Poštnina plačana v gotovim Maribor, ponedeliek 13. avgusta 1934 MARIBORSKI Stav. 182 Let6 VHI' M——IIPirn i 11 m niiTii -r-| - 1BTH— Cena 1 Din A VECERNIK UP1*T,*' ,MBrlbor' Qo*P°*k« « ' T«HI»n urednlttva 3440, uprav« 24M "* t.,*«." pr,znlkov v*a>« dan ®b 1®- url / Vetja maaaSno prajamair w upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglas« aprejema tudi oglasni oddelek MJutra“ v Ljubljani i Poitnl čekovni račun tt. 11.409 J* JUTRA PealSka Vatikana Zgodovina Vatikana ima, kakor vsaka druga, dobe velikih vzponov, pa tudi dobe nazadovanj in. celo prav nizkih padcev. Vendar moramo ugotoviti, da si je bil Vaitikan v zadnjih šestdesetih Jetih pri boril neko znatno višino, ki ie uplivala blagodejno na celotni katoliški, posredno pa tudi ostali svet. Politiko te visoke i« ravne linije je porušil šele sedanji papež Pij XI., ki je po vrsti svojih »ujetih« prednikov zopet postal tudi posvetni vladar. Iz visokih univerzalnih katoliških načel, ki so postavljala moralno in duhovno nad spekulativno in posvetno, je Nove italijanske intrige v Avstriji Namen Starhembergovega bivanSa v Italiji - Rim nezadovoljen s Schuschnigom - Poffašsstenje Avstrije - Italijanska vojska še vedno na meji RIM, 13. avgusta. Avstrijski pod-kancelar knez Starhemberg, ki je prispel pretekli teden v Italijo, je v soboto obiskal avstrijsko kolonijo polno pofašistenje Avstrije. Znano je namreč, da se je pokojni Dollfuss upiral nameram Mussolinija in Starhem-berga, ki sta hotela v Avstriji uvesti heimwehrovskega naraščaja na rim- s popolnoma fašistični režim in je meški obali, kamor je prispel tudi Mus- i tode fašizma znatno korigiral, nado-solini s Suvichem. Mussolini je inspi- j mestil z načeli krščanskega socializ- clral taborišče in poljubil naraščajni- papež Pij XI. ponižal politiko Vatikana |ka. ki ga je pozdravil v italijanskem do taktiziranja, za katerim stoje preče-1 jeziku. Duce je ob tej priliki dobil v sto vse drugi kakor večni verski cilji, dar tudi heinnvehrovsko pero, ki si Težko je reči pa, ali je to njegova oseb- *e zataknil za klobuk. Nato je stopil n- krivda, ali je le odra« zmedenega ča- Preti sMo pokojnega Dollfussa, ki je sa sedanjosti in se kriza vsega torej h'*8 okrašena postavljena na posebni tudi pred vrati Vatikana ni ustavila? Bodi pa že kakorkoli, eno je gotovo: Vatikan ne vrši svojega poslanstva tako, kakor bi ga moral in ne stoji visoko nad posvetno politiko, ki je minljiva, le kratko trajna, marveč živi v njeni razburkani sredini! To smo mogli žal spoznati z vso bridkostjo v duši prav mi Slovenci zaradi zasužnjenega Primorja. Vatikan, ki bi moral po svetli tradiciji prednikov Pija XI. nastopati napram vsem katoličanom ena k o, pa naj bodo te ali , one narodnosti, sc je postavil v Italiji na čisto italijansko nacionalistično in s tem seveda tudi fašistično stališče. Mussolinijev fašizem ima v njem močno mor:'ho in tudi dejansko podporo, zalo ni čudno, da proglaša katolicizem za edino italijansko nacionalno in državno vero in identificira Vatikrm i Italijo, odnosno Italijo z Vatikanom. Že to dejstvo je samo po sebi greh proti univerzalizmu i katoliške cerkve, kajti katoliška cerkev niso samo Italijani ali celo samo fašisti, marveč smo tudi ml, k! ji pripadamo v Jugoslaviji