RUŠTI/ENIK (jI DOflOLJUBOVA PRILOGA posvečena izobrazbi : in našim društvo« : Stev. 5. V Ljubljani, dne 16. maja 1912. Leto IV. Tovarišija. (Vsako društvo naj bo velika družba prijateljev in prijateljic. Govorili s-mo že enkrat v »Društveniku« o prijateljstvu, ko smo se menili o Zupančičevi pesmi »Prijatelj, to je beseda ivseh besed«, pa takrat smo vzporedno fi pesmijo povdarjali samo pomen in .vrednost dobrih prijateljev, sedaj pa recimo še katero o dolžnostih, ki jih imamo do prijateljev in tovarišev in o načinu, kako si prijatelje pridobimo. Glavni pogoj za prijateljstvo je, kakor se zmerom sliši, isto prepričanje, enako mišljenje. O tem ne bom govoril, t-aj vsak ve, da je ravno enako prepričanje, prepričanje namreč, da moramo os:.iti dobri katoličani, Slovenci in demokrat je, rodilo vsa naša društva. Samo enako prepričanje ne zadostuje. •Vsak sam pozna gotovo več ljudi, ena-komislečih in tudi drugače dobrih, ki jih pa vendar nc more šteti za prijatelje. ki se jim celo mnogo raje ogne, kot da bi kdaj iskal njih družbe, ki se mu kar sitno zdi, kadar mora z njimi občevati, ljudi, ki takorekoč kar odbijajo .vsakega. Kdor hoče dobro shajati z ljudmi in si pridobiti pravih prijateljev, mora znati z ljudmi prav občevati. Nepravilno občevanje v družbi, s tovariši našim društvom dela veliko škode. Koliko sporov in nasprotstev nastane na ta način, nasprotstev, ki trajajo leta in leta ari ovirajo delo in razvoj društev, koliko izvrstnih članov se na ta način odbije od društev, članov, ki bi lahko neumorno dobrega storili za našo stvar, itak o pa ne narode nič, ali pa celo odidejo k nasprotnikom in delajo za te. Ker je pravilno občevanje v družbi za društva tako važno, naj slede tu nekatera pravila takega občevanja, ki sc jih je treba držati. Ne bodi nikoli nasproti tovarišem očetovski ali protektorski! Nasproti članom, ki so šele prišli v društvo in mlajšim članom sploh se društveniki večkrat tako obnašajo kakor stariši nasproti otrokom ali stari izkušeni ljudje nasproti nezreli mladini. Nobena reč tako ne odbija kot tako obnašanje, ker ni naravno. Pomislimo, kako smešno se mora videti, kadar se mlad fant proti par let mlajšemu tovarišu tako vede. To sicer ni noben velik greh, saj se človek obnaša tako po navadi popolnoma nevede in nehote, toda prijateljev si na ta način nikoli ne bomo pridobili, ker mlajši tovariš bo pa tako obnašanje vedno opazil in bridko občutil, ali pa se bo norčeval. Nikdar in nikjer pretirane prijaznosti! Vse, kar je |>rav, v pravih mejah. Gotovo vsak pozna kakega takega sladkega Janeza, ki je z vsakim človekom takoj, ko se z njim seznani, brž tako silno dober, tako cukreno sladek in prijazen. Pregovor pravi: Preveč še s kruhom mi dobro. Taka prevelika, pretirana prijaznost je ravno tako smešna, kakor tisto mlado očetovstvo, in nas naredi v družbi samo zoprne, zato se je moramo ravno tako varovati, kakor odurnosti in neprijaznosti, ki prehaja pri nekaterih že naravnost v surovost. Ne delaj si nikoli brez potrebe nasprotnikov ali sovražnikov. V boju za pošteno in pravično reč si itak nakoplje človek dovolj nasprotnikov, čemu bi jih iskal še nalašč. Kar se z lepo lahko naredi, naj se ne skuša doseči s trdo besedo. Zgodba o solncu in vetru je vredna večnega spomina. Skušala sta se namreč ta dva nekdaj, kdo bo prej prisilil popotnika, da bo slekal plašč. Veter je napenjal vse sile, popotnik se je bolj in bolj stiskal in zavijal v svoj plašč; posijalo je prijazno solnce, po-potrik je kmalu slekal plašč, ga razgrnil pod lipo in se vlegel nanj. Tudi v društvu bi bilo dostikrat boljše, če bi mesto viharja in plohe besedi posijalo prijazno solnce. Zlato se izkuša v ognju, pravi prijatelj v nesreči. Ce kak član društva pade, greši ali si nakoplje kako sramoto, ga pravi tovariši in prijatelji ne bodo sodili huje kot vsak tujec, ne bodo pripovedovali tega greha škodoželjno okrog, ali ga celo očitno ali zahrbtno zasmehovali, ampak bodo skušali pokriti celo stvar s plaščem krščanskega usmiljenja. Če se ga kara, kar je dostikrat potrebno, naj se ga med štirimi očmi, potem naj se sploh ne govori vefi o tem. Kakor je pri bolniku treba velike previdnosti in ljubezni, ravno tako jo je treba pri človeku,, ki, jp grešil. V, obeh slučajih najde pravo pot samo resnična ljubezen. Zato naj tovariša, ki je padel, posvari tisti, ki ga ima res rad, njegov najboljši prijatelj. Proti te-mu pravilu se veliko greši v naših organizacijah. Dostikrat sc zgodi, da takrat, ko bi človek najbolj potreboval opore, ko so mu prijatelji najbolj potrebni, ga ti najprej puste na cedilu, ali pa še celo prvi in najhuje omahnejo s kolem po njem. Malokatcra lastnost jc dandanes tako razširjena kakor škodoželjnost. Zato je toliko laži in obrekovanj, da je groza. Samo za pičico povoda, iz komarja se naredi slon in čenče se razširijo kakor povodenj. Včasih takoj, včasih šele čez dolgo se potem pokaže, kako je bila stvar krivična in navadno se te vrste krivice nikoli ne popravijo. Latinski jircgovor pravi, da vedno nekaj obvisi na človeku, pri vsakih takih čenčah se ga nekaj prime. Kako grdo je, če se kaj takega pripeti članu naših organizacij, naših društev in ravno njegovi tovariši, člani istega društva, najprej in najrajši verjamejo take neutemeljene čenče. Tak član si potem misli: »Lej tako dolgo smo bili skupaj, tako me poznajo in za tako slabega me imajo. Tako lahko verjamejo, da sem tak. Samo migniti je treba, pa mi prisodijo, da sem zmožen storiti sramotno lalotsko dejanje.« Večno bo hvaležen tak član moškemu tovarišu, ki se bo v takih časih postavil zanj in rekel: »Jaz ga poznam in ne morem verjeti, da bi bil kaj takega storil, in dokler ni dokazano kakor na dlani, jaz tudi tega ne verjamem.« Pri nas se žalibog dostikrat celo zgodi, da je kdo v družbi, kjer se slabo in lažnjivo govori o njegovem tovarišu in ta Cisto jasno ve, da so te govorice izmišljene ali zlagane, pa ne zine besedice v njegovo obrambo. Misli si: »Kjer te ne peče, ne gasi!