OŽIVLJENI VARNOSTNI NAČRTI PAPEŽ GORELA RAZDELIL ISTRO f JAMA V DELAMARISU DROGA DIŠI TUDI POLITIKOM (Mef) Na slovesnosti ob uradnem začetku obratovanja nove drogine tovarne v Izoli se je zbralo veliko pomembnih ljudi. Če odmislimo frazo, da so najpomembvnejši tisti, ki bodo v tovarni delali je bila več kot opazna prisotnost lokalnih in državnih politikov na čelu s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom. Kako tudi ne, saj je bila gradnja tovarne lani največja tovrstna investicija v deželi z zgodbo o uspehu in politika mora ta trenutek izkoristiti prav vako priložnost, kjer je uspeh mogoče vsaj zaslediti. Droga je gotovo podjetje, ki ta trenutek še deluje dovolj razvojno naravnano in njeno vodstvo optimistično zre v prihodnost, seveda pa to ne pomeni, da lahko brezskrbno čakajo na vse kar bo to deželo ob vstopu v Evropo še doletelo. Samo predstavljajte si posledice morebitnega odkritja bolezni norih krav tudi pri piščancih in posledice, ki bi jih to lahko imelo za drogine proizvode iz piščančjega mesa. Gotovo sc v Drogi tega zavedajo in zato širijo asortiman svojih izdelkov, saj bi bilo vztrajanje na manjšem številu izdelkov lahko tvegano, hkrati pa je res, da se evropski proizvajalci vse bolj specializirajo. Usmeritev na trge nekdanje Jugoslavije je seveda priložnost, ki je ne gre zamuditi, saj se bo tam Evropa zgodila veliko kasneje kot Sloveniji in možnosti za prodajo droginih izdelkov so več kot dobre. Seveda pa gre vendarle za tvegano obliko poslovanja pri kateri je posredovanje politike lahko zelo pomembno, če ne drugače vsaj pri zavarovanju plačil. Če so politiki izkoristili Drogo, da se lahko pohvalijo z njo je seveda mogoče pričakovati, da bo Droga izkoristila politike. To, da bi sc posebej hvalila z njimi pa kljub vsemu verjetno ne gre pričakovati. 7 7 1 5 8 0 "5 7 8 0 0 5 K Banka Koper TRGOVINA Z AVTODELI rscecom d.o.o. Izola TRGOVSKA 4 IZOLA POCENI BRISALCI CHAMPION tel.: 05/641 57 78, 641 66 08 odprto od 8.00 do 17.00 ure NEKATERI SO ZA KONJE Na Medljanu je bilo konec tedna veselo daje kaj, saj seje tradicionalnega dneva odprtih vrat na tamkajšnji kmetiji udeležilo presenetljivo veliko izletnikov in ljubiteljev konj. Doživeli so marsikaj in predvsem preživeli prijeten zgodnjepomladanski dan na prostem, dogodek pa je še enkrat potrdil, da je naše podeželje še vedno premalo izkoriščeno v turistični ponudbi Izole. Obiskovalci so bili namreč predvsem domačini in tisti iz sosednjih krajev, gostov izolskih hotelov, ki so bili konec tedna zasedeni do zadnjega kotička pa ni bilo niti za prste ene roke. Že mogoče, da so organizatorji pozabili na sodelovanje s hotelirji a tudi z druge strani m bilo opaziti posebnega zanimanja za dodatno zabavo hotelskih gostov, ki so se bolj ali manj zdolgočeseno sprehajali po praznem mestu z zaprtimi trgovinami in brez ene same prireditve, ki bi [ih v spomin zapisala letošnji velikonočni dopust, če res, da hotelirji raje vidijo, če njihovi gostje čimveč "zapravijo" v njihovih lokalih, toda gosta želimo privabiti tudi prihodnjič in če mu bo v spominu ostala le hotelska restavracija, postelja in prazno mestoje veliko vprašanje, zakaj bi drugo leto spet prišel k nam. www.sIo-istra.com izolske spletne strani 'av/o 'EREBB IZOLA, tel.: 616 80 00 Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15-18, sobota: 8 -12 Tel 640 - 40 - 64 PET DNI ZA SLOVENSKO KNJIGO Slovenija je te dni v znamenju slovenskih dnevov knjige, ki so se tokrat raztegnili na polnih 5 dni. Končali se bodo naslednji ponedeljek, 23. aprila, ki je po odloku Unesca svetovni dan knjige. Nakup oziroma darovanje knjige je geslo že od začetka te tradicionalne prireditve, njegovega pomena pa se prav zavedamo šele v zadnjih letih. Vse bolj jasno namreč postaja, da slovenski knjižni