OSREDNJA NJI2N1CA ceue Caut Celje - skladišče D-Per III 5/1994 5000001699,5 COBISS s Leto XVI - številka 5 - maj 1994 Žalec počastil svojo umetnico Čeprav Jelica Žuža zdaj že več let živi v Ljubljani, bo Žalec vedno ostal njen dragi domači kraj. Tu so njene korenine, tu je preživela mnoga ustvarjalna leta in temu mestu je vdihnila svoj čar. Njena zasluga je, da se Žalec danes ponaša s Savinovim likovnim salonom in da so ga že obiskali vsi najbolj priznani slovenski likovni umetniki. Iz vsake razstave je znala narediti velik kulturni dogodek, kot ljubiteljica vsega lepega pa je v Žalec pripeljala tudi mnoga znana imena iz sveta glasbene umetnosti. Res je, da je med njo in Žalčani prišlo tudi do nesporazumov. Prav tako pa je res, da danes mesto ceni’ svojo umetnico, kar se je pokazalo ob predstavitvi njene male monografije v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Ob tej priložnosti je spregovoril VABILO NA MIŠ-MAŠ Vaša in naša otroško-mladinska prireditev v Grižah Letno gledališče Limberg, 5. junij 1994 MIŠ-MAŠ ROK ŽUR Letno gledališče Limberg, 11. junij 1994, ob 20. uri Letovanje šolarjev v Ankaranu Občinska zveza DPM Žalec obvešča vse zainteresirane, da bo organizirala letovanje otrok v ANKARANU od 20. julija do 30. julija 1994. Otroci bodo letovali v počitniškem naselju Ankaran-bungalovi, kjer bo poskrbljeno za kakovostno celodnevno oskrbo. Obenem bodo zagotovljeni ustrezni zdravstveni in vzgojno-varstveni pogoji ter kulturne in športne aktivnosti. Podrobnejše informacije o letovanju dobite pri šolskih svetovalnih delavkah, kjer otroci obiskujejo pouk, ali na Občinski zvezi DPM Žalec (telefon: 715-313). Hkrati komisija za letovanje in rekreacijo otrok pri Občinski zvezi DPM Žalec razpisuje potrebe za spremljanje otrok na letovanje, in sicer: - 9 vzgojiteljev in plavalnega učitelja. Pisne prijave pošljite do 10. junija 1994 na Skupščino občine Žalec, Občinska zveza DPM Žalec, s pripisom Za letovanje otrok. tudi župan Milan Dobnik, s priložnostnim koncertom pa sta nastopila vrhunska glasbenika: violončelist Matija Lorenz in pianistka Alenka Šček-Lorenz. Monografija je na prvi pogled skromna. Toda imena, ki so sodelovala pri njenem nastanku pričajo, da je Jelica Žuža kot slikarka zelo cenjena. Pobudo za nastanek monografije je dala Milena Moškon, s pomočjo sponzorja pa jo je izdal Zavod za kulturo. Oblikoval jo je Radovan Jenko, za fotografije pa poskrbel Janez Pukšič. Delo Jelice Žuža je predstavil umetnostni zgodovinar doktor Milček Komel j. Monografija je dvojezična, v nemščino jo je prevedla Doris Debenjakova, natisnila pa tiskarna Marginalija. Zaradi načina slikanja, ki ga je doktor Milček Komelj imenoval potovanje k idealni sliki, obsega delo Jelice Žuža razmeroma malo slik, redkokdaj pa tudi razstavlja. Zato bo monografija gotovo pripomogla k temu, da jo bo spoznal širši krog ljubiteljev umetnosti. A kot je rekla sama na predstavitvi v Žalcu, zanjo je najpomembneje, da jo bodo še bolje spoznali njeni rojaki. K.R. SABININ film prejel Oskarja Sabina Kulič, učenka šempe-terske osnovne šole je prejšnji teden prejela v Bemardinu nagrado za najboljši film in s tem slovenskega oskarja juniorja. 27. maja bo v Pragi film kandidiral za naslov Oskar ju-nior, kjer bo na evropskem finalu sodelovalo 7 držav. Sabinin scenarij »Prijatelji« je bil med več kot 80 prispelimi scenariji pri uredništvu mladinskih programov TV Slovenije izbran med tremi najboljšimi. Nagrada je bila snemanje filma. TV ekipa z režiserjem Zoranom Lesičem je na OŠ Šempeter v štirih dneh posnela film, ki je bil na TV predvajen minuli torek. Filmu Prijatelj zaželimo uspešno in srečno pot, Sabini pa iskrene čestitke že za slovenskega Oskar juniorja in držimo pesti za Prago. T.T. V m"' m Žalska občina in... Življenje sedanji žalski občini se izteka. Že v nedeljo se bodo občani odločali o območjih novih občin. Državni zbor je potrdil voljo krajanov, ki so jo izrekli na svojih zborih. V bodoče naj bi torej bilo na območju sedanje kar 13 občin. Polemik o tem, ali je smotrno tako drobiti sedanjo in ustanoviti toliko zlasti manjših občin, je največ. Natančnejšega odgovora na vprašanje, koliko sredstev bodo imele nove občine, še nismo dobili, več je načelnih obljub, da bo življenje lepše In interes občanov večji. Če bi sodili po zborih krajanov, smo lahko precejšnji pesimisti, kakšna pa je resnična volja, pa bomo lahko ugotovili po referendumu. Nekateri se zavzemajo za novosti in spremembe, drugi so prav, bo pokazal Tudi tis&h, ki združevanje malik občin, ni malo. Da se bodo okrepili centa, zlasti državni, pa najbrž dvoma. Sicer pa, kar bomo skuhati, to borne morali tudi pojesti. Pa nasvidenje m referendumu in potem v novi ■■■■■■■■■'■'ji janez Drnovšek v SIP-u V ponedeljek je bil na delovnem obisku v Sipu, v tovarni kmetijske mehanizacije, ki letos praznuje 40-letnico obstoja in ki jo je pred dvema letoma izguba jugoslovanskega trga pripeljala v Koržetov sklad za razvoj, dr. Janez Drnovšek. Zdaj, po dveh letih, se v Sipu že lahko pohvalijo, da so izgubljen jugoslovanski trg nadomestili z zahtevnim zahodnim trgom, da imajo stike z 32 državami sveta in da na zahtevne trge izvozijo kar 70 odstotkov svoje proizvodnje. Nadomestitev izgubljenega trga se je zdela ključna tudi predsedniku vlade, ki je menil, da to podjetju daje realne možnosti, da se izvleče iz težav. Splošna gospodarska klima v prihodnjem obdobju bo po Drnovškovih napovedih približno enaka sedanjim razmeram, vzpostavljena je te- meljna stabilnost in se pogoji gospodarjenja - razen pri obrestnih merah, ki naj bi se znižale, za kar vlada že pripravlja rešitve - ne bodo bistveno spreminjali. Po delovnem pogovoru so predsedniku vlade pokazali še razstavo novih strojev, ki so jo pripravili ob 40-letnici tovarne. T.T. Žalec, Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285 Hi vsaka kava Trapic kava S Tropic kartico ugodnejši nakup Žalska noč 94 Nova vsebina Turistično društvo Žalec, ki letos slavi 100-letnico, in Mestna skupnost pripravljata za letošnjo Žalsko noč novo vsebino, ki .bo za obiskovalce te velike turistične prireditve še bolj zanimiva. Žalec je pred leti uspešno sodeloval z mesti Geisenfeld v Nemčiji in Žatcem na Češkem. Da bi ponovno obudili sodelovanje, so povabili v goste predstavnike obeh mest in njunih pivovarn, tako da bodo obiskovalci lahko spoznali tudi njihovo pivo. Povabili pa so tudi godbi, ob domači in libojski bodo koncerti gotovo zanimiv dogodek. Na prireditvi, ki bo tokrat trajala kar tri dni, bo več športnih in kulturnih dogodkov, med njimi naj omenimo festival akustične glasbe, glasbeni večer na Slandrovem trgu in nogometno tekmo med novinarji in župniki. V mestnem parku bodo odprli tudi cvetlično razstavo. Turistično društvo že sprejema prijave gostincev in trgovcev, ki se bodo lahko predstavili s svojo ponudbo, zanimiva pa bo gotovo tudi kmečka tržnica. jjj Nove občine izraz volje ljudi ali politikov? To bo pokazal referendum 29. maja ■———* Zadnja nedelja v maju bo pokazala, kako ljudje sprejemajo novo organi-zranost lokalne samouprave. Po nekajmesečnih prizadevanjih bo jasno, ali so bili zbori krajanov, na katerih so se odločali o predlaganih referendumskih območjih, z vsemi uskladitvami in popravki ter s končno potrditvijo državnega zbora, resnično odraz volje ljudi. Prav lahko se zgodi, da bo referendumska odločitev drugačna od tiste, ki je bila dogovorjena na zborih krajanov. Mnenja ljudi so v prid novih občin ali pa tudi proti njim. Kot kaže pa je tudi precej razširjeno mnenje, da bi bilo bolje, da do sprem-meb ne bi prišlo oz. da bi občina ostala v dosedanjih mejah. Kakorkoli že, kmalu bo jasno, kako se bodo ljudje odločili. Nekaj razmišljanj in mnenj pa o tem vprašanju prinaša tudi pričujoča anketa. Branko Hribovšek, Griže: »Mislim, da bo iz sedanje občine Žalec nastalo preveč občin. Nedvomno zato razočaranj v prihodnje ne bo manjkalo, saj ljudje od nove lokalne samouprave - bo- doče občine morda več pričakujejo, kot jim bo ta lahko nudila. V Grižah bomo občino po vsej verjetnosti izglasovali, vendar mislim, da kljub precejšnjemu številu zasebnikov nismo tako bogati, da bi lahko »prenesli« širši občinski aparat. Verjetno bo tudi v prihodnje potrebno veliko ljubiteljskega dela. Sicer pa bomo kmalu želi tisto, kar si bomo posejali. Vsekakor pa upam na najboljše ...« Srečko Čater, Letuš: »Če sem iskren, moram reči, da je nova lokalna samouprava tragedija za slovenski narod, saj pomeni drobitev že tako majhnih sredstev, namenjenih samoupravi. Na drugi strani pa pomeni ogromne stroške in najmanj 350 novih županov, 350 tajnic, 700 pisarn 350 telefonov, pa če hočete, tudi 350 fikusov. Mislim, da bi občina Žalec lahko ostala enotna, sicer bi se morala transformirati v okvire finančnih zmožnosti, s tem pa bi bilo rešeno vprašanje sedmih, osmih novih občin, ki enostavno ne bodo imele ekonomskih pogojev za preživetje. Kako pa je s subvencijami in prihodki iz Ljubljane navzdol, pa iz izkušenj, in to zelo pogostih, zelo dobro vemo. Menim, da bi se morali zaradi tega občani pametno in racionalno odločati in povsod tam, kjer nimajo dejanskih ekonomskih možnosti za preživetje, terjati združitev z gospodarsko uspešnimi, s tistimi ki imajo sredstva in že vzpostav- ljene mehanizme, ki ne terjajo dodatnih vlaganj. V nasprotnem primeru se bo zgodilo, da z majhnimi .občinami ne bo upravljala legalno izvoljena struktura niti politične stranke, ampak lokalni mogotci, ki bodo kot donatorji kreirali kompletno politiko v kraju. Normalno pa je, da jo bodo kreirali sebi v prid in korist, se pravi v korist ozkega kroga in škodo večine prebivalstva.« Marija Kugler, Vinska Gora: »S sprejetjem zakona o novi lokalni samoupravi in formiranjem večjega števila občin smo tudi v Vinski Gori zaznali možnost oblikovanja lastne občine. Sedaj smo vseskozi razpeti med Žalcem in Velenjem, čeravno se teritorialno bolj vežemo na Velenje. Osebno menim, da bi bilo pametneje in predvsem racionalneje spadati pod občino Velenje, če ne bi mogli imeti svoje občine. Mislim pa, da imamo za svojo občino kar dobre pogoje. V kraju je kar močno zasebništvo, dobre možnosti pa vidim tudi na področju turizma. Že doslej smo kar uspešni; postali smo poznani s svojo večnamensko dvorano in prireditvami, ki jih v njej organizirmao, tako da je to dober kapital tudi za novo občino. Mislim, da se zanjo zavzema večina krajanov in da bo na referendumu tudi izglasovana.« Štefan Frece, Liboje: »Glavni razlog, da sem se angažiral pri akciji za oblikovanje lastne občine, izhaja predvsem iz dejstva, da smo nekoč že imeli lastno občino in da so pri odločanju o referendumskem območju sodelovali le tisti iz sedeža KS, ostali pa smo o tem, bolj ali manj, izvedeli šele iz sredstev javnega obveščanja. Organizirali smo stranko in preko nje zbrali podpise z zahtevkom, da postanejo Liboje svoja občina. Menili smo,, da povezava z Grižami ne bo omogočala enakopravnega položaja in ker so ljudje s podpisi izrazili svojo Voljo, se mi zdi logično, da začeto delo tudi izpeljemo do konca. Žal se pojavljajo posamezniki, ki skušajo s proti propagando prepričati ljudi, naj na referendumu glasujejo proti občini in se odločajo za povezavo z novo nastalo občino Žalec. Žalostno pa je, da to počno tisti, ki so se prej zavzemali za samostojno občino. Povezava z Žalcem je povsem nelogična, saj menijo na Griže in Petrovče, kar po mojem pomeni, da nas želijo razdvojiti oz. pripojiti tako eni kot tudi drugi novo nastali občini. Dejstvo je, da nas nobeden ne bo vzel zato, da bi nam denar dajal, ampak da bi ga vzel. Voda pač zmeraj teče navzdol. Na našem referendumskem območju nas je preko 1500 in če to pomnožimo s sredstvi, ki naj bi jih dobivali iz dohodnine, potem denar bo. Še pomembneje pa je to, da bomo vedeli, za kaj ga bomo porabili. Doslej nismo imeli nobene kontrole, za kaj se je porabil in koliko. Vsekakor pa morajo ljudje vedeti: če smo samostojna občina, se lahko združimo s katerokoli drugo, vendar na enakih temeljih, pod enakimi pogoji in z obojestranskimi interesi. Če referendum ne bo uspel, potem je vlak zamujen in bodo drugi razpolagali z nami in našim denarjem.« Edi Doler, Galicija: »V naši KS smo imeli dva zbora krajanov, in sicer prvega v Galiciji in drugega v Pirešici. V Galiciji so se ljudje bolj opredelili za navezavo s sedanjo občino, v Pirešici pa za samostojno občino Velika Pirešica, kot je že bila nekdaj. Referendum bo pokazal, kako se bodo ljudje odločili. Osebno menim, da bi lahko kar dobro shajali kot samostojna občina, saj je krajevna skupnost industrij- sko kar močna, precej je tudi obrtnikov, tako da bi se moralo zbrati kar nekaj denarja. Res je, da sedaj še ni mogoče reči, kako bo boljše: živeti v mali ali veliki občini. Čas bo pokazal svoje. Ko govorimo o odločitvah, pa smo zlasti tisti, ki smo bili na zboru v Pirešici, razočarani, saj še vedno nismo dobili odgovora od pristojnih na republiki, zakaj naš predlog ni bil upoštevan. Vsekakor pa nova lokalna samouprava prinaša tudi razdvojenost med ljudmi in bi bilo morda celo bolje, da do teh sprememb sploh ne bi prišlo.« D. Naraglav OBČINA ŽALEC Občinski sekretariat za okolje in prostor Žalec, Savinjske čete 5 Na podlagi določb Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem in Pravilnika za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem, po sklepu, ki ga je sprejel Izvršni svet Občine Žalec na seji, dne 19. 5. 1994, Občinski sekretariat za okolje in prostor v okviru občinskega stanovanjskega programa objavlja n. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ Razpis zajema 6 stanovanj, ki bodo vseljiva predvidoma do konca leta 1994. Upravičencem se bodo dodelila tudi vsa eventualno izpraznjena socialna stanovanja in stanovanja splošnega družbenega premoženja, ki niso predvidena za vračilo po Zakonu o denacionalizaciji in se bodo izpraznila v teku veljavnosti prednostne liste. Rok za vlaganje vlog z zahtevanimi prilogami in dokazili je od 1. 6. do 30. 6. 