Izhajajo 1. lu 16. Ysacega meseca. Cena jltu je za celo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopiio petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. kiitoliškcgii politiCuega društva z» Doleiijííko bo v sredo 17. t. m. ob 10. dopoludne v hiâi katol. rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu. Program : 1. Nagovor nařeliiika, 2. PoroSilo tajiiikovo. 3. Porořito blagajnikovo. 4. Slučajni nasvèti. 5. Volitev odbora, K obilni vdeležbi vabi ODBOR. Gospodarske stvari. Kurmanov način požlahtnenja ameriških trt. Med raznimi nafiiiii požlahtnenja ameriSkih trt je prav priporočljiv tako zvani Kurniaiiov naiin. Po tem nažinu požlalitne se mladike trt, potem ko 80 iz oies že veliko ped dolge pognanke pognale. Požlahtiiuje se torej koncu meseca maja in priôetka j'unija Bele. Postopa se pri tem delu tako-le; Cepièi evropskih trt, kateri ne smejo debelejši biti k;ikor so mladike ameriskili, narežejo se prav zgodaj na spomlad, ko niso še prav nii sočni. Shranijo se potem v peaek prisuti, v hladni kleti do časa požlahtnenja. Ameriške trte obrežejo se pa na spomlad tako-Ie. Najslabotnejše mladike se popolnoma odstranijo, močne se pa oproste stranskih odrastkov — zalistnikov — ter v visokosti ^lad 100 centinaetrov skrajšajo in po konci ravno k kolu privežejo. Kakor hitro puščene ameriške mladike veliko ped dolge pognanke zaženo, omanda ®® jiffl vse te popolnoma, in v yisokosti jednega nifitra se mladike po načinu navadne kopulacije požlahtné. Povežejo se požlahtnitve s pomočjo za-maška — plute — in žice. Bližnji popis požlaht-"'tve bil bi ta-le. V visokosti metra odreže se ameriška mladika v sredi med dvema kolencema, torej v sredi člena močno poáev. Kolenca imeni^ jemo zdebeleiia mesta mladik, na katerih se očí nahajajo, Čletie pa lés med kolenci. lato tako odreže se posev jednako debeli cepiô skozi sredo Člena, Paziti pa gre pri tem ua to, da se cepič tako prereže, da pride njegovo spodnje oko — pustita se vsakemu cepiču dve očesi — ua nasprotno stran najviáega oČesa, oziroma od-mandanega pognanka ameriške mladike. Torej, ako se nahaja najviše oko ameriške mladike na levi strani, nahajati se mora najnižje ali spodnje oko na cepiču na desni strani. Na to gre dobro paziti. Ko sta ameriàka mladika in cepiS tako pošev odrezana, zlože se skupaj; na vsako stran mosta požlahtnitve se dá polovico čez pol prerezanega zamaška, kakorSiti se za zamašenje steklenic rabijo, in povežejo se trdno z žico. Z žico poveže se zamašek ua treh mestih, namreč blizo obedveh koncev in pa čez sredo. Da je treba za vežnjo kleŠčice rabiti, razume se samo ob sebi. Posebno dobro gre vežnja iz pod rok, ako se imajo za to posebne klešče na razpolago, kakorŠiie administracija „Weinlauhe" v Klosterneuburgu prodaja. Nemški zovejo se take klešče; Kork-Ver-edlungszange. S takimi kleščami se zamaŠek objame ter stisne, skozi zareze kleŠČ se pa žica prepelje in z navadnimi kleŠčicami trdno skupaj zvije. Ko 80 vse tri žične vezi dovršene, se velike klešče zopet odvzamejo. Ko so vse požlahtnitve na jedni trti izvršene, povežejo se požlaht-nene mladike zopet k kolu. Vsa daljna postrežba tako požlahtnemL trt obstoji v tem, ďa se vsak teden obhodijo in da se jim vse iz ameriških mladik zagnale pognanke odra an da. Že prav pozno proti jeseni se Sele po-Žlahtnitvam vezi odv^^amejo. Tikoma pred zimo se pa požlahtnene trte pogrubajo. Ponese se ta način požlahtnenja prav rad Íd prav dobro, samo da je pravilno izvršen. Seveda je tudi to potrebno, da ste vrsta cepiča in vrsta ameriške trte prave naravne skladnosti, da se torej po naravnih lastnostih ujemati. Katere domaČe vrste se na gotove ameriške bolj, katere manj rade primejo, to mora pa àele skušínja učiti. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu Î Te dni BO 86 poklonili cesarju nekateri jako odiièiii moïje iz Istre » hrvaške in slovenske narodnosti. Potožili so žalostne razmere, ki vladajo v njih domovini v gospodarskem in narodnem oziru. Vladar jih je jako prijazno sprejel in obljnbil po-moř vlade. Kakor se Êuje, bo moral sedanji istrski deželni glavar kmalu odstopiti, na mesto njefia stopi praviÈnejSi mož. Za bližnje deielnozborske volitve se Slovenci in Hrvati skrbno pripravljajo; volilnih shodov se udeležuje na tisons ljudstva. Tudi Lahi ne počivajo. Najbrže bodo Slovani pri tej volilyi dobili nekaj novih mandatov. Na Dunaju ao bile nedavno volitve v mestni zbor. Nemàko -liberalna stranka je propadla, kršćanski socijalisti so jo podrli, ker sedaj imajo le-ti prav za prav v zboru veiiiio. Tudi v Solno-gradu je krSčanska stranka iztrgala liberalcem vlado iz rok. Židje zaradi tega poraza silno javkajo v svojih^ glasilih in kličejo vse mog'oiSe oblasti lia pomoč. Čutijo dobro, da bo kmalu njih sleparija pri kraju, ker ta uspeli kržčaiiske stranke na Dunaju bo dobrodejno vplival i na droga mesta. Kivi jo novega po širokem svetuÎ Zadnje tedne eo časniki pisarili mnogo o starem Blsmarku. Čim bolj so ga nekateri poveličevali, tem bolj so ga drugi