da obe iavni upravi primemo zvijata postavki za nak-rp umetnin, za katerega ie določila mestna občina 23-000 Din, banovina pa za leto 1934 40.000 Din. ki pa so ostaV
*e neizCmani. Omenjeno vi0-70 preimeio *u-di vsi obrinski in banovinski svetniki. Obenem bosta nrinravila nrioravlialna odbora tudi druare akelie. 7*i eno leto akciie is dal vmodbudo mariborski akad slikar prof. Ji-rsk. ki fs noro^al na ne^svnem eestanku l!ksvn?b ametnfk.iv v LfobKatil. da ss «amo v Naribani in okolici plakatira meseeno •koli »000 lepakov, ae raenna pa tukaj rai-
Radio kotiček
Ljubljana, 3. februarja. Dr. Vladimir Murko, ki se je pred kratkim vmil iz Berlina oziroma Prage, kjer je proučeval zlasti finančna Ln bančna vprašanja, nam -to orisal v ponedeljek zvečer v radiu kako važno nalogo za celokupno narodno gospodarstvo ima vsaka tudi najmanjša vlaga v denarnem zavodu Varčevanje dobi šele s tem bvoj pomna ako denarni zavodi vložene prihranke plo donesno posojajo onim, ki z njimi hočejt zliati hiše, pričeti trgovino ali obrt tei prejeto pcsnjiio trosijo v najrazličnejši obliki, s čemer dajejo ljudem zaslužka ii dela. Nasprotno škoduje denar, ki je od-tegnjen gospodarstvu, vsem. Ako denarni zavodi ne morejo izplačati vseh vlog, J« temu vzrok dejstvo, da nočejo pognati ni dražbo svojih dolžnikov, ker bi se 1 ve6 jim številom brezuspešnih dražb znižal« vse narodno premoženje. Zato »o najbolj« v krizi odrezale one države, kjer bo vla ga'elji ostali mirni, ker bo uvideli naroć nogospodarskl pomen vlog.
Dr. V. Murko
Predavanja, kakršno Je pripravil dr Murko, so zlasti potrebna zdaj. ko talw težko občutimo pomanjkanje denarja Ia ko hira naše gospodarsko življenje * *^ *?• vf>        fv^^-, fl9 {'j''/* £t
61
JUTRI
nam zapoje slavni tenor
Louis Graveure
v vele filmski opereti
Pevčeva ljubezen
To je film lepote, razkošja, lepe godbe in božanskega petja.
KL.ITNI  KINO MAITICA.
Dnevne vesti
— Dr. No varan na? konzul v Celovcu.
Jedan ji vodja iuaoslovenKkega konzulata v Celovcu generalni konzul dr. Niko Mirose-već-Sonjo ie premeščen na Reko. Za niego-veca naslednika ie bil imenovan dosedanji upravnik poslov na ju 20*1 o venskem konzj-latu v Kairu dr  Anion Novačan iz Olia.
— Kcnferenea Sef zdravnikov, zaposlenih v ustanovah socialnega zavarovanja. "Včeraj se je pričela v Zagrebu konferenca šefzdravnikov, zaposlenih v ustanovah socialnega zavarovanja. Konferenca je bila sklicana kot posledica borbe za revizijo vsega našega socialnega zavarovanja. To borbo vodijo zdravniške zbornice. Konferenca je v zvezi s sporom, ki je nastal med zdravniki in SUZOR-om.
— Nov sodni tolmač. Apolncijsko so diSče v Ljubljani je postavno dr. Lippaja VDjeina, odvetniškega pripravnika v Ma ribom za srnino zapriseženega sodnega tolmača za madžarski jezik na aedežn okrožnega solisča v Mariboru.
— Naročnik »Slovenskega Naroda^ na Novi Zelandiji. Iz Ančkianda na Novi Zc-Indiji smo prejeli pismo g. Ante Jakiča. ki nas prosi, naj mu začnemo pošiljati »Slovenski Narod« pravi, da bo naš stalni na ročn;k. Daleč bo torej romal »Slovenski Naro/d«. Aucjdand ie precej veliko, slikovi to mesto ob vznožju Mount Edona, na južni srra-ii pristanišča \\ aiteir.ata.
— Prepovedani knjigi. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi v Hamburgu znano knjigo Ri-harda Bara »Votk jensc:ts der Grcnzen« in x" Budimpešti :zdano knjigo Josefa Aitoja: »Ln pav* en Danger«.
— Iz »glnžnenegn Usta«. 'Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 10 z dne 3. t. m. objavlja zakon o dodatnem aktu k mednarodni konvenciji o prevozu bls »a po železnicah, uredbo o organizaciji oddelka za gradnjo železnic pri ministrstvu za promet, pravilnik o sestavljanju prečiščeno bilance denarnih zavodov, ki se hočejo koristiti s predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov, norme o lastnostih in preizkušanju asfaltnih emulzij za spojno snov pri gradnji cest. razne razpise in objave o mednarodnih ko-ivencijah. objavo odločbe o ustanovitvi davčne uprave za mesto Maribor in razne objave iz »Službenih Novin«.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. januarja je bilo v drav ski banovini 21 primerov tifuznih bolezni, V2 škrlatinke. 5 otročnične vročice, 2* vnetja priušesne slinovke, 153 davice, 24 sena, po 2 otrpnjenja tilnika, hripe in ošpic ter 1 griže.
— F. Finžgar v Beogradu. Dre vi prispe v Beograd naš pisatelj Fran Finžgar, ki bo predaval jutri o temi »Madžarski klin ločil severne in južne Slovane«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
— Sneg v Splitu. Tudi v Dalmaciji je temperatura zadnje dni močno padla. V četrtek so imeli v Splitu 3 stopinje pod ničrlo in brila je mrzla burja. Tudi na Visu je padla temperatura pod ničlo. Včeraj zjutraj so bile okoliške planine pokrite s snegom, čez dan je pa tudi v Splitu snežilo.
Bolno žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefo\e<< grenoice neovirano iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodelno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da Ko stalno, večinoma oblačno, mrzlo vreme. Včeraj  je  snežilo  v  Beogradu. Najvišja
temperatura je znašala v Solitu 5, v Skop-!.tu 4, v Beogradu 1, v Sa^t'evu 0.0, v Mariboru in Zagrebu —3, v Ljubljani —2.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.8. temperatura je znašala —4.8.
— Samomor trgovca. V Brodu na Savi »e je obesil eden najuglednejših meščanov, trgovec z mešanim blasorh Kari Ulrich. itar 53 let. 'Zapustil ni nobenega pisma, niti taj dragega, kar bi pojasnilo njegov samo-ror. Vse pa kaže, da so ga pognale v smrt ležke gmotne razmere. Te dni bi bil moral »oravnati obveznosti v znesku 200.000 Din. rribli/no toliko denarja je imel naloženega r banki, pa ga ni mogel dvigniti.
— Nohti, ki jih bo dolgo pomnil. Milovan Stefanović iz vasi Bujana blizu Parn-cina je lani zasnubH sestro Dimitrija Iliča Rozo. ki ga pa ni hotela vzeti. Fant se je čutil užaljenega in sklenil je dekleta ugrabiti. V «»redo ie b.la v planinski koči svojega brata in Milovan jo je hotel s svojim tovarišem ugrab*ti. Dekle se mu je po postavilo v bran in ga tako pošteno obdelala z nohti, da ie tulil še ko so pnšli orožniki in ga odvedli v zapor.
— Tisočaki v pepelu in smeteh. V Zagrebu je bilo vlomiieno 31. decembra po-noe* v stanovanje !csrn:ka vinotoča Antona Dobravca. ki so mu vlomilci odnesli 78.000 Din- Policija je izsledila vlomilce in rešila Dobravcu nolovico dena^a Aretirana sta bila Peter Zimmer in Andrei Kun. Na njunem stanovanju je našla policija v peči y
pepelu 11 tisočakov, poleg tega pa v neki drugi hiši na smetišču še 28 tisočakov.
— Sef šumske uprave ustrelil uradnika. Včeraj so prignali v zapore v Beranah ing. Blaža Bojica, bivšega šefa šumske uprave v Bjelom polju. Božič je lani v oktobru tik pred občinskimi volitvami v svoji pisarni ustrelil podrejenega uradnika Vidana Milačiča. Ubijalec se je takoj prijavil oblastem, ki so ga zaprle, včeraj je bil pa izročen preiskovalnemu sodniku.
Sokol Ljubljana - Šiška
PRIREDI
veliko maškarado
VOLITEV NAJLEPŠE MASKE!
drevi v hotelu „Bellevue"
Iz L|ubl]anw
—li 40 let že orjeta skupno v zakonskem jarmu. Danes obhajata Poduolovčana Vinko in Marija Pogačnik 401etnico srečnega zakona. Oba sta še mladostna, kot da sta bila šele nedavno ženin in nevesta. Da. mlad ostaneš, če ti ie sreča mila tudi v zakonu. Dandanes so nrav za prav takšni jubileji anahronizem, toda ne pri nn6. kjer imajo ljudie še zdrav **mispl za družinsko živli^nje. Vinka Pogačnika poznamo mnocri. bil ie v maeristratni službi, splošno je priljubljen in še vedno »fant od fare*, zato marsikom i ne gre v slavo, da obhaja že tako visoke jubileje. Seveda imala Posačui-kova že velike, odrasle otroke, tri sinove in dve hčeri. Drago Pogačnik ie pa naš meter.
— lj Nadaljevanje seje občinske uprave. V četrtek prekinjena redna seja občinske uprave ljubljanske se bo nadaljevala v torek 6. t. m. ob 17 v mestni dvorani.