1994. RAZPISNI POGOJI Upravičenci za pridobitev socialnih stanovanj so: - Občani občine Žalec, ki so državljani Republike Slovenije, - Občani, katerih dohodek na družinskega člana v zadnjih 3 mesecih pred vložitvijo vloge ne presega dohodka določenega s predpisi socialnega varstva, ki znaša: 1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% povprečne plače v državi, 2. za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34% povprečne plače v državi, 3. za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% povprečne plače v državi, 4. za odrasle osebe 52% povprečne plače v državi. V dohodek se štejejo dediščine, darila in vsi dohodki ter prejemki posameznika in njegovih družinskih članov, ki so viri dohodnine, kakor tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen: - dodatka za pomoč in postrežbo, - prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini, - otroškega dodatka in družbenih pomoči otrokom, - štipendije, - dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo. - Državljani, ki niso lastniki počitniške hišice ali stanovanja oz. druge nepremičnine (velja tudi za ožje družinske člane), - Državljani, ki niso lastniki premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja (vrednost se določi glede na normativ za primemo stanovanje, odvisno od števila družinskih članov - velja tudi za ožje družinske člane). Prosilci za pridobitev socialnega stanovanja, morajo vlogi, ki mora biti pravilno izpolnjena na predpisanem obrazcu (obrazec dobijo na Občinskem sekretariatu za okolje in prostor, Pečnikova 1) priložiti še naslednja potrdila in dokazila: - potrdilo o državljanstvu (izda Občina Žalec), - potrdilo o premoženjskem stanju in stalnem bivališču (izda Občina Žalec) Na potrdilu o premoženjskem stanju zabeleži Sekretariat za občo upravo in notranje zadeve - promet tudi eventualno lastništvo avtomobila (potrditi tudi v primeru, ko občan oz. ostali člani družine ne razpolagajo z vozilom), - potrdilo o neto plači za zadnje 3 mesece za vse zaposlene družinske člane (obvezno z vsemi podatki po izdanem obrazcu), za upokojence potrdilo ZPIZ Ljubljana o prejeti pokojnini za zadnje 3 mesece pred vložitvijo vloge, za prejemnike denarne pomoči kot edinega oz. dopolnilnega vira preživljanja izda potrdilo Center za socialno delo Žalec, - pisno izjavo prosilca o dohodkih izven delovnega razmerja za vse družinske člane (skupna za celotno družino - obrazec), - za vse družinske člane, ki niso zaposleni in so starejši od 15 let in se šolajo, je potrebno predložiti potrdilo o šolanju. Nezaposleni morajo biti prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve (potrdilo izda Zavod za zaposlovanje, ki v primem, da je oseba težje zaposljiva, navede to dejstvo v potrdilo). - josebe, ki živijo v izvenzakonski skupnosti morajo podati izjavo o času trajanja take skupnosti, - o statusu samohranilke oziroma samohranilca izda potrdilo Center za socialno delo, - o eventualno ločenem življenju staršev in mladoletnih otrok izda potrdilo Center za socialno delo (bivanje otrok v rejniških družinah, zavodu, oskrba v tuji družini) - trajna obolenja družinskih članov, ki so pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami prosilec dokazuje z izvidom zdravniške komisije I. stopnje. Na podlagi vloženih vlog bo upravni organ ugotovil upravičenost, opravil oglede stanovanjskih razmer in sestavil prednostno listo, po kateri se bodo dodeljevala socialna stanovanja. Podjetja in organizacije, katerih naloga je med drugim tudi sodelovati pri reševanju stanovanjskih problemov svojih delavcev in članov, napotijo vse zainteresirane, da se prijavijo na razpis v skladu z objavljenimi pogoji. Žalec, dne 17. 5.1994 ‘ “ ' OBČINA ŽALEC Občinski sekretariat za okolje in prostor Kri je še vedno nenadomestljiva Ena od rednih krvodajalskih akcij je bila konec aprila tudi v prostorih mestne skupnosti v Žalcu. Pričakovali so 150 krvodajalcev, prišlo jih je 136. Vsako leto manj. Organizatorji pogrešajo predvsem nove krvodajalce, mlade izobražence, pa tudi vodilne v podjetjih, funkcionarje, pedagoge in zaposlene v večjih delovnih kolektivih. Ena od zdravnic, ki sta bili v ekipi Zavoda za transfuzijo iz Ljubljane, doktorica Helena Gulin je povedala, da v Sloveniji vsak dan ob normalnih razmerah potrebujejo kri od 200 do 250 krvodajalcev. Zavod za transfuzijo organizira redne krvodajalske akcije, včasih tudi izredne. Pred vsakim odvzemom krvodajalcu kri najprej pregledajo, nato pa se o svojem zdravju pogovori še z zdravnikom. Vso odzveto 'kri analizirajo in komponent-no obdelajo. Vzrokov za upad krvodajalstva je po njenem mnenju več, gotovo pa so na prvem mestu slabe razmere v gospodarstvu. Veliko ljudi je na čakanju, tisti, ki delo imajo, pa se bojijo, da ga bodo zaradi odsotnosti izgubili. Tu je še zlasti očitno nezanimanje za krvodajalske akcije pri delodajalcih. Zavod namerava vztrajati pri prostovoljnosti in brezplačnosti krvodajalstva, saj je to tudi eden od načinov, da se za takšne akcije odloči zdrava populacija Slovencev. Verjetno pa je res, da bo treba več postoriti na področju srčne kulture in po mnenju doktorice Gulinove, s takšno vzgojo potrebno začeti že v vrtcih. K.R. Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Naraglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.200 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Dunajska 5. Tehnično urejanje: Marjan Stamejčič Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Peterle in Obal v Savinjski Novi telefonski priključki Že v aprilski številki Savinjčana smo poročali o pomembnih pridobitvah na področju telefonije v žalski občini. Zagotovo vas zanima, kako potekajo nadaljnje aktivnosti. V PE PTT Celje so nam zagotovili, da bodo te dni pričeli z izgradnjo telefonskega omrežja v KS Galicija, KS Šempeter-Kale in na območju KS Polzela. Gre za obsežna dela, s katerimi bo omogočena vključitev novih telefonsih naročnikov, izboljšala pa se bo tudi kakovost tovrstnih storitev za že obstoječe naročnike. Po vključitvi novega digitalnega dela telefonske centrale na Polzeli, se PE PTT Celje pripravlja še na zamenjavo telefonske centrale v Veliki Pirešici in na vključitev nove telefonske centrale v Braslovčah. S temi akcijami, v katerih pomemben delež prispevajo občina Žalec in novi naročniki, bo v KS Galicija dobilo nov telefonski priključek 170 občanov, v K Sempeter-Kale 230, v KS Polzela 400 in v KS Braslovče 100. V PE PTT Celje imajo na- terminski central in tančno izdelan plan izgradnje omrežja. Tako planirajo, da bodo omrežja na območju KS Galicija, KS Šempeter-Kale in KS Polzela zgrajena do konca oktobra. Ker so vse aktivnosti usklajene in so zagotovljena tudi finančna sredstva, menijo, da večjih časovnih zamikov ne bo. Ker občani sprašujejo posamezne službe v PE PTT Celje, čemu gradbena dela opravljajo sredi poletja, ko se lahko povzroči največ škode na kmetijskih zemljiščih, so nam te odgovorile, da gradbena sezona tovrstnih del ne more biti omejena le na nekaj vegetativno nezanimivih mesecev, ampak poteka čez celo leto. Začetek in konec izgradnje posameznega omrežja je namreč pogojen z izdelavo ustrezne tehnične in druge dokumentacije, z zagotovitvijo finančnih sredstev in s pridobitvijo ustreznih dovoljenj. Zagotavljajo pa, da bo škoda na posevkih čim manjša oz. da je ne bo. Če pa bo le prišlo do škode, bo ta strokovno ocenjena in seveda poravnana. A. K. Savinjske kmete sta prejšnji teden na povabilo kmečkega gibanja pri SKD obiskala zunanji minister Lojze Peterle in državni sekretar ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Ivan Obal. Z njimi sta se po ogledu treh kmetij: v Grajski vasi, na Gomilskem in v Prekopi, pogovarjala predvsem o težavah, s katerimi se srečujejo in o kmetijskem delu programa stranke krščanskih demokratov. Lojze Peterle jih je seznanil tudi z oceno trenutnega političnega položaja v državi in s pripravami na novo koalicijo. Na krajši tiskovni konferenci sta oba visoka gosta poudarila, da ima stranka jasno začrtan kmetijski program, ki ga dosledno zagovarja tudi v vladni koaliciji. Ivan Obal je povedal, da je že lani bilo uvedeno regresiranje obrestnih mer za kredite v kmetijstvu, med drugim tudi za področje hmeljarstva, prav tako pa je bilo že prej uvedeno znižanje carinskih stopenj za uvoz reprodukcijskega materiala. Iz- vozne stimulacije so prav tako že določene, ob polletju pa bodo videli, koliko sredstev iz proračuna je bilo za ta namen že porabljenih in bodo njihovo višino temu primemo prilagodili. Glede trase avtoceste je Obal pojasnil, da je njegovo ministrstvo na podlagi strokovne študije agronomov dalo negativno mnenje o južni trasi, da pa je bil kmetijski vidik le eden od mnogih in kot tak kasneje preglasovan. Minister Peterle je menil, da bi trasa povsod naletela na nasprotovanje, da pa mu je prometni minister in strankarski kolega Igor Umek zatrdil, da so pri njenem načrtovanju pritegnili vso stroko. Glede prodaje mlekarne v Arji vasi tujemu lastniku sta se oba gosta zavzela za to, da ostane v rokah mlekarjev in obljubila pomoč pri organizaciji sestanka z vodstvom Koržetovega sklada, na katerem naj bi se konzorcij zadrug dogovoril o dolgoročnem odplačilu kupnine. K.R. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA PREBOLD - Latkova vas 82, telefon: 063/702-214, telefax: 063/702-029 Ribiči čistili nabrežje Savinje Ribiška družina Šempeter je tudi letos pripravila veliko delovno akcijo čiščenja obrežij Savinje in njenih pritokov. Več kot sto ribičev se je zbralo na vnaprej določenih mestih, od koder so odšli na posamezne dele obrežja Savinje in njenih pritokov. V petih urah, kolikor je trajala akcija, so nabrali ogromno navlake, ki bi je ob vsaj malo razviti zavesti krajanov sploh ne bilo tam. Po besedah sekretarja skupščine Ribiške družine Šempeter Staneta Jurjevec in gospo- .....................\ S Adriatic* ■ zavarovalna družba d.d. VSE VRSTE ZAVAROVANJ Sprejmite nasvet ____ naših zastopnikov J Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki: ■ ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), telefon: 063/712-181 I delovni žas: od 7.30 do 15., sreda do 17. ure ■ ........... ® VRANSKO, TABOR, GOMILSKO: Romuald Pavlič. Brode 24. Vransko, tel.: 725-246. | > Viktor Drolc, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 KZ VRANSKO, poned.: od 8. do 12. ure Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ TABOR, nedelja od 9. do 12. ure BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 713-917 Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 P KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure) P GALICIJA: Marija Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER, PREBOLD: Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, tel.: 721-086 GRIŽE, ŠEŠČE Dragica Šon, Migojnice 122, tel.: 714-418 ?• , Bojan Lubej, Pongrac 88 e, tel.: 714-455 LIBOJE, PETROVČE, Marko Fužir, Dobriša vas 3 b, Petrovče, tel. 707-281 P Stanko Plantak, Arja vas 34/b, Petrovče, tel.: 707-163 p ŽALEC, VRBJE: Jernej KOŠTOMAJ, Žalec, Prežihova 1, tel.: 713-352 Melita Volavšek, KrusevsKa 3, Žalec Damjana Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel.: 713-319 . GOTOVLJE. LOŽNICA: Lucija Miklavc, Podvin 170, Žalec, tel.: 713-212 PONIKVA: Tatjana Jezernik, Studence 1, Žalec, tel.: 'VINSKA GORA: Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432 P Zahvaljujemo se za zaupanje v želji, da ostanete še naprej z nami. Justinu Sedeljšaku • »v» • • najvisje priznanje Justin Sedeljšak iz KS Vransko je na letošnjem mariborskem sejmu energetike prejel najvišje priznanje za svoj sistem avtomatskega kurjenja sipkih lesnih odpadkov in s tem okronal svojo desetletno delo na tem področju. Sicer pa to ni prvo takšno priznanje, za podobno zadevo je takšno priznanje - zlato plaketo - prejel že leta 1992, dvakrat pa bronasto na celjskem sejmu obrti. Čestitamo! Več o njegovem tovrstnem delu in rezultatih pa v prihodnji številki. -Dar- Satelitske antene, trenutno najugodneje. Telefon: 726-077 Alja Roš in ena od udeležencev učne delavnice Brezposelnost je lahko izziv UPI - ljudska univerza Žalec je ena od dvanajstih ljudskih univerz in zasebnih svetovalnih podjetij v Sloveniji, ki jih je Andragoški center vključil v mednarodno izobraževalno akcijo Phare Democracy Programme pri Evropski skupnosti. Program je namenjen odpravljanju psiho-social-nih posledic daljše brezposelnosti in ga je financirala omenjena organizacija. Učno delavnico sta vodila direktor UPI Andrej Sotošek in strokovna sodelavka Alja Roš, ki sta pred tem obiskala poseben seminar v Ljubljani. Preko Zavoda za zaposlovanje so vabili tiste brezposelne, ki so brez dela že dva do tri leta. Šest se jih je prijavilo, pet jih je program tudi zaključilo. Učna delavnica je potekala štiri dni, v tem času pa so se udeleženci seznanili s socialnimi posledicami brezposelnosti, s pravno ureditvijo zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti v Sloveniji, s tem, kako brezposelnost vpliva na odnose v družini, kateri so krizni dogodki v vsakdanjem življenju, kako razumeti stres in se z njim soočiti ter seveda s smiselnim načrtovanjem osebnega in poklicnega življenja brezposelnih. O teh temah so delavnicam v pomoč napisali prispevke priznani slovenski sociologi in psihologi. Prve izkušnje samih udeležencev učne delavnice pa so pokazale, da bi bilo dobro v takšen program vključiti posameznika takoj, ko izgubi delo. K. Rozman darja Draga Vrečarja je akcija lepo uspela, opravili so nekakšno spomladansko čiščenje, ponovno pa trkajo na zavest sokrajanov, naj odvečno navlako odložijo v za to pripravljene zabojnike. S tem ne bodo prispevali smao k lepšemu, temveč tudi bolj zdravemu okolju. Na sliki: ribiči pri čiščenju obrežja Savinje. T.T. Trgovin« • . . • • v©\ UGODNE CENE GUM IN AL. PLATIŠČ ! (premontaža in centriranje) ; •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• n ^ tftmr ŽALEC, Šlandrov trg 2, AvtO KVIK telefon: 712-166 Ugodna ponudba: • dodatna oprema • rezervni deli TOMOS • izdelava vseh vrst ključev Izredno ugodno: • prevleke za avtosedeže (podložene) 3.985 sit • okrasni pokrovi za kolesa/grt 13", 14" 2.355 sit gumice za brisalce (trikrake) 760 sit <%» •SICO d.o.o. Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje Invalidov Šempeter v Savinjski dolini, Dobrteša vas 5 SPOŠTOVANI KUPCI Nadaljujemo tradicijo dobrih ključavničarskih in ostalih strojnih storitev. Nudimo vem izdelavo in popravilo vseh vrst regalov, polic, ograj, delovnih miz, poštnih nabiralnikov in ostalih drobnih kovinskih predmetov. Pokličite nas in dogovorili se bomo. Tel. 063/702-211 int. 309, Fax 063/702-131 SIPRO, STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC Najemnine za stanovanja se v mesecu maju ne bodo povečale. Poprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša 3.732,52 tolarjev in je 84,37 tolarjev za m2. Najemnine za poslovne prostore se v mesecu maju ne bodo povečale. Poprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 608,35 tolarjev. Cena za m2 toplotne oskrbe v mestu Žalec se v mesecu maju ne bo povečala in znaša 62,64 SIT. Vse najemnike in lastnike prosimo, naj sami ne pišejo položnic. Zaradi novega načina obdelave pri Službi družbenega knjigovodstva ne dobimo več kopij položnic, ampak le spisek s šifro lastnika (najemnika) in celotni znesek plačila. Če položnico napišete sami, ni mogoče ugotoviti, na kaj se plačilo nanaša. Plačilo lahko opravite tudi na naši blagajni, vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. ZLSD, Žalec Zbor stranke v Grižah V Grižah so se nedavno tega, na svojem zboru, sestali člani Združene liste socialnih demokratov in njihovi simpatizerji. Govorili so o svojem delu, o aktivnostih, opravili nadomestne volitve in si zadali nekaj pomembnejših nalog za uspešnejše delo in tudi v zvezi z volitvami, lri bodo konec leta. O aktualnih političnih dogajanjih pa je zbranim spregovoril član predsedstva ZLSD Slovenije Duško Kos. Uvodni nagovor in pozdrav je imel predsednik stranke ZLSD občine Žalec Franci Tratar. Njegovo poročilo je dajalo vtis nezadovoljstva, saj člani in simpatizerji stranke ne kažejo prave pripravljenosti za delo, kar slabi mobilizacijsko moč stranke. Glede na bližnje lokalne volitve, ko se bodo volili predstavniki novih občin, pa bo večja angažiranost članstva nujno potrebna. V zvezi s tem je v razpravi bila dana pobuda za ustanavljanje in povezovanje članstva v posameznih krajevnih skupnostih. Na zboru v Grižah so že potrdili konstituiranje krajevne organizacije ZLSD Griže. Tako pa naj bi storili tudi v drugih KS. V razpravi so spregovorili tudi o problemih nezaposlenosti. Pri tem so ugotavljali, da je na Zavodu za za- poslovanje tudi veliko navidezne nezaposlenosti, saj mnogi prejemajo denarna nadomestila neupravičeno. Pravi paradoks pa je, da je od 2700 delavcev, ki so jih rabili v kmetijstvu Savinjske doline, bilo le 7 takšnih, ki so prijavljeni na zavodu. Že omenjeni član predsedstva ZLSD Slovenije Duško Kos pa je poudaril, da se politični prostor bistri in da je sedaj jasno, kam spada katera od parlamentarnih strank. Te se delijo na radikalno desnico, ki jo zastopajo SLS na čelu s Podobnikom in SDSS z Janšem, zmerno desnico predstavljajo krščanski demokrati; sredino LDS; pravo levo in socialdemokratsko usmeritev pa ZLSD, kar spoznavajo tudi vse socialdemokratske stranke Evrope, ki so to potrdile tudi s sprejemom ZLSD v članstvo evropske socialdemokracije. Duško Kos je namenil precej besed tudi novi lokalni samoupravi. Dejal je, da se v ZLSD nikoli niso zavzemali za takšno razdrobljenost Slovenije. Podpirali so vse pobude, ki so nastale na osnovi resničnih interesov občanov, nasprotujejo pa politično spodbujenim pobudam za nove občine, ki krajane zavajajo in kjer so v ospredju interesi nekaterih strank. Opozarjajo na nevarne manipulacije in neresnice, ki jih nekatere stranke širijo glede »zelo ugodnih pogojev za začetno delovanje občin«. Tam, kjer imajo krajani dvome glede oblikovanja nove občine, jim predlagajo, naj z odločitvijo počakajo. Pravica do oblikovanja nove občine nikoli ne zastara. Predlagajo pa tudi naj krajani še sedaj razmišljajo o povezovanju novih občin v pokrajino oz. o regionalnem povezovanju, čeravno bodo to sprejemali novi občinski sveti. Ob koncu zbora so člani sprejeli odločitev, naj stranko do oblikovanja novih občin še naprej vodi Franci Tratar, prisotni pa so mu obljubili, da mu bodo pri tem pomagali. Pomembno, že četrto tradicionalno srečanje stranke in vseh, ki radi preživijo lep dan v naravi, pa bo v soboto, 28. maja, s pričetkom ob 11. uri na Gozdniku. Poleg godbe na pihala iz Za-bukovice, družabnih iger za odrasle in otroke, konjenikov, srečolova in podobnega razvedrila bodo letos organizirali tudi tekmovanje v streljanju s pištolo in malokalibrsko puško. Prav tako pa bo poskrbljeno za zabavo, jedačo in pijačo. D. M. Antikomunizem ni več popularen < Združenje borcev in udeležencev NOV je imelo v začetku maja letno skupščino v lovskem domu na Rinki nad Go-tovljami. Na njej je štiriintrideset delegatov med drugim izvolilo nove organe združenja, skupščino pa je zaznamovala predvsem dolga in burna razprava. Delegate in goste je najprej pozdravil predsednik združenja Janko Cvikl, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva poročal o delu v preteklem letu. Združenje šteje trenutno 1286 članov in čeprav jih je vsako leto manj, se udeležujejo vseh občinskih in republiških spominskih prireditev. Ena pomembnejših bo letos proslava ob 50-letnici osvobojenih ozemelj na Štajerskem, septembra v Celju. Lani so tudi borci in drugi udeleženci NOV poštah imetniki certifikatov. Glede na številne pobude o organiziranju lastnega investicijskega sklada v okviru neke investicijske družbe je žalsko združenje vse svoje člane preko predsednikov krajevnih odborov povabilo, naj svoje certifikate vložijo v družbo Krona. V občinskem upravnem organu je za varstvo udeležencev JUNIJSKE PRIREDITVE LDS V petek, 10. junija, ob 18. uri bo na Rinki v tamkajšnji lovski koči združitveni občni zbor Liberalno-demo-kratske stranke, Socialistične stranke in Demokratske stranke v LIBERALNO DEMOKRACIJO SLOVENIJE v Spodnji Savinjski dolini. Občni zbor bo vodil dr. Janez Zupanec. Vsi člani vabljeni! Po zboru bo tradicionalni golaž na način sekretarja stranke in pijača. Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Žalec je konec maja v veliki nakladi izdal ekološke razglednice z motivi ogroženih živalskih vrst. Projekt RADOŽIV, ki poteka že tretjo leto, je tako dobil novo podobo. 11 različnih živali, od močvirske sklednice do vidre in orla belorepca, bomo na razglednicah s spremnimi besedili otrok iz Savinjske doline, nastalimi na temo OHRANIMO NARAVI DOSTOJNI JUTRI, razposlali vsem pomembnejšim državnikom in vplivnim osebam po Sloveniji, Evropi in po svetu. Predviden datum te akcije je 23. junij, večer pa bo v Občinski matični knjižnici predstavitev akcije, prikaz diapozitivov iz narave (gosta bosta Nuša Kropivšek in Milan Vogrin) in tiskovna konferenca. Pokrovitelji razglednic so PTT Slovenija, SO Žalec, Petrol Celje, Avtomotor d.d., Celje, A & C Marketing Braslovče, Nivo Celje in Lovska zveza Slovenije. 16. junija se v Žalcu prične TEDEN PRIREDITEV, pripravljenih na temo boja proti nestrpnosti. V petek, 17. junija, bodo mimoidoči na stojnici lahko pisali razglednice na to temo - kdor bo kam hotel, poštnino bo plačala LDS. Isti dan zvečer bo prvi dan že tradicionalnega festivala akustične glasbe v Žalcu (že IX. festival). Prvi dan se bo odvijal na prostem pred vhodom v Žano. Drugi dan (torej v torek) bo zaključek festivala v dvorani v Žalcu. Zaenkrat so vabljeni: Mar Django, Šukar, Adi Smolar, Rožletove sanje in drugi. V ponedeljek ali torek je predvidena še okrogla miza o nestrpnosti med mladimi v občini Žalec. G. V. vojne zadolžena Pavla Gostečnik, ki je o svojem delu poročala tudi na Rinki. Povedala je, da se stalne priznavalnine med letom sicer niso dvigovale, da pa so zato dodelili več enkratnih priznavalnin. Cenzus za pridobitev priznavalnine se je dvignil in znaša 28.900 tolarjev, kot je bila višina januarske pokojnine za polno delovno dobo. Skupno je bilo v občini za te namene lani porabljenih 66 milijonov tolarjev, ki so jih v celoti pridobili iz republiškega proračuna. Po razpravi so izvolili še sedemčlanski izvršni odbor, tričlanski nadzorni odbor in novega predsednika. To je pravzaprav stari predsednik Janko Cvikl. Mirana Trpina pa so določili kot delegata za republiško skupščino. K. Rozman Ogrevanje s plinom že letos Ugodni kreditni pogoji za priključek in napeljavo Podjetje Europlin, Socicta Gas in izvršni svet so konec aprila podpisali pogodbo o koncesiji za izgradnjo plinskega omrežja in distribucijo zemeljskega plina. O vsebini koncesije, v kateri so zapisani roki izgradnje in cene, smo se pogovarjali z direktorjem Europlina Karlom Vukovičem. Savinjčan: Ime vašega podjetja daje takoj vtis, da se ukvarjate s plinom. Ker pa vas želimo podrobneje spoznati, se nam najprej predstavite. Karel Vukovič: »Naše podjetje se že vrsto let ukvarja z distribucijo plina, z izgradnjo omrežja in instalacijo plinskih naprav. Podjetje je v mešani lastnini z večinskim deležem italijanskih partnerjev Socicta Gas in Socicta Italiana Gas Liquidi iz Riminija. Na slovenski strani sta partnerja tudi Istra Benz Koper in Slovenski rudniki rjavega premoga. Sedež podjetja je v Trbovljah, kar ni slučaj. Rudarska tradicija in usposobljenost rudarjev za izvajanje plinskih instalacij sta za nas zelo pomembni.« Savinjčan: Kje vse ste nosilec plinifikacije s koncesijo? Karel Vukovič: »Europlin trži po vsej Sloveniji. V letu 1993 smo pridobili koncesije v Lendavi, Slovenskih Konjicah in Idriji, ponudbe pa smo dali tudi občinama Slovenska Bistrica in Ormož. Zaupala nam je sedaj tudi žalska občina.« Savinjčan: Kakšen je terminski načrt plinifikacije v občini Žalec? Karel Vukovič: »Po podpisu koncesije konec aprila smo takoj pričeli izdelovati projekt, ta bo končan predvidoma junija. Sledilo bo pridobivanje upravnih dovoljenj, lokacijskega in gradbenega dovoljenja. V Žalcu bi radi centralno kotlovnico priključili že v naslednji kurilni sezoni pa tudi za ostale naročnike bomo omrežje zgradili že letos. V Šempetru, Polzeli in Preboldu bomo pričeli z deli naslednje leto. Po pogodbi moramo v 24 mesecih priključiti 40% predvidenih uporabnikov, celotno območje pa v 36 mesecih po pridobitvi upravnih dovoljenj. Pogodba nas torej obvezuje, da oskrbujemo s plinom vsakega interesenta v občini. Ker je občina precej razvejana, bomo v manjših naseljih najprej zgradili lokalno omrežje, plin pa bomo Karel Vukovič dostavljali z avtocistemami. Kasneje, ko bo tehnično in ekonomsko možno, bomo ta naselja priključili na centralni plinovod. Individualnim hišam izven strnjenih naselij bomo ponudili rezervoarje, plin pa jim bomo dostavljali. Cena priključkov in plina za to ne bo bistveno večja. Uporabnikom v strnjenih naseljih, ki bodo želeli zaradi načrtovane novogradnje, adaptacije hiše ali poslovnega objekta, zamenjati omrežje in priključek pred izgradnjo centralnega omrežja, bomo postavili začasen rezervoar. Strošek priključka vključuje tudi brezplačno povezavo na omrežje. Notranja napeljava, vključno s kotlom, ostane nespremenjena.« Savinjčan: Kakšna bo torej cena priključkov in zemeljskega plina? Karel Vukovič: »Po pogodbi je osnovna cena priključka 890 DEM za gospodinjstva, pri večjih porabnikih obrtniki, industrija pa je odvisna od potrebne moči. Če se bodo uporabniki odločili le za ogrevanje sanitarne vode in priključek za štedilnik, je cena 650 DEM. Postavitev stalnega ali začasnega rezervoarja stane 1115 DEM. Europlin je namreč dolžan po zgraditvi omrežja opraviti tudi prevezavo na omrežje. Pogodba nas tudi zavezuje, da cena zemeljskega plina ne sme biti višja od ekstra lahkega kurilnega olja, upoštevajoč kalorično vrednost in transportne stroške do uporabnika. K tem stroškom je treba dodati še napeljavo od plinomera do trošil (kotel za ogrevanje, štedilnik, bojler), poprečna cena te bo ca. 3500 DEM. Europlin bo vsem omogočil ugodne kreditne pogoje za odplačilno dobo treh let. Porabnikom plina bomo ponudili tudi kakovostno opremo nemškega proizvajalca Junkers, ki je sicer nekoliko dražja, bo pa z njo gotovo manj težav pri vzdrževanju. Opozoriti pa 'moram, da smo po pogodbi dolžni vgrajevati in dobavljati plin le v atestirano opremo. Na tržišču je že precejšna ponudba opreme različne kakovosti in cen, pa tudi brez atestov se najde na tržišču. Tudi instalacijska dela lahko izvajajo le tisti, ki imajo ustrezno pooblastilo republiškega energetskega inšpektorata.« Savinjčan: Kdo bo torej izvajal priključke in vzdrževal naprave? Karel Vukovič: »Europlin bo za izgradnjo omrežja, notranjih instalacij in postavitev kotla angažiral predvsem lokalna podjetja, z njimi smo se že pogovarjali. Že naslednji mesec bomo odprli v Žalcu pisarno, kjer bodo lahko porabniki dobili vse potrebne informacije in strokovne nasvete, lahko pa bodo sklepali tudi pogodbe. Predvidevamo, da bomo v Žalcu kmalu imeli enoto, s strokovnjaki pa bomo vzdrževali plinski sistem, 24 ur na dan pa bo na voljo tudi servis.« Savinjčan: Ali bo možno kombinirano ogrevanje ob plinu? Karel Vukovič: »V prehodnem obdobju bo kombinirano ogrevanje na drva ah premog ter plin mogoče, zaradi prednosti uporabe plina pa sem prepričan, da se porabniki ne bodo več odločali za kombiniran sistem ogrevanja. jk HOM - PRIJAZNO IN OKOU Ali se odločate za nov način ogrevanja in priprave sanitarne vode? Želite udobje in gospodarnost, vendar ne na račun okolja? gorenjese/v/s bo s svojo ponudbo plinskih kotlov priznanega francoskega proizvajalca Saunier Duval izpolnil vaša pričakovanja. Kajti plin je okolju prijazen vir energije: - z najnižjo emisijo C02 - praktično brez žvepla - brez prahu in saj - z minimalnim oddajanjem NOx in CO - z minimalnimi stroški Nakup plinskega kotla v servisu gorenje prinaša vrsto dodatnih ugodnosti: - brezplačen zagon - dežurno servisno službo - možnost brezobrestnega obročnega odplačeanja - popust za gotovinsko plačilo - možnost 2- ali 3-letnega zakupa z brezplačnim vzdrževanjem Seveda smo poskrbeli tudi za strokovno servisiranje in originalne rezervne dele, tako v osnovni enoletni garanciji kot v vsej življenjski dobi. Natančnejše Informacije vam bomo z veseljem posredovali po tel. št. 063/852-833 ali v najbližji servisni enoti! O CO C\J o op 4 JNi oo oo CO CO co co o o 0) CNI c* 0) CT3 ^ c r-\ CQ S s co t: CO CB co O. .