kazali v pravi luíi, kot moža krvi in krivic. Le zaslepljena veliko-nemška strast je mogla lak brup vprizoriti povodom njegove osemdesf^tlettiice. Marsikdo je ponižno poljubil roko, ki je še nedavno tepla njega ali pa prednike njegove. Menda so hoteli Nemci Mažarje posnemati, ki so lani uprav v tem času v zvezde kovali starega revolueijonarja Koěuta. âpanija ima sedaj mnogo sitnosti na otoku Kubi v Ameriki, ker je buknil upor. Pravijo, da ustaSev ne bo labko kmalu potlačiti in vgnati. Razven tega ima Sípanjáka vlada hude praske na Filipinih in na Maroianskem A tudi domača deiSela je zelo razrita od revolucijoiiariiega duha. Kitajci 80 z Japonci sklenili premirje. Ko se nekoliko odpočijejo, pa se bo najbrže zopet vnela vojska. Sedaj se je prikazala celo kolera med njih vojaki, ki jih dan za dnevom veliko pobere. Životno ziivíuovanje h plačevanjem posojila in lucga pomen za kmeta. (SiiiaaJ R. Bobniiau.) Veljavni za blagor naioda vneti nioije raznih držav so jeli prav resno baviti se s perečim vprašanjem: kiiko bi bilo pomagati zelo zadolžnemu kmetijskemu stanu. Da tako ne more dalje iti, o tem BO vsi jedini, kajti iaace bi poginil velik del kmetijstva. Navajajo se tudi že tu ali tam sredstva, katera naj pomorejo kmetu do boljšega položaja. Mej temi sredstvi se imenuje tudi životno zavarovanje. „Jaz bi vas nujno prosiI„ — dejal je generalni direktor poljedelstva Bon-Konigsberg, ko 80 se pri agrarni konferenci v Berolinu pod predsedstvom ministra za poljedelstvo pl. Heyden-a posvetovali o tem, kako da bi se kredit zboljsal in odstranile one slabe razmere, katere povzroôijo preveliko zadolženje zemljišč — „da obrnete vso pozornost predlogu g. dvor. svetnika dr. Hecbt-a. Meni je ta njegov predlog tolike važnosti, da je res vredno o njem neprestano premišljevati. Po mojem mnenji ni sploh boljšega sredstva, da se ohrani rodbini ii ena posest, nego životno zavarovanje, katero posestniku, ne da bi se njegova prostost v dispozicijah vezala, omogoči, da odpravi sndediie a kapitalom," In še le pred kratkim je bilo ćitati v dunajskih listih, da je atavil dež. poslanec dr. vitez pí. Mitscha v nižje-avstrijskem deželnem zboru predlog, po katerem naj bi kmetje zavarovali svoje življenje, da rešijo sebe in svoje rodbine prevelikega zadolženja in vsled tega neizogibnega konec-nega pogina. Ako smo pa mnenja, naj vsaka generacija poplača dolgove, katere je naredila, onda naj se tndi vsako posojilo v 30 letih povrne. To se mora doseči, ako se vzamti posojilo, katero se amortizuje. Pri tem posojilu plačuje dolžnik poleg obresti za izpitsojeno svoto tudi še kvoto, s katero se dolg leto za leto zmanjša in v dnločenem 25 2(i 27 28 2i) 30 al 32 33 34 35 36 37 38 39 41 4 43 H 45 4r, 47 48 49 BO 51 52 53 54 5& 3 H .s J s Q Tb" gld. 57-83 57-83 57-83' 57'83 57-83 67-83 57-83 57-83 57-83 57-88 57-83 57-83 57 83 57-83 67'tí3 57-83 57-83 57-83 57-83 57-83 57-83 57-83 57-83 57-83 B7-B3 57-83 57-83 67-83 67-88 57 83 Id ilttr: ii t •s s. I 1.734-90 gU. 32-GO 72-GO 72-60 72-GO 72-60 67-71 06-73 65-7fi 64 78 63 80 62-82 61-84 60-86 69 69 B891 67-93 50-95 55-97 55-00 64-09 5304 52-06 51-08 50-11 49-13 48-16 47-17 46-10 45-22 44-9.( 40-00 1.762-35 4040 40 40 40 40 40 40 40 40 ■10 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 1,200 gld. 3H-G0 3SÍ-60 32-,W, 32-60 Si7'7l| 26-73 25-76 24-78 23-80' 22-82 i;i-B4 ao-86 19-39, 18-9r 17-93 16-95 15-97 15-00 14-02 13-04 18-06 11-08 10-11 9-13 8-15 7-17 6-lfl 6-22 4-24 gld. 33-60 -14-77 ■ 14-77 14-77 H 4-77 9-88 65-39, 82-78 100-80, 114-771 -- 8-90128.-řC li gtii. gld. 32-601000-48 67, 982-17 7 92 6-95 5-Í17 141-31 153-9 16604' 96362 941-34 924 28 903-42 881-73 R&9-17 836 71 811-31 gld. 9fi7-40 9.'i3-50 89S-23 S61'5l5 823-42 788-65 753-47 717 86 661-80 645-i:7 4-99 177-67' 785-i)3l 608'26 4-01 189-79, 7fi9'54 570-75 732-09 532 72 703.54 494-14 673-35 454-99 642-98 415-27 610-87 374-93 577-47 333-95 642-74 ana-ai 606-G:i 249-98 469 06 206-93 429 99 103-16 3B9-36 1)8-60 347-10 73-24 3(J3-15 27-04 257-45 -209 92 -160-48 -109-07 — 06-61 — 3 03,199 37 206 209-40 1 08 218-86 010,227-71 - lJ-88 236-94 - ]-86;24.f-52 - 2-83 250-43 - 3-81 260-64 - 4-79 262-12 - 5-77|V6S-83 - 6-75'270-75 - 7-7-J|273-t6 ~ 8-70 276-11 - 9-68 277-47 —10-66 277-91 -11-64 277 39 —12•61■ ~13-69 -17-83 562-35 f-27-45 275-88 273-83 266-43 Saflu popoliujm» poravna. Tako posojilo je ueodpo-vedQo ia v tem je prednost pred navadnim posojilom. Če pa dolžnik mej tem Sasom umre, onda je še povrniti Tečji ali manjši del posojila — pri odpovednem posojitii ves dolg — s katerim se dediči obteže. — Tn je jediuo aigurua pomoč životno zavarovanje, katero se more tako voliti, da se zavarovani kapital ne izplača samo tedaj, kedar je zavarovane« umrl, ampak tudi najkasneje takrat, kedar je zavarovanec naprej določeno střirost učakal. To tako zvano skrajšano ali altarnativno zavarovanje (na doživetje in smrt) more se li združiti z navadnim odpovedo m posojilom ali pa s posojilom na amortizacijo H katerokoli, fluancijelni moči dolžnika primerno plačilno kvoto. Koristi, ki jo donaša jedna ali druga kombinacija napram čistemu anuitetnemu posojilu, je tedaj velika. To se more takoj doseči, ni treba posebnih no-votarij. — Vzgled za to na podlagi premij Stuttgartske zavarovalnice. 