—lj Tromostle Je lepo, kot pravimo, nedvomno pa n: lepo, da so zasute s snegom in razno nesnago stopnice, ki so zdaj pri tromostiu le »zaradi lepšega*. Pri obeh novih mostovih so po ene stopnice uporabne za dohod v podzemeljska stranišča in v prostor za transformator, na nasprotno stran navzdol pa drže stopnice na teraso, na bodoče obrežno sprehajališče, ki pa še ni dograjeno. Kljub temu, da zdaj še nihče ne hodi po tistih stopnicah bi jih menda zaradi tega še ne smeli uporabljati za smetišče in odlaganje snega. Čudno je, da so sneg raje metali na stopnice kot v strugo. Stopnice in ograja je iz umetnega kamna, ki mu led seveda ne koristi. Z gradnjo tromostja so bili ogromni stroški, a zdaj je že balustrada na mnogih krajih zelo obkrušena.
—ti Od V od m a ta do pošte ob tramvajski progi imamo zdaj razrvane ceste, ki najbrž ne bodo še tako kmalu popravljene. Izmed vseh cestnih del bo treba na.rrrej razmišljati o ureditvi teh cest. t j. Zaloška cesta. Tugnerjeva ulica, Ambrožev trg. Poljanska cesta. Krekov trg. Pred škofijo, Stritarjeva ulica in Prešernova ulica. Od Ambroževega trga do pošte bodo moraK vse ceste ponovno tlakovati, na poseben načm bo pa tlakovan frančiškanski most. Vsa dela seveda ne bodo tako kmalu končana in dokler ne bodo. bo treba prištevati naštete ceste, ki so zelo prometne, med najslabše. Voznike zelo skrbi, kdaj bodo ceste zopet urejene, saj bo promet itak oviran odslej mnogo bolj zaradi dvojnega tramvajskega tira.
—lj Umrli eo do 26. januarja do 1. fe-biuaria. Lesiak Frančiška. 67 let. kuharica. Stari trs S*. Zupančič Franc, 76 let, viitkar, Viriovdanska eesta 9. Si*rk FrančiSka, roj. fcelezniknr, 68 let, pocestnica. Ižanska cesta 189. Sirca Roža. 60 let delavka tobačne tov. v pok.. Sv. Petra cesta 71. Fliesser 0©-rilija, SI let. perica. Vidovdanska cesta 9. Zabukovec Mariia,. sestra Trmina. Msmiljen-ka. Slomškova ulica 20. Košir Jakob. 71 let. vrtnar, Baragova ulica 11. Sedei Josipina. roi. Kosmatin. 61 let, vdova mestnega Šolskega sluge. Sredina 14 Štren Marija, toj. ftnšteršič, 56 let.   zasebnica. Vidovdanflka
cesta 9. _       V ljubljanski bolnici so umrli*
Babic Ladislav. 27 let, rudar. Sv. Katarina pri Trbovliah. Baiovie Marjeta. 56 let, obČ. uboga. Orklje 96. Baloh Jožefa. 52 let. bajtarioa, Zg Tuhinj 51. Požrl Kristina. 37 let. žena kovača. Bobovnik 24 pri Lukovici. \Veiha iser Jožica. 1 leto, hči vpok. pod-preglednikn fin. kontr.. Sv. Juri i pod Kumom. Kukec Np/a, 52 le*, žena baitaria. Dmšče 46. obč. ftkoetan. srez Kr5ko. Osred-kar Franc. 47 let. delavec. N*advi6e 28, obč Komenda. f»rez Kamnik. Kržič Jerica, roi Kolman. 58 let, žena vpok. paznika oricil. rielavn.. Polianska renta 54. Štefe Marija. 67 M. "Ois^fvviinia. Tržič.
—11 2ivil«ki trz ie bil danes bolite založen kot v sredo, posebno dobro ie bil založen zeleniadni trg. na oemtninffcem fe o* >ilo malo perutnine. Na sodnem trsu le bilo dpn««5 tudi nrecei leo'h iabolk. nekai kos-mačev in bobovca. Naflen-Sa so prodaiali po 8 Din kg. Cena zel**niavi se v enlo5r»em Se ni dvijraila. le endivija je  zdaj že redkost
in zelo draga, nekai pereec 5o par. Zeljna te C lave se še niso podražile, ker jih ie še vedno mnogo, najine so prodajali po H Din komad. Jajc je zdaj dovoli lepih po dinarju komad.
—lj Smučarji, pozor! Za četrtinsko vožnjo v Planiro in za vstopnice k prireditvam JZSS bo poslovala jutri med 5. in 6. zjutraj na davnem kolodvoru blagajna S., kar bo vidno označeno!
—li Obrtniško društvo v Ljubljani, ki je pod predsedstvom g. Rebeka priredilo dne 6. januar>a 1934 svoj X. obrtniški ples. izreka r?em. ki so pripomogli v katerikoli obliki k lepemu nspeha. svojo najlepšo za-{ hvalo. S3-n
—li Hradeckeea resta ni več vas kot se je še nedavno imenovala oficijelno- Zdaj bivši vaščani pričakujejo, da bodo skrbeli za njihovo cesto kot se spodobi za mestna ceste, vendar upajo preveč. Ze deli Časa ie cesta zledenela. da se lahko spuščajo na nio le izurjeni športniki. Pešci ponižno prosijo, da bi jim posjli pot od hiše do hiše. ob hišah bodo pa že poskrbeli za varnost pešcev posestniki sami. Na Hradeckega ce*?ti tudi to zimo treniraio smučarji, ki #i še ne upajo na Oolovec ter je poslala cesta to, kar je v Tivoliju >o**!<yvski« travnik. — Prejšnje čase je bilo prepovedano smučanje po cestah, zdaj je pa menda narobe, saj se morajo pešci umikati smučarjem s cest in poti.
—lj 190-letnieo bo obhajal tiskarski škrat, hotel je pa obdolžiti te starosti Jožeta štora, ki obhaja v nedeljo 90-letnico. Nikakor mu ni šlo v glavo kljub korekturam, da se je Jože Stor rodil 1. 1844 in ne 1744. K sreči ni tako učen, da bi vedel, kako se pišejo letnice pred Kristusovim rojstvom, sicer bi naš 90-letnik postal svetovno čudo. K 190-letnici pa čestita tiskarskemu žkratu korektor.
—li Novo življenj«* v Odeon-bam. V Ode-onu ie zavladalo sinoči novo življenje, kaiti prvič je nastopila velika skupina nadvse žarkih in temperamentnih Rumunk, ki jih vodi rutiniran niihov roiak. tudi nadvse r>odjelen artis*. Program ie zelo pester in traia pozno v noč. Posebno živahne in prijetne so varijrrfetne točke, ki e>i jih lahko brez skrbi otrledajo tudi taki. ki so že orav razvaieni. Za nrerlpjst kakor nalašč.     01-n
—li Kino. Kdor bi i<id snoznal čare Egipta, zlasti pa slikovito Kairo, piramide in Sfin<zo. naj gro drevi pogledat v kino Matico film >Serena v Kairu, ki ie tudi nai vse zabaven. Jutri bomo imeli že premiiero slavnega filma »Pevčeva ljubezenc, kjer bo gotovo tudi Lj ibljančane očaral baien tenor svetovno znanega pevca Louisa Gra-venre;a iz Metronolitan-onere v Xe\v>orku Tuje kritike cenijo ta film za naiboljši pevski film. kar jih ie do^edai nastalo, in pravijo, da tudi crlede vsebine prekaša vse o-tale pevske filme razen te^a je pa tudi edini s popolno operno sceno. Pevske točke in operni prizor ie namreč komnoniral &am slavni komponist Hana Martin Cremer in ustvaril tudi siiaino melodijo >Ljubezen ie le enor. ki jo noje že vsa Evropa. Danes ob 14.15 in jutri ob 11. pa ZKD ponori voini film lOalipoli t. ki ie imel pri vseh predstavah največji jspeh.
uri mi?r |
—lj !>>a klinča r*ajdeua. V torek dne 30. januaria sta bila v drami naidena 2 zložljiva ključa. Dobita se pri gledališkem mojstru drame.
—lj Okrajna organizacija JNS za kole-
zijaki okraj ima dtevi ob 20 v gostilni pri Breskvarju, Cesta na Loko, svojo redno letno skupščino. Občnemu zboru bosta prisostvovala tudi sreski poslanec minister g. dr. Albert Kramer in poslanec g dr Stane Rape, ki bosta poročala o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Vsi člani organizacije ao vabljeni na občni zbor.
—lj    Lutkarski    odsek Ceskoslovenske obce v  Ljubljani  priredi Jutri ob 16. v Narodnem  domu  predstavo.  Na sporedu veseloigra  »Janez kot princ«. Gostje do brodošii. 88-n
—I j Prvi plesni večer pod pokrovitelj stvom direktorja dravske finančne direk cije g. dr. Ljudevita Valjavca priredi »Udruženje davčnih izvrševalcev kraljevine Jugoslavije«, sekcija Ljubljana, v ne deljo, dne 4. februarja, v vseh zgornjih prostorih Kazine. Pričetek ob pol 9. uri zvečer. 82-n
—lj Na plesu Društva Jugoslovenakih obrtnikov danes zvečer v Kazini se vam obeta presenečenje. Doslej nismo bili va
jeni dekoracij na obrtniških plesih, sedaj p«  je   ca  vrzel   izpopolnjena   Zato  naj se
vsak udeleži prireditve DJO in fil ogleda res mojstrsko izvedene dekoracije in pokrajinske slike. Za dame pa je tudi preskrbljeno, ker se obeta 6 lepih dobitkov za kraljico krokodilov in cvetlic, saj so prva darila darovalo tvrdke Samec in Kollmann ter Krisper. Udeležite se torej pravepa obrtniškega plesa in ne bo vam zal.  Pričetek  ob  8.  url xvee.er v Kazini.
84-n
Danes
HARRY PIEL
v senzacionalnem filmu
Brod brez lake
ZVOČNI KINO DVOR
Tel. 27-30
Predstave ob 4., 7. in 9., jutri ob S., 5^ 7. in 9. uri zvečer Cene 2, 4, 6 in 8 Din.
—IJ Nocoj vsi k Mlkličn, kjer priredi podružnica NSZ predpustno veselico. Začetek ob 20. uri. Vstopnine ni. Maske dobrodošle, Svira priznani Magistrov Sramel.