<2 § 0) co (D ■HA C (D v. O O) KILI Liboje Za dvema stečajema ponoven zagon Pogovor z direktorjem Srečkom Šrotom Liboje so bile svoj čas močan industrijski kraj, v katerem sta se stoletje in več prepletali gospodarski panogi: rudarstvo in keramičarstvo. Rudnika, ki je dajal kruh mnogim libojskim družinam in delavcem iz raznih krajev doline, že ni več od leta 1977. Keramična industrija, ki je prav tako dajala kruh vrsto desetletij, pa je postala še pomembnejša po zaprtju rudnika. Ta je zadnja leta zašla v globoko krizo in tako rekoč v enem letu doživela dva stečaja. Agonija tam zaposlenih je bila nepopisna, že kar tragična, saj so tako mnoge družine ostale brez sredstev za preživljanje. Več kot 170-letna tradicija liboj-ske keramike je bila prekinjena. Na srečo pa so se našli ljudje, ki so ta zaustavljen voz bili pripravljeni pognati naprej. Nedvomno ima za to največ zaslug podjetnik Srečko Šrot, direktor novo ustanovljene firme KILI d.o.o., ki je zbral denar in pogum ter od stečajnega upravitelja vzel tovarno v najem. Kako je v tovarni sedaj, s kakšnimi problemi se ubadajo, koliko ljudi imajo zaposlenih, kakšna je perspektiva itd., pa smo poskušali zvedeti v pogovoru z že omenjenim direktorjem Srečkom Šrotom. Uvodoma sva govorila o motivih prihoda v Liboje. Vsekakor je bil to izziv, kateremu so dajali pogum tradicija kot znanje, ki se ie nabiralo skozi desetletja. Nedvomno bi bila velika škoda opustiti, pozabiti oz. ne izra- biti znanja in izkušenj ljudi. Ta logika pa je bila pri sami odločitvi vstopa v ta posel prevladujoča... V tovarni je sedaj redno zaposlenih 135 delavcev, vključno z vodstvom in minimalno administracijo. Nekaj pa jih pogodbeno zaposlujejo, kadar jih rabijo. Res je, da je bilo pred stečajem zaposlenih dvakrat ali celo trikrat več ljudi, tako da vseh problemov in družinskih stisk direktor Šrot in njegovi partnerji zaenkrat ne morejo reševati. Tisti, ki so dobili službo, pa so nedvomno veseli in tudi zadovoljni, saj ponovno dobivajo redno plačo in po kolektivni pogodbi. »Trudimo se, da bi v kolektivu bilo dobro vzdušje, da so ljudje primemo nagrajeni za svoje delo in s tem tudi stimulirani za vestno in kakovostno opravljanje delovnih nalog. Zaenkrat imamo še precej problemov s prodajo, saj je zaradi stečajev pretrganih večina nekdanjih prodajnih poti. Naročila prihajajo temu primemo, čeravno intenzivno delamo na obnavljanju stikov z nekdanjimi partnerji. Želimo si, da bi imeli vsaj za dva meseca naročil naprej, tako da bi se lahko surovinsko normalno pokrili in tudi delali brez zastojev. Da ne bi imeli prevelikih zalog, kar je mrtvi kapital, moramo včasih precej na hitro dobiti surovine, da lahko izpolnimo naročilo. Proizvodni proces se zaradi tega večkrat prekinja, kar pomeni, da še ni tiste prave utečene proizvodnje. Poleg tega pa manjka tudi naročil za enobarvno keramiko. Proizvodna logika je pač tako »naštimana«, da se sočasno dela enobarvna in poslikana. Prejšnji mesec, ko smo imeli proizvodnjo 75 ton, nam je to manjkalo. Mislim pa, da so te kapacitete, glede na ljudi, peči in stroje, takšne, da omogočajo proizvodnjo 100 ton mesečno. Kot kaže, nam bo to kmalu uspelo, morda že ta mesec. To pa bo tista logična, optimalna proizvodnja, ki je donosna in da tudi nekaj malega ostanka dohodka, tako da bodo lahko delavci dobili še kakšno stimulacijo. Skratka: naš cilj je ta obseg proizvodnje. In kako v bodoče? Kakšna je perspektiva? »Mi s temi stroji lahko naredimo, kar se pač da, vendar: dokler ostaja problem lastništva, ni takšnih vlaganj, ki bi bila nujna za povečanje proizvodnje. Kljub vsemu smo doslej vložili že precej sredstev v vzdrževanje. Naš namen je z drugimi zbrati denar in tovarno kupiti. Če nam bo to uspelo, je zaenkrat še težko reči. Dejstvo pa je, da brez posodobitve in vlaganj v racionalnejšo in donosnejšo proizvodnjo ni prave prihodnosti. Prav zato bi se moralo vprašanje lastništva čim prej rešiti...« Sicer pa bo slika jasnejša že čez nekaj mesecev. Takrat bo tudi laže reči kaj konkretnejšega.« Tako podjetnik in direktor KILI-a - Srečko Šrot. Mi pa končajmo z željo, naj se tovarna ne ustavi več, naj ponovno postane paradni konj slovenskega keramičarstva, da bo dajala kruh in socialno varnost Libojčanom. D.Naraglav Postopek za Linde se nadaljuje Zbori občinske skupščine bodo na svoji zadnji predpo-čitniški seji konec junija vendarle obravnavali predlog odloka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za industrijsko območje Sip Šempeter. Tako je namreč sklenil izvršni svet in sicer kljub temu, da so bili v javni razpravi avgusta lani vsi krajani proti temu, da Linde plin d. .o. o. postavi na ned-kanjem Sipovem dvorišču polnilnico plinov. Člani so namreč ugotovili, da gre za ekološko čisto tehnologijo in da ni nobenih strokovnih argumentov, zaradi katerih bi postopek sprejemanja dokumentacije ustavili. S psihološkega vidika so sicer imeli nekaj pomislekov, o teh pa bo morala zadnjo besedo' vendarle reči občinska skupščina. K.R. Slovenski hmeljarji v težavah Brez pomoči države verjetno ne bodo preživeli še enega leta krize Vsakih deset do petnajst let se po obdobju usklajene pridelave in porabe pojavijo v hmeljarstvu leta krize. Včasih samo eno leto, včasih tri. Znaki zadnje krize so se pojavili v letu 91, toda tokrat hmeljarji zaradi spleta okoliščin pričakujejo, da bo spet normalno leto šele 1996. Medtem pa potrebujejo pomoč države, na kar so opozorili na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi poslanec državnega zbora dr. Janez Zupanec. Z vsem tem so slovenski hmeljarji seznanili pristojne državne organe, ki pa jih očitno ne jemljejo resno. V državni proračun se samo od prodanega piva letno nateče 4 milijarde tolarjev. Toda država je letos za stimulacije namenila le 900 milijonov tolarjev, in sicer za vse kmetijske panoge. Da bi hmeljarji lahko preživeli in sfinancirali letošnji pridelek, so zahtevali od vlade, naj jim izplača 20-odstotno stimulacijo za izvožen hmelj letnik 93, izplačilo neizplačane stimulacije za letnik 92 ter kreditiranje pridelovanja hmelja v letošnjem letu z re- gresirano obrestno mero za materialno vlaganje, storitve in del osebnih dohodkov v višini vsaj 5000 DEM na hektar. Za izvoz letnika 94 zahtevajo 35-odstotno stimulacijo ali kakšno drugo obliko pomoči. Če želijo slovenski hmeljarji ohraniti svoj delež na svetovnem tržišču hmelja, jim bo država morala priskočiti na pomoč. Ali pa se bo raje odpovedala 25 milijonom DEM letnega neto deviznega priliva?! K.Rozman. Zgleden primer lastninjenja_____ Avto RoMi ŠLANDROV TRG 11, ŽALEC telefon: 715-250 NUDI IZREDNO UGODNE CENE ZA: nadomestne dele za: ZASTAVO GOLF RENAULT LADO OPEL izpušne sisteme Iz ALU-pločevine za vsa osebna vozila (1-letna garancija) motorna olja: CASTROL GTX 3 INA-DELTA ELF avtoakustiko: PIONEER (3-letna garancija) BLAUPUNKT VELIKA IZBIRA: SEDEŽNIH PREVLEK in vse ostale dodatne opreme! Obiščite nas, ne bo vam žal! IPB Žalec polnilnica Coca Cole je že sklenila dogovor s skladom RS za razvoj, agencija za prestrukturiranje in privatizacijo pa je dala soglasje in z odločbo potrdila program, ki ga ocenjujejo kot zelo dobrega, so na novinarskem pogovoru povedali predstavniki obeh ustanov. Kot je dejal direktor IPB Rudi Cizej, so se odločili za program lastninjenja, po katerem bodo delavci s certifikati dobili 20, z internim odkupom pa 30 odstotkov družbenega kapitala. Drugo polovico delnic bo imel možnost odkupiti tuji partner. Z dokapitalizacijo pa bo avstralska sestrska firma Coca cole Amatil postavila večinska lastnica polnilnice v Žalcu. Program je po mnenju direktorja sektorja za privatizacijo pri skladu RS Igorja Kušarja popolnoma v skladu z zakonom in, kar je najvažnejše, usmerjen v prihod- nost. Sklad za razvoj bo dobil svojo vlogo, ko bo podjetje olastninjeno. Pri prodaji delnic v celotni vrednosti 7,5 milijona ameriških dolarjev bodo imeli predkupno pravico naši državljani, če bi se pojavil domači kupec, bo komisija seveda natančno presodila, ah izpolnjuje pogoje. Sicer je podjetje IPB polnilnica kokakole, ki je preživela hude krize, posebej tudi ob turistični katastrofi v Istri, kamor je prodala četrtino proizvodnje, v zadnjem času v bistveno boljšem položaju, saj je družba Coca cola spremenila svoj odnos in pokazala večje zaupanje v našo novo državo. Kot je dejal direktor Cizej, so že lani proizvodnjo podvojili in vpeljali nekaj novih pijač (fanta, sprite) in medtem ko so 1992 leta prodali 29, so lani prodali že 70 steklenic brezalkoholnih pijač na prebivalca. Letos načrtujejo za 27 odstotkov večjo proizvodnjo in kot kažejo podatki, načrt tudi uresničujejo. 1 kg 696 SIT 1 kg 634 SIT kg 489 SIT 28 SIT 96 SIT ZANA Posebna ponudba po najugodnejših cenah: EDAMEC Zelena dolina ŠMARSKI TRAPIST Zelena dolina posoda EMO toaletni papir role ženske hlačne nogavice Polzela Oplemenitite vsak nakup s kartico ŽANA, tako postanejo že tako ugodne cene še za 4% ugodnejše. AKCIJSKA PRODAJA N0V0TEKS Od 12.5. do 11.6. - TEENS PROGRAM - moške, ženske in otroške hlače - otroške vetrovke - plise krila in ostali jeans in viskoza UGODNO! Vrtna garnitura iz ratana že za 24.750 SIT___________________ PRISRČNO VABLJENI! JUTEKS, kemijsko-tekstilno podjetje p. o. Žalec, Hmeljarska ulica št. 1 objavlja JAVNO DRAŽBO ZA ODPRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV a) TOVORNA VOZILA 1. Tovornjak TAM 170 T 14 - kasonar, letnik 1983. registriran do 31. 05. 1994, v voznem stanju 2. Tovornjak TAM 170 T 14 - kasonar, letnik 1981. registriran do 26.11. 1994, v voznem stanju b) VILIČARJI 3. Elektro viličar INDOS, nosilnost 600 kg, letnik 1965, (potreben popravila) 4. Dizel viličar INDOS tip VAD 38-25. letnik 1987, v voznem stanju 5. Dizel viličar VAD 38-25. letnik 1987, v voznem stanju 6. Elektro viličar INDOS VE 15, nosilnost 1500 kg, letnik 1987, v voznem stanju 7. Bencinski-plinski viličar INDOS, nosilnost 1500 kg, tip VP 15, letnik 1979, v voznem stanju C) OSTALA OPREMA 8. Prevozna dvoosna cisterna CREINA, volumna 80001, z elektro zobniško črpalko ZP 7 (v uporabnem stanju) 9. Počitniška prikolica »ADRIA« 2 + 2 z opremo. 10. Batni kompresor trudbenik, tip E 4 NF-1010, leto izdelave 1978, Q = 1250 1/min, P = 10 bar, uporaben 11. Batni kompresor trudbenik, tip NA 110, leto izdelave 1973, Q = 58m3/h, P = 6 bar, 2 kom. 12. Batni kompresor trudbenik, tip E 4NF 2010, leto izdelave 1978, Q = 20001 /min, P = 15 bar, uporaben 13. Vzvodne škarje za rezanje blaga (električni pogon), v uporabnem stanju 14. škarje giljotina za rezanje vrvi, uporabne 15. Večje število elektromotorjev od 0,75 kg do 18kW 16. Večje število rezervnih delov za kompresorje trudbenik, viličarje INDOS, avto deli, razni delovni pripomočki in delovne naprave. Javna dražba bo v soboto, dne 4. junija 1994, ob 10. uri na dvorišču podjetja Juteks v Žalcu, Hmeljarska 1 (nasproti železniške postaje). Na dan dražbe je ogled možen od 8. ure dalje vsak delovni dan. Blago bo prodano najboljšemu ponudniku. Interesenti bodo seznanjeni s ceno in ostalimi pogoji neposredno pred dražbo. Predhodne informacije daje g. Mariin Sedovnik (tel. 715-310 v Žalcu oz, 715-430 Ložnica, omrežna skupina 063) Čaj ob petih Tudi tako bi lahko naslovili zaključek projekta, imenovanega Hello Britain, ki je na OŠ bratov Juhart v Šempetru potekal od lanskega oktobra. Zaključna prireditev je bila pred dnevi, udeležili pa so se je poleg sošolcev tudi starši učencev, ki so sodelovali pri projektu skupaj z mentorico Alenko Kovač in učitelji šole. Osnovni namen projekta je bil poglabljanje znanja angleškega jezika, ob tem pa kar najbolje spoznati Veliko Bri- tanijo, njene geografske značilnosti, navade in prehrano njenih prebivalcev. Tako so projekt razdelili na naslednja področja: Velika Britanija - kaj bi morah vedeti o njej?, Naši ustvarjalni dosežki, Ustvarjanje na področju poezije in Kviz, uganke in šale. Da so te naloge lahko izpolnili, so morah predelati veliko neposredno iz Velike Britanije. Svoje znanje so poglabljali tudi tako, da so sami pisali pesmice, sestavljali kvize, uganke in šale. Svoje najboljše dosežke in najbolj zanimiva spoznanja so zbrali v reviji, ki so jo izdali ob zaključku projekta. Tudi zaključna prireditev je bila v znamenju angleškega jezika. Kot smo že rekli, je bila to čajanka, po čaju ob petih pa Anglijo poznajo po vsem svetu. Na sliki: Pri projektu so sodelovali Jelka Dobravc, Veronika Tavčar, Mojca Steiner, Maja Lebe, Andreja Četina, Marina Bavanda in literature; znanje so črpali iz ^¿ucuu«. ua.l PONUDBA MESECA: barvni tisk (rdeč, zelen, moder) za kataloge in plakate OSTALA PONUDBA: * pisarniški material * obrazci * šolske potrebščine * igrače * original vžigalniki ZIPPO * avtokarte evropskih držav in mest * otroški bazeni, rokavčki, plavalni obroči Trgovina in servis eldo Žalec, Mestni trg 6 telefon: 715-505 UGODNO! KLIMA NAPRAVE Novo - električni roštilj * elektro instalacijski material * prodaja in popravilo gospodinjskih aparatov * ekspres izdelava ključev * popravilo vseh vrst električnih aparatov Odprto: od 8. do 18.30, sobota do 12. ure. IZTOK ŠULER BRASLOVČE 16 SERVIS za popravilo: - TV aparatov - videorekorderjev - avtomobilskih in radijskih sprejemnikov - glasbenih centrov - glasbenih komponent Popravljeno hitro in kvalitetno, rezervni deli zagotovljeni. Delovni čas vsak dan od 9. do 16. ure telefon: 0609/621-115 Sv. Lovrenc (Gornja vas) 24, W OHIiCBI Prebold Telefon: 723-325 sladkor 50/I 99,90 SIT sobni copati 275 SIT namizni prti PVC 570 SIT • jedilno olje/l 159,90 SIT • • krmilna • mokaX 23,10 SIT • • potiskane majice 1.170 SIT • pokrovčki za vlaganje (36 kom) 340 SIT dalje • frotiraste brisače (velike) od 397 SIT dalje • kratke kolesarske hlače Odprto: TRGOVINA: od 8. do 19., sobota do 15., nedelja do 11. ure, BISTRO: od 8. do 22. ure. Glede na to, da so omenjeni roman prebirali že njihovi starši, bo verjetno zelo zanimivo, ko si bodo v naslednjih dneh lahko ogledali njegovo priredbo. Učenci bodo posebej zanje še enkrat zaigrali predstavo. Jagode, namreč, še vedno in vsako leto zorijo. K. R. mrm A V Gotovljah se je pelo V soboto, 23. aprila, so pevci iz Gotovelj slavili 100-letnico neprekinjenega zborovskega petja. Ob tej priložnosti so izdali monografijo, organizirali razstavo pevske literature skozi stoletje in obnovili dvorano. Še posebno dobro so se pripravili na osrednjo prireditev s koncertom vsčh zborov (moški, ženski, otroški), na katerem so najzaslužnejšim članom podelili društvena in občinska priznanja ter plakete in Galussove značke. Silva Kočevar, Gotovlje Športno zabavni dan Osnovna šola in športni center v Žalcu vabita v soboto, 28. maja, ob 8.30 uri na največji športno-zabavni dan, ki bo v športnem centru v Žalcu. Poleg atletike (tek na 60 m, daljava, krogla), odbojke na mivki, malega nogometa in košarke bodo pripravili še več športnore-kreativnih iger, seveda pa ne bo manjkalo zabave. Prijave zbirajo do 27. maja na osnovni šoli. POHVALE IN ZAHVALE V prometni nesreči je 8. marca 1994 utrpel hude telesne poškodbe Miha Kolar. V tej zahvali želimo izraziti pohvalo in zahvalo celotni Bolnišnici Celje in nekaterim posamezno ter nekaterim oddelkom. Med drugim: dr. med. spec. kirurg. Boženi Med-ved-Berk, dr. med. spec. kirurg. Majdi Bizjak-Janež in celotnemu oddelku otroške kirurgije Bolnišnice Celje; dr. med. spec. kirurg in plast. Jožici Pekarovič, dr. med. spec. kirurg in plast. _ Marcelu Maduniču in celotnemu oddelku za kirurgijo roke, opeklin, plastične kirurgije in rekonstruktivne kirurgije Bolnice Celje; prof. Pilihovi oddelku enote intenzivne terapije, oddelku fizioterapije in vsem, ki so našemu Mihiju pomagali prestajati težke trenutke nenehnih operacij. Za denarno in splošno pomoč se zahvaljujemo: OŠ Griže, podružnični šoli Liboje, sodelavcem in sodelavkam, Krajevni skupnosti Liboje, poštarju in vsem, ki so mu v prvih trenutkih stali ob strani in ga tolažili, skratka vsem, ki ste ga obiskovali in mu vlivali upanje v življenje in čim prejšnje okrevanje. Se enkrat vsem iskrena hvala. Ida Marin - Kolarjevi iz Liboj. SERVIS zamrzovalnikov in hladilnikov (vseh vrst) in menjava izolacij na podu. Servisiramo hitro in strokovno. MILAN TERGLAV * Polzela 137/a tel.: 720-406 Libojčani v Opatiji Turistična zveza Opatije in Pihalna godba Lovran sta letos organizirali II. festival pihalnih orkestrov sosednjih dežel v povezovanju in sodelovanju držav Alpe - Jadran. Poleg Godbe rudarjev in keramikov iz Liboj sta se festivala udeležili godbi iz Gradca, Avstrija, in Lavariana, Italija. Po oceni domačinov, organizatorjev in nas gostov je prireditev izredno uspela. Ponovno je bila prava manifestacija glasbe kot nečesa univerzalnega, brez omejitev, most med narodi. Na slovesnem koncertu v čudoviti kristalni dvorani hotela Kvamer je bilo ob izvrstni glasbi povedanih veliko vzvišenih besed. Libojski godbeniki so se pod taktirko kapelnika prof. Ivana Ravnjaka ob polni dvorani in pred kamerami tako izkazali, da so morali dodati še dve skladbi. Po koncertu je bilo prisrčno družabno srečanje, na katerem so skrbeli za razpoloženje priznani Šaleški fantje iz Vinske Gore in Velenja. Koncert pevcev KD Gomilsko V nedeljo, 8. maja, je Kulturno društvo Gomilsko organiziralo letni koncert pevskih zborov, ki delujeta v okviru društva. Nastopila sta dekliški in mešani pevski zbor, ki ju vodi gospa Tanja Cehner. V programu pa je sodeloval tudi Tamburaški orkester iz Liboj, pod umetniškim vodstvom gospoda Braneta Meseca. Nastopajoči so predstavili del svojih programov in navdušili številno občinstvo v Domu krajanov na Gomilskem. Letni koncert zborov je že tradicionalna oblika predstavitve domačemu občinstvu. Tudi letošnji je potrdil visoko umetniško raven obeh zborov, ki je plod dolgoletnega zagnanega dela tako vodstva društva pevcev in še gospe Cehnerjeve. A.B. Nastopov pa je bilo še več. Naj omenim vsaj . dva pomembnejša. V soboto dopoldne je libojska godba izvedla promenadni koncert pred cerkvijo Sv. Jurija v Lovranu, pred tem pa je bil sprejem pri županu tega mesta. Mogočno in veličastno je uspela nedeljska parada vseh godb po ulicah Opatije in nato skupen nastop na letnem kopališču Slatina z zak- ljučno skladbo, znamenitim maršem Radetzky Johanna Straussa. Godbeniki in njihov predsednik Jože Jančič se zahvaljujejo LIKO Liboje, KILI' Liboje, podjetju Ježovnik Griže, izvršnemu svetu občine Žalec in ZKO Žalec za prispevke in pomoč pri izvedbi tega kulturnega poslanstva. Janez Meglič AC LEVEC Levec 18, v prodajnem centru MODERNI INTERIERJI LEVEC telefon.: 063/27-409, fax:28-708 Prodaja avtomobilov: MERCEDES-BENZ HONDA in ostalih vozil iz programa AUTOCOMMERCE! UGODNI KREDITI ZA VSA VOZILA IZ PROGRAMA AUTOCOMMERCE KMETIJSKO VRTNARSKA TRGOVINA ŠPORN Parižlje 38/e, BRASLOVČE tel. & fax: 063/721-117 nudi po ugodnih pogojih - 5 čekov: * vrtne kosilnice, motorne kose, naramne in nahrbtne aparate za pranje strojev -120 bar Na zalogi so tudi: * originalni rezervni deli za kosilnice BCS in ostali kmetijski rezervni deli Poleg tega vam nudimo tudi velik izbor: * cevi in priključkov za zalivanje zelenic in vrtov HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje tel./fax: 721-455 GRADBENIKI, POZOR! CEMENT 450 BET. MREŽA 8/5 BET. MREŽA 9/6 PARKET I MODUL POROLIT SIPOREX/m3 BRAMAC 549.00 SIT 3.290.00 SIT 4.370.00 SIT 1.490.00 SIT 43,90 SIT 47,60 SIT 9.500.00 SIT 104.00 SIT MOTORJI YAMAHA DT 50 267.000,00 SIT YAMAHA SCOOTER 50 215.000,00 SIT CROSS PW 50 182.000,00 SIT CHOPPER 250 608.000,00 SIT TOMOS ATX 50 C = 184.000,00 SIT MOŽNOST KREDITOV! Se priporočamo. Matke Gostišče pri gasilcu vabi Artdekor uokvirja in prodaja Ste bili pred dilemo, kaj kupiti za darilo in pri tem dokazati izbranost svojega okusa? V Artdeokorju v Žalcu, ki ga je Stane Špiljak odprl v Ulici talcev 3, to je poleg tržnice, vam bo izbira olajšana, saj je v njem veliko predmetov, ki bi se jih vsak razveselil. Ne le, da tukaj uokvirjajo umetniške in dekorativne slike, fotografije, plakate in portrete; vse to po zelo ugodnih cenah tudi prodajajo. Založeni so s slikami priznanih umetnikov v različnih tehnikah in cene res niso pretirane. Poleg tega pa imajo tudi nabožne skulpture, starinske okvirje za ogledala, dekorativne izdelke iz braškega marmorja in onik-sa, miniaturne lesene poslikane skrinje in še vrsto zanimivih predmetov, ki si jih je vredno ogledati. Na zalogi imajo dvesto vrst letev okvirje za slike, poleg tega pa tudi restavrirajo stare okvirje in ogledala. Prodajajo slikarska platna in izdelujejo stojala. Omogočajo sprejem slik v konsignacijsko prodajo, nudijo torej priložnost še ne uveljavljenim umetnikom. V kratkem pa bodo posredovali umetniško portretiranje akademskega slikarja Milana Todiča iz Celja. Artdekor je odprt vsak dan od 8. do 12. ter od 16. do 18. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Aranžirajo darila, tudi tista, ki niso kupljena pri njih. Telefon: 714-175. Obiščite jih, zagotovo vam bo pri njih všeč med vsemi zanimivimi in lepimi predmeti. ep-vka Gasilci iz Matk zadnjih nekaj let nimajo sreče z najemniki svojega gostišča. Ugled, ki ga je to gostišče nekoč uživalo daleč naokrog, je zbledel. Ugled in zadovoljstvo gostov pa bo, kot vse kaže, povrnila nova najemnica Marina Beškovnik, dolgoletna gostinka iz Velenja, ki ima za sabo že 16 let dela v mamini gostilni. V želji po popolni samostojnosti, kar je bil izziv, se je odločila za Matke. Z možem, ki zelo rad prime v roke harmoniko, ter ob vseh dobrotah, ki jih zna Marina pripraviti, zadovoljstva ne bo manjkalo. Marina upa, da se bodo vrnili vsi gostje, ki so včasih radi zahajali v Matke h Gasilcu in da jih bo uspela zadovoljiti s hrano, pijačo in gostoljubnostjo. Na svoj račun bodo prav gotovo prišli ljubitelji rib, zrezkov, jedi z žara... Nič manj pa tudi tisti, ki si bodo zaželeli kaj drugega. Velike so tudi prostorske kapacitete, saj imajo na razpolago dvorano, v katero gre preko dvesto ljudi, zraven pa sta tudi posebni sobi, ki sta primerni za manjše skupine. V teh pomladanskih in bližnjih poletnih dnevih pa je prijetno posedeti na terasi. Sicer pa pridite in se prepričajte. Na razpolago so vam vsak dan od 10. do 23. ure. ep-dn Kabelska TV v Žalcu Manjši odziv v blokih, presenetljiv v individualnih hišah ORION PLUS d.o.o. Ponovno trgovina v Šeščah V Šeščah, v prostorih zadružnega doma, je pred prvim majem ponovno odprla vrata trgovina z mešanim blagom, ki jo je odprlo zasebno podjetje Orion plus oz. Janez Pavlič iz Šešč. Za ta korak se je mladi podjetnik odločil zlasti na pobudo krajanov, ki so to trgovino od zaprtja dalje precej pogreša- Podjetje Orion plus, katerega direktor je Janez Pavlič, je registrirano za uvoz in grosistično prodajo. Znani so zlasti po uvozu pralnega praška Ariel, čistilih in testeninah Gondola, za katere so ekskluzivni uvoznik. V trgovini v Šeščah nudijo vse vrste blaga široke potrošnje, posebno pa so za potrošnika cenovno zanimivi proizvodi iz lastnega uvoznega programa. Poleg vsega tega so kupcem na razpolago tudi najrazličnejša krmila za svinje, zajce in kokoši. Na zalogi imajo tudi vedno dovolj raznovrstnih alkoholnih in nealkoholnih pijač. Vsakodnevno imajo svež kruh, tudi ob nedeljah. Vsekakor jih velja obiskati, saj je prihranek denarja zagotovljen. Trgovina je odprta vsak dan in sicer: od ponedeljka do petka do 7.30 do 17.30, ob sobotah od 7.30 do 13., v nedeljo pa od 8. do 11. ure. ep-dn Podjetje Kabel TV d.o.o. iz Petrovč je lani dobilo koncesijo za izgradnjo sistema kabelske televizije v mestni skupnosti Žalec. Ker so pričakovali, da bo največji odziv naročnikov med stanovalci blokovskih naselij, so se po besedah tehničnega direktorja Janeza Vahna najprej usmerili v izgradnjo sistema v teh naseljih. Trenutno kabelsko tv-omrežje obsega 1200 priključkov, vendar je naročnikov le 452. S to številko so zadovoljni, kar malo presenečeni pa so nad odzivom lastnikov individualnih hiš, saj se skoraj vsi odločajo za kabelske priključke. Pred kratkim so pridobili koncesijo tudi v Šempetru, Gotov-ljah, Vrbju in Petrovčah, verjetno jo bodo dobili še v Grižah. Za te kraje že teče postopek pridobitve lokacijske in gradbene dokumentacije, potem pa bodo začeli z izgradnjo. Cena priključka je na teh območjih, kjer je naseljenost manjša, 150 DEM, medtem ko je v Žalcu 89 DEM. Mesečna naročnina bo povsod znašala 12 DEM. Kot je povedal Janez Va-hen, s plačevanjem naročnine nimajo večjih težav, čeprav je nekaj neplačnikov. Vendar pa je sistem zgrajen tako, da lahko vsakega takšnega naročnika izključijo. Trenutno porenašajo 28 pro- Optika Kovač vas vabi Optika Kovač v Žalcu na Šlandrovem trgu 21, za bistrojem Kaval, vas vabi, da jo obiščete. Nudi vam pestro izbiro stekel in okvirjev za vsakogar in za vsak žep. Kakovostna in modna očala dobite v optiki Kovač že za 5000 SIT. Nudijo tudi plačilo na čeke in očala na recept. Torej vas bo obisk optike Kovač gotovo zadovoljil, bogata izbira sončnih očal mnogih proizvajalcev pa vas bo rešila pred motečimi sončnimi žarki. Dodajmo še, da je optika odprta vsak dan od 8.30 do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto pa od 8.30 do 12. ure. ep-jk gramov, v kratkem bodo vključili še deset novih. Kabel TV d.o.o. je doslej edini v Sloveniji zgradil takšen sistem, ki omogoča prenašanje 56 kanalov. »Investicija je bila zato res dražja, vendar mi gradimo za jutri, ne za včeraj. Ponudba satelitskih programov je vsak dan večja in temu trendu moramo slediti. Tudi TV Slovenija bo verjetno kmalu začela oddajati preko satelita, ponudbo pa želimo dopolniti predvsem glede na jezik, to je z italijanskimi programi. Ce bo dovolj zanimanja, bomo vključili tudi TV Koper, pogovarjamo se s Kanalom A. Projekt je že narejen, s tem pa bi izboljšali tudi zagrebške in avstrijske programe, katerih sprejemni pogoji trenutno ne zagotavljajo ustreznih standardov. Potem je tu seveda še interni kanal.« Kabel TV d.o.o. je član Združenja kabelskih sistemov Slovenije. Le-to svoje člane redno obvešča o tehničnih novostih in možnostih kasnejšega sprejemanja ko- diranih satelitskih programov. Dokler ne bo začel veljati zakon o avtorskih pravicah, je prav področje kodiranih programov najbolj neurejeno. Zdaj se kartice za dekodiranje dobijo v tujini. So poceni, vendar pa nihče ne jamči, da bodo res veljale eno leto. Satelitske družbe seveda vedo, da je nekaj takšnih kartic kupljenih na črno, zato občasno izklapljajo kartice s številkami, za katere sumijo, da so bile nabavljene na takšen način. Ob zadnji daljši prekinitvi dveh angleških satelitskih programov je bilo izklopljenih kar 900 kartic, do tako dolge prekinitve pa je prišlo zato, ker na trgu ni bilo na voljo novih. Ko bo konec drugega leta pri nas začel veljati zakon o avtorskih pravicah, bo 'cena kodiranih programov seveda višja. O njej se pogaja prej omenjeno združenje, Janez Vahen pa meni, da bo prišlo do ponudbe dveh skupin programov. Ena bo osnovna in se bo pokrivala samo iz sredstev vzdrževalni-ne. Tako, na primer, MTV ponuja svoj program za trenutno 80 tolarjev na mesec, Film Net pa svojega za 2 DEM, s tem, da bi v telek-tekstu predvajal slovenske podnapise. Vsi dogovori tečejo na nivoju Slovenije. Za gledanje druge skupine programov bo potrebno doplačati, sistem pa omogoča, da vsak naročnik izbere ponudbo programov po svoji želji. Osnovna ponudba naj bi še naprej vključevala 28 satelitskih programov. K. Rozman Senrts zeleie teiMrike Celje, Vrunčeva 2 a, (pod Zavarovalnico Triglav) telefon: 21-400 ali 38-800 Kmetovalci, vrtičkarji! ZDAJ je čas, da obiščete servis drobne kmetijske mehanizacije za popravila: MOTOKULTIVATORJEV, KOSILNIC, MOTORNIH ŽAG, ŠKROPILNIC, AGREGATOV... /inrirtpnnnnrinrinnrT'irtrirtrg'i 12. STRAN - MAJ 1994 Savinjčan ODMEVI Nove občine - zakaj? Mnogo črnila je že bilo prelitega o lokalni samoupravi, ki trenutno pretresa slovensko politično sceno.