ter povsod po Evropi in po Ostalem svetu. Napram celoti vernikov cerkve tvorijo italijanski m a n j š i n o, se kar izgublja! Zato pa mislimo, da bi morali imeti pri njenem vzhodnem vod stvu besede vsi, ne samo verniki ter dn-’°vniki ene same narodnosti. Zakaj so papež] žc toliko časa sami Italijani in za-<‘ij so Italijani vsi ostali višji in najvišji v CIOnarii Vatikana? Zakaj so Italijani skoraj ysi kardinali in zakaj med njimi , zlasti m Slovanov, dasl smo katoii-cani Slove^, Hrvatj čchi s,ovaki, Po. I.iaki m deloma Lužiškl Srbi? Ako bi bila vrhovna uprava rimski’ katoliške cer ve, ki ima danes v Vatikanu tud: svoje- docela neodvisno posvetno državno središče, sestavljena pro por c i onalno te zastopnikov vseli katoliških narodov, potem Vatikan gotovo tudi pod Pijem XI. ne bi bil postal pomočnik teženj Mussolinijevega fašizma, ki je že sam po sebi v nasprotju z večnimi načeli krščanstva in katolicizma. Potem se ne M moglo zgoditi to, da tv bili odstranjeni na Primorskem naši škofi in nikoli nC hi bil mogel i»ostati administrator soriške nadškofije fašist Sirotti in sedaj nadškof zopet fašist Margiiott!. Ne bi se snovali načrti'za obnovitev o-siejskega patriarhata zato, da bi se sedež prenesel v Trst in Imenoval Margi-tatti za patriarha samo /ato, da bi se tako »legalno« odstranil sedanji tržaški Skof F o g a r. Ne bi sc preganjali naši slovenski in hrvaški duhovniki iil postav-na njihova mesta namesto dušnih Pastirjev priganjači fašizma in !ta-1 a n i 7. a c i j c. Ne bi se pa tudi dogaja-10 to, da bi Vatikan vodil v Podonavju, tribuni sredi taborišča ter se ji poklonil in s fašističnim pozdravom Izkazal čast pokojniku. Zbranim Avstrijcem in Italijanom sta nato govo- rna. Isti politiki hoče ostati zvest tudi novi kancelar Schuscbnigg, kar vzbuja nezadovoljstvo Italije, pa tudi Starhembcrga, ki je popolnoma pod vplivom Mussolinija. Zatrjuje se zaradi tega, da namerava Italija s pomočjo Starhemherga izvesti svojo namero v Avstriji, če bo treba tudi preko Schuschnigga. vendar pa bo ta še prej poklican k Mussoliniju. Kancelar Schuschnigg ie zlasti nasprotnik te* rila Starhemberg in Mussolini, ki je rorističnih metod, brez katerih se pa zaključil svoj govor s klicem »Heil«. j pofašistenje Avstrije ne da izvesti. Nato je bila pod nekim šotorom eno Mirno tega ie tudi pristaš pomirjenja urna konferenca med Starheinbergom z Nemčijo, čemur Italija odločno na-Mussolinijem in Suvichem, kateri se, sprotuje. pripisuje zelo velik politični pomen. Zatrjuje se, da se je ob tej priliki razpravljalo, kako izvesti čim hitreje po Italijanski listi, ki obširno komentirajo Starhembergovo bivanje v Italiji. pravijo, da Italija nikoli ne bo dovolila, da bi se avstrijsko vprašanje reševalo diplomatskim potem(?), marveč bo segla v primeru potrebe po sredstvih, ki se jih je poslužil Mussolini tudi ob priliki zadnje avstrijske revolucije.Ta napoved dobiva poseben pomen še v tem, da Italija svojih čet z avstrijske meje ne ie ni odpoklicala, ampak jih je še povečala in so se včeraj pričele tam velike vaje, h katerim so bili pritegnjeni tudi mobilizirani rezervisti sedmih letnikov. Vse to dokazuje, da bo avstrijsko vprašanje še dolgo vznemirjalo Evropo. DUNAJ, 13. avgusta. Doznava se, da namerava