—lj ženska sekcija krajevnega odbora JS v Ljubljani ho imela letno zborovanje dne 5. februarja 1934 ob 18. uri v damski sobi kavarne Emone, na kar opozarjamo vse člane.
—lf »Rdefe roie« hitri zvečer ▼ Delavski
zbornici ob 20 jri. Gostuje delavski oder »Svobodet iz Dobrunf. Vstopnice so zelo nizke: 8. 6. 4 in 1 Din* Preskrbi te si vstopnice ie danes, dobe as t Strokovni komisiji v Delavski zbornici. 80-n —lj Šentjakobski oder. Zaradi tehničnih ovir drevi ne bo napovedane predstave p«? bodo pa fteotiakobcani hitri ob 90.15 zadnjič j sezoni ponovili izvrstno burko >Mla-
dostni grehic, ki je kakor nalašč* za pred-puat in je žela pri vseh predstavah največje uspehe.
—li staršem! Ne pozabite, da se vrši v nedeljo 14. L m. popoldne v veliki dvorani Uniona >Otroški ringaraja«. 9f>n
—li H. Nurif in V- Podgorska eo«tuieta v soboto dne 17. t. m. kot Janez in Majda v znani in priliublieni naši ljudski ieri >Divji iovec<. Predstava bo v proslavo 15-letnice. odkar deluje slovenska drama v las4ni hiši. v Gradišču. Udruženje c!<*i igralcev izda ob tej priliki poseben Gled. list.
Iz Trbovelj
— Prireditev Udruženja vojnih Invalidov. Tukajšnja krajevna organizacija vojnih invalidov priredi v nedeljo 4. t. m. ob 16. uri v gostilni Volker predpustno veselico, katere čisti dobiček je namenjen v bedi živečim vojnim žrtvam. Glede na človekoljubni značaj te prueditve vabimo zlasti vojne tovariše, da se je v čim vt*č-jem številu udeleže.
— Smučarska sezona. Zadnje dni, ko je zapadel nov sneg, je smučarstvo v naši dolini zopet silno oživelo. Ne le domačini, temveč tuđi številni smučarji iz drugih krajev, tako iz Ljubljane ln Zasavja, kakor tudi iz Zagreba, dnevno oblegajo kakor nalašč za smučarstvo ustvarjena z debelo snežno odejo o^eta pobočja Sv. Planine, Mrzlice, Kriške planine in Kuma. Te dni je priredilo tukajšnje planinsko društvo v okolici Trbovelj poseben mu« carski tečaj za začetnike, katerega se udeležuje veliko število smukaželjne mladine. Opaziti je zlasti mnogo nežnega spola, ki postaja že onascu konkurent moški mladini v  belem sportu.
Z Jesenic
— Nov grob. Po kratki bolezni je v bolnici bratovBke skladnice preminul v 62. letu starosti š 1 i b a r Avgmst, delavec pri K1D na Jesenicah. Pokojni, ki je bil marljiv delavec, je bil zaposlen pri podjetju 26 let. Zapušča še petero nepreskrbljenih otrok. Bodi mu ohranjen   blag spomin!
— Uspešno del0 sokotskega smuškega odseka. Smušlu odsek Sokolskega društva Jesenice šteje preko 100 pripadnikov. Pri župnih smu.ških tekmah v Mojstrani so člani in mošKi naraščajniki dosegli lepe uspehe. Pri snraskib tekmah saveza SKJ v Bohinju je dosegel France Smolej v smuškem teku O. mesto, Katnik LoJ^e v smuških likih I. mesto, Janko Zupan v skokih prvo mesto, Smolej Franc pa v sestavljeni tekme II. mesto. Jutri pa bodo na Jesenicah smuške tekme sokolskesra naraščaja in dece. Prijavljenih je okrog 80 tekmovalcev in tekmovalk. Ob 10. dopoldne bo tekma v smuških skokih moškega naraščaja od 14 do 16 leta na skakalnici »Bratstva«, ob 14. uri pa se prične tekma za moško in žensko deco po naslednjem redu. Tek na 600 m za deoo od 6 do 9 let starosti, tek na 1500 m za de^o od 9 do 12 leta, tek na 3 km za deco 12 do 14 leta, tek za moški naraščaj od 14 do 16 leta starosti in za ženski naraščaj od 14 do 18 leta ter tek na 6 km m moški naraščaj od 16 do 18 leta starosti. Za vse teke bo nastopno mesto in cilj v Hrenovci nasproti Sokolskega doma. Razglasitev rezultatov se vrši ob 16.r.0 v stranski dvorani Sokolskega doma.
I eBrtni^ki plesBJD v Kaziei |
— Na višku plesne sezone. Letošnji predpust, ki je zelo kratek, bo imel razmeroma malo plesnih prireditev malega obsega. Vzrok je pa ta, da se prireditve v gostilnah več ne rentirajo, ker so davki na vstopnice in druge dajatve ter stroški za reklamo, godbo in razsvetljavo tako visoki, da prirediteljem včasih ne ostane nič in morajo biti zadovoljni, da nimajo deficita Le plesi velikega obsega, ki se vrše v dvoranah Sokolskega doma in Delavskega doma imajo izglede na primeren finančni uspeh in šele tisti, ki ao dobro organizirani in popularni Največ obiskovalcev beležijo plesi Skalašev, jeseniških fantov, gasilcev in sokolski, ki privabljajo plesa in zabave željne ljudi od blizu ln daleč. V tej sezoni so se doslej vršili le trije plesi večjega obsega, ln sicer ples NSZ in ples tovarniških gasilcev v Sokol-sike-m domu, ki Je privabil rekordno število plesalcev ter ples »Enakosti« v Delavskem domu Drevi se vrši tradicijonal-nl ples Skalašev v Sokolskem domu, jutri ples jeseniških gasilcev ▼ Delavskem domu, prihodnjo soboto ples jeseniških fantov v Sokolskem domu in končno sokolski ples, s katerim bodo vsi pomembnejši plesi v tej sezoni pri kraju časi, v katerih se je v predpustu plesalo po neštetih gostilnah vse vprek, so minuli, ljudstvo za plese nima denarja, če pa sa vsaj nekaj Ima, gre na ples v dvorane, ki so prostorne in kjer se na gladkih parketnih tleh tn ob dobri godbi naplešejo v zvrhani meri.
Iz Celja
—c Dre lanimivi predavanji. Na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šol? bo predaval v ponedeljek dnu 5. t. m. ob 20. 2. prof. dr. L. Čermeli iz Ljubljane o mikrokozmu, nevidnem svertu atomov (a ekiopticnirni slikami), v aredo dne 7. t m. ob 20. pa bo predaval jj. prof. Janko Mlakar \x Lrubljane v veliki dvorani Ljudske posojilnice o Severnih armeniških alpah. i skupini od Lachtelskih alp do Vvatzmanna. |
—c LTmrla »e v sredo v Gnberju (Kovinarska ublica 1) v starosti 6*9 le* zasebnira ea. Cecilija Wilfanova, v celi6ki bolnišnici na \i umrl 631etni zddar Jož;* Ermeno iz Lijbneea.
—c Obisk tajce v v »adnfih mesecih razveseljivo narašča. V januarju je obiskalo Celje 920 tujcev (napram 810 v decembru in 596 v lanskem januarju) in sicer 743 Jueoslovenov in 177 i nožem rev, med temi 103 Avstrijci, 23 Čeboslovakov, 17 Nemcev. 14 Italijanov, 10 Madžarov, 4 An-eleži, po 2 Rusa fn Grka ter po 1 Francoz in Poljak. Po poklicu je bilo 437 trgovcev odnosno trgovskih potnikov. 134 obrtnikov, 131 'jradnikov. 25 inženieriev. 16 industriicjv, 15 odvetnikov, 9 učiteljev. 4 zdravniki, 3 dijaki in 2 lekarnarja, dočim i* bilo ostalih 144 os*b brez poklira.
—c Razmere na delovnem n*ru. Pri eksnocihiri javne borze d?1a v Celju so se od 21. do 81. iannarfa na novo prijavili 203 brezposelni (178 mošTcih in 25 fensV*. delo
bilo ponujeno za 10 oseb (7 molkih in 3 ienftk*). posredova nje je bilo izvršenih 9 (za 6 mosTcfh in 8 ženske), odpotovala fe 1 Senika. Dne 31. januar'a fe ost*V> v evidmi-H 814 bran>eeelmb (752 moSkib fn 63 EjodO napram €21 (580 moškim in 41 žen-
skam) dne 20. januarja. Službo dobijo po 1 kljjčavnicar, kurjač in hlapec, 2 kmečki dekli ter po 1 kuharica in služkinja.
—c Železniška legitimacija na im» Terezije Klenovškove, trgovske učenke v Cellu. je bila iz2rnbli*na v ponedeljek na poti od Celja do Laškeiza.
_c Nočno lekarniško tlnibo rma do vštetega petka dne 9. t. m. lekarna >Pri ©rlu^ na Glavnem trmi.
SAMO SE DAVKS
W1IXY FRITSCH
RENATE MCIXER
\ M a i ni
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
FTedprodaja od 11. do Pr' ustave ob 4., 7*; ln 9%, jutri ob 3., 5., 7M in 9\i uri zvečer
Iz Maribora
— Osebna vc«t. Upokojen je tukajšnji
prvi državni tožilec   g. dr. Ivan Jančic Državno tožilstvo bo z njim izgubilo odličnega strokovnjaka in priljubljenega Šefa.
— Tujski promet v januarja, prvi mesec obeta, da bo letos v tujskem prometu znaten podvisr. V januarju je bil prijavljenih pri tukajšnjem oglase varnem uradu
oseb. od katerih je 606 inozemcev. V preteklem letu je bilo v Mariboru 153 Du-najčanov, 44 Gradeanov in 409 iz drugih inozemskih mest.
— Slovenska starokatollAka sinila bolja, V mali dvorani Narodnega doma bo v nedeljo 4. t. m. ob 9. uri slovenska staro-katoliska služba božja.