-Tudi v našem kraju je bilo povedanih mnogo argumentov za in še več proti, vendar je usoda hotela, da smo padli v referendumsko območje nove bodoče občine GRIŽE. Kljub temu, da smo krajani Zabukovice na zboru krajanov z absolutno večino zahtevali in izglasovali, da želimo ostati v občini Žalec, smo mimo naše volje padli v referendumsko območje nove občine GRIŽE. To, da se branimo nove občine, je razumljivo, saj nam le-ta ne prinaša nič cenejšega in nič boljšega. Na zboru so nam Občinarji razložili, da se bodo v novi občini urejale predvsem komunalne in ostale stvari. Postavlja se nam vprašanje, katero od komunalnih dejavnosti bo urejala nova občina. Po zakonu o komunalnih dejavnosti je opredeljenih več kot deset komunalnih dejavnosti. Že sedaj občina Žalec ni zagotovila odlagališča za komunalne odpadke, kaj šele da bi to uspelo novi občini. Ostaja le upanje, da ne bo nastal smetnjak kar na dvorišču nove občine. Vsa razvita Evropa se združuje, le v Sloveniji vaški veljaki zvesto izvršujejo voljo centra ter z velikopoteznimi načrti, ki so že vnaprej obsojeni na propad, vlečejo preprostega človeka za nos. Izredno žalostno je bilo poslušati razlago, da smo v Grižah pred mnogimi leti že imeli občino in že v času Marije Terezije je bila podobna razdelitev. Krajani Zabukovice želimo v korak z razvitim svetom, ne pa nazaj v zgodovino. Postavlja se nam vprašanje, zakaj razbiti infrastrukturo, ki že obstaja v občini Žalec, in postavljati novo, ki bo potrebovala mnogo časa, da se bo vzpostavila in še malo več, da bo sploh pričela funkcionirati. Posledice, ki bodo vsekakor negativne in jih bomo v končni fazi morah plačevati krajani, pa bodo hude. Postavlja se tudi vprašanje, ah ni morda pravi namen reorganizacije lokalne samouprave, da država poceni oziroma zastonj pridobi lastninsko pravico za nepremičnine sedanjih občin. Občani bomo po predvidenem scenariju dobili novo občino, ki bo brez premoženja, dosedanje premoženje pa bo dobila država oziroma, če se izrazimo natančneje, nenasitna in pogoltna država. Premoženje nove občine pa bomo morah ustvarjati občani na novo in iz svojih žepov. Zaključek je torej jasen: OSTANIMO V OBČINI ŽALEC. Glasujmo proti novi občini in stopimo v korak z Evropo. Ne dopustimo, da se čas zavrti nazaj, kot želijo in nas v to silijo politiki. Zmago Oblak Zabukovica HMEZAD DURI lesno proizvodno-trgovsko podjetje (bivši LIK Savinja) Šempeter telefon: 063/701-113 * knjižni regali * stenske police Liboje: samostojna občina ali ne? K pisanju me je spodbudila ogorčenost nad načinom izvajanja priprav na bodočo lokalno samoupravo. V parlament smo izvolili najboljše, zaupah smo vladi. Vzeli so si precej časa za sprejem zakonodaje. Krajani pa naj se o tako pomembni zadevi, kot je občina, v kateri bomo živeli, se rojevah in umirali, odločimo na kratkem zboru peščice občanov. Brez analiz, brez finančnih izračunov, ne da bi vedeli za prednosti ah slabosti odločitve in še brez časa za razmislek. Tako ne gre. Vsakdo, ki kaj spreminja, dela to za to, da bi bilo bolje. Pri tej zadevi pa izgleda, da ima vsak svojo računico. Spomin mi uhaja na dehtev Jugoslavije. Smo eksperti za spreminjanje, na napakah se nič ne naučimo. Nekoč smo morali na silo v TOZD-e, pa smo jih kmalu ukinili. Ali ni to nekaj podobnega? Ah je ob kohčenju novih občin, razen o mejah in oblasti, kdo razmišljal, kako preživeti? Majhni in obrobni bomo nerazviti še naslednje stoletje. Primitivizem upravljanja se bo nadaljeval. V Libojah nimamo več rudnika ne tovarne, kdo bo libojskemu grabnu dajal kruh? Nimamo kadrov, upravnega prostora, pošte, banke, osemletne šole, industrije in ne razvite obrti. Kmetijstvo je zaradi posedanja tal že zdavnaj osiromašeno. Kje se bodo zaposlovali krajani? V zadnjih desetletjih smo živeli v žalski občini in jo soustvarjali. Ko je in bi sedanja občina pomagala na- £!!!__ I MASIVNEGA POHIŠTVA (smreka, jelka, hoby program) * otroška soba * phono regali Ugodne cene in l0O/o.ni popus|. Pri večjem nakupu možen odlog plačila! Akcija poteka do razprodaje zalog! V PRODAJNEM CENTRU LENA V LEVCU kolekcija POMLAD - POLETJE 1994. telefon: 24-151 šemu kraju, nas nekdo hoče ločiti. Slovenski dol je ostal prazen in razpada, ljudje pa so se odsehh. V sramoto nam je in kdo mu bo vrnil življenje? Vaščani Kasaz nismo nikoli čutih nagnjenosti do Liboj, saj so naši predniki več kot 150 let hodih po opravkih preko Savinje. Pri vsem tem pa predstavniki naše KS niso ugovorjali na takšen odlok, krajani sami pa smo imeli premalo časa za organiziran nastop. In kaj nam preostane? Zaprosimo lahko parlamentarno komisijo, da izda volilne hste z alternativnim vprašanjem, v kateri občini bi želeh živeti. Glasujemo lahko tudi proti, pripis, kam želimo, pa bo služil le statistikom. Zaprli so nam vrata, da se ne moremo odločiti za žalsko občino, saj je vmes še petrovška. Mnogi nismo za zgolj katastrske občine, preveč nas povezuje dolgoletno sožitje, skupen razvoj, objekti skupnega pomena, pa misel, da smo združeni močnejši, tako pa bomo samo revnejši. O teh vprašanjih sem se pogovarjala z mnogimi krajani in pritrjujejo mi. Naj povem še to, da nisem v nobeni stranki in da nimam nobenih osebnih interesov, ni mi pa vseeno, kakšno prihodnost ponujamo našim vnukom. Ne želim vsiljevati svojega mnenja, odločimo se po svoji vesti z občutkom odgovornosti do sebe, ostalih in naslednjih rodov. Tistim pa, ki govorijo o preobrazbi politične strukture, pa le to, da bodo barve ostale. Ti pa bodo odgovorni užaloščenim, razočaranim, revnim in brezposelnim krajanom. Porinjeni bomo v rezervat revščine, pred našimi očmi pa se bodo bohotili bogati centri in posamezniki. Marija Gote Kasaze Veterinarska postaja Žalec Mobitel: 24 ur na dan: 0609/616-786 SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINST ALACIJE Dani PIKU Šempeter 79, tel.: 063/701-250 Popravilo pralnih strojev, el. štedilnikov, termoakumulacijskih peči, bojlerjev... _____________ Tabor občina in ime Sv. Jurij ob Taboru Za nami so zbori občanov in kmalu se bomo odločali o novih občinah. Tudi v Taboru so se odločili zanjo, z novo občino pa predlagajo, da se kraju vrne tudi staro ime, in sicer Sv. Jurij ob Taboru. To je staro ime, ki ga domačini še vedno uporabljajo. Svojo odločitev oziroma predlog KO SKD, utemeljujejo z zgodovinsko ugotovitvijo, saj je občina, ki je nastala pred 150 leti nosila to ime. O tem pričajo tudi dokumenti, in sicer obči deželni zakonik in deželni list Štajerske krono-vine iz leta 1850, ko je občina štela 1977 prebivalcev. Ime občine Sv. Jurij ob Taboru je pod zaporedno številko 27. Šentjurčani tako pričakujejo, da bo prevladal razum in bodo dobili nazaj svoje zgodovinsko ime, na katerega so zelo ponosni. L Jurhar Računalniški inženiring Žalec Titov trg 7 (nasproti Žane) TEL. & FAX: 715-160 Novo! m ZA RAČUNALNIK NA ENEM MESTU! * RAČUNALNIK: 386 DX 40,128 kb Cache, 4 MB Ram, 214 MB TRDI DISK QUANTUM, 512 KB grafična kartica, barvni monitor, tipkovnica, mini tower, ohišje, miška CENA: 131.788 SIT * barvni monitorji že od 37.000 SIT dalje * stekleni filtri za monitorje 3990 SIT * tiskalniki: EPSON, FUJITSU, SAMSUNG * diskete TDK in Sony (3,5 in 5.25) * vsa dodatna oprema (miške, škatle za diskete, trakovi, čistila...) * računalniške mize iz uvoza že od 14.000 sit dalje * izdelava programov po naročilu Možnost nakupa na več obrokov ali 5% gotovinski popust! jf mflRKCTMG d. .0.0. Polzela 38, telefon: 063/721-052 NOVO pri OLDY-u SUZUKI IZJEMNO UGODNI KREDITI NA 48 MESECEV DEVIZNA KLAVZULA 10-11,5% LETNA OBRESTNA MERA 30% polog PRI GOTOVINSKEM PLAČILU 5 % popust! STARO ZA NOVO! V SKLOPU AVTOMOBILSKEGA SALONA NUDIMO SEJEMSKI POPUST DO 7. JUNIJA. gotovinski popust 5% in še sejemski popust! SWIFT 1,0 GL 3D 18.228 DEM 16.871 DEM SWIFT 1,3 GL 3D 19.804 DEM 19.261 DEM SAMURAI (meh. streha) 24.643 DEM 24.143 DEM VITARA (meh. streha) 34.568 DEM 34.025 DEM VITARA5 40.854 DEM 40.313 DEM POSEBNI MODELI - BOGATA DOD. OPREMA SWIFT 1,0 GL »SKY« 18.820 DEM SWIFT 1,3 GL »STYLE« 22.012 DEM 18.186 DEM 21.470 DEM Obiščite nas na 12. POMLADANSKEM OBRTNEM SEJMU OD 23. DO 29. MAJA i Novo! Novo! Novo! Novo! Novo! Novo! MESARIJA VALAND,Žalec, Mesini Irg telefon: 714-178 nagraiuje! 3 nagrade: 3 x SVINJSKA POLOVICA!!! AKCIJA POTEKA OD 19. MAJA DO 30. JULIJA 1994 V nagradnem žrebanju bodo sodelovali kupci, ki bodo v MESARIJI VALAND kupili v enkratnem znesku nad 2000 sit in izpolnili nagradni kupon. Javno žrebanje bo 30. julija v Mesariji Valand v Žalcu. Delovni čas: od 7. do 19., sobota do 15., nedelja do 12. ure! v, Prepričajte se v kakovost MESARIJE VALAND ° in sodelujte v nagradnem žrebanju! ° o o oaomoaaaaaaautia a_fljuLflJiAAA.8-8.9.g a a g.AAAAAA-fl-9-»-»-« ««»<«» i.AAAXSLAJL ' ■ I I 1 I.*. * • • ». ’-A. • T.......................trt! • l.liIlAl *-■*, ***■*!' 14,: *i‘**:t.tTT 1• ■ ■'.'■nilfflU.IIIMH — -* ir sa K? -n TEHNIČNA TRGOVINA n\ || II Ivi ¡S) f\\ • v ŠEMPETRU 13/a, telefon: 063/701-888 f \\ LJI f ^1 e v LENI LEVEC, telefon: 063/26-313 VAM V SODELOVANJU Z gorenjeniraiilloptrodliiS® GOSPODINJSKI APARATI GORENJE DO 30% CENEJE! PRALNI STROJI HLADILNIKI ZAMRZ. OMARE 37.678 sit štedilniki 47.017 sit 23.732 SIT KOMB. HLADILNIKI 43.229 SIT 38.665 SIT ZAMRZ. SKRINJE 29.464 SIT Vaša odločitev pomeni varčevanje! OBROČNO ODPLAČEVANJE 5 obrokov brez pologa in obresti! ZALOGE SO OMEJENE! novo * novo * novo * * rezervni deli za pralne stroje (za serviserje dodatni popusti) * garancija 24 mesecev * za pralno kuhalne * za hladilno-zamrzovalne aparate * barvne TV sprejemnike Gorenje ORAVA Mag. sc. Franjo Velikanje, dr. med. Zdrava usta za lep nasmeh S temi besedami je pospremil letošnji svetovni dan zdravja uvodničar Zdravniškega vestnika. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije pa je v poslanici posebej poudaril, da so zdrava in dobro negovana usta simbol zdravja, blagostanja in samozaupanja, kar olajšuje tudi medsebojne človeške odnose. Pomembno je, da vemo, da ustno zdravje ne predstavlja samo zdravega in skladnega zobovja, ampak tudi zdrava obzobna tkiva in zdravo ustno sluznico. Za krepitev ustnega zdravja je potrebna stalna skrb za čisto zobovje, opustitev nekaterih razvad, predvsem kajenja in prekomernega pitja žganih pijač ter opustitev nekaterih prehrambenih proizvodov, predvsem lepljivih sladkorjev. Stomatologija ne predstavlja več le stroke, ki se ukvarja s plombiranjem in izdiranjem gnilih zob, kot bi še marsikdo danes mislil, ampak se je razvila v dinamično znanstveno vedo, ki v sodelovanju z drugimi znanstvenimi institucijami in industrijo dosega odlične rezultate pri krepitvi zdravja ustne votline na področju zdravljenja tudi na preventivnem področju. Seveda nam vsa znanost ne bo pomagala, če sami ne bomo poskrbeli za pokončanje sovražnikov naših zob, še predno je potrebno zdravljenje pri zobozdravniku. 1. Po vsaki jedi si moramo pravilno in temeljito umiti zobe s ščetko in zobno pasto, ki vsebuje fluor. Ugotovljeno je, da fluoridi preprečujejo nastanek zobne gnilobe. V razvitem svetu in pri nas ze vecma zobnih past vsebuje fluor. Z rednim umivanjem zob preprečujemo nastanek oblog na zobeh, kjer se zadržujejo bakterije, ki lahko povzročijo zobno gnilobo. Temeljito si moramo očistiti zobe vsaj zjutraj (»za lepoto«) in zvečer (»za zdravje«), vmes pa po vsaki jedi odstranimo ostanke hrane med zobmi. Ker medzobnih prostorov ne dosežemo s krtačko, očistimo enkrat dnevno, zvečer, te prostore s posebno nitko, ki se dobi že v vsaki drogeriji. 2. Poleg bakterij je hud sovražnik naših zob sladkor v hrani in pijači. Tudi tu lahko marsikaj storimo sami. Sladkarije uživajmo kontrolirano, samo ob glavnem obroku, nikoli med obroki. Otroci naj uživajo čiste sladkarije, kot so bonboni, čokolada, lizike samo po glavnem obroku - kosilu. Po zaužitju sladkarij ali sladkih pijač si obvezno umij-mo zobe! Čistih sladkarij naj ne bi uživali več kot 2 x na teden! Poskrbeti moramo za 3 do 4 redne dnevne obroke zdrave prehrane. Hrana mora biti mešana, vsebovati mora veliko zelenjave (solate, korenje, zelje...), sadja (jabolka, hruške...), mleka in mlečnih izdelkov (jogurt, sir, skuta, maslo...). Predvsem v predšolskem obdobju mora biti v hrani dovolj trde hrane, da čeljust in zobje delajo, s tem pa tudi pravilno izraščajo in se čeljust pravilno razvija. 3. Uporabljamo fluorjeve preprate (fluonatril tablete, aminfluorid žele), ki nam jih predpiše zobozdravnik, da bi naši zobje bili bolj odporni proti zobni gnilobi. HMEZAD KZ Prebold uutmujuütixmmujtjumm Trgovina Kmetijska preskrba Prebold telefon: 723-014 Novo: Odslej odprta tudi popoldan! Odprto: od 7.30 do 18. ure, sobota do 13. ure. Se priporočamo za obisk. JUUJUULjuuuLiLajLgjULOJL^gJLAJULaauaoatouaaaAitr VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA Šempeter, pri železniški postaji Tel.: 063/ 701-685 ^ i/*/ f/ !; črpalka FONTANA 8.700 SIT črpalka SUPER JET 60 13.900 SIT črpalka EVC 41 18.900 SIT cev za oj. za zalivanje 1/2" 75 SIT/m razpršilec 3 ki 1 -900 SIT vodna pištola 670 SIT hitra spojka 1/2" 230 SIT STROKOVNA IN HITRA POSTREŽBA DOSTAVA NA DOM, MONTAŽA IN PROJEKTIRANJE SO NAŠE PREDNOSTI. Naš slogan: Brez popustov izjemno ugodni! 4. Redno, vsaj 2 x letno, moramo hoditi na kontrolne preglede k svojemu zobozdravniku in to vse življenje. Tu kdo poreče, da je težko priti do zobozdravnika. To je deloma res, vendar je vzrok preobilice dela ravno v tem, da pacienti pridejo na pregled in zdravljenje, ko že nastopijo hude težave - dolgotrajni zoboboli in neprespane noči. Takrat ima zobozdravnik do 10 x več dela z enim pacientom, kot bi ga imel, če bi le-ta prihajal na kontrolne preglede redeno, ko še nima težav in bi bile morebitne okvare odkrite zgodaj in hitro ozdravljene. Ne želim strašiti, vendar pa moram opozoriti, da lahko zobozdravnik pravočasno odkrije ob rednem pregledu tudi pojav raka v ustni votlini, ki ni tako redek pojav, predvsem pri kadilcih cigaret, pipe in pri prekomernih pivcih žganih pijač. 