Italija spremeniti svoje dunajsko poslaništvo v veleposlaništvo in imenovati za prvega veleposlanika Suvicha. To naj bi paraliziralo delo Papena. Suvich naj bi bil nekakšen političen komisar Italije v Avstriji, brez katerega avstrijska vlada ne bi mogla storiti ničesar ne v notranji ne v zunanji politiki. V ozadju pa so še drugi načrti, obnovitev mo narhije. združitev Avstrije in Mad' žarske itd. ItafHa sefa do PoMskl GOMB0S POTliJE V VARŠAVO KOT ODPOSLANEC RIMA, DA PRIDOBI POLJSKO ZA ITALIJANSKE ZVEZE. DUNAJ, 13. avgusta. Potrjuje se že objavljena vest, da bo madžarski ministrski predsednik Gombos v kratkem uradno obiskal Varšavo. V zvezi s tem se tu zatrjuje, da bo ob tej priliki napravIHi poizkus pritegniti Polj sko k gos<- skciiiu in s tem seveda tudi polit mi sporazumu, ki obstoja že med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Gombos potuje torej v Varšavo prav za prav po naročilu Rima. Ce se mu posreči doseči zaželje- ni rezultat, se bo italijanska zunanja politika, ki je zadnje čase veliko utrpela na prestižu, zopet rehabilitirala. Pri tem pa nastaja veliko vprašanje, če ho hotela Poljska sedaj v večje kombinacije z Italijo, ko sta se Italija in Nemčija, s katero je PoHska tesneje vezana, tako oddaljili druga od druge zaradi avstriiskega vprašanja, glede katerega stoji Poljska docela na nemškem stališču. Poostrite:m v Azijo MOSKVA, 13. avgusta. Napetost, ki Je nastala zaradi ruske odklonitve japonske ponudbe za nakup vzhodne kitajske železnice, sp zaradi pisanja listov v Rusiji in na Ja-1 -kem Se bolj poostruje. Ruski listi objavljajo sedai statistiko japonskih napadov na to žcleznlco in pravijo, da je zanje odgovorna japonska vlada, ki hoče na ta način pritiskati na Rusijo in Izsiljevali poptiičanie. Prav tako pripravljajo ruski listi javnost na možnost zaplenitve vzhodno kitajske železnice po Japonski, kar pa Rusija ne bo nikoli mirno dovolila. Roparski napad na Madiarskem BUDIMPEŠTA, 13- avgusta. Včeraj po rani maši je vdrlo v Retlali več maskiranih razbojnikov v tamkajšnje župnišče relormi-rane cerkve, ki so zahtevali od župnika Iz- ročltev vsote 100.000 pcngov, določenih za popravila cerkve. Župnik se je pa uprl in poklical vaščane, ki so roparje napadli. Razvilo se ie nato nevarno streljanje. Roparji, katerih je bilo 10, so streljali v vaščane ter 3 ubili, 12 pa ranili, naposled pa so se med streljanjem odstranili z denarjem in odjezdili na konjih neznanokam, SCHUSCHNIGOVA STRAŽA. DUNAJ, 13. avgusta. Včeraj je prvič stopila v službo nova osebna straža kancclaria SciiuscluiiEsa, ki jo tvori 24 častnikov in več vojakov. Poveljnik straže jc polkovnik v. p. D. Prochaska. HITLER NA ODDIHU. BERLIN, 13. avgusta, Hitler je ob koncu prejšnjega tedna zapustil Berlin in odšel na krajši dopust na svoje posestvo v Berchtes-gadnu, kjer bo ostal do 19. t- m., to je do dneva glasovanja o njegovi potrditvi za državnega predsednika. IZ CEHOSLOVAŠKE VOJSKE. PRAGA, 13, avgusta. »Ceske Slovo« poroča, da bo na Cchoslovaškem povečana aktivna kadrska služba na 2 leti. HABICHT IN FRAUENFELD ZAPRTA. BERLIN, 13. avgusta. Doznava sc, da so bili aretirani voditelji avstrijskih narodnih socialistov Habicht, Fraticnfeld ter mnogi drugi. Vsega skupaj jih ie v zaporu 85. Aretacija