Bognar, A., 1983: Tipovi klizišla u SR Hrval-
skoj. Naravne nesreče v Jugoslaviji, str. 
114-124. Ljubljana. 
Gams, I., 1989: Terminologija premikanja 
zemeljskih gmot. Ujma, št.3, str. 122-123. 
Ljubljana. 
Radinja, D., 1983: Naravne nesreče v geogra-
fski luči. Naravne nesreče v Jugoslaviji, str. 
17-29. Ljubljana. 
Radinja, D., 1983a: Usadi v subpanonski Slo-
veniji. Naravne nesreče v Sloveniji, str. 
67-74. Ljubljana. 
Sore, A., 1963: Zemeljski plazovi na Zgor-
njem Sotelskem. Geografski zbornik 8, str. 
121-155. Ljubljana. 
PROUČEVANJE NARAVNIH NESREČ 
Milan Orožen Adamič* 
Od nekdaj živimo na zemlji, v okolju pre-
polnem nevarnosti in nepredvidljivih dogo-
dkov, ki so izraz naravnih procesov ali pa 
procesov, ki jih s svojo dejavnostjo lahko 
povzroči ali pospeši tudi človek. Nevarnosti so 
občasne ali nenehne po obsegu od majnših do 
izjemno hudih. 
Naravna nesreča (naravna nezgoda, ele-
mentarna nesreča, naravna katastrofa) je izre-
den naravni ali po človeku pospešen naravni 
proces, ki s svojimi posledicami prizadene 
posameznika ali družbo kot celoto. Naravne 
nesreče so torej naravni pojavi, ki s sovjim 
destruktivnim učinkom prizadenejo človeka, 
vplivajo na njegove dejavnosti in življenje. 
Slovenija je dežela velike pokrajinske pe-
strosti, ki leži na stiku med seboj močno razli-
čnih makrogeografski enot: Alpe s kraškimi 
Dinaridi, kontinentalni del Slovenije z obro-
bjem Panonske kotline in na drugi strani 
Mediteransko primorje. Zalo se v Sloveniji 
srečujemo s precejšnjo pestrostjo različnih 
naravnih pojavov in široko paleto ogroženosti. 
Škoda, ki jo lelno povzroče naravne nesreče 
v Sloveniji je iz leta v leto različna. V običaj-
nih letih znaša od približno 0,6 do 2 '/< druž-
*, mag., Geografski inštitut A.Melika, Znanstveno-
raziskovalni center SAZU, Novi trg 5, Ljubljana . 
benega. Taka je v letih ko ni nobene večje -
izjemne naravne nesreče. V zadnjih letih se 
delež škode v družbenem proizvodu, zaradi 
inflacije in težav s preračunavanjem nekoliko 
povečuje. V primeru večjih nesreč je tudi 
delež škode v družbenem proizvodu večji. 
Leta 1976 ob posledicah potresa v Posočju in 
drugih nesreč v tem letu, je škoda narasla na 
preko 6% družbenega proizvoda SR Slovenije. 
Po posameznih manjših enotah, občinah ali 
krajevnih skupnostih so često ti deleži tudi 
večkratno preseženi. 
Nekaj pojmov o naravnih nesrečah: 
© Nevarnost (hazard) je (naravna ali druga 
ustrezna) danost za katerikoli neugoden pojav, 
ki je povezan z možno nesrečo in lahko po-
vzroči neugodne učinke. Govorimo o potresni, 
poplavni, požarni itd. nevarnosti. Nevarnost je 
verjetnostni pojem in jo opredeljujemo z "ver-
jetnostjo prekoračitve". 
• Ogroženost (risk) so možne družbene in 
ekonomske posledice bodočih nesreč. Govo-
rimo o potresni, poplavni, požarni itd. ogrože-
nosti. Ogroženost je verjetnostni pojem in jo 
lahko opredeljujemo z "verjetnostjo prekorači-
tve". Odvisna je od "nevarnosti", "ranljivosti" 
in od "časa izpostavljanja". 
• Ranljivost (vulnerability) je pričakovana 
stopnja izgub (ali poškodb) danega "ogrožen-
12 
ca" ali skupine ogrožencev ob morebitni nesre-
či. Govorimo o potresni, poplavni, požarni, 
itd. ranljivosti. 
• Tveganje (accetablc risk) je tista "ogrože-
nost", ki jo zavestno sprejmemo kot sprejem-
ljivo. Natančneje je to tista "verjetnost preko-
račitve", ki jo jemljemo kot osnovo za določi-
tev projektivnih zahtev v graditeljstvu ali pri 
družbenoekonomskih posegih. 
• Ogrožcnci (elements at risk) so vse sesta-
vine življenskega prostora, npr. prebivalstvo, 
družbena in zasebna lastnina, družbene in 
ekonomske aktivnosti, ki so ogrožene na 
danem območju. 
© Ogrožena vrednost (value al lisk) so 
možne ekonomske izgube na danem območju. 