26-ltitni posestnik vzame posojilo titark 1000, katero naj se povrne v 30 letili z anuitetami, Amortizacijska kvota znaša s 4% obresti vred mark 57-83. Ako pa vzame odpovedano posojilo m. 1000 in ae vi-Lu tega se zavaruje za m. 1000, katere naj se izplačajo o njegovi smrti, najkasneje po preteku 30 let, mora poleg etnili obresti m. 40 plačevati tudi zavarovalno premijo, katera se tekom let za dividendo (glej predal 4) zmanjša. Dolg m. 1000 se z zavarovalno svoto po preteku 30 zavarovalnih let popolnoma pokrije, ravno tako za slučaj, če bi zavarovanec kedaj preje umrl. Pri Čisti anuiteti pa morajo dediči po smrti zavarovanca áe dalje plačevati, dokler se ni ves dolg poravnal. Razvoj računa kaže gornja tabela. Zavarovani dolžnik ima torej napram nezavarovanemu v prvih 26 letih veliko koristi (glej predal 8), katere se z malimi preplačili — pre-plačiliv znašajo v îîO letili samo m, 27.46, predal 6 nikakor ne odtežé. Hoče li kedo vedeti, kako se preplačila za odpovedno posojilo v zvezi z životnim zavarovanjem povprečno na leto razdele, v tu najneugodnejšem slučaji, ako dolžnik 30. zavarovalno leto učaka, oiida treba samo zračnnati sedanjo vrednost zav. premij in jo kot rento na 30 let razdeliti. Ta renta je = ^f^^^lo, pvištťvsi 4% obresti za odpovedno posojilo, daje ukupni znesek 6,26o/(, napram 5J87o, katere zahteva čisto anuitetno posojilo. Najvišje povprečno preplačilo znaša potem samo 0,48% '^tOf ko je bil zavarovani dolžnik v prvih 2b letih dejanski na boljem in sicer za toliko ved, čim preje je umrl. Če bi na pr. zavarovanec ne bil 2b let star, ampak 30 let, znašalo bi najviše povprečno prepla-čilo do konca 30. zavarovalnega leta = 0,B2 odst. na leto. Tudi v tem alučaju je bil zavarovani dolžnik napram nezavarovanemu v prvih 25 letih na boljem, zopet tim več, Čim preje je umri. Ako pa more posestnik večja plačila prenašati, nego životno zavarovanje v zvezi z odpovednim posojilom, onda naj kombinira životno zavarovaiye z anuiteto, a posojilom na amortizacijo, katera zahteva tudi veijo, njegovim boljšim razmeram primerno plačilno kvoto. Že s plačilno kvoto samo pol odstotka mora se doseči prednost neodpovednega posojila. Račun kaže skoro ravno iste rezultate kakor združenje Život- noga zavarovanja z odpovednim posojilom, samo da je posestnik svojim preplačilom za amortizacijo primerno svoj dolg zmanjšal, t. j. oni del zavarovalne svote prištedil, kateri se ni uporabil za pokritje zmanjšanega dolga. Iz vsega tega je razvidno, da je životno zavarovanj e jako dobro, da smelo rečem prevažno sredstvo, katero more — ker izpodbuja k štedljivosti in ustvarja kapital rešiti naš kmetijski stan sicer neizogibnega pogina. Piše se nam: Iz Petroveva8i. (Kdo hujska?) — Zvedli smo, da je loški župan na pripvarjanje Cernomaljcev sklical občinsko sejo, v kateri je predlagal, div bi se nekemu možu, ki razun liberalnega duha nima nobenih zaslug niti za občino, niti v kteremkolu drugem oziru, po zgledu liberalnih Ćernomaljiiev podelilo častno občanstvo, pa zavedni odborniki so se temu odločno vprli. Čast jim ! Tudi pri nas bi se tak poskus enako ponesrečil. Vendar se nam čudno zdi. da se je naš župan dal vjeti na limanice černomaljskega učitelja Šetine, ki je na tiho nedeljo sklical po policaju vse župane černomaljske tare, ter jih s svojiiti sladkim jezikom pregovoril k podpisu neke prošnje' na višje mesto in jim razdelil veliko natiskanih lažnjivih papirjev, na kterih se hujska zoper naše dobre gg. kaplane, laž poveličuje, resnica pa zavija in v blato gazi. Vprašamo, ali je to pošteno delo «d učitelja? Ali morejo župani brez odborové seje in brez vsega vprašanja svojili občanov v strankarske in sebične namene dati svoje podpise z občinskim pečatom na prošnje, ki zadevajo blagor ne le posamezne občine, temveč cele tare ? Mi že vemo, kam pes taco moli. (Jospod Šetina bi rad postal nadučitelj v Črnomlju. Nam ni mar, kdo bo nadučitelj, ker imamo svojo Šolo, pač bi pa želeli, da bi bil, kakor je bilo do zdaj, nadučitelj tudi farni orgljovec, ker sicer se bojimo, da bomo imeli vedno tiho v cerkvi kakor na veliki petek, kajti orgljovca posebej ne moremo vzdržavati posebno pri sedanjih slabih razmerah, kei- nam je uš skoro vse trtje uničila. Ne Čudimo se, da se g. Setina za novega častnega mestjana ogreva in ga v zvezde kuje, da bi mu o priliki kot ud krajnega šolskega sveta morebiti „štango" držal, čeravno v kvar celi fai'i. Iz Svibna. — Tudi pri nas je letos zima prav nevgodna. Snega na sosednem Kninu je brez žametov sedem črevljev na debelo, tudi pri nas je za Časno zapiral pota, celo oki-ajua cesta od lladeča v sv. Jurij in Dole je zaprl, da je bilo treba veliko ae truditi z oranjem in kidanjem, kar je občinski blagajni mnogo troškov provzročilo a vkljub