« Jaz bi takega človeka nikoli ne mogel imeti za tovariša ali celo za prijatelja. Če bi branil tovariša tak človek, bi celo pri obrekljivcih samih pridobil na ugledu. In odkritost! Včasih kdo izreče kako preostro besedo, nič hudega ne misli. tovariš jo pa shrani globčko v srcu za večnost in je ne pozabi, kot skala leži med njima. Če bi ga takoj prijel, kot se med prijatelji spodobi, bi se takoj izkazalo, da ni nič. Sploh se med prijatelji ne sme tehtati vsake besede, saj beseda ni konj, kot pravi pregovor. Če tehtaš besede, tehtaj svoje, tudi tebi pade dostikrat kaka preostra! Skrbimo, da bomo v tem oziru obnašali se vedno tako, kakor zalite vajo naša katoliška načela, kakor zahteva zdrava pamet, in zdrava pamet nam pove, kako smešno in bedasto je, če je kdo ponosen in prevzeten zaradi stvari, ki nima pri njih popolnoma nobene zasluge. Takega nezasluženega ponosa je pri nas, da je groza. Eden jc ponosen na nadarjenost, drugi na moč, tretji na lepoto svojo, vse to so stvari, pri katerih sam nima nobene zasluge. Boga naj zahvali in ponižen naj bo! Če je kdo bogat, če je doma iz ugledne hiše, naj bo hvaležen starišem in skuša naj bili njim vreden naslednik, tovariša iz revnejše in manj ugledne hiše nai zato no prezira, mogoče bi bolj zasluzil srečo, bogastvo in ugled kot on. Starejšega fanta, ki je mogoče že celo odslužil vojake, je dostikrat sram stopati v isti vrsti s par let mlajšim tovarišem, ki je v njegovih očeh še smrkovec. Kaj je njegova zasluga pri tem, ne vem, njegov ponos sč mi zdi popolnoma neutemeljen in zelo smešno-žalosten. Cenimo in bodimo ponosni samo na pravo vrednost ! Če se bomo držali naštetih pravil, se bomo ognili tisočerim neprilikam in sitnostim, olepšali neizmerno društveno življenje in celo mladost, pridobili Bi bomo res pravih prijateljev za življenje in naše društvo ne bo postalo to-varišija, po kateri boli glava, ampak tovarišija, ki nam srce blaži in življenje sla d i. "r. Cvet: Imenitni ljudje. (Dalje.) IV. Prav ob istem času jc bila zbrana na Griču pri Mrvovih navadna družba. Cene je ravno odložil knjigo. Prebral jim je bil povest novejše vrste. Za trenotek je pomolčal; s pogledom se je izprehajal od obraza do obraza in motril, kakšen vtis jc napravil konec na 10i poslušalce. Tako so brali večkrat; Cene glasno, drugi so poslušali, nazadnje so vsi sodili in ugibali. To je bila šola, tako jc hotel Cene vplivati vsaj na svoj ožji krog in sadovi navadno niso izostali. Saj se je Jerica prav velikokrat hvalila, bodisi nasproti Cenetu samemu, ali v krogu tovarišic, da jo je^ ta družba že vso predrugačila in močno izobrazila. Tudi Francka, dasi jc bila s hvalisanjem bolj varčna, je upoštevala Cenctovo sodbo; njene pripombe so bile vedno pol šaljive, govorila jc redko naravnost, a v vsaki sodbi je bila premišljena, v nasprotju z Jerico, ki je zmogla mirnega, smehljajočega obraza največjo hvalo, a koj za tem pra^ tako izlili največjo užaljenost. »Ali je že konec?« je hitro poprijela besedo, ko je Cene po kratkem molku zaprl knjigo. Navadno si je Jerica prisvajala tudi prvo sodbo o vsem, zavedajoč sc, da je zmožna zadeti najbolj pravo. »Ti si rekel, da je to dobro?« se jo oglasila Francka in s tem žc namignila, da je njena sodba nepovoljna. »Seveda je! Ena najboljših naših povesti je! Seveda, vajeni niste takih, zato je razumljivo, da vam je malo bolj nedomača. Med starimi in novimi povestmi je v resnici precej velik prepad, nimamo del, ki bi delale prehod, zato navadno vsak, ki dobi novo knjigo, začne brati v nekem čudnem razpoloženju, a ker ne odgovarja njegovemu pridobljenemu okusu, pusti že knjigo na deseti strani. A pomniti je treba, da vsaka knjiga zahteva svojega zaupanja.« »Tisto tekanje in letanje in hrope-nje za vozom — kaj je to? Potem, koliko časa ti ljudje znajo živeti z enim goldinarjem, in nazadnje, vsi umirajo, mesto da bi bila poroka.« To je bila sodba Jerice. »Kaj pa ti praviš, Francka?« »Zame ni. No, pa včasih sc že še posluša.« »Ali je bilo to res?« se je oglasila Mrvovka pri peči. »Saj vam jo že zadnjič povedal, kako se pišejo povesti. Nekaj je resničnega, vse pa ni,« jc dostavila Jerica. »Tako je, nekaj si zadela!« jo jc smeje pohvalil Cene, a kmalu nato zresnil obraz in nadaljeval: »Vse ni za vsakogar in vse ne za povsod. Kar nas zadene bliže srca, to nam bolj ugaja — bolj je naše. Da nas kaj pridobi prav posebno, mora biti kolikortoliko naše. Zato se mi vendar čudno zdi, da niste videli v povesti ravno tistega, kar je naše, tako popolnoma naše, kakor bi bil pisatelj videl pred seboj naše ljudi. Omenila si goldinar. Pri nas se uče ljudje živeti z goldinarjem in ob goldinarjih umirajo. Delajo za goldinar, pa so redki tisti goldinarji in bodo vedno redkejši — tako počasi umiramo. Ali pri nas kdo govori o prihodnjosti? O preteklih dneh tožijo, o sedanjosti kolnejo in prihodnje skrbi sc utope v žganju. Ali se niste prav nič spomnili na naše razmere? — To je stran, ki zadene nas in to je glavno v tej povesti. Kdo bo pridigal bolnim poroko, rano je tre-ba pokazati — ali ne? Kaj pridobite s povestjo, ki vam vodi domišljijo v ne, resničnem svetu, nazadnje se pa prebudite v žalosti? Iz bolezni do zdravja, to jo bila pisateljeva misel.« »Vidiš, Cene, kake modre misli imaš. Take misli bodo prav za tvoj stan.« Mrvovka pri peči ni mislila, da jo zadela spet v živo. Cene je nevolj.no, skoro kljubovalno odgovoril: »Ali ni treba, da ima človek povsod iste pa, metne misli?« »Rajši bi bili tiho!« je osorno po, gledala Francka mater. Mrvovka bi bila še govorila, pa jo je takoj prehitela Jerica. »Veš, Cene, ne smeš zameriti materi, ampak lahko bomo kdaj rekli, da smo bili res prijatelji, seveda, ako boš napravil tako, da bo prav.« »Šele potem?« »No, seveda, da kdo ne bo mislil tako ali drugače, saj poznaš ljudi boljo kot mi.« »Oh, Cene,« je vzdihnila Francka, saj možitev ali ženitev ni vsa! Prav ta, ko rada bi se ne omožila, kakor se bom zdaj gotovo morala.« Jerica je pazno motrila Ceneta, nato pa čudno pogledala Francko, v tom je vstopil Matevž — Francki jc zažarelo oko, a kakor bi sc nečesa spomnila, sc je pctajila in nadaljevala svoje dolo. Malo čuden je bil ta prihod in sprejem. Matevža danes ni bilo cel dan. Na obrazih vseh se jc brala negotovost, iz, raz (istega mešanega čustva, ki ga občutimo pri prvem srečanju po kakem nesporazumljenju, ko jc vsaka beseda, s katero začnemo razgovor, težka k a, kor kamen, vsaka misel nerodna in ne-prikladna. Ze iz tega razpoloženja jc umljivo, da Cene tudi prej ni imel pri svojem branju naklonjenih poslušalcev. Francko, ki se je ozrla po Matevžu, ko je vstopil, jc za hip obšla iskrenost, a užaljenosti, ki jo je trla celo dopol, dne in ki jo jc bila pripravila, da jo iz< lije nad ženinom, ko pride opoldne, sc jc pridružila še druga, da namreč Matevža opoldne proti vsakdanji navadi sploh ni bilo, — zato mu jc zdaj samo hladno odzdravila, Jerica pa ga je oslro pogledala in mu zalučila v obraz: »No, ali si znal še danes priti gor?« Matevža je takoj potrl ta rezki zdrav. Prišel je tako krotak in upal je* da z lepo besedo poravna včerajšnji sporek, a že po prvi besedi je spoznal, da je šc vse pri starem. »Glej jo, kdo pa sme zdaj prvi govoriti, ti ali Francka?