sc spravlja v zvezo z /.adnjimi 4o-godki v Avstriji. NEMŠKI DNEVNIKI. BERLIN, 13. avgusta. Po statistiki instituta za časopisje je izhajalo v prvi polovici letošnjega leta v Nemčiji 3097 dnevnikov, od tega 625 stranskih izdaj. To pomeni, da je po nastopu narodnih socialistov prenehalo izhajati okoli 1000 dnevnikov. DUESTERBERO UBIT? PARIZ, 13. avgusta, »Petit Parisien« piše, da ie brez sledu izginil poveljnik 'Jeklenih čelad« Diisterberg in je bil najbrže z drugimi vred ubit 30. julija. ANGLEŠČINA V LETONSKIH ŠOLAH. RIGA, 13. avgusta, Lctonski prosvetni minister Adamovicz jc odredil po sklepu leton-ske vlade, da se bo odslej dalje v letonskih osnovnih šolah učila kot tuj jezik angleščina, d očim se nemščina opusti. Minister je utemeljil to s potrebo odstranitve enostranskega nemškega kulturnega vpliva na letonski narod. LETALSKI PROMET Z AMERIKO- VVASHINGTON, i3. avgusta. Ameriško poštna ministrstvo je sklenilo leta 1937. uvesti redni zračni poštni promet med Evropo in Ameriko. * v Nemčiji iti drugod italijansko fašistično politiko, namesto univerzalne katoliške. Ne bi sc pripravljalo prekletstvo nemškega narodnega socializma šele sedaj, ko je to prekletstvo Interes in želja fašistične Italije In njenega šela g. Mussolinija, tistega narodnega socializma, ki stvarno ni prav nič drugega kakor Italijanski fašizem, katerega Vatikan blagoslavlja! V vsaki družbi, organizaciji in tudi bratovščini imajo pravico do soodločanja vsi člani in pripadniki, zakaj bi torej morala biti samo rimska katoliška cerkev v tem izjema in bi v njej imeli pravico vod stva samo eni, ki tvorijo mimo tega še veliko manjšino? Ali pa deli Vatikan vernike svoje cerkve na kategorije, na take, ki so lajiko Bogu bližji in na take, ki smejo sedeti je pred vrati? Krščanstvo uči po K r i s t u s u. da smo pred Bogom vsi »naki in menda bi morajo biti to veliko, to naj višje načelo tudi vodilo rimske katoliške cerkve ter njenega središča Vatikana s papežem. Če pa smo vsi enaki pred Boigomi, moramo biti in hočemo biti tudi pred .'»trgovini namestnikom na zemlji. Zato sc oglašamo z glasnim protestom in zahtevamo, da Vatikan preneha voditi italijansko fa-ilstlčno politiko in stopi spet na čista po« ta katoliškega univerzalizma! -r. Dnevne vesti Prosvetni tečaj mariborske ZKD Otvoritev in razprava o mariborski vmesni radioposiaji Včeraj dopoldne ob H11. ud je bil o-tvorjen prosvetni tečaj, ki ga prireja mariborska Zveza kulturnih društev za delegate v njej včlanjenih društev. Otvoritve se je udeležilo precej delegatov. Domačega občinstva, ki je bilo povečini zadržano pri sočasni posvetitvi temeljnega kamna pravoslavne cerkve, je b:lo malo, vendar je imel predsednik ZKD strokovni učitelj g. Janko Pirc priliko med drugimi pozdraviti tudi gg. narodnega poslanca dr. Pivka, zastopnika srezkega načelnika, dr. Jančiča za Narodno obrano, dr. Lasiča za CMD, Kejžarja za Dramatsko društvo, poslsaijena-čelnika Lukačiča za narodne železničarje in »Dravo«, šolskega nadzornika Tomaži ča, prof. Mirka zai Ipavčevo pevsko župo in dr. Mihelaika za ljubljansko posestri-mo ZKD. Predsednik jc v svojem otvoritvenem govoru dobro utemeljil potrebo tečaja, nato pa sporočil razpored predavanj. Tečajniki bodo poslušali predava- nja priznanih