temu pa je imenovana cestiv se sedaj v slabem stanu. Hvala Bogu, sedaj se je začel topiti, ali bati ae je, da bode za ozimno žito vže prepozno. Dalje imeli smo v tukajani župniji tudi še dm-zega žalostnega gosta, nemila smrt pokosila je tt> zimo nekaterim atarišem v veliko žalost jednajat za davico obolelih otrok; sedaj je bolezen nekoliko ponehala. Bog odvrni enake Šibe! Dmgo žalost provzročuje nam bodoči odhod čas-titega župnika g. Andreja Ramovša, katerega smo pri-aeično ljubili. To pa so po vsej pravici tudi zaslužili se svojem nevtrudljivim delovanjem y cerkvi in v soli. O kako pohlevno, skrbno iu neutrudljivo so poducevali mladino v krščanskem nauku, braiyi, pisanji in ra-řmiBtyuI Da je to resnica, pozna se pray dobro pri otrocih. Bili 80 dalje skrben varien sploh dober cerkven gospodar, ker so I, 1881 postavili novo cerkev fiv. Janeza Ev- ter so taisto okinćali z napravami stranskega oltarja D. M,, križavega pota, orgije, cerkveno uro i t. d. vse to na veliko korist župljanom oskrbeli so z veseljem in radovoljnostjo, ne da bi pri tem delu župljane z delom, se manj pa z denarno plačo trpinčili. Sploh so bili v pravem pomenu besede, pravi namestnik Kristusov, kateremu gre vsa čast in hvaležno spoštovanje. Obljubujemo ohraniti, ter s hva! ih v vednem spominu in molitvi ežnim srcem zakličemo ; Bog živi častitega gospoda Andreja Ramovša, vrlega duSnega pastirja v vinogradu Gospodovem mnoga mnoga leta potem pa zopet na svidenje — daj Bogi Iz Svibnja, dné 9, aprila 1B96. — Od raznih krajev se slišijo letos pritožbe o dolgi zimi in velikem snegu in ravno tako je bilo tudi v naših hribih. Iz raznih krajev ae slišijo tudi pritožbe, koliko glada in revščine je užila divjačina in koliko škode je napravila na sadnem drevji, osobito zajci so oglodali toliko mladih sadnih drevesc, da mora Človeka jeziti, ko je že več let z vso marljivostjo mlada drevesca gojil, a prišel je lačni glodalec in ostrigel je vse mladike z ostrimi zobmi, da se potem večinoma vse posuši. Pa naj jih, saj ima toliko zagovornikov na svojo stran, da se ne boji največje pravde. Da pridem na reč samo, mislim samo na novi lovski zakon, kateri se je přetečeno zimo na tako veliko korist zajČevo izdelal, da res potem ta dolgo-uhati lahko porabi vso prediTinoat, ko gre škodo delati. Toliko pritožb glede tega došlo je visokemu deželnemu zboru iz raznih krajev, naj bi se oziral bolj na kmeta, kakor pa na zajca, a zaman ! A ne samo na Kranjskem, ampak tudi v dvuzih kronovinah so bili kmeti glede tega jako nevoljni, in kaj so dosegli skoraj nič! Vprašajmo pa, kako korist ima kmet od zajca in sploh od divjačine razun koristnih ptičev? Dalje pa kaj je lov in kdo ima od tega korist? Lov je samo zabava ljudem, ki imajo vsega preveč, in urejen po sedajnem načinu, zajcu na korist. Noben posestnik ni veliko vreden gospodar, kateri se bavi z lovom. Lov, urejen po sedanji postavi, je samo še jeden ostanek od nekadanje tlake, kakor je pust se jeden ostanek paganov v katoliškem koledarji. Ako se vse druge reči urejujejo p ustanovnih postavah, zakaj bi še lov ne bil prost in hitro bi iztrebili poškodne glodalce in kdor je pa veleposestnik, ta naj si pa redi divjačino kakor hoče. Gospodje deželni poslanci pa naj si zapomnijo, da je doba njih mandatov potekla, in da smo si mi Tolilci dobro zapomnili, kateri so glasovali za ali proti temu zakonu. Ako se nam bo volilna pravica res zboljsala, da spravimo potem kmetje in delavci več poslancev v državni zbor, takrat pa tirjajmo od poslanca, da se tudi ta ostánek tlake odpravi. Posebno župani bi imeli v tem slučaji ljudstvo spodbujati iJi zato pa tudi glejte, da boste volili župane, na katere se kstj zanesete, ne pa take, kateri se sami radi z lovom pečajo. Iz Ljubljane. — Prebravši zagovor okrajne bolniške blagajne v Novem Mestu sem se začudil, da ukljub tem, da obstoje okrajne bolniške blagajne vže 6 let, vendar celo taisti, ki to koristno podjetje vodijo, postave ne razumejo. Prazen izgovor je v Dolenjskih Novicah št. 7. z dne 1. aprila 1895, ako se zagovarja, da Franc Vidic ni bil zglašen Članom okr. bolniške blagajne v Novem Mestu. Postava z dne 30. marca 1888., št. 33, § 13, se glasi: 1. Udje ckr. bolniške blagajne so y prvi vrsti v njenem okolišči delujoče osebe, katere se morajo zavarovati, če niso pri kateri ostalih v § 11 imenovanih blagajnic (§ 61) proti bolezni zavarovane, tako in za toliko kakor piše ta zakon. Te osebe začno biti udje tistega dne, katerega stopijo v dotično delo. Dosti jasno, toraj delavec, kateri stopi v kako obrtno delo, je takoj ud bolniške blagajne taistega okraja, ali ga gospodar zglasi pravočasno ali ne, ali pa celo nič ne zglasi. Ako se delavec ponesreči, bodi si zboli, ima pravico pri bolniški blagajni svojega okraja zglasiti se za zdravniško pomoč, zdravila in potem za vsaki bolni teden nazaj tudi za podporo. Bolniška blagajna je dolžna po postavi zgoraj navedenem § njega v bolniško oskrbljevanje sprejeti, ne da bi uprasala, „si li bil ud ali ne," on ima vse