5. Starejši, ki so zamenjali svoje stalne zobe za umetne - tj. fiksne ah snemne proteze, včasih mislijo, da je zanje ustna higiena manj pomembna. Pa ni tako. Fiksno montirani zobje in mostički prav tako potrebujejo enako nego kot poprešnji stalni zobje. Gojenje bakterij v oblogah predstavlja namreč veliko nevarnost za obzobna tkiva, dlesni, ki se prerada vnamejo in s tem povzročajo nemalo težav in bolečin. Tudi proteze, ki se snamejo, potrebujejo redno vsakodnevno nego, potrebno je čiščenje s krtačko in dezinfekcija v posebej temu namenjeni tekočini. Noč naj proteza »preživi« v taki tekočini, ki vam jo lahko priporoči vaš izbrani zobozdravnik, ustrezno pa vam svetujejo glede tega lahko tudi v lekarni, kjer lahko to tekočino tudi kupite. Dalje prihodnjič V duši raj, v življenju pekel Droga med nami - Ko sovražnika bolje spoznaš, se lažje braniš Narkomani niso vselej tisti drugi. Tisti, ki so zanemarjenega videza, ki samo postopajo naokrog in morda celo poslušajo čudno glasbo. Tisti, ki kradejo tuje stvari, da bi prišli do denarja za mamila. Prav za nikogar danes ni mogoče predvideti, da bo postal narkoman. In nihče ni varen pred mamili. V nasprotju s splošnim prepričanjem je nerazpoznavnost droge prav presenetljiva. Da jo je mogoče dobiti tudi v osnovnih šolah, pa žalostno dejstvo, pred katerim ni mogoče zatiskati oči. Kako se obvarovati pred to šibo današnjega časa? Na to vprašanje je skušala odgovoriti okrogla miza o zasvojenosti, ki so jo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili polzelski osnovnošolci in Zavod za kulturo. Knjižničarski krožek na Polzeli je že pred časom pripravil projekt z enakim naslovom, v katerem so sodelovali vsi osmošolci. Njihovo vodilo je bilo - če sovražnika poznaš, se laže braniš. Projekt so v kratkem kulturnem programu predstavili tudi v Žalcu, k pogovoru za sicer čisto običajno mizo pa so povabili goste, ki se z zasvojenostjo ukvarjajo poklicno. Pogovor je vodila Valerija Pukl. Z Uprave za notranje zadeve Celje sta se okrogle mize udeležila kriminalista Tanja Mušič in Mirko Zidanšek. Povedala sta, da so droge v celjski regiji zelo razšir- jene, zlasti domača in izredno kakovostna marihuana. Kriminalisti vedo za več narkomanov, ki uživajo heroin, več ljudi pa tudi sumijo, da preprodajajo mamila. Je pa dokazovanje takšnih kaznivih dejanj izredno težavno. Sploh, ker jim je država odvzela nekatera pooblastila, ki so jih pred leti na tem področju že imeli. Da je ponudba mamil pri nas zelo velika, dokazujejo njihove cene, ki tudi v Sloveniji strmo padajo. Močno narašča mladoletniški kriminal, pogosto pa kriminalisti sploh nimajo časa, da bi raziskali, ali je neko kaznivo dejanje posledica uživanja alkohola ali mamil. Vendarle beležijo pri odkrivanju mamil vedno večje uspehe, pogrešajo pa sodelovanje drugih služb. Pisateljica in novinarka Marinka Fritz-Kunc (knjižni prvenec Janov krik) je med drugim povedala, da se Slovenci še vedno preveč zapiramo vsak v svoj kotiček in da se nočemo soočiti s problemom mamil, ki ogroža zlasti otroke. Da delamo veliko napako, ker ne znamo ceniti svojih otrok in jih dajemo v nič. Prav mladostnik, ki se počuti kot nihče, zlahka zaide v svet droge. Sicer pa ona ne govori rada o tem, pač pa s sabo vedno pripelje ¡T TRM PREBOLD PREBOLD tel. & fax: 723-243 Po ugodnih cenah nudimo: • cement • stropna polnila • hidrirano apno • nosilce • BRAMAC • JUPOL • armaturne mreže • lepila za keramiko 4 kan • litoželezne peči po licenci BUDERUS Odprto: od 7.30 do 18., sobota do 12. ure! V stiski vam postrežemo tudi po 18. uri! Trgovina z elektromaterialom IeIk, ELEKTRO KRAŠOVEC ŽALEC, Kardeljeva 29 (nasproti avtobusne postaje) telefon: 063/713-565 Po ugodnih cenah ves elektroinstalacijski material Posebna ponudba: ODSLEJ STALNA PONUDBA SPECIALNIH FWO ŽARNIC: NATURA - za delikatese, mesnice, pekarne FLUORA - za rastlinjake, akvarije, cvetličarne UV - za diskoteke NAVADNE - za vse ostale potrošnike ŽARNICE RAZLIČNIH MOČI IN OBLIK! Odprto: od 7. do 19. ure, sobota do 13. ure. koga, ki je že doživel lastno izkušnjo z mamili. Tokrat je bil v Žalcu Matjaž, ki je s svojo zgodbo res pritegnil največ pozornosti prisotnih, predvsem mladih. Po njegovem mnenju je heroinizem najhujša oblika zasvojenosti, ki človeku vzame denar in ponos. Tudi njegovi starši niso vedeli ali pa tega niso hoteli videti, da uživa heroin. Ozdravilo ga je šele sovraštvo do droge, pri čemer nima najboljših izkušenj z zdravniki. Tudi zdravljenje s heptanonom je namreč še vedno oblika zasvojenosti. Dr. Janez Klobučar, ki v Ljubljani vodi društvo Up oziroma terapevtsko skupino za pomoč zasvojencem in njihovim sorodnikom, se je prav tako udeležil okrogle mize.v Žalcu. Po njegovem je izhodiščni problem zasvojenosti vedno v družini. V nasprotju z mnenjem večine, je prepričan, da nobena tajna policija ali služba ne more stopiti na prste trgovcem z drogami. Zato se je potrebno boja proti mamilom lotiti drugače, pri ljudeh samih. Spremeniti temelje njihove filozofije bivanja, da bodo cenili lepote življenja, ustvarjalno delo in srečo, ki si jo lahko ustvarijo samo sami. K. Rozman ALTANA POHIŠTVO — 1 PC LENA LEVEC Ugoden nakup: * kuhinja (2m) 41.100 SIT (na zalogi — dobava takoj) * jedilna garnitura 34.000 SIT AKCIJSKA PRODAJA dnevne sobe ALPLES * regal COMPO * sedežna garnitura 55.800 SIT (umetno usnje) 77.280 SIT * vrtljivi stoli 4.620 SIT * spalnica 83.400 SIT * jogi (Meblo, 190 x 90) 8.900 SIT * vrtna garnitura 5.960 SIT Delovni čas: od 9. do 12. in od 14.30 do 19. ure, telefon: 063/26-313 h.c. Salon VITA Žalec, Jurčičeva 11, telefon: 712-742, od 16. do 19. ure Želite shujšati še pred poletjem? Ta trenutek daleč naokrog najugodnejše cene v Salonu Vita! Ostala ponudba: * zdravljenje mozoljev * odpravljanje gub z laserskim žarkom * nega obraza * pedikura. «Ji Avtodeli Žalec, Šlandrov trg 23 telefon: 063/713-250 Celoten program: GOLF, VW, PASAT, HROŠČ * rezervni deli * avtokozmetika Konkurenčne cene! Odprto: od 8. do 12. ure, od 14. do 18., sobota do 12. ure. Se priporočamo! « Na Polzeli g*R4NHT çorw{f V odlični organizaciji Kinološkega kluba Pluton Polzela je bilo tu državno prvenstvo športnih psov z vodniki. Nastopilo jih je 26 iz vse Slovenije, ki so se pomerili v treh disciplinah in sicer v sledenju, poslušnosti in obrambi. Prvo mesto v skupini A je zasedel Zdravko Jež iz KD Ljubljana s psom Lotusom, ki je zbral 281 točk, druga je bila Nuša Sergo, KD KLNB, s psom Queenom, ki je zbrala enako število točk, vendar je bila slabša v obrambi, tretji pa je bil Jože Šinkovec iz KD Ljubljana s psom Limom z 280 točkami. V tej skupini za državne naslove sta nastopila tudi dva predstavnika KD Pluton Polzela. Lado Lukane je bil s psom Markom osmi, Miran Marš pa s psom Markizom enajsti. V skupini B je zmagal Branko Žun, KD Naklo, s psom Lucom, ki je zbral 288 točk, drugi je bil Mihael Pajnkihar iz KD Ptuj s psom Miom (270), tretji Brane Purgaj iz KD Maribor s psom Belfastom (270 točk). Tudi v tej skupini sta nastopila dva predstavnika KD Pluton Polzela. Peto mesto je osvojil Jure Žohar s psom Norisom in osmi Janez Majcen s psom Ovnom. Po tekmovanju sta povedala: Anton Es, predsednik komisije za šolanje športnih psov pri Kinološki zvezi Slovenije: »Pohvaliti moram najprej organizatorje, ki so tekmovanje izpeljali zelo dobro. Tudi tekmovalci s svojimi štirinožci so se izkazali tako v sledenju, kot v poslušnosti in obrambi. Jeseni nas čaka svetovno prvenstvo.« Ivi Polesnik, predsednik KD Pluton Polzela: »Mi smo mlado društvo in upam, da smo tekmovanje dobro pripravili in izpeljali. Hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.« Tekst in foto: T. TAVČAR Evropa spoznala Polzelo Na Polzeli je minuli mesec potekal petdnevni kvalifikacijski turnir za kadete, ki so se ga udeležile mlade reprezentance Belgije, Italije, Belorusije, Švice in Slovenije. Med uspešne organizatorje mednarodnih tekmovanj v košarki pa se je sedaj vpisala tudi Polzela, ki je ta kvalifikacijski turnir pripravila zares odlično. Mlada slovenska reprezentanca je proti izbrani vrsti Italije izgubila. Polzelska dvorana je bila polna, kot že dolgo ne. Več kot 1200 gledalcev in seveda zvesti Hme- ly Boysi so spet poskrbeli za enkratno vzdušje na tekmi proti Italiji. Naša mlada vrsta je dokazala, da smo tudi z letnikom 79 med boljšimi v Evropi. Naši so premagali Švico s 97:44, Belgijo s 56:44, Belorusijo s 112:40 in po podaljških izgubili z Italijo s 77:88 (74:74). Na vseh štirih srečanjih je igral tudi Žiga Medvešek, član Kovinotehne Savinjske iz Polzele, sicer pa doma iz Žalca. Skupaj je dosegel 42 košev in je bil za Marovičem, ki jih je dosegel 50, in Kovačem (45) tretji najboljši strelec naše reprezentance. Naslednji odločilni krog kvalifikacij za uvrstitev na EP 1995 na Portugalskem bo v prvi polovici avgusta, naši upi se bodo na krajših pripravah prvič zbrali že prihodnji mesec. V načrtu so že junijske priprave v prvi izmeni košarkarskega tabora v Tolminu. Na sliki: Mlada slovenska košarkarska reprezentanca z vodstvom in trenerjema. Besedilo in slika: T. TAVČAR Člani KD Pluton Polzela, ki so nastopili in zasedli zadovoljiva mesta: Lado Lukane, Miran Marš, Jure Žohar in Janez Majcen s svojimi štirinožci. Sašo Djordjevič prvi z desne Žalski karateisti uspešni na Češkem Med prvomajskimi prazniki se je slovenska mladinska reprezentanca karateistov udeležila turnirja v Jabloncu na Češkem, kjer je nastopilo več kot 500 tekmovalcev s Slovaške, iz Avstrije, Nemčije, Makedonije, Češke in Slovenije. Reprezentanca Slovenije je bila druga po osvojenih medaljah, takoj za Slovaško. Slovenijo je zastopalo tudi sedem karateistov karate kluba Žalec, ki so osvojili pet bronastih odličij, in sicer: Sašo Djordjevič, brata Janko in Blaž Skok, Rok Gajšek in Damir Vrbanič. Gregor Jančič in Matjaž Šuster sta izpadla v tretjem krogu. Selektor slovenske mladinske reprezentance je Šusterja in Vrbaniča vključil vmladinsko ekipo Slovenije, ki bo konec tega meseca nastopila na mednarodnem turnirju v Banski Bistrici na Slovaškem, avgusta meseca pa na evropskem klubskem prvenstvu v Helsinkih. Mlajše deklice prve V Škofijah je bilo državno prvenstvo za mlajše deklice v rokometu. Na tem finalnem turnirju je nastopila tudi ekipa mladih žalskih rokometašic in zasedla odlično prvo mesto. Tako so mlajše deklice osvojile naslov državnih prvakinj poleg kadetinj in mladink. Žalčanke so v prvi tekmi najprej premagale Izolo s 13:9, nato Markuš Burjo s 15:9, v tretji tekmi pa so igrale neodločeno 13:13 z ekipo Mlinotest Ajdovščina in osvojile prvo mesto. Trenerji so ob koncu turnirja za najboljšo igralko izbrali Katjo Majerle (Žalec) in za najboljšo vratarko prav tako Žalčanko Alenko Antloga. Vodstvu in trenerju žalske ekipe in igralkam veljajo vse čestitke. T. T. MORANA d.o.o, POGREBNE STORITVE IVAN STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, BRASLOVČE telefon & fax: 063/721-667 063/721-043 * cvetličarna * izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom * ureditev dokumentacije * odštejemo pogrebnino v višini 76.500 SIT t * * 1. prevoz do 50 km brezplačen * plačilo računa po dogovoru v 4 obrokih S. Marič Športni dan drugače Na braslovški osnovni šoli so tokrat športni dan organizirali malo drugače. Odločili so se, da učenci šole v osmih letih šolanja obiščejo polovico kontrolnih mest Savinjske planinske poti. Pripravili so pohode na Vimperk, Šentjungart, Hom, Zajčevo kočo in Čemše-nišo planino. Poleg učiteljev so učence spremljali planinski vodniki Planinskega društva Braslovče, ki so poskrbeli za strokovni del izvedbe pohoda. Točke na Dobrovljah bodo obiskali v okviru zimske šole v naravi, nekatere točke pa bodo obiskali po programu spoznavanja narave in družbe. Na ta način bodo spoznali veliko lepot, ki se skrivajo tik pred nosom, pa jih sploh ne opazimo. Učenci in vsi pohodniki so bili navdušeni in hkrati presenečeni, koliko planinskih lepot se skriva okrog naše doline. Kot je povedal ravnatelj šole Emil Ribič, upajo, da bodo na tak način otrokom privzgojili nekaj kulture in navad, ki naj bi jih imel sleherni obiskovalec naših gora. T. T. * veleprodaja modnih dodatkov * elektronsko napenjanje in testiranje tenis, badminton in sewaeh loparjev * ZELO KAKOVOSTNO PERILO TRIUMF * VELIKA PONUDBA PARFUMOV (po zelo ugodnih cenah) * URE CASIO, OSCO.RAIMOND, WEIL Se priporočamo! POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK d.o.o. ._ - pogrebna oprema - pogrebne storitve - ureditev pokopališč - dobava spomenikov - dobava cvetja Vrečarjeva 2, Žalec, tel.: 712-261, 714-686, mobitel: 0609-615-427 MALI OGLASI OBIRALNI STROJ WOLF 180 prodam. Zabukovnik, Dobrič 21, telefon: 721-353. Obiralni stroj ALL AEYS-2, hmelj ske koše in nov stolp za obešanje vrvice prodam, Brode 5, Vransko, tel. 725-423. V SPOMIN Mesec maj naj bi bil mesec ljubezni, a za nas je to mesec žalosti in solza. Zakaj je usoda kruta tam, kjer bi bila sreča večna? Jokamo in se sprašujemo: zakaj, saj smo bili tako srečni s teboj, ljubi mož in oče ATNON FARCNIK iz Stopnika 30, Vransko. 