« je na videz ostro zavrnil Cene Jerico, ko je vidci Matevževo potrtost. »Francka, ti govo-> ri! Kaj pa imate pravzaprav?« Matevža je malo privzdignilo, postal je takoj pogumnejši. Hvaležno je pogledal Ceneta, še malo smeha mu J« zaigralo na robu ustenj pod malimi čicami. w »Tega mora biti konec, bodimo p metni,« je dejal in stopil k I-ranCK« »Povej, čemu se tako držiš nad noj?« »Saj imam vzrok!« Pol šepetajo je govorila in ni dvignila pogleda, glas ni bil ne jokajoč ne navadno jasen. »Zadnje dni, pa jc tako — o moj Bog--« Premagal jo je jok. Dasi je že dopoldne sklenila, da sc uda, jo je zdaj sprt obšla vsa zadržana in že premagana trmoglavost, videla je, da se bo morala ukloniti drugim in vsaj nekoliko jzpremeniti tako lep načrt — zato jo je ia misel tako bridko prevzela, da je za-plakala. »Gotovo napačno mislite o meni,« je nadaljeval Matevž in šel gorindol po sobi in s tem govoril vsem. »Nisem mogel prej priti, kakor zdaj, opoldne smo imeli važno posvetovanje.« -Zate jc zdaj najvažnejše to, ali ne?« ga je prekinila Mrvovka. »Kaj ste imeli, Matevž?« je hitro poprašal Cene. »Govori se, da pustimo vse delo, ako se nam plačilo ne izboljša.« »Tako, prav imaš! Zdaj, zadnje dni pa še brez zaslužka bodi,« se je oglasila Francka, kakor bi sc prej ne bilo ničesar zgodilo. »Z drugimi bom moral potegniti.« »Ti boš moral misliti zdaj na njo, ne na druge rogovileže,« ga je spet poučila tašča. »Pa meni poveš, Matevž! A saj bom doma izvedel, zdaj uravnajte svoje zadeve.« Cene je vstal in že hotel oditi. Pri vratih je še postal. »Vsak nekaj se bomo uklonili, pa bo prav. Ako vi svojih sorodnikov ne hote vabili, s tem niso izključeni naši, seveda sc bom moral pri vabljenju malo omejiti. Tako mislim, da bo prav?« Matevž je počakal. Vse je molčalo. Francka je imela že pripravljen odgovor. kakor jc Matevž že prej natanko premislil, kako bi bolj prepričevalno govoril, a da bi dala odgovoru večjo važnost, zato je pomolčala, potem pa rekla z odločno užaljenostjo: »Kar sem govorila včeraj, jc bilo že davno dogovorjeno.« »Samo to mi razloži, zakaj ti je bilo prej vedno prav, zdaj si pa naenkrat drugačnih misli? Ne mislim obhajati nobene sedmine, da bi vsak berakon imel pravico priti. Pometalo se pa z menoj ne bo.« »Saj si že povedal, je dovolj,« jo je prekinila Jerica, ko jc zagledala nenadoma izpremembo na Ccnetovem obrazu. A ta je začel z nepričakovano res-»obo: »Beračije ravno ne bo. Kakršno svatbo boš hotela, taka bo, in kdor bo prišel, bo tudi plačal. Ne bodimo čez mero imenitni!« »Dostojni ljudje bodo na moji svatbi!« »Kdo ti pa jemlje to pravico? A pomisli! Zdaj sem zadet tudi jaz! Naša lodovina je vsa iz Podgorja, če bi bila tudi vaša, bi se ti ne bilo treba braniti Polovice svoje žlahte! Bodimo dosledni! In tvoja imenitnost ni nič manj kot iz Podgorja!« Cene se je že oddaljil od vrat in šel t»o sobi. Zastor na luči mu je ravno za- krival obraz v temo, sicer bi bili videli, kako resne in odločne poteze je ubral. To je bilo odveč. Jerica je ustavila šivalni stroj in vstala, Francko pa je tako zadelo, da je obstala kakor odre-vencla. Tri hipe je bil molk. A Jerica, ki si je vedno lastila največ vpliva na Ccneta, ga je nahrulila prva. »Naj te hujska kdor hoče, ako hočeš zbadati, smo zgovorjeni do kraja.« »Sami ste hoteli tako! Le pamet! Ako si pa hočete »napraviti vse ljudi sovražne in če vam jc to všeč — je pa tudi prav.« »Že prav,« je poprijela Francka; glas se ji je takoj izmenjal v jok, a vlcljub temu je vzkipela: »Čeprav se vse spravi na nas, ne bom se udala in se ne bom, — le raztrgajte nas, snejte snejte nas!« »Ne, nismo taki! A verjemi mi, jaz govorim samo splošno, ne zase, ampak vam v prid.« Cene se ni niti z besedo razburil, a ta njegova mirnost je povzročila še večje razburjenje. Matevž je skušal miriti. Bilo mu je tembolj neprijetno, ker je videl, da bo v takem razpoloženju težko povedal svoje misli, a vendar mu je naenkrat posijalo drugo upanje. Ko je videl, da so sc prejšnji prijatelji kar naenkrat tako ostro spoprijeli, je bil prepričan, da pri ljudeh takih značajev, kakor je bil Cene in Francka, oziroma Jerica, sporek ne ostane brez sledu. Kaj, ko bi Cene končno vse pustil? To bi bil res edini izhod! Ni imel ničesa proti Ce-netu, prijatelja sta bila, zato je bil ravno v zadregi, ako je hotel vsaj deloma upoštevati očetovo voljo, a pri tem ne žaliti Ceneta. Tupatam se je že spopri-jaznil z mislijo, da bi bilo vendar dobro, da bi se na ta ali oni način spri z njim, potem bi bilo lažje, morda bi bilo cclo vse v redu. »Še nekaj,« je nadaljeval Cene po kratkem pomisleku, »ne hote mi zamerili, da jaz tudi potemtakem ne morem nositi odgovornosti v slučaju kakih neprilik, kajti o stvari sami nisem bil nikdar na jasnem. Naravno pa je, da tudi od mene ne morete zahtevati, da bi pregovoril strica Jerneja, da pride od tako daleč, ako bi mu ne razložil razmer; ako bo pa izvedel, kako je, ga ne bo!« »Strica ne bo?« je povzel Matevž. »Lahko pride, a jaz ga ne bom pregovarjal.« »Cene, če pa misliš tako, potem sva midva že govorila, ampak . . .« Matevž je govoril s tako nenavadno odločnostjo, da sta ga Francka in Jerica plašno pogledali, boječ se, da bi kaj več ne izrekel; dasi sta bili skrajno razdraženi, sta vendar hoteli navesti vse v lep tir. Vsi so čutili, da je bila zatrta beseda, ki bi ne bila le naenkrat razrešila vozel, temveč presekala bi ga bila. Čutil je tudi Cene, pa ker je hotel dati razmeram svojega časa, da stvar dozori ni poprašal Matevža po skriti grožnji, ampak je prijel za kljuko in rekel: . »Dogovorite se, jutri pa povejte!« Šel je proti domu. Počasi je stopal po ozkih stopnjicah, kajti Rožičevi so stanovali prav v podstrešju. Tiho, polagoma je odprl vrata, ka^ kor vedno, kadar je prišel pozno do-, mov. Navadno so takrat že vsi spali, danes pa je na mizi še plapolala velika; svetilka. Pri mizi sta sedeli mati in sestra Anica. Takoj je spoznal, da sta ga čakali, kajti mati je žalostno podpirala glavo, Anica pa je bila tudi že razple-: tena in prosteje oblečena. Dasi so jo že ščenelc oči, jih je vendar še vbadala v, pletenje in tolažila mater. »Zakaj še nista šli k počitku?