pravice do bolniške blagajne, je li oglašen ali ne, torej tudi pravico do podpore takoj za vsaki teden nazaj. Nasprotno ima pa okrajna bolniška blagajna pravico zahtevati povračilo po § 32 zgoraj omenjene postave, ki se dosledno glasi : Delodajoči gospodarji ki d o v olj no ne izpolnijo svoje dolžnosti zglaševanja, imajo — brez ozira na kazen, ki jih zadeva po § 67, — dolžnost, povrniti blagajnici vse ono, kar je na podlogi zakonitih ali v pravilih stoječih predpisov potrošila za podporo celo nezglašene ali stoprv (šele) po obolenji zglašene osebe. Mar li ni tu dosti jasno znovič povedano, (ako bi se komu § 13 ne zdel dovolj jasen) da mora delo-dajoči gospodar povrniti vsa potrošila za podporo celo nezglašene osebe, povrhu pa še po § 67 kazen plačati. Čemu je torej okrajna bolnišna blagajna v Novem Mestu odlašala bolniško podporo ali sploh bolniško oskrbovanje ponesrečenega Franca Vidica? Kaj čaka odloka si. C. kr. okrajnega glavarstva, ako ima pravila v rokah, (saj brez pravil ali postav pač delati ne more). Ona bi imela bolnega Franca Vidica takoj postavno bolniško oskrbeti ter mu dati postavno podporo; potem še le naj naznani si. c. kr. okrajnem glavarstvu, da delodajalec ni spolnil svoje dolžnosti, katere mu postava bolniških blagajnic veleva, ter predloži račun s poterdili, kar je za bolnega izdala. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo bode Že storilo svojo dolžnost, da delodajalca kaznuje ter da ga primora, da VBled zanemarjenja oglasila delavca v bolniško blagajno povrne vse troske kakor zgoraj omenjeni § 67 veleva. Gospodu S. pl. Sladoviču pa svetujem, da ako še nima zelo potrebne knjižice „Geeetz vom 30. Marz 1888 (R. G. BI. 33) betreftend die Krankenversicherung der Arbeiter. — Das Hilikassengesetz und Muster-statuten, mit den einschlágigen Verordnungen und Erltiuterungen, von dr. Max Mandî. Verhig von Moritz Perles, Wien I. Seilergasse 4. (Graben)," naj si jo oskerbi in poprej dobro pregleda in prebere, predno v javnost piSe. Anton Belec, Gletui preilaeU, okr. balit, blag. ljuljaj, okolice. DomaČo yesti. (í^ kr. šolskim nadzornikom) so imenovani gg,: Anton JeršinoTÍč v Ćrnomljn za novomeške, (črnomaljske in kočevske slovenske áole; Franc Gabršek pa za krški in litijski okraj, (f Umrla) je 7. t, m. v Novem mestu gospa Amalija Meliora rojena Kalcič v 52, letu njene starosti. — Na svojem domu blizu Kranja pa je umrl kaplan g. Anton Šmíd, star 29 let. Iz svojega službovanja v Št. Jerneju in v Leskovcu Dolenjcem dobro znan in v blagem spominu. Naj v miru počivata. (Iz Amerike:) Č. g Anton Vilman, doslej v New Ulmu je prestavljen k cerkvi sv. Fi'ančiška v St. Paul; č. g, Ferdinand Požek je prestavljen od iste cerkve v Montgomery; č. g. Alojzij Kas tigar pa v Loretto Minn., Ć. g. Ivan Pirnat, bogoslovec druzega leta, se je preselil v Montano, kjer bo po posvećenju misijonar med tamosnjimi Slovenci. (V bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu) bilo je meseca marca sprejetih 56 bolnikov; koncem mesca svečana ostalo jili je v oskrbovanji 26, skupaj 82. Od teh ee je tekom preteklega mesca ozdravilo 46, zboljšalo 6, Umrl je eden. V oskrbovanji ostalo jih je še 29. Oskrbovalnih dni vseh bolnikov se je nabralo meseca marca 904 (Iz Črnomlja.) Sejm na veliki torek je bil pri nas obilno obiskan. Vreme najlepše, sejmarjev prav Veliko, kupčija dobra, posebno na živinskem trgu jako Živahna. Živine veliko, cena visoka. (Za lovce.) V Borovljah (Ferlach) na Koroškem se dobijo lepe lovske puâke, pa tudi zanesljive, odkar je tam c. kr. preskugalnica (Probier-anstalt).^ Puškarji so vsi Slovenci, le tovarnarji ali „liferanti" (to so večji mojstri, ki prodajajo ne samo svoje, ampak tudi puške manjših mojstrov, od kterih jih _prekupIjajo) hočejo bolj „nobel" biti in so nerašku-tarji ter liberalci, Se le to lato se je povspel na stopinjo liferanta slovensko misleči mojster Ludvik Bo-1'ovnik, zvest pristaš slovensko-katoliške stranke ua Koroškem. Kot veren in vesten mož gleda na pošteno blago in tudi t ceni ne pretirava. Priporoiamo ga tora j vsem slovenskim lovcem. Slovenske in nemške cenike pošilja zastonj in franko, (Divjačine) so přetečeno leto v kočevskem političnem okraju postřelili : 288 srn, 863 zajcev, 8 divjih petelinov, 141 jerebic, 98 prepelic, 109 klju-načev, 66 rac in gosi, 173 lesic, 142 kun, 15 dihurjev, I vidro, 7 divjih mačk, 49 jazbecov, 3 orle, 156 jastrebov in 54 sov. (Podporno društvo za slov. velikošolce) na Dunaju je izdalo svoje šeato letno poročilo. Iz tega posnemamo, da je znašala osnovna glavnica koncem šolskega leta 1894: 4472 gld, 38 kr. Vseh st)-oŠkov vkupe je bilo 1532 gld. 07 kr. Društvo je imelo 43 natanovnikoy in 286 podpornikov in dobrotnikov. (Občni zbor okr, bolniáue blagajne v Novem meBtu,) [Konec,] — Pričetkom leta 1894 imelo je 202 delodajalca zglašenih 633 delavcev (ustevši železniške delavce) ; v sredi ieta imelo je 330 delodajalcev zglašenih nad 1300 delavcev; koncem leta imelo je 302 delodajalca zglašenih 634 delavcev. Tajnik