28. maja bo minilo leto trpljenja in bolečine, odkar si nas zapustil. Nemi smo vsak dan pri tebi in ne moremo razumeti, da je pokopališče edini dom, kjer te lahko obiščemo. Naša srca so ranjena in solze padajo na tvoj večni dom. Vedno nate misleči: žena Slavica, sin Miran ter sestre Ivanka, Štefka in Gelčka z družinami ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega MAKSA LUKANČIČA iz Vrbja 68 se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in denar za sv. maše, g. Cokanu in g. župniku za poslovilne besede na grobu, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala tudi vsem, ki obiskujete njegov grob in ste bili v težkih trenutkih z nami. Žalujoči: njegova Vera in vsi njegovi Skromno, tiho si Uvela, za nas si delala in skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice KATE KONTIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam ob zadnjem slovesu stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala g. župniku za opravljen obred in govorniku KS Šempeter za poslovilne besede. Vsem še enkrat prisrčna hvala. __________________Vsi njeni________ Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite, spomnite se, kako z izgubo žene trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči, nenadni in mnogo prerani izgubi ljubega očeta, starega ata, brata, tasta in svaka IVANA MASTNAKA iz Vrbja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih blažili bolečino, darovali maše, cvetje in sveče. Zahvalo smo dolžni govorniku g. Dušanu za besede slovesa, g. patru Viktorju za opravljeni pogrebni obred, predstavnikom Elektra, pevcem za odpe‘tc žalostinke in g. Ogra-jenšku za odigrano Tišino ter vsem, ki ste ga na zadnji poti v tako velikem številu pospremili na tihi vrt večnosti. Draga naša mami... Blagost tvoja nas hrani, toda stisk in bolečin nas ne obrani. Ne bo se smrt bahala, da trohniš, saj v naših srcih večno, večno TI živiš. V SPOMIN ljubljeni mami, omici, sestri, tašči in svakinji FANIKI MASTNAK iz Vrbja 10. junija bo minilo leto dni žalosti, odkar si tiho odšla od nas ljubeča, dobra, skromna kot si vedno bila. V naših srcih boš vedno živela in naše ljubezni lučka ti bo vedno gorela. Hvala vsem, ki ji prižigate svečke ali vam korak zastane ob njenem grobu in se tiho poklonite njenemu spominu. ____^_-^^____J£alujoČKi2si_njeni__^^_^___^ V SPOMIN PAVLI SAJOVIC iz Lok pri Taboru za vso njeno dobroto in brezmejno ljubezen. Delo in trpljenje je bilo njeno življenje. 10. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša mama in tašča. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame ANE TEVŽIČ, roj. Miklavc se iskreno zahvaljujem sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje in sveče ter izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku g. Hermanu in pevcem. Posebna zahvala vsem, ki ste ji pomagali in jo imeli radi. Žalujoči sin Tone ZAHVALA 30. aprila 1994 smo se na Polzeli poslovili od KAROLINE VIDIC, ki je po dolgotrajni bolezni dotrpela v Domu upokojencev. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli poslovilne besede, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo za pomoč in skrbno nego, ki so jo nudili bolni Karolini: uprava in strežno osebje Doma upokojencev na Polzeli, zdravniki Zdravstvenega doma Polzela in krajevna skupnost Polzela. Sorodniki: sestra in nečak z družino Bolečina se da skriti, tudi solza zatajiti, le tebe - draga mama, nam nihče ne more več vrniti in le naše srce ve, kako zelo boli, ko tebe več med nami NI. ZAHVALA Po težki bolezni je dotrpela naša mama, omica, žena in tašča ANGELA KRTNA iz Čepelj 13, Vransko. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju nevrološkega odd. Bolnišnice Ljubljana, osebju ZD Vransko, g. župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem ter pogrebni službi Steblovnik. Besede niso dovolj, da bi izrazili hvaležnost. Vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Janko, hčerki Nada in Erika, vnukinji Jasmina in Katja ter ostali sorodniki Zaman je bil tvoj boj, zaman, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta in brata SILVA LENKA iz Trnave se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem TT Prebold. Posebna zahvala velja vsem sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, številne sveče, sv. maše, za darove cerkvi in denarno pomoč. Hvala govornikoma: g. Rožiču in Dobrihi za lepe in čustvene poslovilne besede, gasilcem, pevcem, godbi na pihala ter g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. r- I 4- ~ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija FRANCA PLEVČAKA 4ŠtZ iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav iskrena hvala dr. Strouhalu in sestri Anici za pomoč in nego, kolektivu tovarne Juteks za podarjeni venec, gospodu župniku za lep pogrebni obred, govorniku g. Grobelniku za poslovilne besede in godbi iz Zabukovice za odigrane _|alo-stinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. _^^hjočjjJrajHjedvjkajnjinFraiic^ ZAHVALA Zahrbtna bolezen je iztrgala iz naše družine našega dragega sina, moža, atija in brata JOŽETA MIHELAKA iz Sp. Črnove (8. 4. 1955-7. 5. 1994). Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so skupaj z nami delili bolečino, poklonili cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo mnogo prerano zadnjo pot. Posebna zahvala velja še gasilcem, govornikom, prvemu razredu OŠ Vinska Gora, Skupščini občine Žalec, sodelavcem Petrola iz Velenja, sodelavcem RLV, družini Sušeč, Hmezad Kmetijski zadrugi Petrovče, vsem pevcem za ganljive pesmi ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: mama Justina, žena Darinka, hčerki Marija in Veronika ter _____bratje Tinek, Pavlek in Vinko z družinami ZAHVALA Ob smrti drage tete AMALIJE TURNŠEK iz Vrbja (1902-1994) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo patronažnima sestrama za pomoč v času njene bolezni, g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem in govorniku za poslovilne besede. Vsi njeni JVjloboldžalosti^sijj|egovi^ ZAHVALA Ob slovesu našega očeta IVANA ANTLOGE, Majstrovega borca z Ložnice, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, vence, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gasilcem sektorja Žalec, članom Zveze borcev, pevcem, godbi, govornikom in g. Rudiju Nateku za odigrano Tišino. Hvala g. župniku za opravljen obred in izrečene besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Nikakor se ne moremo sprijazniti s tem, da med nami ne bo nikoli več našega najdražjega NINA GRANIČA iz Žalca. Krute usode ne moremo spremeniti, lahko pa se zahvalimo vsem, ki ste se z bolečino v srcu poslovili od njega, ga zasuli s cvetjem, sočustvovali z nami in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala naši Zdenki in njenim za iskreno pomoč v teh težkih dneh. Vsem, ki ste ohranili dobro misel nanj, prisrčna hvala. Darja, Borut in Slaven -S* 16. STRAN - MAJ 1994 Savinjčan ZANIMIVOSTI Bo treba vstati, slovo jemati Dragi moji volilci, štiri leta so okrog, treba bo jemati slovo od priljubljenega stolčka 61 v občinskem parlamentu. Nekajkrat bomo še sicer sedeli skupaj, saj nas je državni zbor nekako naprosil, da še nadzorujemo delo v lokalni skupnosti do konca leta, ko naj bi zaživela lokalna samouprava. Do konca leta bomo, kot je že bilo rečeno, bolj slovo jemali, kot pa kaj koristnega naredili. Prvi znaki so že tu, saj ni bilo rednega zasedanja občinske skupščine v aprilu, majsko zasedanje pa bo v naravnem okolju, s pikniško vsebino. Po dopustih bo morda še kakšno zasedanje in konec bo vaših upov, dragi volilci, po pravičnejši, bogatejši, bolj človeški skupnosti državljanov v Savinjski dolini. Konec bo naših osebnih, strankarskih in dru- gih ambicij, zavrteti kolo zgodovine v smer, v katero bi vsi radi zadeli žebljiček na glavo in požeti sadove svojega umnega dela. Za mnoge moje kolege, poslance, je ta čas prvič nastopil, zase pa moram reči, da končujem peti mandat v tem prostoru, petkrat sem se že znašel v podobni godlji, pa mi vendar ni vseeno, da smo tako malo storili v tem mandatu za dobro državljanov, posebej zato, ker sem v ta mandat demokratičnih in svobodnih volitev vložil več ambicij kot v druge mandate, kamor sem bil na nek način delegiran. Človek se celo življenje uči. Kandidiral bom tudi jeseni v občinski svet, pa ne zato, ker bi ne vedel, kaj me čaka, ampak iz osebnih ambicij, saj sem prepričan, da je človek brez samospoštovanja in embicij živ mrlič. Spet bom zastavil svoje ime in znanje ter poznavanje problematike v lokalni skupnosti. Čas slovesa ima pa tudi druge simptome, najbolj preprosto se kažejo v neracionalnih postopkih in koriščenju skupne malhe. V nasprotju s prejšnjimi mandati za tega še nimam materialnih dokazov, ki bi potrjevali to tezo. Za vse tovrstne napake bom gotovo •izvedel v naslednjem mandatu, ko bomo skupaj, dragi volilci, prali umazano perilo tega mandata. Dragi volilci, v teh dvajsetih letih sedenja v različnih poslanskih, delegatskih klopeh sem spoznal, da je zgodovina ciklično ponavljanje istovrstnih napak, ki so posledica neznanja in napuha človeštva. Poslanec 61 I 80 let GD Drešinja vas Letos praznuje Gasilsko društvo Petrovče-Drešinja vas osemdesetletnico svojega obstoja. Zato je bilo ob prazniku svetega Florjana, ki so ga tokrat petrovški gasilci počastili malo pozneje, še bolj slovesno kot ponavadi. Tudi letos so se najprej udeležili maše v petrovški baziliki, nato pa v povorki odšli do gasilskega doma v Drešinji vasi. Tam je v kratkem kulturnem programu nastopil domači moški pevski zbor pod vodstvom Metke Degen, nekaj besed pa je spregovoril predsednik društva Franci Završnik. Zbrane gasilce je pozdravil tudi predsednik občinske gasilske zveze Franc Oset. Ob tej priložnosti je najstarejši gasilski veteran stric Franc Oset odkril sliko svetega Florjana na pročelju gasil-HH skega doma, ki jo je naredil 11| Stane Perčič iz Ljubljane. Ob-novljeni dom je nato blagoslovil petrovški župnik Miran Cocej. KR. z tradicije v prihodnost. Na trdnih temeljih in z znanjem bomo iz Ljubljanske banke, Splošne banke Celje d.d. zgradili banko, ki jo bomo poimenovali: | banka celje Prijazni, zanesljivi, poslovni. Za Vas. Zasebni zdravnik Zadnji dve leti se pojavlja nova kategorija zdravnika -zasebni zdravnik, ki je bila desetletja pri nas zakonsko prepovedana. Za-sebništvo v zdravstvu ni modna muha z Zahoda, ampak pomembna ekonomska kategorija, za katero smo se opredelili na volitvah, ko smo se poslovili od socialističnega družbenega sistema. Zasebni zdravnik je, kot vsi javni zdravstveni zavodi (zdr. domovi, bolnice,...) enakopraven član javne zdr. službe, saj morajo vsi skleniti pogodbo z zavodom za zdrav, zavarovanje o obsegu in ceni zdrav, storitev. L. 1993 je imelo tako pogodbo 133 zasebnih zdr., za 1. 1994 pa se predvideva 280 zas. zdr., od teh 2 iz žalske občine: dr. Janez Cukjati iz Zdr. postaje Polzela in dr. Ivan Djurič iz ZP Liboje. Vsi pacienti, ki so prijavljeni pri zasebnem zdr., so obravnavani enako kot pri zdr. v Javnih zdr. zavodih, kajti za te paciente ZZZS plača storitve in materialne stroške do določene višine, za ostale pa tega ne plača in se obravnavajo kot samoplačniki. In kakšna je prednost zasebnega zdravstva: - zmanjšanje čakalne dobe - večja prijaznost - večja strokovnost - racionalnejše zdrav, varstvo, saj bo zasebni zdravnik gospodarno uporabljal svoje umske in telesne sposobnosti ter lastne materialne vire. Smotrno bo izkoristil svoj delovni čas, za samoplačnike pa organiziral dodatne ure, kjer bo lahko pacientom posvetil več časa in se z njimi v miru pogovoril. Vsi zdr. zasebniki in v JZ ostajamo povezani v strokovnem in organiz. smislu (strokovno izpopolnjevanje, dežurna sl.) dr. Janez CUKJATI spec. spl. med. __ - -r ~ ij Iti res Sum, da z mamljivim zakladom milijon DEM ne bo nič, je pred dnevi ponovno demantiral zasebni odvetnik, ki je občini ponudil ta zaklad v zameno za najem poslovnega prostora. Žal pa v pismu, v katerem pravi, da je ponudba zanimiva očitno tudi zanj, ni razkril, kje leži ta zaklad. Prizadevni turistični delavci v Žalcu so ob obvoznici pri pokopališču zasadili za živo mejo 300 smrečic. Z njo želijo zaščititi bližnje vrtove pred benzinskimi hlapi. Pa so za dovoljenje pozabili vprašati upravljalce ceste M10 Cestno podjetje Celje, zato je Ivan Ašenberger ukazal svojim delavcem, naj smrečice pokosijo. Predsedniku turističnega društva je zadnji trenutek uspelo prepričati delavce, da tega niso storili. Upamo, da bodo Zeleni omenjenega gospoda poučili o koristnosti zasajanja dreves, če ne, se lahko kaj takšnega pripeti tudi lipam, ki so jih zasadili na bankini pri šoli v Orli vasi. Šranganje v Parižljah 90 tisoč za nevesto V Savinjski dolini je še vedno živ običaj šranganja. Včasih je veljalo, da lahko šrangajo samo tisto nevesto, ki je šla v drugo faro. Danes se tega ne držijo dosledno, pri šranganju, o katerem govorimo, pa je bilo tudi temu zadoščeno. Poročila sta se Kristina Jelen iz Pariželj in Drago Petek iz Vrbja pri Žalcu. Fantje so ženinu postavili šrango, ob tem pa pripravili tudi zanimiv »program! manjkalo ni ničesar, kar sodi k dobro postavljeni šrangi, zato so fantje za nevesto, ki je bila res brhka, iztržili kar 90 tisočakov. Pa tudi pri tem so se izkazali, saj so kar polovico namenili za darilo mladoporočencema. Na sliki: S šranganja v Parižljah. T. Tavčar Setveni koledar za mesec junij 1994 Datum Del rastline in ura 1. sreda cvet 2. četrtek list 3. petek list 4. sobota list 5. nedelja cvet do 14. od 15. plod 6. ponedeljek plod 7. torek plod do 6. od 11. korenina 8. sreda korenina do 16. 9. četrtek korenina od 16. * začetek časa za sajenje od 16. ure 10. petek korenina do 6. od 7. cvet 11. sobota plod do 16. od 17. cvet 12. nedelja cvet do 11. od 12. list 13. ponedeljek list 14. torek plod 15. sreda plod 16. četrtek plod do 16. od 17. korenina 17. petek korenina 18. sobota korenina 19. nedelja korenina do 22. od 23. cvet 20. ponedeljek cvet do 18. 21. torek list od 15 * konec časa za sajenje 22. sreda list 23. četrtek plod 24. petek plod 25. sobota plod do 8., od 9. korenina 26. nedelja korenina 27. ponedeljek korenina do 10. od 11. cvet 28. torek cvet 29. sreda 30. četrtek cvet do 9. od 10. list list _(SČ) H«azad- J M (IJ (I _ p. o., Žalce. ^ HMELJARJI! sporočamo vam, da smo poskrbeli za VARSTVO VAŠEGA HMELJA tako po »nemški« kot »ameriški« varianti škropljenja. olago imamo: Cena za 1 kg, ali 1 I - CUPRABLAU Z 1 kg 438,00 25 kg 393,00 - PEPELIN 1 kg , 285,00 - PEPELIN 25 kg 239,00 - BAYTHROID 50 1 I 3.930,00 - KARATE 2,5 EC 1 I 3.770,00 - MITAC20 1 I 2.160,00 - KELTHANE — E 1 I 1.597,00 Cene so brez prometnega davka. Za večje količine je po predhodnem dogovoru možna dostava na dom. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 715-311, oddelek agro kemije, ali 711-319, 711-384. Priporočamo se za nakup in vam ŽELIMO DOBRO LETINO. itaammma&mamm&aamma