— Poročili so se v Mariboru v zadnjem času: Srečko Horvat, pekovski pomočnik, in Amalija šmigoc, delavka; Mihael Re-bernik, delavec, in Marija Mohorko, delavka; Martin KoroSec. trgovec, in Hilda Urbas, zasebna uradnica; Alojz KI jim. ključavničar drž. žel., ln Antonija Pava-lec. šivilja; Rajko Faningar, urar, ln Jn-lijana Črnec, zasebnica; Ivan Karničnik, trgovski pomočnik, in Alojzija Rožič, modi stinja; Zelzer Alojz in Ivana Lorberjeva, kuharica. Novoporočencem obilo sreče!
— Velik u*peh podmladkarjev JS na Strossmnj-erjevi proslavi. Na Svečnico popoldne so Mariborčani do zadnjega kotička zasedli veliko dvorano >TJniona« in je mnogo ljudi moralo oditi, ker niso dobili več prostora. Zopet so Mariborčani poka« zali, da se zavedajo svoje misije na severnih vratih Jugoslavije in v polni meri s« čutijo tudi močne čuvarje sinje Adrije. Prav lepo je podal dijak klasične gimnazije Sernec Janko uvodne besede o velikem borcu Strosemaverju za narodne Ideale ln o poslanstvu Jadranske straže. Na tej manifestaciji so bili zastopani padmladki vseli srednjih in meščanskih Sol v Mariboru. Vse šole so tudi sodelovale pri programu sijajno uspele proslave. Orkester Učiteljske šole je dovršeno odigral nekaj zelo posrečenih točk, nakar so sledile recitacije, ki so občinstvo zelo zado/oljile. Razni pevski zbori so odpeli več narodnih pesmi v splošno zadovoljstvo poslušalcev. Veliko pozornost je vzbudil pevski oktet podmlad-karjev JS celjske gimnazije, ki se je izmed vseh zborov najbolj odlikoval, kar je pokazalo dolgotrajno in navdušeno odobravanje. Iznenadil je poslušalce osmosodec celjske realne gimnazije Stante Milan, ki je zaigral na k roma lično harmoniko tri lepe a zelo težke sklad De. Da je bil ta proslava splošna in spontana manifestacija za nacionalno reč, dokazuje dejstvo, da je prihitelo v naš obmejni jugoslovenskl Meran 35 podmJadkarjev celjske gimnazije pod vodstvom profesorice gdč. Jurlčevl-čeve. Po odmoru je prišla glavna točka. — nastop malih harmonikarjev RK pod vodstvom agilnegra strok, učitelja g. Vilka šušteršiča. Naši mali harmonikarji, oblečeni v vse jugoslovenske narodne noše, ao zaigrali šopek narodnih pesmi, spremlja! pa jih je orkester in pevski zbor. Tako mali so. a kako so zaigrali! Navdušenje se
kar ni moglo poleči in zdeJo se je, da bi vsi poslušalci najraje nagradili te male umetnike I tem, da bi jih pritisnili na svoje srce. Ginljiv je bil prizor, ko je prišla na oder mala deklica v narodni nosi in se v imenu vseh zahvalila g. ftuštersiču za njegovo požrtvovalno delo in mu izročila krasen šopek cvetja. Kako pester je bil pogled na nase malčke v narodnih nošah, izmed katerih se je odlikoval zlasti mali Gabrijelov Marjanček v narodni nosi Srba Sledilo je se več glasbenih točk, govorov ln đeklamacij, a katerimi so vsi poveličevali naš biser — Adrijo. Program Je zaključil pevski zbor ini. podoficirske šole, ki je zapel Gotavčevo >Oj Marjane« ln Hajdrihovo >MDrje adrijanskoc. na kar ga je občinstvo nagTadilo z burnim aplavzom.
— Izpred mariborskega sodišča. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je stal te dni 271etni Janez Mencinger iz Večeelavcev pri Murski Soboti. Obtoženec je lani 20. septembra med prepirom pobil svoiecza prijatelia Franca Madjara z »bokserienu na tla in ie ta 20. oktobra v bolnici podlegel poškodbam. Obtožener. ki ie dejanje priznal, je bil obsojen na 6 let težke ječe ter na petletno izrrubo častnih državljanskih pravic. — Zaradi požiga jo bi! obsoien 35ietni Martin Maric, ki ie za-žgal lastno hišo, da bi dobil zavarovalnino, na štiri mesece zapora.
■■■■■■■■anuK
Danea zadnjikrat
Gustav Frohlich Nora Gregor
v filmski opereti
Sen sleherne žene
Zvočni kino IDEAL
Predstave ob 4^ 7. in 9^. jutri ob 3., 5„ 7. in 9*4 uri zvečer Cene 4, 6 in 8 Din.
3V
NAROD«, dne S. februarja 19»
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Soli je dal hitro slovo — Spolzka pot navzdol — Oženil se je z lepo mlado prodajalko
Dejali smo, da lepi AJexander m bn ščino. Mladi   Aiexander le sreča! na
brez sorske izubrazoe. in res je znan ulici neznano bogaio damo, ki se je
literat sveioviiega imena, ki bi latico zajeda' v njo s iako poželjivim po-
pnpovedovai o rn.adem Siaviskem kot , gledom,   da je stopila neznanka vsa
o svojem sošolou. I o je pesn.k, dra- | razvneta k njemu
matik in sii'kar J^an Cocteau, ki je po- .           *     . .      . ,
sečai sloviti Condorceiov licej v Pa- j     ■ mu zacepetala, naj gro z njo.
rizu, kakor S;avisky. Takrat S:avisky j v sosedni ulici  je   najela izvoščka in
še ni bil Francoz. Rojen je bil 20. ja- i o^eijaia Sergeja s seboj domov. Pa
nuarja 18^6 v Slobodki pri Krj-evu. lo ne samo 10: naslednjega dne ga je od-
je prav za prav ki-jevsko predmestje, Peljala v Deauvttie in nekaj dna te ma-
Londonsfa zrak > Mlo bogat tu« na
prahu in sajah, zato nosijo elegantni gospodje barvaste ovratnike, ker bi se jim beli preveč umazali.
Prvi poskus s čiščenjem zraka so napravili v Londonu leta 1928, ko je bila bolna kraljica in so njene sobe v bu-ckinghamski palači prečistili Zdravniki trdijo, da je to rešilo kralja Georga, ko je bil nedavno težko bolan. Scba v hotelu s prečiščenim zrakom pa ni za vsakega človeka, ker je zelo draga.
Vaje newyorikih gasilcev
ločeno od mesta po "LHijepru. l u žive večinoma židovske družine. Aleksandrov oce Emanuel Stavisky je bil zobozdravnik, pa mu ni šk> posebno dobro. Njegova želja je bila odpotovati v Pariz, ki mu je oče pravil o njem toliko lepega. Ded Alexandra Staviskega je živel namreč nekaj časa v Parizu, a kaj je tam počel, ni točno znano. Našli so se ljudje, ki zdaj trdijo, da je bil oelo trgovski ravnatelj v gledališči! Marigny in da
Je nekega dne iz Pariza Izginit,
za seboj je pa pustil žalosten spomin v blagajtri: Ških računih častivrednih deki čariev popularnega gledališča.
......___ . ~. _.....
»dova staviskega ae vrača z moževega pogreba
Nikar pa ne jem form o te pozne zagrobne fcpdvjve za čisto resnico in ve-ru»>mo v dobro voljo druge vesti, ki pravi, da se je AIexander že po povratku v Rusijo pečal z različnimi trgovskimi posli, zlasti je pa trgova-l z dragulji, ki jih je kupoval, prodajal in sprejemal v zastavo. Farna trdi — v nasnroru od omenjene pariške verzije — da se je odlikoval pri tem z največjo poštenostjo in ko so nekoč sleparji izvabili iz njega mnogo draguljev, ki so jih bili zastavili pri rajem visoki niski dcstojanstven'ki. da je Stal on pred svetorn kot slepar,
se je v razburjenost? obosll.
Naj bo že kakorkoli, zanimivo je, da se tu v življenju enega človeka druži gledališka podjetnost, trgovina z dragulj in zastavi.aniška obrt, da noben izmed teh keniokov ni prešel na sina zdravnika, temveč da se pojavljajo skupaj vsi trije — in z moramo zveri-ženos'eo — pri vnuku kot doslovno potrdilo teorije o krožnem učinkovanju dednosti.
Emanuel Stavisky je prišel torej z Ženo Donio iti sinčkom Sašo v Pariz, živel je nekaj časa v onih mračnih, umazanih brlogih srednjeveških ulic za pariškim magistra tom, ki so še zdaj zavetršče siromašnih beguncev z vzhoda, potem se je pa dostojno opremil v bogatem pariškem okraju, v rue de la Bienraisance, in njegovo družinsko blagostanje je lepo napredovalo. Ser-gej Alexander naj bi postal po želji rocftterjev tudi zdravnik in zato so ga poslali v licej, ki je b:l v vzgojnem pogledu na zelo dobrem glasu. Toda sinček ni napredoval, sinko je bri
najbolj divji in najbolj razposajeni temperament vsega razreda, in stan, izkušeni pedagogi si niso znali pomagati z njegovo bo.evitostio in prezgodnjo nesramnostjo. Tem slabše, da so bili starši zadubljeni vanj, da od njih šola ni dobila nobene pomoči. Prej naspro no: Sašo so zelo razvajali in v nasprotju z drugimi učenci je imel v žepu vedno nekaj drobiža, ki se je z njim ob prostem času lahko svobod-ro potikal po Parizu. Tudi v tem so mu pustili starši proste roke. morda so se celo veselil; njegovega poguma in podatnosti. To ie b:Ta usodna lahkomiselnost obeh poštenih ljudi.