bil je tekom leta 1894 odposlan poizvedovati, nko imajo vsi delodajalci in koliko njih obrtno pomožnega osobja pri blagajni zglasenega in poizvedel je za nad 250 tacih delodajalcev, kateri njih pomožno osobje niso blagajnim članom zglasili; od tod pride prirastek delodajalcev od početka leta z 203, si'edi leta 330 in koncem leta 302 delodajalca, kajti kakih 100 delodajalcev je c. kr. okr, glavarstvo k zglasitvi prisililo. Ostalo je pa še nad sto delodajalcev, kateri áe njih pomožno obrtno osobje do daues niso zglasili blagajnim članom. V letu 1894 vršil se je 1 občm zbor, pri katerem se je volilo novo uadzorništvo in razsodišče. Rednih odborovih sej, h katerim je bilo vselej tudi nadzorništvo vabljeno, je bilo sklicanili 10, od katerih je bilo 8 sklepčnih, ÍBlagajniško knjigovodstvo je obstalo iz tistih knjig kakor v letu 1893, iz katerih naj bode omenjeno, da je imel opravilni zapisnik 1490, Conto-Corrent 363, blagajna knjiga 2700 številk. Bolnikov se je v letu 1894 pri boln, blagajni zglasilo 770, od katerih je dobilo nad 500 bolnišno podporo. Vis. C. kr. deželna vlada je premenila kategorije za blagajinc člane, kakor je bilo to vže v „Dol. Novicah" meseca decembra 1894 na drobno popisano. Kakor blagajnik poroča, imela je bolniana blagajna v letu 1894 skupaj v dohodkih in stroških 16,164 gld. 35 kr, prometa. Iz naslednjih podatkov se razvidi imovinsko in denarno gibanje blagajniško iz leta 1894: Dohodki: 1. Gotovina, prevzeta iz leta 1893 . gld. 2.113-82 2. Od tirjatev iz 1, 1893 se je iztirjalo v letu 1894 ..........666-78 3. Uplačani bolnišni doneski za I. 1894 od delavcev........„ 3.632-44 4. Uplačani bolnišni doneski za 1. 1894 od delodajalcev.......„ 1.946'62 5. Za 2 ustopnine prost, Članov je došlo „ 2'27 6. Globe za res. zaklad bo iznašale 1894 „ 262'36 7. Obresti poštne hranilnice . . . „ 1-47 8. Za povračila po § 32 je doŠlo . . „ 15-82 9. „ „ _ „ § 65 „ „ . , „ 429-86 10. Razni drugi dohodki so iznašali . „ 52'63 Skupaj . . gld, 8.9ÍÍ3-06 Stroški: 1. Stroški v pokritje računom iz 1.1893 gld. 1.02ii'91 2. Za bolnišne podpore za I. 1894 se izplačalo...........2.644-37 3. Za zdravniške račune.....„ 1,146'19 4. Za zdravila v letu 1894 . . . . „ 5G6 51 5. Bolnišnicam za lečenje bolnikov . „ 673-52 (3. Za vožnje in prenos bolnikov . . „ 137-01 7. Za pogrebne stroške.....„ 65'22 8. Upravni stvoiki .........662-60 9. Pisarniški stroški......„ 117*84 10. Kurjava in razsvitlava pisarne , . „ 17-15 11. Poštni in potovalni stroški . , . „ 123.62 12. Stanarina za pisarno.....„ 62'19 13. Razni drugi stroški.....„ 2'16 Preostanek v gotovini koncem 1894 „ 1.681-77 Skupaj gld. . . 8.923-06 Ker je okr, bolniana blagajna vse nji znane račune za I. 1894 poplačala, in ji drugi dolgovi koncem leta niso bili znani, iznaša nje imovina dné 31. dec, 1894: v gotovini gld, 1681-77; v tirjatvah za bolnišne doneske za 1. 1894: gld. 649'10 ; vrednost pisarniške oprdve znaša 80 gld. — Tedaj je iznašala 31. dec. 1894 blagajniška imovina gld, 2310-87, ako se vsi zaostali bolnišni doneski iztirjajo. Nadzorovalni odsek z nje načelnikom g. Leon. BlažiČem je o svojem čaan blagajniške knjige in račune pregledal in v lepem redu našel. G. Niefergall in z njim vsi navzoči zboro-valci se g. naielniku S. pl. Slaciovič-u za njegov brezplačni veliki trud, povaem nesebično in nepristransko postopanje in vzgledno gospotUratvo, posebno za pridobitev tolike imovine blagajni, najgorkeje zahvaljujejo. Na to otvori g. načelnik volitev novega načel-ništva, nadzomiâtva in razsodišča, katera se je vraila po listkih. Izvoljeni so bili v načelnietvo od delodajalcev gg. : S. pl. Sladovi Č (enoglasno), Kiišljan Anton (12 glasov), Blažič Leon. (9 glasov); od delavcev gg. : Petrič Maksim., Stefanovič Uroš, Ostermann Karol (po 33 glasov). Pirnat Franc, Ci gler Leop. (po 32 glasov), Matoh Aloiis (12 gl.). V nadzorništvo od delodajalcev pg.; Knnc Karol (12 glasov), Niefergall Viktor (10 glasov); od delavcev gg.: Grom Gustav (ií6 glasov), Jerele Jo3. (30 glasov), Pire Daniel (18 glasov), Mlejnik Gustav (28 glasov). — V razsodišče od delodajalcev gg.: Stefanovič Dimiti'ijj Kopač Leopold; od delavcev gg.; Valjavec Aleks., Zorko Ivan, Falk-oer Franc (enoglasno). Na to se načelnistvo konstittiini in izvoli enoglasno dosedanjega načelnika g, Sim. pl. Sladoviča zopet načelnikom, kakor tudi dosedanjega podnačelnika g, Maksim. Peti-iča zopet podnačelnikom. (f Umrl) je na Oegelniei pri Novem mestu spoštovani in občeznani gospodar Dular po malo-dnevni bolezni. Mir mu bodi! (Grozen požar v Toplicah.) Veliki Petek je. Po luidej zimi ae že vse veseli suhega vremena, toplega solnca; vse pridno dela na polja, ker ae je delo tako zakasnilo, in pa tudi, da soboto potem praznuje. Opoldne še nič hudega niso slutili dobri TopU-ianje, niso vedeli kakoano strašno gorje jih čaka. Toda na mab nastane krik, ogenj, ogenj I Jelo je goreti ob 2. uri popolndne pri Vidic-u, a h krati je tudi že gorelo v dveh, treh krajih, in to vsled viharja, ki je ob enem nastal