strokovnjakov knjižničarskega, dramatskega, davčnega in praiv nega področja. Ogledali si bodo tudi več tovarn, da spoznajo delo in prilike v velikih obratih. Tečajniki, ki ostanejo v našem mestu do torka, so nastanjeni v Dijaškem domu in v Učiteljskem domu. Po končani otvoritvi tečaja se je pričela anketa za mariborsko relais oddajno postajo. Po predsednikovih besedah je spregovoril g. dr. Mihel ak, tajnik ZKD iz Ljubljane, in v izčrpnem poročilu orisal ra>zmere in stanje našega radia, specielno ljubljanskega. Iz njegovega referata po snemamo, da je vmesna radio-postaja v Mariboru zagotovljena, njena realizacija pa se bo izvršila čim ministrstvo uredi vprašanje radiofonije sploh in končno veljavno podeli komu koncesijo. Tako je upati, da dobi Maribor v doglednem času to iz kulturnih, prestižnih in narodno obrambnih razlogov že davno potrebno postajo. Rekorden obisk Mariborskega tedna V soboto in včeraj čeprav je bilo slabo vreme je obiskalo letošnji Mariborski teden rekordno število obiskovalcev. Prav cat naval je bil zlasti v soboto zvečer na zabavišče in je moral človek čakati po pol ure in še več, preden se je v gneči prerinil do blagajne. Na zabavišču samem pa ni bilo dobiti do pozne ure niti enega prostora. Velika gneča je bila pred letošnjimi atrakcijami avtodromom in toboganom. Izgleda, da sta ti dve največja privlačna sila letošnjega zabavišča. Prišlo pa je v soboto in včeraj v Maribor tudi več tisoč tujcev, zlasti Avstrijcev, ki so si ogledali razstave tedna. Računajo, da je oba dneva obiskalo zabavišče ir. razstave okrog 15.000 oseb in .ie s tem doseženo rekordno število. Kljub slabemu vremenu je bilo včeraj ves dan in še pozno v noč po mestu živahno vrvenje. Številne prireditve so privabile v Maribor množico okoličanov, ki.se je šele pozno zvečer vračala domov. Med odličnimi gosti in obiskovalci razstav moramo omeniti zagrebškega metropolita, ki si je v spremstvu mestnega, župana g. dr. Lipolda in gospe ter ravnatelja »Putnika« g. Loosa ogledal razstave in zabavišče. Snemanje na zvočni film. O priliki nastopa malih harmonikarjev I. SSK. Maribora danes v ponedeljek ob 20.30 v letnem gledališču v Mestnem parku se bodo snemali na zvočni film harmonikarji in poslušalci. Vsak udeleženec pride na platr.o. Iz policijske službe. Za policijskega višjega agenta pri predstojništvu mestne policije v Mariboru je napredoval Josip Pavletič. Notarska vest. Javni notar'v Ptuju rA’n ton Carli jc julija umrl. Za vršilca dolžnosti na njegovem mestu je imenovan notarski pripravnik Janko Ponevšek. Iz državne službe. Za višjega gozdarskega svetnika pri banski upravi je imenovan inž. Janko Urban, doslej v Mariboru; gozdarski višji pristav pri okrajnem glavarstvu v Mariboru inž. Josip Miklavčič pa je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Mursko Soboto. Posestno gibanje. Elza Toplakova je prodala polovico hiše na Glavnem trgu štev. 18 Franji Rozinovi za 280.000 Din, Ivan Bratoš je prodal polovico svoje hiše Mariji Podgornikovi na Meljski cesti .38 /.ii 140.000 Din, Jurij Zidanšek hišo v Židovski ulici Josipini Blažičev! za 120.000 Din, Ada Kranjčeva in Draga Beloglav-če^a pa sta prodali hišo v Stritarjevi ulici dr. Rudolfu Gmajnarju za 35.000 Din. Odličen gost v Mariboru. Na