Sergeju Alexandru še ni bilo 16 let, ko je na'etel na svojih pohodih
v mraku na zapeljive ženske
in se vrgel v te pustolovščine, kakor v vsake druge. In dočim je duma lagal tn so mu verjeli, je žel mladi postopač po pariških ulicah izkušnjo za izkušnjo, tako da je znal čez leto dni že z neverjetno flegmo niti mikavnost žene. Čez dve leti ?! še več; bil
je It spozna,   da mu ni treba
letati za ženskami, č   .na ravnati ta-
meče ugrabitve je pokazalo Sergeju cinične možnosti življenja. Videl je blesteče razkošje svetovnega letoviškega središča z vsemi užitki brezskrbnega ienuharjenja po hotelih in restavracijah, na plaži je videl elegantne gospode Kako so se sukali okrog lepih žen in kako so zapeljive lepotice vabile odlične goste, videl je uživati življenje in sam ga je lahko okušal in sicer samo zato, ker se ;e bila dotična gospa, tisti hip njegova ljubica, blazno zabubila vanj.
Privid deauvillskega blagostanja se mu je vtisnil globoko v spomin. Cez teden dni se je vrnil k obupani družini, uJagal ji je, da je moral nenadoma odpotovati k tovarišu na kmete in vse je š!o doma gladko. Toda izgubljeni sin je ostal v resnici izgubljen tudi potem, ko je bil že najden. Sergej AIexander je d-cbil s svojo veliko ljubavno pustolovščino zadnjo pobudo, ki ga je daleč odvrnila od poti, katedro mu je bil namenil prijetni oče.
Sergej A!exander ni mogel več misliti na študije. Nekaj časa je to še prikrival, ta čas je pa že preživljal noci po krčniah in barih sredi lahkomiselnih posteipačev in capinov, ki so v njem kmahi zavohali bodočega poglavarja. Bil je edini med r*j>imi. ki
ie znal vedno priti do denarja. Vedeli so, od kod ga ima: od vrtoglavih damic, pa tudi od mladih vročekrvnih pevk koncertnih kavarn, ki jim je znal navihani Saša zmešati glave, da je hladnokrvno izvabljal od njih nekaj frankov, kar jim jih je pač ostajalo po prekrokani noči v torbicah. Ko pa so prišli mršavi dnevi, kadar mu usoda ni prinesla na pot nobene žrtve, ki bi jo lahko obral. si je hladnokrvni in vase zaprti Saša obdržal primat tolpe V grozo vseh je potegnil iz žepa telovnika svilen papirček in ko ga je odvil, se ie zalesketalo čisto zlato. Cinični pajdaši so ga odnesli k prekupčevalcu in vnovčili, ne da bi vprašali, od kod je. Kvečjemu so zvedeli le to. ko jim je nekoč prinesel njihov Saša namestu drobcev zlata kos umetnega zobovja, od koder so morali zlate krone najprej iztrgati.
Oče zdravnik je dokaj pozno ugotovil, kdo mu krade iz njegovega zobate rm i čne ga laboratorija. To je bilo
zarrj
grozno spoznanje,
toda ljubezen do edinega sina ga je prenesla tudi preko te katastrofe za-uparuja. Odpustil je svojemu Saši vse, sprijaznil se je tudi z uničenimi sanjami o sinu zdravniku in dal si je dopovedati, da je poskušal bistroumni Sergej Alexander v resnici do-bička-nosne kupčije, ki je hotel z njimi svoje i starše slednjič presenetiti. Starši so sprejeli končno to pojasnilo kot tolažbo in sinu so še obljubili svojo pomoč. Sergej A!exander je bil zmagovito do-bojeval svoj prvi boj, da je ušel krivdi. Oče je odobri*] njegov načrt, da bi si ustanovil trgovsko pisarno, razveselil se je celo sinovega migljaja, da misli poleg tega še na ženitev ln de) rodb.nskega premožen.a se je mlademu sleparju odprl kot očetovska podpora za novo življenje.
Kako je bilo s podjetjem, ki nanj mladi Stavisky dan pred domačim prelomom niti pomislil ni, kaJko se je končala nenadoma napovedana ženitev, kako je šel Sergej Alexander iz vsega tega neizogibno pot k vedno večjim lopovščinam, to bomo povedali v prihodnjem poglavju. Iz tega njegovega prvega greha v zadevi tujega imetja se pa da izvajati značilen temeljni motiv: storjene tatvine hoče za-gladvti z novim dobič-kanosnim podjetjem. To je pozneje vodilna misel, ki ga žene k vedno večji in večji podjetnosti. V normalnem življenje se podjetnost razširja s prihranki in dobički. Sergej Stavisky je imel drugo gonilno silo:
svoje lastne sleparije In zločin«.
(iDalje prihodnjič)
Hoteli s prečiščenim zrakom
V Londonu so otvorili četrti hotel s prečiščenim zrakom. Londonski zrak je zelo nezdrav, v nobenem velemestu ni toliko dima in megle, seveda pa tudi ne toliko mikrobov v zraku, kakor v Londonu. Londonski zdravniki so izračunali, da sprejme Londoncan z vsakim vdihom vase 7,000.000 mikrobov. Ni torej čuda, da so začeli baš v Londonu ustanavljati hotele s čiščenim zrakom, ki se nikoli ne zračijo z odpiranjem oken in kjer   eostie vd'havajo   čist zrak brez
vfakih bacilov. 7a zrak in tonloto skr-ko. da bega o naspro.no ženske za i be v takih hotelih v kleteh postavljeni rrjim. 1 stroji. To so veliki čistilci zraka, ki po-
To se jc pričelo s čudno pustolov- soltnejo vsak dan najmanj 4 kg prahu.
V gasilski soli v New Yorku se uče gasilci plezati na nebotičnike
Ob zlati poroki se je hotel ločiti
V varšavski rodbini Goldstein so imeli te dni lepo demače slavje. Ded Gold-stein je slavil z babico zlato poroko. On je star 70, ona pa 66 let. Oba sta bila zidane volje, pa tudi otroci, vnuki, pra-vnuki in znanci so se dobro zabavali. Naenkrat sta se pa slavljenca sprla. Ded se je začel prepirati z babico in končno je vzkliknil: »Takoj greva k rabinu in se dava ločiti !t Seveda so vsi ostrmeli in najstarejši vnuk je vprašal deda, kaj ga je naenkrat prijelo. Po njegovem mnenju bi ded pač lahko počakal do konca gostije, če je že tako dolgo vzdržal pri babici. Razjarjeni ded mu je pa očital, da je sebičnež. da misli samo na gostijo, saj se je na njegovi srebrni poroki tako preobjedel, da ga je 14 dni bolel želodec.
Nič ni pomagalo, slavljenca sta jo ubrala k rabinu, kjer pa razjarjeni mož ni hotel takoj povedati, zakaj se hoče ločiti. Sele po dolgem prigovarjanju ga je rabin pripravil do tega, da je povedal, da se hoče ločiti zato, ker se je njegova žena za zlato poroko nalepotičila, on pa s tako ženo noče več živeti. Toda otroci, vnuki, pravnuki, sorodniki in znanci z ločitvijo ni3o bili zadovoljni, spravili so se nad deda. A babica se je solznih oči opravičevala, da je hotela biti lepa za zlato poroko, pa se je malo nalepotičila. A mož se hoče ločiti od nje, namestu da bd ji bil hvaležen. Ogorčeni ded je pa venomer zatrjeval, da je zanj dovolj mlada, drugim pa ni treba, da bi bila všeč. Končno se je pa le dal pregovoriti, da je svojo zahtevo glede ločitve umaknil in gostija se je v redu zaključila.
Tisočaki sa deževali
Grk Ramos je v Ameriki zelo obogatel, nedavno se je pa vrnil domov in se naselil v Patrasu. Doma je začel menda od veselja, da je zopet na rodnih tleh, ali pa od dolgega časa, razmetavati denar, tako da so sorodniki od jeze kar besneli. Stric iz Amerike je bil seveda sorodnikom zelo pri srcu, saj so se nadejali bogate dedščine. Mož se pa za sorodnike ni zmenil, ljubši so mu bili drugi ljudje, posebno siromaki, ki niso nikoli zaman potrkali na njegovo plemenito srce. Višek svoje dobrodelnosti je pa dosegel te dni, ko je razmetaval sredi mesta po ulici tisočake med mimo-idi5e, tako da je spravil na noge ves okraj in ustavil za nekaj časa ves promet, kakor tenorist v filmu »Pesem za-tec
Med Homerjevimi potomci se je vnela seveda srdita borba za tisočake, dokler ni posegla vmes policija, ki je radodarnega strica iz Amerike aretirala. Mol se je branil z zobmi in nohti tako, da je imela policija z njim hude preglavice, obenem je pa raztrgal cele svežnje tisočakov, ki jih ni mogel razdeliti med Hudi, češ, da se hoče na vsak način odkrižati tega umazanega in plesni vega papirja. Ramos je baje razdelil med ljudi za pol milijona drahem tisočakov. Njegovi sorodniki so se obrnili na oblasti s prošnjo, naj ga vtaknejo v norišnico.
Občni zbor Sokola
Društvo se lepo razvita. — Smrt
Poljčane. 2. februarja. V nedeljo ae ]e vršil v dr jS t veni dvorani ob lepi udeležbi četrti občni zbor pol ikonskega Sol:ota. Po pozdravu in splošnem poročil j staroste br. Ivana Kovica, ki je poudarjal zlasti težak srniotni položaj, m katerim se ie moralo društvo v preteklem letu boriti, ao sledila do ročila ostalih funkcijo-narjev.