s tako grozovito silo, da je bila vsa človeška moč zaman. Pogorelo je popohioina pii Sitarju, Zupancu, Kulovicn, Strnišu (pošta), Oblak-u in SuŠteráiČu (stara hiša), deloma pri Milicu, KoraČinu 1. t, d, kacih dvnjset poslopij in tudi nekaj živine je pokončane. Na brzojavni poziv šla je tudi Novomeška požaiTia bramba na potnoč. Gospod c. kr. okrajni glavar vitez Vesteneck ee je tukoj na lice mesta odpelj:U ; tudi oddelek žandarmerije je bil tje poslan. Pomagali so sosedje iz Poljan, Orinošnjic in Podturna. Požarne brambe so ae pogumno obnašale, ne brez uspeha. V vasi Gradiše bili so ljudje hiše spraznili in po strehah čuvali, ker nevarnosti bilo je kljub oddaljenosti dovolj. Grad, kjer se toplice nahajajo, vnemal se je, pa so gii srečno rešili, tudi cerkev, fnrovž in šola SÔ nepoakodoviuii ostali, farovški kozolec, pod in hlev pa 80 tudi pogoreli. Obupnoat mej nesrečneži je grozna. Pri Vidičevih je baje en otrok zgorel. Priskočimo kar urno ponesrečenim v pomoč, saj so tudi Topličani bili vselej radodarni; pomagajmo vsak po avoji moči.^ Imoviteji obiskovalci kopalilča, pri-hitite nesrečnežem v pomoč, da ne bo grozni prizor pogorišča ob vašem prihodu vam ondotnega bivanja grenil. Za ta trenutek, ko je še velika zmešnjava, ne vemo podrobnosti povedati, kajti še neprizadeti človek obupno gleda onemoglost človeško proti božji sili, ter oti'pnjen gleda premoženja konec. (Oporoka.) 1. aprila je umrla v Pragi gospa Stampfl, ter zapustila za Kočevje 10.000 goldinarjev, od tega 2000 gld, za zidanje cerkve v Kočevju. (Potres) bil je v noči od 8. do 9. t. m. malo pred eno uro in zopet proti tretji uri zjutraj. V Mirni Peči Čutil se je potres tudi jako močno. (Huda zima. Povodnji.) Letošnjo zimo je bilo pred snegom mnogo prestati; Ljudem je v mnogih krajih drv zmanjkalo, in so bili primorani sadno drevje sekati, da so kurili. Tudi za živež je bilo že hudo. — Divjačine je mnogo konec storilo. V Soteških hostah nahajali so srne, ki so žalosten konec storile. Imele so večinoma apredtije noge globoko v snegu, zadnje pa vrhu snega. Kopneli sneg provzročil je tako obširne povodnji, kakor že dolgo let ne. Na Ogerskem posebno veliko trpe, mesta in vasi so v vodi ker se vse vodovje tje izliva; pa tudi po naši domovini je mnogo vafii v vodi Dolina od Velike Pece do Zagorice proti Zatičini je vse v vodi. Trinajst hiš z gospodarskiiui sio^^lopji je stalo v vodi, in so se morali prebivalci k višje ležečim sosedom z živino vred seliti; v Podborštii se štirim posestnikom enako godi. — Poleg mnogih druzih krajev po Doleiyskem je tudi v vodi Gornji, Srednji in Doijni Globodol. HiSe so tam sicer na višjih krajih, da je voda le tri hiše dosegla, na nižjimi njivami pa stoji voda do deset metrov visoko, in le počasi vpada, ker so odtoki vsi zamašeni. — Slavna deželna vlada je pravočasno za varnost mnogo storila, in gotovo mar-siktero nesrečo preprečila. — Da je žito pognilo, vse od kraja tarna. Vsled prevelike mokrote so se tudi na mnogih krajih na Kranjskem in tudi Štajerskem strmine utrgale. — V Breskem okraju na Štajerskem utrgala se je grozna plast zemlje, 350 metrov dolga in 90 metrov široka. Vlada je poslala vojake in inženirje ua pomoč, da bi večje nesreče zabranili; delo je silno nevarno, ker se zemlja vedno še premiče. -Na Češkem jelo se je malo mesto pogrezavati v zemljo. — Grozne stvari, kterih nas Bog varuj. (Za bratovščino sv, družine) je izšla v katoliški tiskarni v Ljubljani velika in jako lepa vsprejemnica z dvema molitvama in z imenikom druž-binih udov v družini. 100 izvodov teh vsprejemnic velja 10 gld. Ko se ta najnovejša bratovščina razširi med ljudi, pač ne bo smela nobena hiša biti brez te vsprejemnice ! (Družba sv. Cirila in Metoda) je izdala svoj VIIL „Vestnik" za 1. 1894. Poroča o svojem delovanju, o občnem zboru v Novem Mestu, našteva vse podružnice s številom njih Članov itd. Vseh Članov je bilo v preteklem letu 11.4,"íQ, izmed teh na Kranjskem 39tiO, na Štajerskem 2,893, na Koroškem celo ^004, na Goriškem 1984, na Tržaškem 544, v Istri 74, Pokroviteljev je 146. Društvo vzdržuje 11 šol, oziroma otroških vrtcev. Žal, da so nekatere podružnice, kakor kaže poročilo, postale precej malomarne in dejansko več ne delujejo, Družba je Slovencem přepotřebná; zato je ne smemo zapustiti. Vsak naj prispeva z denarjem po svoji moči! (Nove knjige), „Pomladni glasi," 6. zvezek. Uredil Fr. Finžgar. Ta mladinska knjiga je vredna naslednica prejšnjim Štirim zvezkom. Keči smemo naravnost, da tako izvrstne knjige za mladino ni med Slovenci, nego so „Pomladni glasi," V letošnjem zvezku je životopis sv. Hijeronima, potem par obširnejših povestic, en di-amatiški prizor in nekaj ljubeznivih pesmic. Vse spise preveva zdrav verski duh,^ kakoršen je mladim arcem posebno potreben. Knjižica, ki obsega 144 strani, ima jako lično vnanjo obliko, a stane broširana samo 26 kr.; po pošti 5 kr. Teí. Knjigo prodaja Fr. Fiužgar, aemeniiki duhovnik T Ljubljani, katoliška bukvama v Ljubljani in J. Krajec v Novem Meístu. Dobi