« ja vprašal Cene poltiho. Čez bridkosten obraz materin je šla senca še večje otožnosti — to je bil od« govor, kajti v trenotku ni našla besede, dasi je imela poprej pripravljena resna očitanja. Preveč je vzljubila Ceneta zadnji čas; a ni bila njena ljubezen ona' slabost mater, ki brez povoda in vse odpušča ter tako pospešuje in goji otro-f ške napake; ne, bila je to ljubezen, ki ume doraščajočega sina, ki ga je ljubila otroško, ko je bil še otrok, a raste in plamti zanj, ko dorašča, mre pa sa-i ma, ko vidi boj, — a ne govori praznili besed in s tem bridkim molkom hujše svari, saj ve, da jo otroci razumejo. In Cene je umel mater. Tako se je zatajevala vedno, le v najhujših trenot« kili jo je zmagalo; morda se je spoza-i bila, morda je bila ljubezen presilna, da je vzkipela čez bregove srca in se razodela v preprostih besedah. Prav zdaj se je spomnil Cene, kako ga je pred kratkim prav lepo prosila nečesa. Stala sta tik drug ob drugem. Prijela ga je preko ramen in roke so ji kakor brez moči zdrknile — objela ga je i/n tiho vzdihnila: »Ne veš, kako rada te imam.« V očeh pa so ji blestele solze. »Ali oče že spe?« je zopet vprašal Cene. Čutil je, da nekaj mora govoriti; rad bi se bil iznebil težkega vtisa. »Kdo te bo čakal toliko časa?« ga je zavrnila Anica. »Kako moreš to vprašati — saj veS, da je že pozno!« . . Mati je govorila polglasno, kakor bi se bala, da ne moti koga v spanju. Spet je bil molk. »Stric Jakob je bil tu.« Anica je pomenljivo pogledala brata. »Tako?« Cene je zaslutil, da se je moralo nekaj ravnokar dogoditi in da so sestrine besede očitanje. Ni vedel, kaj bi odgo-i voril. Obenem se je spomnil Matevže-vih besed, spoznal je takoj, da sc vrši med delavci čudno gibanje. »Oče so danes zelo nevoljni prišli od dela,« je nadaljevala nemoteno, s prav žensko usiljivo trdovratnostjo Anica. . n »Pa čemu je prišel stric? To po-* veJ'!<< -v , , Cene sc je ze raztogotil. »Sam moraš vedeti,« je pripomnila mati. ., »Zaradi tebe,« je pristavila odločno sestra. »Stric je bil zelo nevoljen! Kar lli Je šlo zaradi tebe, je govoril vpričo vsel), ker se je skoro hudoval, potem sta pa šla z očetom v kuhinjo in oče so bili potem še bolj nevoljni.« »Ne pove nič, nekaj premišljuje, manj je doma — kaj bo — moj Bog?« »Samo povejte žc enkrat, da bo konec! Kaj je zaradi mene?« »Odnehaj, prosim te! Ne pojdi za druga, čeprav si že obljubil. Pomisli! Pri njih doma bo prepir, pri nas nismo veseli, drugod te bodo zmerjali!« »Kdo bo zmerjal?« Cene je ostro zarežal. »Seveda, zdaj že vpiti začne!« »Verjemi mi,».da nobeno prijateljstvo ni tako, da bi se nikoli ne ujedlo. Premalo si še izkušal na svetu. Le verjemi, da boš še potrdil moje besede. Da si se mogel podati v to! Že zdaj so zdražbe, kaj šele bo!« »Jaz sem pa dobro vedela,« je rekla nekako bolj živo sestra in skoro izzivalno pogledala brala. »Hvala Bogu, da smo se navsezad-)jo vendar razumeli! Povedali bi bili naravnost! Ako pa mislite, da bi morale biti zaradi mene sitnosti, tudi navsezadnje lahko vse pustim. Zakaj ne poveste?« »Izvedeli smo šele nocoj zagotovo, prej pa nisem verjela, dasi me dan-nadan ustavljajo ženske in poprašujejo vse mogoče. Navsezadnje moram že nekaj verjeti, čeprav praviš, da nimate nič skupaj!« »Jeziki! Po nepotrebnem se vzne-iirjatel« »Seveda,'boš pa ti zavezal ljudem jezike! Priložnosti jim nikar ne dajte, pa bo prav!« se jc raztogotila Anica, zraven pa še pristavila: »Po mojih mislih st ne morete ne ti, ne Mrvovi nad nikomur jeziti. Ljudje so vedno govorili, na študente imajo pa še večjo piko. Če je pa Mrvovim tako odveč vsaka besedu, pa naj ti pokažejo vrata — zaslužiš jih tudi, ker ti nobena prošnja ne zaleže.« »Nič, če si jezik polomiš, jaz bom kljuboval ljudem!« je odločno rekel Cene in sc začel polagoma slačiti. Ni vedel, kaj bi še rekel. Kadar se zbere vse zoperno in hoče človeka trdovratno prepričati reči, ki niso res, in ako pri vsem tem hoče še malo kljubovati, mu kmalu omagajo ugovori, raste samo še jeza kljubovalnosti. Molči in sklene. A hudo je kljubovati, kadar morajo biti pri tem ranjene osebe, ki so ljube, že težje pa je pustiti ljudem veselje na uspehih neumnih besedičenj. Sestra Anica je končala z delom, obe z materjo ste vstali, da bi odšli. Cene je že legel. Ko je sestra šla mimo postelje, mu je šepetala: »Poglej jih — nič ne pomisliš, kaj govoriš!« In je pokazala na mater. Ta je iztegnila dva tresoča prsta v kropilnik pri vratih, se mu približala in ga pokrižala. »Premisli si! Pa bi storil tudi k*aj za naju z očetom?« Govorila je tiho, Cene je slutil, da ima solzne oči. .12» In res je Cene še dolgo, dolgo mislil, da bi si premislil. Navsezadnje sc jc oglasil v njem šc oni neklonljivež, ki je velikrat odločeval. Večkrat je že moral prenašati oblastne besede tega ali onega — sprijaznil se je z mislijo, da pogoj prijateljstva ni, da bi se. vedno moral kloniti na ljubo drugim, ki so mu dalj, kot si mislijo. Sklep je bil storjen, dasi je že slutil neprilike, na katere prej nikdar nI mislil. (Dalje.) DEDEK SO SE SPOČILI ... S kako radostjo naš dedek trte negovali so, brisali si rosno lice, vnukom modrovali so: »Dragci zlati, ej, to v zimi bomo odpočili se, in s prežlahtnim rujnim vinccm bomo okrepili se!« Bes, naš ljubeznjivi dedek sladko se spočili so — žlahtno vincc, rujno vince pa pogrebci pili so . . . NEVESTA. Kaj med balo mi ne daste blagoslovljene vode, žalostno srce jc moje, dolga pot je do cerkve! . . . Kaj meti balo mi ne daste, mati, prta črnega, saj po moji rani smrti mož vam precej vrne ga! Kaj med balo mi ne daste par rudečih, suhih rož, da si jih za trak zatakne, ko se ženil bo moj mož! NI JE POZNALA . . . Vstani, vstani, beli dan, vzdrami se, o, zora, danes pripeljati se moja sreča mora! Saj mi obljubile so svetlokrilc vile," da popeljejo mc v raj, ki so v njem sc skrile. Vstani, vstani, beli dan, vzdrami se, o, zora, v mojem srcu črna noč se neh&ti mora! V zlatem ognju morska plan vsa se je kopala, v bisernem čolniču jc sreča priveslala! Dalje, dalje venčana sreča je veslala, pa mladenka žalostna ni je več poznala ... Več IUČ1! Misli vladajo in presnavljajo svet Misli in načela so prerodile in dvignilo našo domovino v zadnjih 25 letih tako, da hodijo drugi narodi študiral našo gospodarsko organizacijo. Dr. A. Mahnič je začel pri nas v. de-lom. Ni mu bilo delo lahko. Liberalna inteligenca jc okužila vse ozračja po naši domovini z liberalnimi mislimi in Mahnič jc moral najprej ločili ljuliko od pšenice, zlasti ker so liberalci oblekli ta liberalna načela v ovčja oblačila in hoteli naše ljudstvo prepričali, du so njih načela prava, krščanska, da ne oni, ampak Mahnič uči krivo vero, ta ločitev je bila posebno težka zato, ker je imelo vse takratno razumništvo .slovensko popolnoma liberalno vzgojo in je bilo tako prepojeno z liberalnim du-hom, da celo dobri ljudje niso mogli priti iz zmote na jasno. lu vse, kur je bilo takrat v časti in imenu pri Slovencih, pisatelji, politiki, vse je šlo v boj proti Mahniču, ki je moral najprej šele razjasniti pojmo svojim pristašem, ki so bili večinoma vsi zbegani. Pred '.'