povratku z Bleda v Prago je prispel včeraj v Maribor naš odlični rojak, univ. prof. dr. Matija Murko ter si ogledal •arheološki in etnografski oddelek muzeja ter Mariborski teden. O vsem se je izrazil zelo pohvalno. Vodil ga je g. prof. Baiš. V sredo, dne 15. avgusta zaključek III. Mariborskega tedna z veličastno ljudsko veselico na Mariborskem otoku. Nastop naijiboljših akrobatov na visoki žici, o-gromen ognjemet, bogati šotori, godba, ples in najrazličnejše atrakcije. V sredo vsi na Mariborski otok na zaključek Mariborskega tedna. Mali harmonikarji 1SSK Maribora so nastopili v soboto 11. t. m. zvečer v Rogaški Slatini in dosegli triumfalen uspeh. Koncertna dvorana je bila nabito polna-in aplavz nepopisen. Gosti so jih povabili tudi v Romunijo in Bolgarijo. Združenje trgovcev obvešča svoje člane, da smejo biti zaradi Mariborskega tedna trgovine v Mariboru v sredo 15 fon. dopoldne odprte. Na praznik, v sredo 15. tm. slovesna* blagoslovitev novega mostu na Mariborski otok. Avtobusi vozijo že od tričetrt na 8. Huda prometna nesreča. Včeraj se ,ie pripetila blizu Slivnice huda prometna nesreča in je le za. las manjkalo, da ni zahtevala dveh človeških žrtev hkrati. Iz Maribora se jc peljal proti Framu ženo na motornem kolesu 36-letni strojnik Friderik Steiberger iz Brucka uri Muri. Na nekem ostrem ovinku med Sliv nico in Framom pa mu je privozil naspro ti osebni avto ljubljanskega industrijca g. Hajnriharja. Steimberger, ki jc prav gotovo vozil tu napačni strani, je z vso silo zavozil v avto. Sunek je bil tako silen, da sta Steinbcrger in njegova žena zletela v obcestni jarek, motorno kolo pa je avto zdrobil. Steinbcrger si je zlomil desno nogo pod kolenom, dobil hude poškodbe na glavi in rokah in tudi težke notranje poškodbe, njegova žena pa se je močno poškodovala na obeh rokah in na glavi. Obema ponesrečencema so nudili prvo pomoč domačini,' ki so oba prenesli v najbližjo hišo, kamor so prispeli poklicani mariborski reševalci in oba prepeljali takoj v bolnišnico. •Steinbcrger je bil takoj operiran in je operacijo prestal. Zdravniki upajo, da bo ostal živ. V hitlerjevskem taborišču v Varaždinu Skupno je sedaj v taborišču za avstrijske ubežnike 770 beguncev. Ko je umrl Hindenburg, so v taborišču postavili dro gove in izvesili na njih zastave s kljukastimi križi, ki so jih pa naši varnostni organi odstranili. ELIX i z d r ž i v a s i j a I i c a Putnlkovia izleti z avtokarom. Celovec Vrbsko jezero 15. avgusta 135 Din. Rogaška Slatina 15. avgusta, 55 Din, Maria Zeli 17. in 18. avgusta 210 Din. Miinchen-Oberarmnergau 26. 8. do 2. 9.. pavšalno 1600 Din. Nadaljnje informacije, prijave, nabava/ valut pri »Putniku« Maribor, Aleksandrova oesta 35. Tel. int. 21-22. Mednarodni kongres esperantistov. V Stockholmu je bil včeraj zaključen mednarodni kongres esperantistov. Za predsednika svetovne organizacije je bil izvoljen Bastien iz Pariza. Prihodnji kongres bo v Rimu. Nekatere skupine državnih uslužbencev še doslej niso prejele plače za ta mesec. Ker se v Ljubljani to ni zgodilo, bi prizadeti radi izvedeli, kdo je zakasnitev zakrivil. Pri slabosti ie naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske bolezni soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove«^ vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mariborski teden SOMOL MARIBOR III. v podaljianl AIk«r<«vi ulici ff ROKOVNJAČI** ponedeljek 13. VIII, poi i. url mlar Novi inkasant PTL. Ker je sedanji in-kasant g. Alojzij Bizjak odložil inkasaci-jo p roti fcuibe nkulozaiega dinarja, se javnost tem potoni obvešča, da je njegovo d; prevzel g. Anton Sitar, ki je upraviči.n sprejemati denarne kakor tudi vsakršne druge darove za azilni sklad PTL. -es v N. ..iV . V in 8. r.c; :,ra bo v f' •-ihoru škofijski evharistični kongres za lavantinsko škofijo. V času kongresa bodo razna verska predavanja in druge verske prireditve. Gasilska slovesnost v Rogaški Slatini. Na Marijin praznik v sredo 15. t. m, bo v Rogaški Slatini slovesna blagoslovitev novega gasilskega doma, združena, z dru gimi gasilskimi svečanostmi. Ministrstvo prometa je dovolilo udeležencem polovič no vožnjo. Kupiti pa morajo na odhodni postaji rumene legitimacije po 5 Din in cel vozni listek, ki velja z žigosano legitimacijo za brezplačen povratek. Glavno učiteljsko zborovanje v Beogradu, Udeležence glavne skupščine opo zarjamo, da velja čet r tinska vožnja od 14. do vključno 24. avgusta. Vsak udeleženec mora imeti čtensiko legitimacijo JUU. Objave za povratek bodo dobili udeleženci na skupščini. Obenem prosi vodstvo sekcije JUU, da se prijavijo za stanovanja vsi oni. ki reflektirajo »3 skupna prenočišča. 25% popusta na železnici imajo vsi ude ležcnci kmetskega praznika, ki bo v sredo na praznik Velikega Šmarna 15. avgusta t. 1. Vsak udeleženec kupi na vstopni postaji celo vozno karto do Krškega, obenem kupi pri blagajni zeleno legiti macijo, katero izpolni blagajna na ime in stane 5 Din ter velja s polovično vozno karto iz Krškega za vožnjo nazaj. Letalski miting. Na zagrebškem letališču bo 0. septembra velik letalski miting, na katerem bodo mimo domačih bojnih in civilnih letalcev nastopili tudi piloti iz tujine. Zaključek strelskih tekem mariborskega strelskega okrožja. Danes popoldne bodo zaključene strelske tekme mariborskega strelskega okrožja. Razdelitev nagrad in razglasitev rezultatov bo drevi v '»Mariborskem dvoru«. Radio l.jubljana. Spored za torek, 14. t. in. Ob 12.15 plošče: 12-45 poročila; 13 čas, plošče; 19 otroški kotiček (Cirila Medvedova); 19.30 v kraljestvu Blegaša (Rudolf Dostal); 20 radio orkester, vsem čelo in klarinet solo; 21 .,50 harmonika solo, izvaja g, Stanko; 22.10 čas, poročila; 22.30 angleške plošče- Grajski kino. Danes zadnji dan »Radio Patrola«, kot dodatek repriza filma »Dovedi žive«. Od jutri dalje Kraljica ljubezni«. Greta Garbo. Kino Union. Danes zadnji dan srčkana dunajska opereta »Valček sreče«. Martha Rfcgcrtova. ^olf v. Gotih in Paul Horbi-2er. Od torka veliki scnzacilski film ;ivia tike in ljubezni »Med oblaku. od 4. do 15. avgusta 1934 Kaj bo danes v ponedeljek 13. avgusta? Ob 20.30 (>=9.) uri: na letnem gledališču v Mestnem pairku koncert I. Zbora malih harmonikarjev ISSK Maribora. Ob 20.30 (>39.) uri: na zabavišču: koncert Godbe železniških uslužbencev Torek. 