• Verjetnost prekoračitve (cxcccdance pro-
bability) je verjetnost, da bo v danem obdobju 
na danem mestu ali območju prekoračena 
določena vrednost neke značilne fizikalne oz. 
geofizikalne (lahko tudi statistične) količine, 
ki za dane potrebe sprejemljivo količinsko 
opredeljuje nesrečo, ali verjetnost, da bodo 
presežene določene družbene in ekonomske 
posledice nesreče. 
• Čas izpostavljanja (exposure time) je doba, 
ki jo upoštevamo pri oceni "nevarnosti" ali 
"ogroženosti". Pri projektiranju je to navadno 
življenska (amortizacijska) doba objekta. 
• Škoda (damage) obsega ekonomske izgube, 
ocenjene po nesreči. 
Vsako naravno nesrečo lahko v osnovi str-
nemo v določen proces, ki ima naslednje faze, 
ki so prikazane v modelu: 
P R I P R A V L J E N O S T 
\ 
O P O Z O R I L O 
\ 
G R O Ž N J A 
J 
U Č I N E K 
O C E N J E V A N E 
\ 
R E Š E V A N J E 
\ 
N E P O S R E D N A A K T I V N O S T 
I 
Z A Č E T N A P O M O Č 
I 
D O L G O R O Č N A R E K O N S T R U K C I J A 
I 
B m H I M 
Za boljše razumevanje situacije ob naravnih 
nesrečah so nujno potrebne analize primera, 
aktivnosti in problemov v vsaki od teh faz. 
Poleg tega moramo upoštevati medsebojne 
povezave znotraj posameznih faz. 
V raziskovanju naravnih nesreč nas zanima-
jo naslednji poglavitni vidiki: 
• naravna nesreča kol naravni proces, 
• učinki nesreče v pokrajini in družbi, priza-
detem okolju, 
• reakcije na naravne nesreče (preventiva, 
ukrepi, itd). 
Ob naravnih nesrečah in njih posledicah v 
geografskem okolju, morda najboj neposredno, 
prihaja do izraza povezanost - soodvisnost med 
človekom in naravnimi pojavi. 
Na splošno velja, da so tudi pri nas najpogo-
stejše poplave, potresi, neurja, močno deževje 
in ne nazadnje tudi zmrzali oziroma slane. Ob 
tem moramo podčrtati, da za imamo za popla-
ve in potrese mnogo dokumentacije, ki je zla-
sti za potrese dobro urejena. Manjša pregled-
nost in večja razdrobljenost gradiva je o po-
plavah, za druge vrste naravnih nesreč pa ve-
lja, da le izjemoma obstoja dokumentacija o 
njih. Naše znanje o naravnih nesrečah v Jugo-
slaviji, je še vedno premalo celovito in neure-
jeno. V zadnjih nekaj destletjih, naših krajev 
niso prizadele naravne nesreče, ki bi jih lahko 
po obsegu škode ali številu žrtev, uvrstili med 
katastrofe svetovnih dimenzij. To pa ne velja 
za nekatere naravne nesreče, ki so bile na 
obrobju našega etničnega ozemlja: v beljaškem 
potresu leta 1348 je bilo okorog 500 žrtev, ta 
podor z Dobrača v Ziljski dolini pokopal pod 
seboj 17 vasi za posledicami furlanskega potre-
sa (1976) je izgubilo življenje več kot tisoč 
ljudi. 
Za Slovenijo in tudi Jugoslavijo je značilno, 
da je v naravnih nesrečah razmeroma malo 
žrtev, zato pa je toliko večja materijalna ško-
da. 
V letu 1983 je Katedra za fizično geografijo 
Filozofske fakultete v Ljubljani organizirala 
posvetovanje o naravnih nesrečah v Jugoslaviji 
s poudarkom na metodologiji geografskega 
proučevanja naravnih nesreč, ki je bil vsebin-
sko povezan s posvetom o naravnih nesrečah v 
Sloveniji, ki ga je organiziral Geografski inšti-
tut Antona Melika ZRC SAZU. Rezultat 
obeh posvetov sta bila zbornika razprav, kjer 
je /lasti knjižica o naravnih nesrečah v Slove-
niji poslala pomemben pregleden informator o 
razmerah in stanju v Sloveniji. S prispevki so 
poleg geografov sodelovali tudi strokovnjaki iz 
mnogih drugih področij. 
In kaj raziskovati? V ospredju je naloga, kar 
se le da tekočega sprotnega proučevanja vseh, 
nc le večjih naravnih nesreč. Dokumentiranje, 
zbiranje podatkov in inlornacij o njih, anketi-
ranje in raziskovanje konkretnih problemov. 
V grobem bi lahko naloge razdelili v one ki 
naj raziščejo posamezen primer - naravno 
nesrečo in druge, katerih poglavitni cilj je izo-
ljšanjc varstva oziroma preventive pred posle-
dicami naravnuh nesreč. 
Revija Ujma, Ljubljana. 
Naravne nesreče v Sloveniji. Zbornik posve-
tovanja SAZU. Ljubljana. 
14