{ leti jc začel dr. Mahnič ta boj, junaško in neustrašeno, s svetim zaupanjem, da resnica mora zmagati, vsa bojna sredstva, vse bojne zvijače so poskusili njegovi številni nasprotniki, vso mogoče težave so mu prizadjali zbegani lastni pristaši, nič ni izdalo. Dr. Mahnič je stal kot skala. In ni se varal. Havno prve zmage je žc videl, ko je bil poslan za škofa med brate Hrvate na otok Krk, kjer še sedaj zelo plodonosno pastiruje. Zelo spodbudno čtivo za našo mladino bi bilo, če bi kdo v posebni knjižici popisal ves ta boj, pa tega dosedaj še ni storila spretna roka, pač pa jc podal profesor dr. Aleš Ušeničnik v knjigi »Več luči!« misli in načela, ki in kakor jih je postavil dr. Mahnič nasproti liberalcem in jim priboril zmago. Misli, ki so sedaj postale že precej meso in kri, misli, ki so in ostanejo merilo ni vodilo za vso naše delo, misli, ki jih mora poznati vsak, ki hoče imeti pri našem delu kako odličnejše mesto. --Knjigo je namenil prof. dr. ršeničniK predvsem naši izobraženi mladini, zato je žalibog pisana preučeno za člane naših društev, zato bi bilo dobro, če 1» izobraženci po društvih knjigo skupno brali s tistimi, ki se za tako stvar zam-majo, mislim, da bi se v vsakem društvu dobilo nekaj takih. Izidor. (Dalje.) Plazile so sc megle po planinii ke, mokre, da je pršelo iz njih- iaK°'J pusto v planini, če se plazijo megle, v je tiho, še škorec se ne oglasi s sV"JVO) razklanim glasom. Ne zgane sc en ne zaziblje se travica, kakor bi izu ono veselo planinsko življenje. Prišla je ven starica, bleda, zagledala je na tleh Izidorja. Drvarji so se molče umaknili. »Izidor!« je kliknila mati, pokleknila poleg njega, poljubovaia ga, odpirala mu oči, klicala ga in Izidor je odprl oči; lice mu je še br>lj pobledelo, dvignil jc roko, dal jo materi krog vratu in gledal skoro blazno. Stresel se je, znoj mu je stopil na čelo. »Mati!« »Kaj je Zdor, kaj si naredil?« Izidor ni odgovoril, v očeh se mu je prikazala solza, roka mu je omahnila, zopet se je onesvestil. Okoli koče so se začeli zbirati va-ščani. svetovali to in ono, prišel je župan, kmalu je bil voz tukaj, naložili so nanj Izidorja in odpeljali so ga v bolnišnico. Spraševali so drvarje, kako je bilo. »Slišali smo pok, pes jc lajal, šli S£i'.o tja in prinesli smo ga doli.« To je povedal starec in odšli so drvarji nazaj v gozdove. Bil je tam tudi gozdar Peter. Vzel je puško in se pomenljivo oziral okrog. Krog ust mu je igral škodoželjen nasmeh. Nedaleč od njega je stala Rezika. Mokro oči je imela in robec v roki. »Ali se ti smili?« Rezika mu ni odgovorila ničesar, stopila je tja v kočo k starici, jo t. laži1 a in jokala z njo. Govorili so nekaj časa po vasi o Izidorju in hoteli spraviti nje^:;vj nesrečo v zvezo z Rezikino y.woko s Petrom, toda kmalu so potihnili in pozabili nanj, ki je ležal v .bolnišnici. Samo mati ni pozabila nanj in Rezika. Prišla je včasih tja v kočo, jokala s starico in se veselila z njo, ko je izvedela, da Izidor ne bo umrl. Gledala jo jc starica in smilila se ji je, saj ji je bilo znano, da bo Petra vzela samo zaradi tega, kec oče hoče tako. XXX Mrak se jc že delal, ko se je kraj planice, obdane kroginkrog s stoletnimi smrekami, zganilo grmovje, oprezno, počasi, in se prikazala visoka moška postava. Poslal jc neznanec, z ostrimi očmi preletel vso planico in pogled mu je obstal na koči, ki je stala ravno na nasprotni strani. Še enkrat je preletel z očmi vso planico, trdo zaklel in stopil nazaj med temne smreke, kjer jc stal pes. Legel je v rosni mah, položil poleg sebe puško in sc zagledal v meglo, ki sc jc plazila krog njega. S težko roko je gladil psa, ki mu je v znamenje hvaležnosti mahljal z repom, liil jc Izidor z Lordom. Mrak je postajal vedno temnejši, le malo svetlobe je moglo prodreti gosto vejevje. Izidor je še vedno ležal v znak, mirno, kakor človek, ki mu je vseeno, kar sc godi krog njega. In res je bil tak. Malomarno jc ležal, samo čakal je, kdaj sc naredi popolna tema in potem to, kar je sklenil. Izidor je pričakal, kar jo želel. Storila se je popolna tema. Vstal je tiho, krčevito stisnil puško, potrepljal Lorda in s počasnimi koraki šel okoli planice proti lovski koči. Naenkrat sc je ustavil. Prišlo mu je na misel, morebiti pa Petra ni tukaj, zastonj si hodil. Pri teh mislih ga je pograbila jeza in naglo je stopil proti koči. Jaz jc ne bom imel, on je tudi ne sme. Pri koči je obstal. Vse je bilo tiho. Gledal jc skozi špranje, v koči je bila tema. Uresničile so se njegove slutnje, Petra ni bilo tu. Izidor ni vedel, kaj bi storil. Hodil je krog kočo, klel in stiskal puško. Naenkrat sc je ob nekaj zadel, ni mogel obdržati ravnotežja in padel je po tleh, n obenem jc počilo. Razlegal sc je pok, odmeval po gozdih in hribih, potem pa je bilo zopet tiho. Izidor jc ležal na tleli, brez zavesti, kakor mrtev. Skočil je k njemu Lord, vohal krog njega in potem začel tuliti tako žalostno, tako grozno. Zraven Izidorja jc sedel nepremično, pogledal na svojega gospodarja in zopet začel tuliti. Nedaleč od planice so imeli kočo drvarji. Slišali so pok, spogledali se, kaj naj to pomeni in mislili iti nato k počitku. Ko so pa slišali, kako tuli pes, ■so sc spogledali še enkrat in sluiiii nesrečo. Vzeli so luč in odrinili proti pla-nici. Navajeni gozda, so bili kmalu tam. Priskočil je k njim Lord, skakal krog njih, lajal in šel proti mestu, kjer je ležal Izidor še vedno v nezavesti. »Kaj hočemo?« je vprašal niifuf drvar. »Poglejmo!« je resno odgovc ril star, bradat mož. Obrnil je Izidorja, posveti«.*mu v obraz in začudeno pogledal po navzočih. »Izidor!« so rekli vsi. Starec jc pobral puško, izročil jo mlademu in začel odpenjati krvavo srajco Izidorjevo. Njegova prsa so bila krvava, iz rane na desni strani je pa še vedno polzela kri i" se strjala na Izidorjevih širokih prsih. Starec mu je položil roko na srce, nihče ni izpregovoril, samo na starčev ^csni obraz so gledali. »Živi.« »Kaj hočemo?« je vprašal zopet mladi drvar. »Domov ga nesemo,« je odgovoril starec, odtrgal kos od Izidorjevo siulce in nerodno obvezal rano. Naredili so nosilnico, molče, resno naložili nanjo Izidorja in sprevod se je začel pomikati počasi, oprezno. »Kaj mu je bilo?« »Ne vem,« je odgovoril starec, ki je zadaj nesel in zazdelo se mu je, da se je ranjenec zganil. Položili so nosilni'-tla, posvetili Izidorju v obraz in tedaj je odprl oči. Blccl jc bil, zobe je tiščal skupaj, oči so mu plašno begale po obrazih drvarjev. Kaj delajo z njim. Tedaj ga je zabolelo v prsih, obraz se mu je skremžil bolečin in zastokal je. Starec mu je pritisnil čutaro na usta in Izidor je pil v dolgih požirkih. »Kje sem?