14. arvgusita ob pol 21. uri v letnem gledališču v Mestnem parku: »Koncert primadone zagrebške opere Ančice Mitrovičeve«. Cene od 20 do 5 Din. Ančica Mitrovičeva, primadona zagreb ške opere, ki je po odhodu iz Maribora žela kair najodličnejše uspehe po Nemčiji. koncertira v torek, 14. t. m. ob pol 31. uri v parku na prostoru letnega gledališča. Spored koncerta je pester in jako zanimiv. Obsega pesmi Baranoviča, Gotovca, Škrjanca, Grečaminova, Rahmaj-nova, Glierja ter atrije iz oper »Moč usode«, »Madame Butterfly«, »Tosca«, »Wer ther« in »Carmen«. Pri glasovirju zagreb ški pianist Ivan Štaijcer. Cene vstopnicam 20, 15, 10, 8, 5 Din. Prodaja vstopnic pri gledališki blagani. (Tel 23-82). Opozorilo. Obiskovalci velike bengalične noči na Mariborskem otoku v sredo 15. avgusta se vljudno opozarjajo, da veljajo dnevne vstopnice za ponoven o-bisk zvečer, toda le takrat, aiko jih lastnik v ta namen pusti potrditi ob zapustitvi otoka. Vsakemu obiskovalcu se vidira le ena vstopnica. Vstopnina za koncert in ognjemet je le 8 Din za osebo. Otroci do 8. leta v spremstvu .so vstopni ne oproščeni. Za sedeže na tribuni se po bira poseben prispevek od 5 Din za osebo. Obiskovalci otoka, ki se ne namera'-vajo vrniti popoldne oziroma zvečer, dobijo vstopnino 8 Din ob izročitvi vstopnice nazaj do 15. ure (3. popoldne). — Avtomobili in motorna kolesa vozijo na otok le od 19.30. Zapustitev otoka je možna šele po 21.30. Avtoizvoščkom je dovoljena vožnja le do postajališča mestnega avtobusnega podjetja. Vstopnina na otok za avtomobile 10 Din, za motorna kolesa 3 Din. Za dovoz na Mariborski otok je določena Koroška cesta, za odvoz pa Kamniška cesta. Po 21.30 je avtomobilom in motornim kolesom dovoljeno parkiranje le na Koroški cesti, kjer bodo postavljeni posebni čuvaji. Pristojbina za čuvanje je določena, za avtomobile 10 Din za motorna kolesa pa 5 Din. Zaključek III. Mariborskega tedna. Tudi letos se zaključi Mariborski teden s tradicionalno veselico na Mariborskem otoku. Letošnji program presega vse dosedanje. Veličasten ognjemet, ki ga izvede svetovno znana tv. »Pyrota« bo vseboval vse najnovejše pirotehnične iznajdbe ter bo nedvomno zadovoljil tudi najrazvajenejše gledalce. Na visoki žici nastopijo jugoslovanski akrobati: Mlinarjeva, Kra«j im Bučar s senzacionalnim sporedom. Šotore imajo v oskrbi najmočnejša kulturna in humanitarna dnui> štva ter bodo založeni z vsemi dobrinami po naijnižjih cenah. Tudi plesa želi' ni bodo prišli na svoj račun, za prijatelje glasbe pa se vrši velik koncert. Zato velja za sredo 1.5. avgusti geslo: Vse na Mariborski otok! Uprava Mariborskega tedna se je odločila letos filmati Mariborski teden z razstavami in prireditvami. Temu filmu bodo priključili še filmanje industrijskih in gospodarskih podjetij Maribora po zgodovinskih znamenitostih mesta in vse tujske prometne točke mariborske okolice. Film bo zvočni. Prosimo občinstvo, da gre filmskim operaterjem kolikor mogoče pri fiimanju na roko. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedat (He-xcnscbuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Vremensko poročilo mariborske meteorološko postaje. Davi ob 7. url je kazal toplomer 18.9 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 12.3 stopinj C nad ničlo; barometer ic kazal pri 19,8 stopinjah 738,(>. reduciran na ntčlo pa 736.2; relativna vlaga 82; včeraj ic padlo 4.| mm dežja, vreme ie oblačno in soparno; vremeska napoved pravi, da sc bn vreniir 7hn|t