11 skrbno sestavljenega in obsirnava poročita br. tajnika Ruterjj posnemamo, da je bilo društvo dvakrat v krizi, prvič zaradi staroste, ki ie bil premeščen, in drugič zaradi odhoda načelnika. Mesto prvega ie začasno prevzel br. prosvet.ir, načelnisko pa učitelj br. Stefancijoza iz Sljdenic, kar pa na telovadce, ki tako neo iniol>i stalnega kontakta z načelnikom, ni dobro vplivalo. Ostali oddelki so vse leto prav pridno telovadili, kar so dokazali na letnem nastopu in akademiji t decembra. Zlasti bo marljive Slanice (pod vodstvom sestre načelnice Mire Poies), ki tudi številčno ne zaostAJaio. Vseh odborovih se? ie bilo 11 in nekai sestankov. Društvo se ie tudi »koro izkooalo iz dolgov, kar ie bilo razvidno iz blagajniškega poročila br GaSpariča. Blagajna izkazuje nad 11.C00 dohodkov in toliko izdatkov. — Poročilo prosvekirja Iv. Kovica izkazuje 6 raznih predavani, 14 govorov, 6 gledaliških predata v. več izletov v okolico in udeležbo članic na iupnem prosvetnem tečaju v Maribora. V raznih cačopieib ie bilo objavljenih 10 člankov in 35 vesti- Hvalevredno ie delo knjižnifarke s Krašovic in pevovodje br. Živko Janko, ki vodi že skoz 9 let stalen pevski zbor, ki je prešel od bivše Cilainice na Sokola. Knjižnica šteje 567 knjig, izposejnih je bilo 1409 med 81 Čitateljev.
Po vseh poročilih ie spregovoril župni zastopnik br. Ferš iz Maribora, ki ie na-glašal  posebno  važnost telovadbe.
Pri volitvah so bili predlagani: postaie-načelnik br. France Lipovšek. starosta, 2iv-ko Janko. pod£.taro9ta. br. Mesaric Ivan, načelnik, br. Bremec, I. podna čelnik, br. Sle-
in drago iz Poljčan
nadarjenega dijaka. — Dve nesreči
fcneijoza. II. podnačelnik, br. Iv Kovic, pro> svetar. s. Požegova. načelnica, br. Ruvr. tajnik, br- Gašparič. blagajnik, br. Ljubic, mutrikar nar. obr. ref., br. Malnar, v ostali oibor pa še br. in a šerbec, Alojz Krajne in Krašovičeva. Tri ure Lraiajo& občni zbor je nato novoizvoticni starosta br. Lipovšek z lep.m govorom zaključil. — Zdravo!
2akwtno so zazvonili v ponedeljek zvonovi. Umrl je 231etni sin tukajšnje«* ieloz-ničarja g. Mirko Deuschmann. Lani le matu riral na državni resalki v Mariboru, takoj nato ie odšel k vojalkom v Zaiečar. Pa nI dcsJjžil, temveč ga je zavratna bolezen ie-tika, katere kal ie imel v sebi, tako (grabila, da so ga jedva še živega pripeliali domov. 4 mesece se je siromak mučil v bolnici, dokler ni nad mladim življenjem ti mahnila smrt. Nepopisna ie bila žalost Maršev, pa tudi vsi drugi žalujejo za simpatičnim mladeničem. Bil je Član Sokola, ve* 6a9 pri pevskem odseku in deloval v dni-št, j tudi kot vaditelj. v sredo amo z* ob velikem Številu prijateljev spremili k veo rumu počitku. Z ganljivimi žalostinkami se poslovili od njega pevci, s prisrčnimi besedami pa njegov drug g. Mesaric, Naj vlad-ko počival
Iz Ptuja
Otroška
Marica gre z mamico no ulici. Na drugi strani sije na hodniku so'nce in Marica poprosi mamico: — Pojdiva, mam?ca. na ono stran ulice, tam je lep-£« vreme.
— Regulacija l*etfnice. rved dnevi se je vršil na pobudo banske uprave pri sreskem cestnem odboru v Ptuju sestanek interesentov za ustanovitev vodne zadruge, ki uaj bi poskrbela za nadaljevanje regulacije potoka Pesnic« od Mezgove do Pacinja, dočim je prvi del od Drave do Mezgove že reguliran. Udeležta od strani interesentov je bila zelo veiika, ker so se interesenti zavedali velike važnosti regulacije, zlasti se, ker jim dela Pesnica ob deževnem vremenu veliko škodo na posestvih s poplavo. Izvoljen je bil pripravljalni odbor vodne zadruge s predsednikom Horvatom Janezom, županom iz Dornave, dalje kot odborniki KovaCec Janez, posestnik v Juršincih, Segula Ivan, posestnik iz Hlaponc, Horvat Franc, posestnik iz Juršinc, Drofenik Ignac, posestnik iz Dornave, in Toplak Ivan, posestnik iz Juršinc. Interesenti in zastopniki občin so izrazili Željo, da bi se regulacija glede na sedanje težke gospodarske prilike izvedla iz državnega bednost-nega fonda s prispevkom cestnega odbora, kolikor je tangiran na banovinski cesti v Dornavi. ki je stalno pod vodo, banska uprava pa naj bi brezplačno izdelala načrte, občine pa bodo po svojih močeh prispevale drug materijal.
— Vlom. Posestniku Sumenjak Martinu iz Gorišnice je bilo vlomljeno v viničarsko poslopje v Grufikovcu, od koder so vlomilci odnesli škropilnico, razno kuhinjsko in porcelanosto posodo in nekaj živil v vrednosti nad Din 500.—. Orožniki so tatu že na sledu, ker ga j« izdala škropilnica,
— Z nožem v prea. Prijatelja Schnee-berger Alojz, sin kočarja, in Comza Ivan, posestnika sin iz Kicarja, sta se v pijanosti sprla, pri čemer je Gomza potegnil svoj žepni nož ter ga zasadil prijatelju v desno stran prsi in mu prizadejal težko rano, da so ga morali takoj prepeljati v ptujsko bolnico. Gomze bo za svoje junaštvo seveda prejel primerno plačilo.
— Zasačen tat. Ptujska policija je izsledila v mestu brezposelnega pekovskega pomočnika Arzenška Henrika iz Smarij pri Jelšah, ki se je potikal po mestu brez dela ter beračil. Pri pregledu policijskih dnevnikov na policiji ao ugotovili, da Arzenška zasledujejo zaradi raznih tatvin, zlasti one pri gostilničarju Krajne Francu v Žicah. Arzenšek je bil izročen sodišču.
— Nepošten brezposelni* Pred dnevi ie Je zglastl pri posestnika Krajncu Jožefu v Lancovi vasi ves premražen 20letni mladenič Vuk Janez z Gctenjskega vrha ter prosil gospodarja, da bi ga zaposlil Krajne se Je fanta res usmilil, odkazal mu je delo ter mu dal hrano tn stanovanje. Zaupal pa mu je, da je pred dnevi prodal par volov, za kateri izkupiček bi poravnal dolgove in pa davke. Denar po Din 3002 je hranil Krajne v omari v zaklenjeni šaiuiji, za kar je Vuk tudi dobro vedel. Postal Je lakomen na denar ter čakal ugodne prilike, da bi si ga prisvojil. Ko sta bila nekega večera zakonca Krajne pri sesedu na obisku, je Vuk izrabil to priliko, da Je vlomil z dletom v šatuljo ter pobral ves denar, poleg tega Je pa še odnesel en par čevljev ln eno srajco ter izginil v noč. Vuk se je napotil v Ptuj. kjer se je oskrbel a potrebno obleko tn obuvalom ter se v hlevu neke gostilne v prisotnosti domačega hlapca preoblekel, staro ocieko pa je pustil v hlevu in Izginil. Orožniki so fantu le na sledu.
— Ogrožanje  varnosti  življenja. Ko
se je nedavno vračal v pozni nočni uri lončarski pomoćnik Mlkša Janez iz Go-rlšnlce je naletel na cesti na že nekoliko vinjenega pesestnikovega sina Večerjevlča Fr. iz Osluševcev, ki mu je nastavil na prsa samokres ter mu zagrozil, da ga ubije. Miksa, videč nevarnost, je fanta z lepimi besedami pomiril Id se mu je končno res posrečilo pregovoriti Večerjevlča. da ga je pustil mirno naprej. Da da duška svoji pijanosti. Je pa Večerjevič ustrelil trikrat v zrak. Fant Je radi rogoviljenja ovaden sodišču.
— Sreskl odbor RK v Ptuju priredi v torek dne 6. t m. ob 20 url v mestnem gledališču dobrodelni koncert z nastopom mladinskega pevskega zbora državne meščanske tole pod vodstvom strokovnega učitelja g Hasla Dragotlna Dchodki so namenjeni revnim Haložanom In ru^ar*em Iz trboveljakfh revirjev Občinstvu priporočamo, da se te humane prireditve ude-
Jo&o. 71etnl sinček tuka jenJe<ra
6e, ie pri sankanju vtaknil noge med sani in si pri padcu zlomil nogo. — Roko m U zlomila 72!etna gospa Petrovič Marija, ki H poznana pri prireditvah vseh tjkaj&ajih društev kot izvrstna kuharica kave. Društv« j-bodo v trem predpuslnem času zelo pocre« latei
V soboto dne S. t. m. trna tukajšnje planinsko društvo v hotelu Mahorii obicalna priljubljeno planinsko rajanje,   z4xuieno 7
moškerado.
Priporočajte >Sloven«=»ki Narod«, ki fe nap
starejši slovenski dnevrvk in velja mesečni po po JU 12 Din. List bo prinašal txli v*sti iz poljčan in bližnje okolice.
Opozorilo!
Opozarjam vsakogar, ki bo od mojega sina Ignaca kupil karkoli, da bo moral — poleg običajnih kazenskih posledic, ki ga zadenejo radi nakupa sumljivega blaga — meni poravnati vso škodo, ki bi mi nastala, ker so stvari, ki jih prodaja, moja lastnina. — Istotako nisem plačnik za dolgove, ki bi jih moj sin napravil.
Ignac Anžur, Trbovlje.
aft*^iR*^S*NHt*NMSi
Nedelja, 4. febr. 7.30 Tehnika v sadjarstvu (Humek Man tin). 8.15 Poročila. 8.30 Gimnastika (Pusti-sek Ivko). 9(MJ Versko predavanje (p. Va-lerian L'ćak). 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 9.45 Plošče. 10.00 Predavanje za delavce: Statistika (prof. V. Štrukelj). 10.30 Slovenska glasba, izvaja Radio orkester. 11.15 Koncert pevskega zbora Koroških Slovencev iz Kotmaravesi. 12.00 Čas, operetno vokalna in instrumentalna reproducirana glasba. 16.00 O konjereji v Dravski banovini (dr. Veble Franc). 16.30 Pevski zbor SONN, vmes citra*ki koncert »Vesne«. 2000 Radio orkester: Zima v naravi. 20.30 Slovenske pesmi v reproduc ejasbi. 21.00 Vokclni koncert ge. Zlata Gjungjenac. 21.30 Radio orkester in Radio« jazz. Vmes čas in poročila.