se tudi še 2. '3. in 4, zvezek. Knjižico kar najtopleje priporočamo. — „Mati pre-6[udn'a," „Šmariiice." Poslovenil Viktor Steska, kapelan v Kodevju. Dnevna premišljevanja za majnik so kratka, a zelo mikavna. Vsak dan se čita po ena resnična zgodba, iz katere je nauk poanet. — Priložene BO tudi druge navadne molitve, ki so v molitvenikib potrebne. Knjižica velja v platno vezana z rdečo obrezo 60 kr.; z zlato obrezo po 70 kr. jo katoliška bukvama in Henrik Ni6man v Ta molitvenik je zanimiv zlasti zato, ker ne le v majniku, temveň celo leto. — 1st e rabljiv pisatelj V. Steska je" izdal malo knjižico „Večna Uiá." To je rodajata ljubi ani. jako lepa povest, katero je spisal kardinal AViseman. Velja 10 kr.; kartonirana pa 12 kr. Obe knjigi prav iskreno priporočamo. (Današnji list) ima dve strai priloge. Razuc vosti. * (Eedka starost.) V Atenah je nedavno umrl tam znani meščan Haftas, star 116 let. Bil je do zadnjih dni trden in zdrav. , * (Suoci) občezniini umetuik v stradanju, je pretečene dni v MiUvnu na Laškem prestal zopet pet-intridesetdnevno stradanje. Razun nekega življenje krepočega zdravila ni Succi ves čas ničesa vžival in se je teža njegovega telesa znižala od 70 na 59 kil. Takoj po prestanem stradanju se je Succi v pričo mnozih gledalcev do dobrega najedel, brez da bi mu na zdravju škodovalo, V Novo Mesto vračujDČa se pisma: V mesecu februvarju; Plut, Linz — Matkovič, Sušak — Barborič, Amerika - Verderber, Ritz (rec.) — Šiškar, Kočevje -— Kozian, Torino — Nick, Her-manstadt — Kovač, Tnfail — Kratsclimer, Amei-ika — Kostelec, Amerika — Majcen, Zagreb. V mesecu marcu: Mkše, Laibacli — Gazvoda, Zagreb — Kantoci, Zagrelo — Zore, Ragusa — Klemena, Leadvill C. — Leonard, Amerika — Lunar, Amerika — Maše, Ćernemb) — Vidmar, St. Peter — Kocjan, Št. Peter — Melenc^ Amerika — Dragelj, Vocklalmick - Golobič, Fiunie - Knatelc, Segeát (rec.) — Cesar, Amerika. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu: a. B. B, 6 glil.; g. Ant. DoliiiaT 1 gltl.; g. Maks Bnmer 2 gld.; g, Fr. JerSii, iiipn. v i>. 2 gld.; g. M. Mo^oltS 10 gUl,; g. Iv. ŠuStarSič 3 g\A.-, g. K. DolĚno 1 gUl. ; Dar ... 2 gU. ŠS kr.; g. Val. Oblak 2 gld,; Vie. ilcželiii zlior 60 gUl,; g. Fr. Breuco 1 gUl,; Dobrotniki iz Novega tneata za niasec april 31) glil, 85 kr. S prriin jiolletom sem sklenil rafuii zn dijaâko mizo. Nekatere reři podani tnkaj bi. gg dobrotutlcora. Od IS. sept. 1894 do iri, febr. 1891) so zuašali truSki (5S1 j^ld. 30 kr. Od te svote je bilo gM. 23 kr. za različno puhiStvo u. pr. mize, Bt^de kadi itd,; za živila 416 gld, Ca kr.; kurjava 31 gld. 41 kr.; po-Btražnina 34 gld. Prejel am v tem iasn od blagib dubrotnikov 091 gl. 74 kr. ObUIo je 16 febr. v kasi tO gld. 44 kr, SleJnjifi pa opomnim, da je za zîilovje dolgov okroglo 4000 gld. Dobrotniki «a dali do istega dasa za zidanje 17(58 gW. 11 kr. Bog plati tÎÉiiiSero vsem radodarnim ml adi no ljub oui 8 Sas-aimi iu veiuimi blagri! Dr. Jos. Marinko. Darovi za kapelico Božjega groba: Gosp. kanonik Ribard Frank 10 gold. ; gosp. Vilko Rohr-mann 1 gld.; Neimenovan 1 gld.; goip. Sare 50 kr.; gosp. Pice(j 50 kr.j g. Marjeta MarjetiS 10 gld. — Vsem Bog povrni! Loterijske številke. Trsi 30. marca 89 3tí 18 83 14 Bradée 6. aprila_66 86 42 73 53 Vabilo na osnovalni shod in prvi občni zbor „Leonove družbe". Osnovalui odbor „Leonove družbe" naznanja d. n. prečastitim in preblagorodnim slovenskim domoljubom, da je vis. ministerstvo za notranje stvari z razpisom z dné 9. jannvarija 1895, št. 33.652 potrdilo pravila „Leonove družbe". Vsled tega vršil se bode v četrtek po Veliki noči, to je dné 18. i m. ob poidvanajsti uri v Ljubljani, tn sicer v knezoškofijski dvorani, osnovalni shod in prvi občni zbor „Leonove družbe" z nastopnim vaporedom: 1. Pozdrav jnedsediiika osnovalnega odbora; 2, Slavnostni govoii štirih gospodov govornikov, nastopajočih v imenu bogoslovja, modroslovja, prirodo-slovja in pravoslovja; 5. Govor predsednika katoliškega akadeaiičnega društva „Drinice-; 4. Volitev odbora v smislu § 11. društvenih pravil Po občnem zboru bode ob 2. uri popoldne banket ;udi banketa nega odbora ani) vsaj do a za kuvert. pn „Maliču". Tisti gospodje, ki se želé vdeležiti, naznanijo naj to tajniku osnova (g. Josipu Šiška, kn. šk. tajniku v Ljubl^ 16. t. m. ter vpošljejo ob enem 2 goldinar Posebna vabila ste ne razpoSiljalo. V Ljubljani, dné 2. aprila 1895. Osnovalni odbor „Leonove družbe". U )i z g I il s. Visoko C. kr. kmetijsko ministeratvo je na predlog eamo-italnega ribar^kega odseka podiiisane drnž.be odredilo z odlokom St. 3tí(;4. z Snjam je priložiti potrdilo pristojnega županstva, da se jirosileu res živi s ribStvom. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. v Ljubljani, dné 7. matc.ija 1895, Na prodaj je hiša v KaHdiji, čisto novo zidana, na glavni cesti, za obrt primerna, 5 minut od mesta. Nahaja se obokana klet, hlev, dve sobi, kuhinja, jedilna shramba, z drugimi potrebnimi prostori se takoj proda. — Cena se izvé rri lastniku št. 58. v Kandiji. (3B-8>