« »Kmalu boš doma.« Dvignili so nosilnico. Izidorju se jc začelo jasniti. Padel je in tedaj ga je zabolelo hipno in potem ni vedel več. Sedaj ga peče v prsih, zbada ga. Mrzel znoj mu je stopil na čelo, stemnilo se mu j c pred očmi. »Izidor!« je poklical starec. Odgovora ni bilo, Izidor je bil v nezavesti. »Bo živel?« jc vprašal drvar, ki je nesel spredaj. »Kaj pravite, oče, bo živci?« je vprašal mladec, ki je svetil. »Ne vem, težko,« je odgovoril starec. Šli so naprej. Pot ni bila več tako težavna, ker so prišli v dolino in stopali so hitreje. Izidor se je zopet zganil na nosilnici in nekaj mrmral. Položili so ga na tla, Lord jc hodil okrog nosilnico s povešenim repom in gledal s tož-nimi očmi gospodarja. Starec mu je zopet pritisnil čutaro na usta in Izidor je zopet pil v dolgih požirkih. »Kam me nesete?« je vprašal s tihim glasom. »Domov k materi.« »Kaj mi je?« »Ustrelil si se menda. Kaj se streljaš!« je rekel z debelini glasom starec. »Nikar me nc nosite domov, mati ... « zopet se mu je stemnilo pred očmi in drvarji so dvignili nosilnico. Na vzhodu se jc danilo počasi, ker megle so se še vedno plazile nizko nad zemljo in bilo je mrzlo jutro. Mladec jc slekcl svojo suknjo in jo vrgel na Izidorja. »Ne bo živel, prehudo sc je,« je pretrgal molk drvar, ki je nosil spredaj. »Oče, nič sc nc zave, nc bo živel,« jc dodal sin. »Morebiti,« je rekel starec m zo,»et je bilo tiho. Prišli so v vas. kmalu so bili pri Izidorjevi koči. Dan se ie že skoro naredil. Postavili so ranjenca na tla in starec je zaklical pri oknu: »Meta!« »Kaj pa je vendar?« »Pojdi ven in nikar se nc ustraši!« »Moj Bog, moj Bog!« V veliki dvorani deželne bolnišnice je ležal Izidor. Z nikomur ni govoril, kaj pa je tudi hotel, preveč je bil žalosten, mati se mu jo smilila. Poklical jo nekoč usmiljenko. »Kaj bi radi?« in roko mu je ljubcz-njivo položila na čelo. »Materi bi rad pisal, pa ne znam in ne morem; ali bi hoteli vi?« Narekoval je Izidor, sestra je pisala. Odpuščanja jo jc prosil, obljubil, da bo sedaj drugače živel, ako ozdravi, prosil jo, naj pride k njemu. Jokal je Izidor, sram ga je bilo, da je jokal, toda pomagati si ni mogel, same so prišle solze. Spal je Izidor nekega dne, ko je prišla v bolnišnico njegova mati. Pokazali so ji sina, sedla je na njegovo posteljo in z robcem si je brisala solzne oči. Položila mu je roko na čelo, tako se ji je smilil revni starici, da si ga se poklicati ni upala. Prišla je sestra, zbudila ga in zopet odšla. . »Zdor!« in na glas je zajokala starica. Žalostno se je nasmehnil Izidor, prijel mater za roko in jo močil s svojimi solzami. »Zdor!« »Mati!« In zopet sta jokala mati in sin. »Ali Te boli, Zdor?« »Nič, mati.« »Kaj si delal, Zdor? Greh jc lo! Velik greli!« »Padel sem, izpodtaknilo se mi je.« Čudno je pogledala mati sina. Padel jc, torej ni res, kar so pravili ljudje, da se je sam. Ni se mu upala tega povedati. Dolgo je bila mati pri sinu. Gledala ga je, božala in zopet jokala. Tu- di Izidor je jokal in prehitro so mu mi-nule ure, mati sc je morala posloviti, Tolažila jo je usmiljenka, da bo sin kmalu ozdravil in potem bo vse dobro, Podala jc Zdorju roko, poljubila ga je na čelo in šla. Pri vratih se je obrnila in mu zamahnila z roko. Zdor se jo dvignil, pokimal z glavo, potem se j« onesvestil . . . (Konec.) Zakaj je tako dobra Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem? Tako je sam pri sebi vpraševal pač že marsikdo. Odgovor jo prav enostaven: Zato, ker je napravljena iz najizbranejših surovin po načinu, ki se je v dolgoletnih izkušnjah najbolje obnesel. Saj sta sploh glavna dva pogoja dobrega blaga ravno ta dva. Blago, ki ni napravljeno iz dobrih surovin, ni dobro, pa če je tudi sicer pripravljeno z največjo skrbnostjo. Ravno tako pa tudi ne more biti dobro tako blago, ki je sicer napravljeno iz dobrih surovin, ki pa ni pripravljeno po pravem načinu. Oboje se mora združiti, potem žele imamo pred seboj res dobro blago. In Kolinski kavni primesi v korist obmejnim Slovencem je oboje združeno, zato po vsej pravici slove Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem kot najboljši kavni pridatek. Posebno slovenskim gospodinjam se je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem v kratkem času tako zelo priljubila, da je ne morejo več pogrešati. Kajti, da je res dobra, o tem so se že do dobra prepričale. Iz lastne izkušnje vedo .slovenske gospodinje, da samo Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem daje kavi one lastnosti, brez katerih ne sme biti nobena kava, če si hoče zaslužiti priimek „dobra". Te dobre lastnosti pa so: izboren okus, prijeten vonj ln lepa barva. Vse te dobre lastnosti daje kavi v največji meri samo Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem. Zaradi tega tisto kavo, ki ji je pridejana ta kavna primes, vsak najraje pije. Taka kava ugaja celo onemu, ki sicer kave ne pije rad. Kar je še treba prav posebno poudariti, je to, da tuka kava, ki ji je pridejana Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem, porabi dosti manj sladkorja. To je prav posebno važno ravno zdaj, ko je sladkor od dno do dne dražji. Tudi to je treba omeniti, da je Kolinska kavna primes zelo izdatna, in se dosežejo gori omenjeni ugodni učinki že s majhnimi množinami. Zato ni Kolinska kavna primes samo najbolši, temveč tudi najcenejši kavni pridatok. Še en važen vzrok je, zakaj se je Kolinska kavna primes tako zelo priljubila našim gospodinjam, in ta je, kolje na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Zanimanje za obmejne Slovence je vedno večje, in vedno bolj jasno so spoznava, kako velike važnosti za ves naš narod je, če obmejni Slovenci vztrajajo na svojih ogroženih mejah. Zato se tudi vse bolj širi zanimanje za „Slovensko Stražo", ki je vzela v roke in požrtvovalno vrši delo za obmejne Slovence. In to zanimanje je tudi vzrok, da naše gospodinje čemdalje bolj segajo po blagu, ki jc na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Tu stoji na odličnem mestu ravno Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem. Slovenske gospodinje vedo, da s tem, da kupujejo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem, podpirajo delo „Slovcnsko Straže" in dobe obenem v roko izvrstno blago. Zato se jim je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem tako priljubila. Mi tistim našim gospodinjam, ki morda Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem še ne kupujejo, ta kavni pridatek prav toplo priporočamo. Želimo le, da jo svojim prijateljicam in znankam priporočajo vse one našo gospodinje, ki so že njene odjemalke. Pripominjamo slednjič, da je pristna samo tista Kolinska kavna primes v koris obmejnim Slovencem, ki ima na škatljici pas s tem napisom in s pečatom „Slovenske Straže". Kupiti želimjj« Hiši i vrtom ali z njivo. Je lahko v nji mala trgovina. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Domoljuba" pod 30 — 1347. 1347 Fino semensko ajdo francosko (Japonsko) in tuzemsko najboljše vrste 1151 ima za oddati Vilh. Steinherz, Ljubljana Dunajska cesta. Mathianova hiša V Ameriko in Kanado zlobna, cena ln varna ' Cunard Line ^^ Bližnji odhod iz domaČe Iuke Trsta: Saxonia 14./5., Pannonia 21./5. 1912. Beke: Ultonia 1./5. 1912. Iz Liverpola: Lusitanija (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 18./5. 8/6, 29,/6, 27./1.1912, Mauretania 11.15., 1./6., 22,/6„ 13./7. 1912. Pojasnila in vozne karte pri Andre) Odlaselc, Ljubljana, Slomšk. ui. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New~Jork III. razred K 220"— za odraslo osebo vštevši davek in K 120.— za otroka pod deset let vštevši davek. Posestvo naprodal Janez Zrncc starejši, posestnik, Zdenska vas štev. 11, proda posestvo obstoječo iz hiše, vrtu, petero njiv, dveh travnikov, ene senožeti iu sedem gozdnih delov. Cena 20.000 K. Posestvo se v lepi vasi, Četrt ure od farno cerkve v I)o-brepoljah in 20 minut od žel. postaje oddaljeno. M nizki ceni" Žargi Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 Največja izbira potrebščin za šiviljo in za krojače dalje velika zaloga raznega perila za ženske, moške in otroke, popolnih oprav za novorojenčke, rokavic, nogavic, modercev, srajc, ovratnikov, kravat itd., vencev in šopkov za neveste in birmance. Vse po priznano najnižjih ceni in naj-solidnejši postrežbi. 1299 Iz izbornih redilnih snovi sestavljeno hra-nivo, ki se zbok svojega velikega slovesa imenuje kralja hranil. Zahtevajte 1531 zastonj poskušnjo Nutrigena! Radevolje pošilja z vporabnim navodilom vred Nufrigen-podjefje Budapest VII., Erzsebet kSrut 16, odd. 170. — Notar g. Mate Hafner v Ljubljani Bc je preselil v hišo gospe Josipine Kos, Sodnijske ulice štev. 5, v pritličju, vhod z ulice. G o s p. n o t a r j a M a t e H a f. nerja vsem našim somišljenikom, ki imajo opraviti z notarskimi zadevami, naj:-topleje priporočamo. Liberalno časopisje ga skoro vsak dan napada, kar je zanj najlepše spričevalo in najlepše priporočilo. Odgovorimo na to napade s tem, da povsod priporočamo notarsko pisarno g. Mate Hafnerja! Po zdravniških poročilih se izkazuje Contrheuman za najboljše sredstvo proti revmatizmu, protinu in nev-ralgiji, ki hitro prežene bolečine, zmanjšuje otekline, ozdravlja ter pospešuje gibčnost členkov. Slaba navada otrok, da dihajo namesto skozi nos skozi usta in letajo z odprtimi usti in se igrajo, je vzrok marsikaterega katara v goltancu in sapniku. Slaba odpornost otroka proti vsaki bolezni povzroči, da tudi lažje boli postanejo kmalu hujše; da se pa temu ognemo, moramo vsak otročji kašelj takoj zdraviti. Pri zdravilih, ki jih imamo na razpolago, ne deluje nobeno tako hitro in gotovo, kakor Sirolin »R o c h e«, ki se dobi v vsaki lekarni in odstrani že v malo dneh vsak nahod. Rženo - slatino kavo pošilja proti povzetju v zavojih po 6 kg za K 3-75 in kot nameček lepe platnene brisače, žepne robce Itd., tovarna 927 Fran Sax Maslovedg pri Smiricah, M Prosim, poskusite. Valilnica za K 45-— vali boljše kokoš. Zastonj na po-skušnjo C. i, OČKE Plttlt-dort 149 pri Danajn. 949 Vsem sotrpinom naznanjam radevoljno in brezplačno, kako sem n&6lo ln trajno ozdra-Velil od dolgoletne in težko bolezni ASTHMA c°spa Ana Dlelz, Mo-Hakovo 89, Kalsorstr. <0 500 kron Vam plačam, ako VaSih kur- Ilh očes, bradavic in trde ;o2e tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hla-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. n92 Kemeny, (Kaschau) I. Postili predal 12/161, Ogrsko. in pošiljam razno blago, kakor kanfanas, cefir, platno, krizot, delen, brisače, otirače, beli gradi, atlas, modro in platneno in blago druge reči 40-5om I. kakov. K 17 40-50 m II. kakov. K 22 proti povzetju, pošt. prosto. Franc Maršlk, Cetka terma, poŠta Nadiod. \Umetne %obe Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rtkanskt umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzemii nedelje In praznike vsak dan od S. ure zjutraj do 6. zveler v kone. zobarsk. atelje O. Seydl 1« LJubljana, Stritarjeva atica št. 7. orožjerah mte prodaja Frifl.ODris,""!S St Milji!) I Idili, Mi Prvovrstne puSlie za Sajbo in lov, vsak zlstem, dvocevke, fllnte, Iste za kozle, trojke, Stucni za lov, itd., s petelini aH brez njih. Popravila, prenaredbe. Nova naročila se v najhitrejšem času Izborno iz-vrse. Zlasti se priporočajo Werndl-lnfanterlJ. puSke, model 67177, prenarejene za Lancastre-Srol-palrone, kaliber 28, 1 komad z zavojem samo 14 K. - Ako se vzame 10 komadov, se dobi I zastonj. Prazni patronl se vsaki puSkl zastonj dodajo. Garantirano izboreu strel. Nijboljic in najcenejše orožje za domaČe varstvo. Naročite takoj In opozarjajte svoje prijatelje na ta inserat. Nikjer vam ne postrežejo bolje! Tovarna jr-liln 3 letno jamstvo Največja in najboljša tvrdka zttKoloBa; šivalno stroj o ter njihove dele. Najboljši Izvor za koles, šivalno stroje, pno-umatiko in drugo potrebščine. Janus koles s 3 letnim jamstvom od 95 K naprej, zunanja pneumatika (Man-tol) od K 4'20, notranja pnevmatika (Luttsfhlauch), prvo kavosti. nosešiti. od K 2*80, ceetilinske svetilke od K 2- --, od K 1-20 ročni zvonci in dr-od 20 h, prvovrstno verižico od K 2-70, pedali prvo vrsto od K 2-50, pesta s prostim tekom (Froilaulnabo) od K 12\r>0 naprej. Sedla, torbice, osi itd., za vse sisteme, umlj. cevi v vseh merah itd., najceneje. Lastne popravo, zavod za ponikljanjo inomaj lira nje. Pošilja vsak dan po pošti. Zahtevajte cenik 1912 zastonj in poštnino prosto. Dvozna tvrdka za kolesno obrt Maks Skutezkg. Dunaj I. Stubonring C. Naročajte »Slovenca1 Posestvo (kmetija) ki meri okrog 40 oralov, največ gozda se proda. K posestvu spada: novozidana hiša s 0 sobami, dalje hlev in vso gospod, poslopje. Vrt z 2000 sadn. drevja. Pripravno za letovišče. Proda se radi denar, razmer za ceno 10.000 K. Pojasnila daje županstvo Sava ob južni železnici. 1335 Mizarskega mojstra in dva pomočnika " 1302 sprejme Ant. Kobi, Breg, Borovnica. 