Ponedeljek, 5. febr. 12.15 Izlet v tuje kraje (reproduc. inatrn* mentalni koncert). 12.45 Poročila. 13.00 Cea, Operni zbori v reproduc. glasbi. 18.00 Go» spodinjska ura: Prehrana in naše telo (ga. Kumelj). 18.30 Zadnja Indija (ing. Ferdo Lupša). 19.00 Polka je ukazana (plošče). 19.30 Potovanje po Južni Srbiji (prof. Je-ras). 20.00 O štednji (dr. Murko). 30.30 Prenos opere iz Beograda. V odmoru: oas tn poročila
Torek, 6. febr. 11.00 Šolski radio: Ob obletnici Vodnikovega rojstva (dr. Kolarič R.). 12.15 Slovenska instrum. reproduc. glasba. 12.45 Poročila. 13.00 čas, če§ka narodna glasba na ploščah, lb.uo U troski kotičcK (j^a. Ciabri-jelčićeva). 18.30 Havajske kitare ui ks.«uaon
v reproduc. glasbi. 19.00 FTancoičina (prof Prezelj). 19.30 Na razvalinah budističnega mesta v Siamu (ing. Ferdo Lup**;. x0.Oo Ra dio orke^t0'': nle<* 1
vi ge. Joštove. 21.15 Harmonika solo, g. Kokalj. 22.00 Čas, poročila. 22.30 Angleške plošče.
Sreda, 7. febr. 12.15 Reproduc. operne far.tu/ je. 12.45 Poročila. 13.00 Cas, Hlmski zvezdniki v reproduc. glasbi, lb.00 Komorna glasba, Ra-diokvintet. 1S.30 Radio orkester. 19.00 O narodni vzgoji (dr. Stanko Gogala). 19.30 Literarna ura: Odlomki iz drame »Abraham Lincoln« (g. Mrak). 20.00 Internacionalni prenos iz Belgije. 22.00 Cas, poročila, nekaj okroglih za dobro voljo (plošče). Četrtek, 8. febr.
12.15 Ruske reproduc. pesmi. 12.45 Poročila. 13.00 čas, citraški reproduc. koncert. 18.00 Gospodinja :n zdrava prehrana Ig*.
Humekova). 18.30 Srbohrvti:.jina (dr. Rupel). 19.00 Pogovor s posiuiu.;' (prof. Pre-zr'j) 19.30 Plošče po sijati. 20.00 Kmcert pevskega zbora »Ljubljansk« Zvon«. 20.45 bolnškov sramel kvartet. 21 15 Ka'iio cr-kester. 22 00 čas, poročila, Radiojazz.
Petek, 9 febr.
11.00 Šolska ura: Narodna pesem in pripovedka (dr. Rupel). 12.15 Dueti narodnih pesmi na ploščah 12.45 Poročila. 1300 čas, baletna reproduc. glasba. 18.00 Naše vojaške godbe v reproduc. glasbi. 18.30 Predavanje Narodne odbrane: Svoji k svojim (Ing. Lindtner Mirko). 19.00 Snkolstvo. 19.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka). 20.00 Prenos iz Zagreba 22 00 čas, poročila, venčka šlagerjev na ploščah.
Sobota, 10. febr. 12.15 Reproducirane koračnice 12.45 Poročila. 13.00 čas, ciganski orkestri ne ploščah. 10.00 Stanje cest. 18 10 Zabavno predavanje (Viktor Pirnat) 19.00 Ljudski nauk o dobrem tn zlu (dr Veber) 19 30 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.00 R*dio orkester. 20.4^ Slovenske r.arodne • vprašanjih m odgovorih. 21.30 Reproducirani valčki. 22.00 čas, poročil*, Radiojazz.
8(j RB &
»SLOVENSKI KARO D«, dne S. februarja 1TO«
27
(Ore s*t*c>£f
Poglavar se je zarezal in pokazal bele *,v^e; njegov obraz je spominjal tisti Lip na dtv.,0 zver.
Potem je pa dvignil roko in pomigaJ ujemiCi, naj p-nde k njemu.
Marjana se je znova v^uvnala:
— Kaj ste storili z mojim možem? — U zakriča!.. vsa obupana. — Ce ste ga ubtfi, nečem več živeti brez njega. —- Ce je pa še živ, zakaj naju ne pustite skuipaj... Združena sva bila za vse žrvljwiTe. Pustite naju združena tu-di v smrti!...
Rabusson je dobro slišal vse. kar je kričala nesrečna žena. Vsa kri mu je pritisnila k srcu. Torej tudi poročnika so Indijanci ujeli! Tista, ki je o nji upal. da je že prosta vs»ch vezi preteklosti, je prosila Indijance, naj se je usmiliK), da bo umrla skupaj s svojim možem.
Rabusson je čutil, kako ga obhaja fcivja jeza. Strašna mržnja in želja po osveti ga je prevzela.
Srečati se mora z možem, ki so ga bili ujeli Siouxi. To je bil sovražnik, ki je hotel obračunati z njim v odkritem boju.
In tisti hvp je videl v mladi ženi plen, ki mu ne sme uiti.
Da, osvobodi >o. Iztrga jo Indijancem iz rok, pa če bi moral še tako dol-
go zalezovati tolpo Siouxov In čakati, da napoči ugoden trenutek.
Čakala ga je zelo težka naloga, ki je zahtevala mnogo poguma, vztrajnosti in premetenosti. Sile je hotel črpati iz svoje ljubezni in mržnje-
In dočim se je malo prej še komaj premagoval, da ni brez pomisleka planil na Indijance, je bil zdaj naenkrat skrajno previden in potrpežljiv.
Mar ni vedel, da bo poglavar po-gubil ujetnico? Kaj ni dobro poznal teh Indijancev, mar nd točno vedel, kakšno usodo pripravljajo beli ženi, ki naj bi se nad njenim krasnim telesom naslajal njihov poglavar?
Ne! Rabusson je odklanjaj zdaj vsako misel da bi umrl ob strani fcu>b.je-ne žene.
Hotel je živeti z njo. In prt misli, da se je polasti žive in uide z njo vsem nevarnostim, je bil sposoben največje odločnosti in sile.
Njegov siklep je bil zelo nagel. Ni mogel več ostati miren gledalec dogodkov, ki bi se morali odigrati v indijanskem taborišču.
Najprej si je moral preskrbeti strelivo. In imel ni drugega sredstva nego napasti najbližjega, na straži stoječega Siouxa. ki bi pa mora* biti čim bo!>i oddaljen od taborišča.
Vedel je, da najde na robu gozda več na straži stoječih Indijancev.
Vsaka straža je imela karabinko m naboje, kajti Angleži so dobro oborožili Indijance, ki so jim zvesto služili.
In tako se je Rabusson počasi spla-
zil od taboriSča. PlazH se je po vseh
štirih in zelo previdno proti robu gozda.
Kar je zagledal mladega Indijanca, stoječega nepremično med dvema drevesoma, ki sta ga zakrivali od dveh strani.
Stal je nepremično kot kip, upirajoč pogled na travnato stepo, ki se je izgubljala v nedogtedne daljave; bilo je jasno, da bi njegovo uho prestreglo tudi najmanjši šum.
Rabusson je obstal. Ni mogel hi ni smel napraviti niti najmanjše kretnje* dokler ni dobro vedel, da se mu bo posrečilo prevarati Indijančevo pozornost.
Prepričal se je. da ima za pasom lovski nož. Potem je pa malo počakal v nadd, da se bo Indijanec morda pomaknil bo5 proti robu gozda«
SJo je za to, da bi se splazil za njim* ga v najugodnejšem trenu.ku napadel in mu zasadil nož v prsa, še predno bi mogel poklicati na pomoč.
Rabusson se je polagoma pomiril. Po utripih svojega srca je štel sekunde. Cim se je Indijanec le malo premakmfl, se je Rabusson že plazil za njim.
Končno se mu je po dolgem čakanju zazdelo, da je napočil ugoden trenutek.
Indijanec je res napravU nekaj korakov proti kraju, kjer je b21 skrit Rabusson.
In Rabusson je videl, kako se pripravka dvigniti karabinko.
Bivši seržant je lahno zadrhte!. Indijanec je stopal previdno naprej kot lovec, prežeč na divjačino.
Bil je samo še nekaj korakov nd
Rabussona. Naenkrat se je pa ustavil kakor bi se hotel vrniti tja, kjer je prvotno stal.
Pod prvim vtisom razočaranja se je Rabusson že hotel vzravnati in planiti na Indijanca; tako bi bil izgubil svoj ugodni položaj.
Toda Sioux si je naenkrat premislil in počasi je odšel naprej.
To pot je zbral Rabusson vso oblast nad samim seboi, pripravljen planiti v ugodnem trenutku iz svojega skrivališča.
Indijanec je bfl že čisto brini njega-Rabusson je potegniti nož. In ko je stal Indijanec skoraj trk njega, je plan ti nanj in mu zasadil nož v prsa. Nesrečnež je zahropel in se zgrudil.
Rabusson mu je brž zatisnH usta boječ se, da bi ne zakričal. Toda smrt je nastopila zelo hitro.
Rabusson je vzel mrtvemu Indijancu rožrček s smodnikom, pustil mu je pa karabinko, ker je itak ni rabil.
In takoj je začel basati svojo karabinko.
Zdaj se je že čutil pripravljenega za napad. Prvi del drznega načrta mu je šel gladko od rok in trdno je sklenil nadaljevati započeto dek> z enako ne-jstrašenostgo.
In previdno se je plaza* naprej po grmovju, da bi našel še drugega na straži stoječega Indijanca.
Tako je zabodel še tri Indijance, ko se je naenkrat začulo iz indijanskega taborišča splošno kričanje.
Rabusson se je hitro splazil nazaj v
skrivališče, od koder je že opazoval hi J jauce, da bi zvedel, zakaj tako kriče.
Trušč v taborišču je bil povzročil sel, ki je moral prinesti važne novice. Rabusson je namreč dobro videi. da se Indijancu pripravljajo hitro zapustiti taborišče in tudi gozd. Vse je kazalo, da so namenjeni na daljšo pot.
Le trije Indijanci se menda niso pripravljali na pot. Ti so namreč stražili ujeto ženo.
Rabus&onu je kar srce poskočilo od veselja. Da, kazalo je, da se mu je sreča nasmejala, kajti vsa tolpa je kmalu krenila na pot, v taborišču je pa ostala Marjana s tremi Indijanci.
Rabusson kar verjeti ni mogel, da prav vidi. Sele ko so mu Indijanci čez nekaj minut izginili izpred oči in ko je krenila straža z Marjano v nasprotno smer je zbral svoje misli in začel z novim poguimom zasledovati Indijance, ki jim je bil poglavar očividno naročil, naj spravijo ujetnico na varno.
Potrpežljivo in previdno jih je Rabusson zasledoval, da bi jih v ugodnem trenutku napadel in rešJ Marjano.
Končno so se ustavili in se začeM menda posvetovati, kam bi krenili-
Rabusson ni več čakal. Približal se je Indijancem, kolikor je le mogel, in že je dvignil karabinko.
Počil je strel in en Indijanec se je molče zgrudil. Ta čas ko sta se druga dva presenečeno sklanjala nad tovariševim truplom, je imel Rabusson dovolj časa, da >e znova nabasal kara-blrrko.
9
Do preklica jemljemo v račun tuđi knjižice prvovrstnih denarnih zavodov
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in lgračnib vozičkov, stolić, holenderjev. malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne
»TRIBUNA« F. BATJEL, Ul BUANA, KARLOVftKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko!
Preklic
Podpisani izjavljam, da ni resnica, kar sem nepremišljeno govoril o g. Poličarju Francetu, mizarskem mojstru na Trati, p. št. Vid, da g. Poličar že celo zimo nič ne dela in da je že popolnoma pri kraju. Izjavljam da je mizarski obrat g. Poličarja v polnem teku ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenske tožbe.
Kocjan Jože, mizarski mojster, Vižmarje, p. 6t. Vid.
Akviziferja
Inteligentnega ZA NABIRANJE OGLASOV proti proviziji se takoj sprejme. S kavcijo imajo prednost. — Ponudbe na Upravo >Slov. Naroda« pod »Dober postranski zaslužek«.
DA BOSTE
NAJLEPŠA
na plesu v pred- in po pustu kupite svilo, Creppe d' Chine, Creppe Saten itd.
že od Din jgg napre?
nBBBHHHnBHnBBI
PRI TVRDKI
^J^H^^^^BC   (pri nnnskl ceHkvt)
Kongresni trg št. 17
KLAVIRJE PIANINE
prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene: tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglasuje. — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 8/T
SLUŽBE
RILA DO DEKLE
vajena šivanja in gospodinjstva, dobra kuharica, z dobrimi Izp riče vali, išče službo za takoj. — Cenj. ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Pridna 736*.
ZA MOJO VAROVANKO
iščem službo: izučena trgovske stroke. — Tiller, Brežice. 733
PEKOVSKEGA POMOČNIKA
sprejme Požar, Cerklje pri Kranju. /32
BRIVSKEGA POMOČNIKA
sprejme Polak. Rakek. 707
' KUHARICA
dobi službo. — Žandarmerije k a
stanica, Šmartno v Tuhinju. 706
KUPIM
MOTOR
250—350 cm3 kupim. — Ponudbe: Volarič, Gorenja vas 15. 735
~~ moško KOLO
dobro ohranjeno, kupim takoj.
— Ponudbe z navedbo cene na upravo »SI. Naroda« pod »Kolo 666«.
»KOLLERGANG«
rabljen ali nov. kupimo. — Talionica, Topusko. 674
1150 ZABOJEV dobro ohranjenih, ugodno naprodaj na Sv. Petra cesti St 18
726
CREftNJEVO SPALNICO poceni proda Vižin, škof ja Loka (kolodvor). 734
AUTO »ITALA« prodam ali zamenjam za blago.
— Podergajs. Laško. 661
JABOLKA
najokusnejša. 5.- Din postaja kupca od 50 kg povzetno: Post rži n. Maribor. 11/T
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKE K, LJUBLJANA. Sv  Petra c«»»ta 14. 6.T
Garantirano pristno 45 % ŽGANJE se toči na drobno: tropinovec 1 Din 20.-
slivovka stara 1   > 24.-
brinjevec Ia 1   » 32.-
rum 43 % 1   » 26.-
Pri večjem odjemu 10—20 % popusta! — Se priporoča Buffet«, delikatesa, S. J. Je-raj, LJubljana, Sv. Petra c. 38.
668
\imm
LEPO OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam na Sv. Petra cesti. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 744
SOBO ~™™*"~~ pripravno za pisarna, društveno sobo, čitalnico, urad ali mirno delavnico oddam takoj. Na razpolago velika itelaža in elektrika. — Pobesko, Cankarjevo nabrežje 7/1. 745
GOSPODIČNO sprejmem v zračno in čisto sobo. — Aleksandrova cesta 7II, levo. 743
PRAZNO SOBO s posebnim vhodom išče gospodična, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe pod »Centrum mesta 665« na upravo »Slov. Naroda«.
DOPISOVANJE
KATERI VARANI GOSPOD
bi se usmilil nesrečne gospe in bi ji pomagal iz težkega položaja. — Cenj. ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Nesrečna v zakonu 742«.
NESREČNA LOČENKA prosi dobrosrčno osebo za manjše posojilo. Gre k dotični osebi kot gospodinja v službo, da bi posojilo odslužila. — Dopise je poslati pod »Pomoč nujna 741« na upravo »Slovenskega Naroda«.
ŽLNITVE
ŽELIM SE OMOZITI
Sem iz poštene meščanske družine, neodvisna, rim. kat. vere, s kompletno opremo in lepo doto v gotovini in v nepremičninah želim se poročiti in ne išfjem bogatega, nego poštenega in značajnega soproga. — Ponudbe poslati s polnim naslovom pod »Trajna sreča 637« na upravo »Slov. Naroda«.
NtPBIMI«
MLIN
oddam v najem v Breganl pri Jesenicl, Dolenjsko. — Pojasnila: Horvat, Bregana. 731
GOSTILNO obstoječo 45 let, z vsem inventarjem oddam v najem zaradi starosti pod ugodnimi pogoji. — Ivan Grobušek starejši, Brežice. 739
POSEST prodam posestvo v Novi lazi št 12 pri Kočevju. — Hutter, Dovi lazi 21 pri Kočevju. 663
PEKARNO
oddam v najem. — Peče, Crna pri Prevaljah. 662
PEKARNO
oddam v najem. — Peče, Crna pri Prevaljah- 676
MASKA RADNI PLES
bo v nedeljo v restavraciji »Frankopanskl dvor«. Izbira jedil in pijač. — Maske dooro-došle. — Brez vstopnine. — Vabljeni. 740
DVOKOLES A
se sprejemajo preko zime v shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem in ponikljanje najceneje. — Tribuna F. B L., Ljubljana, Karlovska cesta 4.
96/L
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 700
IZGUBLJENA JE BELA BOA
(kuna zlatica). Ker so vse poizvedbe že mesec dni brezuspešne, prosim najditelja, da jo odda proti dobri nagradi v upravi *Slov. Naroda«. 746
9-STANOVANJSKA HIftA
z velikim vrtom, 2 lokaloma in pekarno naprodaj. — Letni donos 70.000 Din. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Hiša v Ljubljani 642«.
ISCEM POSOJILO od 10.000 do 15.000 Din za povečanje obrata. Sem hišni posestnik in obrtnik; dobro jamstvo in obresti. — Pismene ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »R. Ž. D. 632.«
Sveže, najfinejše norveAko
RIBJE OLJE
is lekarne DR. G. PI (TO M J A V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam
•       91 T,
SVEŽA Ia JAJCA od najpriznanejših rejcev domače štajerske rjave kokofil, strogo sortirana, po barvi i rjava in bela), po debelosti in kakovosti, signirana (zaznamovana) z garancijo za svežost in brezhibnost blaga — po najnižjih cenah — oddaja Kmetijska družba v Ljubljani, r. z. z o. s. v lastnem lokalu. Igriška ulica št. 3 za dramskim gledališčem. Jajca dostavljamo tudi na dom v zabojčkih, zapakovana po 20 komadov. Sprejemamo tudi telefonska naročila fetev. telefona 3755. — Postrežba točna in solidna. — Kmetljaka družba v Ljubljani, r. z. z o. z. 715
Za
predpust
znaten
popust
Oglejte si našo razstavo v trgovini. Nikdo Vas ne bo vprašal, če kupite kaj ali ne. Za otroke s spremstvom smo zopet pripravili posebno zabavo.
ANT. KRISPER
Mestni trg št. 26   LJUBLJANA   Stritarjeva ul. 1-3
Večja množina
makulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Na«lov oov# uprava ^lover«keffn V urod a
TTStrAPrJA TZVPŠTTJE
Različne tiskovine časopise diplome revije vrednostne papirje koledarje srečke knjige itd enobarvni in več barvni tisk pisma razglednice slike osmrtnice ovitke jedilne liste. cen ike vizitke. računske
ZA K L jI »čke. POkOČNA NAZNANILA iN vabila
CE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKfiNl OBLIKI NAJ SE IZVRŠE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE. KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO SOLIDNO CN TOftNO. CENE ZMERNE - PRORAČUNI EN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ
NARODNA ISKARNA
iiMiuia: J orno ćuuanfac Sfia »Narodno fliHamoc: Vran
mm, it trave  in UUHTMl