1447 Ne stane nič! Zastonj pošiljam povsodi vzorce sukna, blaga za obleke, za bluze, perilnega blaga, modnega barhenta, platnlne, oksforda, posteljnine, kakor tudi vseli vrst blaga za gospodinjstvo, s čimtir se pri veliki izberi in nizkih cenah more tudi doma prav zelo »godno preskrbeti nakti|). Kari Worsche, Maribor oh Dr., Gosposka ulica 10. r Vaš želodec lo pri Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek «ljiija|n,'e in pre-bavllanjc poflpeSujoio in lahko odvajajoči) domače zdravilo ki ublaži 111 odstrani znane nasledke nezmer-noeti, slabo iliete, prchlajenja in zoprnefrn zaprtla, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerno tvorbe kislin ter krfe jo dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B.Fragnerja v Pragi. ' VRRILOI Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varst. znamko GLflVNfl ZflLOGil: LEKRRNH FRflGMER-ja, rinlTIverMavItelj«, B „Pri frnem orlu", PRRGR, Mala strana 203, , Po polti n razpošilja vsa* Jan. — vogal Neradove uliec. 8119 Stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpošjU. K I 50 so pošlje mala steklenica, za K J 80 velika steklenica. za K 4 70 2 veliki steklenici za K 6-- 4 velik, steklenico za K 22'- 14 vel. steklenic poštnino prosto na vso postajo avstr.-ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah avstr.-ogr. - V Ljubljani! Rih. SoSnik, Dr. G. Plecoll, Jos. Olžmar. ^ Cela ! K 1 NaroČila na vsakovrstne harmonije pošiljajte na naslov: IVAN MILAVEC, izdelovatelj orgel, Ljubljana, Linhartova ulica. novozidana, 18 let davka prosta, se proda, ima 1 veliko obokano svltlo --->1 klet, v pritličju vežo, kuhinjo in 4 sobe. V prvem nadstropju je veža, 2 kuhinji in 4 velike sobe; podstreho veža, kuhinja in 2 sobi in še veliko praznega prostora. - V hiši izvrstna pitna voda. — Hiša, tik okrajne ceste, nasproti nove župnijske cerkve, zelo pripravna za gostiln., trgov.ali kak drug obrt. Vrt za zelenjavo meri 755 m«. Cena po dogovoru. Vec pove lastnik Matija PeCeliti, Žiri St. 75, nad Skotlo Loko. Vajenca za Čevljarsko obrt išče Lovro Žagar, čevljarski mojster, Lesce štev. 38, Gorenjsko. 1536 Na prodaj je hiša na Bledu ki je pripravna tudi za gostilno ali drugo obrt. — Pojasnila daje Friderik Homann v Radovljici. 1362 Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem. Birmanska m. Naj veCja in najbogatejša tovarniška zaloga | Solcaršhih ur, zlatnine, srebrntne Lastna tovarna nr v Švici. KonkurenCne ure K 3'50, K 4 - in K 5--. Edino zastopstvo „Puch"-koles za celo Kranjsko. — Najboljši šivalni stroji od K 90-— naprej. FR. ČUDEN Ljubljana, trgovec in posestnik, delniCar družbe Union-Horlogžre. 1243 c. kr. notar v Ljubljani naznanja, da je preselil svojo notarsko pisarno z Dunajske ceste št. 32, v hišo g. Josipine Kos Sodna ulica st. 5 v pritličju, vhod z ulice. 1522 1CK *:idi Ji: u u;ximi. :Fijti mi »eimjBi: y u um, turška kosa z znamko slik« Turka t' »tj-- ■ - i- - tu . izk:ikmixcp m- ". .. estt k cm «•»« cnjjrs odiimigc > T * lil«' iKpellavi, iutihotc iu nedtrbežni rajo l- £osl k as « er 72 7v bk ar. Cen; koss*: f j-gi it. ciro-lin. li »osmin-- iiupi j it pošijjn J '2:1x1 r. mil rai'j:( jnipvTOcur T S> ^Kratrar lrpovef v Eran)akl gori 1S6; Toran': šteditni*^ K Koloseus. Wels Zj Avstrijske I c dobrot ir kakovost nepre-Kosiii* žeiezn. emalliran. pot-ceianest Sledilni« kako: tud iz niaioliiti z t gospodinjstvo tioieie restavraciie : L NaCrt. zt ku-ninit nt puri plinov« Stediiniac irsat p»* zl trajno kurjave Pr-ni|t st '. vsa.; zc.czn: trgovin, kjer ne, sc po£j||ait naravnost Zahtevajie ..Izvirne Ko-io.seut - štedilnike'-vrniti siabejic izdelat 3V7J Cenia: zaslon Q/?rrava//o,A železnato J(ina-Ymo HigienioiE razstava m Dunaju 3 Ki ■ DrzsFRt odlltoranje it čssib dipioii i zlat kolajni. Povzroča siast do jedi okr-pča živce, zatiijša kr in jt re-konvalescentom in malo-krrnim zeio priporočeno od zdravniških avtoritet Izboriti okus. Večt.-Bt otHlkoranD Rat 7001 zdnni&ni nriširal. li. SERRAVALLO, c. it kr. dvom; dobavitelj TBST-Barkovlje. ob propi državne žeieznic«- Celte-Veieti.ie. v Polzeli t zazidani a, po. vr.i.ien 'M"i{ u,> t pr;;i B-.ain: rodni moči 40 HP. torariii6ko poslop.it z rnruaitljerim stanovanjem dobro ohranjeno. primera«: nizke pia":t-zeio primerno zl veuko tovumiSko podjege, ki cent proda — Zaradi ceiieiifcfrfc postavka za voziiC) lilafro v Trst posebne pripravne zt deioi ai,,ifc irvozDeH, biura f-oiasnilt dajtirrdkfc WILUAM PHTM, Dunaj L, StoBf in. HiioiufcU 1453 < ttUi U noiHiiiflf* nr oglei poliiiatr ceni moic ureizati->enr. jtoiest oziroma »Bohe-rr.u»> pneumnlikt n m m nezne nea hoie_ Zmeni: i>li>-ilin nugol. liualrnvan cenil zaslon I buiei. tovarni '.looint S: l. h;.:it>. '.«Skl Ostanki SC> w tm Ki 14 - od rozlitnege aoirragt ir mir nernegt zimskega ir ictnepi biagr.zt aDieht hiuzt prco^ pasnlkt iic OstotiK sr zb-lamlcnc ?■- S*rr.; doiti ir avci?. Pošilje m povzetiu Julij Kantor bab|i pr KacrioOi. fClikoJ. Vzore. osiaiiKov si iu raz-poSIliaio t? Nujvcčjh m ntina trgovina ze alpski Ir primorski dczelt_ Kuda- potrebujete volneno ai svileno Nago, peline tiiapo izgotovljenO perilo, platneno blago, preprogi, zastari odeje ah druge p-airtični p-edmetc, pišitt ti: zraver. navedeni tvrdki po novi bogato iuistrovani cenik Prejeli gc bote popolno zasloni ir. poštnine prosto. Ouspodunu. Kastner & Ohler MntAFil Aotori nt r.urpvr ulit !WUIUlKi« ir : niutnm u-i:iskos »C lt 01 II fl Ooretn: r.troSK: • —) . vinarje nt nrt zt komskt' siic Ležeči ali stoječ; niotorji ni : bencin, petroln tli i«enco3 : od >—.'>< Hi' i.uko' tud ii^flnutiiL' or i—'J['Hi Onrntn ttrriSt t—t vina-ict m ure zt konisKD sla. l hakchu.ohsk1 I'::nn 111. >nu usgasst r — r'.udi*:»ef,:R vi. 'i bl^-tiii-ir 5t l podn oibCIid popoi. Cenit, ir tibitt tidicmaic:ei rofiion. Posteljno perje znamki Avsriiž priporočajo nujbolje l kf J Vik, boljše f bei: v if —. sneznobeto 1 3 — t :»«♦•— najfinejše i 4. I - r.arcc poinf ir naiiazie postcii« raio '-eiik- prmice r 6vrmz blezinanu t»c ______ 16 K iiaprc, DiA»?vj x ir r. SchDffnnacber, Tzss Z4€ Češke Vzorci ir. ccnik tud. ra narneae posteijc sestic.. Pošilja poštnine ir carine prosto po povzet m Najboljši izvor izSotovljenih postelj iz fiobrtga jel k Koučegi Winkler fclJfcUjfc tvetirK ztmu Li« Tr^sžc! ftttf Ir«: kankoreiir.r Tovama ir ipp cijalne trpnvmit kovoegnv tnrbtr s: ir usnienr rnbr I Josip iinktor | i sinovi. ' btlMtilmt IB7f J Dima!i. HioitnBi dfrisane' k ? »iwm »i« ' tursei M Ki: t Ne pozabite imena jumm V.vii buli vi UliVo mbite zptvirktiseiio i" zdrav-r.-.Jke pvjvMvCrv.o (Mi nastopu revma- tirnt.t, jMVitins sli •.•cmlgiie. M fe vulno raneslfiro sredstvo 7 bitni pomiritev in ozdravljenje. I splnlmit.M oleVlin in 7opetno pridobitev rtvjr(bno