trg stagnira tudi zato, ker Slovenci res še beremo (čeprav manj, kot radi trdimo), vendar si knjige kvečjemu izposojamo, nikakor pa jih nismo pripravljeni kupiti. Unesco je za dan knjige sicer razglasil 23. april, slovenski ljubitelji knjig pa so praznik časovno razširili in so tako edini na svetu, ki svetovni dan knjige praznujejo skoraj ves teden ter "vztrajno nagovarjajo mimoidoče, naj s knjigami obdarijo najdražje", je povedal predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar in k praznovanju povabil vse, "ki jim knjiga pomeni precej več kot prodajno blago". V poslanici Društva slovenskih pisateljev pa je še zapisal: Podarimo knjigo! Drage bralke, cenjeni bralci! Velika noč je za nami Še večja pa je, kot kaže, pred nami, in prav nič praznična, če naj verjamemo "drznim znanilcem sprememb". Ali pa ne, mogoče bo svet brez knjig, ki si ga zamišljajo ti prodorni posamezniki, veliko lepši, tudi ekološko prijaznejši! Navsezadnje bo splošno priznanje, da se knjig res ne splača tiskati, predvsem pa niso nikomur potrebne, rešilo gotove smrti kar nekaj gozdov. Imeli bomo več prostega časa: otrokom ne bo treba več brati pravljic, v šolah se ne bo treba učiti, razen aritmetiko, da si izračunamo najkrajšo pot do dobička. V prihodnje, kot nas poučuje pridobitniška avantgarda, bomo drug drugemu prodajali samo stvari, ki se jih splača prodajati Med njimi gotovo ne bo tako zoprno dolgočasnih stvari, kot so znanje, filozofija, zgodovina, poezija, zgodbe, duhovno bogastvo. Ko je Unesco razglasil 23. april za svetovni dan knjige, zanesljivo ni izhajal iz tako naivnih podmen, kot jih kar naprej slišimo v naših logih: da je knjiga temeljna civilizacijska pridobitev, da je vsaj za Slovence vedno bila in tudi bo osnovna izkaznica narodne zrelosti ter razgledanosti. Ne, svetovni dan knjige ima en sam namen: da se enkrat na leto spomnimo, kako nam knjige niso potrebne, kako je branje dobrega romana nezaslužena kazen in kako so stanovanja neprimerno bolj zračna brez potiskane šare, ki nam, vsaj nekaterim, kazi police. Ne dajmo se zavajati vsem tem pisunom in pesnikunom, pa učiteljem in prfoksom, pa lastnim otrokom, ki bi kar požirali zgodbe, pa založnikom, ki nas pitajo z vso to črnilasto kramarijo! Ne bodimo sužnji knjig, uprimo se jim! - ali ni to pravo sporočilo svetovnega dneva knjige? In mi, ki danes začenjamo na Kongresnem trgu v Ljubljani, na Grajskem trgu v Mariboru in drugod po Sloveniji že kar 6. slovenske dneve knjige, ali nismo zreli za psihiatra? Ne le, da edini na svetu praznujemo svetovni dan knjige polnih pet dni in vztrajno nagovarjamo mimoidoče, naj obdarijo s knjigami najdražje - naša pritegnjenost je še hujša: prepričani smo, da opravljamo dobro delo! Da širimo med ljudmi ljubezen do virov plemenitosti in lepote, do tistega, kar v krutem veku "drznih sprememb " vse bolj velja za nekaj postranskega, nepomembnega! Prepričani smo (kaj takega!), da v medčloveških odnosih že 3000 let obstaja nekaj, kar ni trgovina, ampak zavest o skupni usodi, zavezanost višjim ciljem, nikakor ne naivnim in nebuloznim, ampak ciljem, ki bi jih znal opredeliti celo petletni otrok. Tako ali drugače, nekateri bomo živeli s knjigami in za knjige tudi še po tistem, ko se bo drzno spremenil že ves svet. V tej naši prelepi državi ne manjka ljudi, ki jim knjiga še zmeraj pomeni precej več kot prodajno blago, s katerim ni mogoče kaj prida zaslužiti. Hvala bogu, da je tako, in naj tako ostane. EVALD FLISAR predsednik Društva slovenskih pisateljev Spoštovani bralci in obiskovalci naše knjižnice, prijazno Vas vabimo, da preživite z nami mednarodni dan knjige v ponedeljek, 23. aprila, od 10.00 -18.00, bomo veseli vaše družbe ob bralnih mizicah na terasi, pred knjižnico. Za prijetno druženje bo poskrbela tudi Droga d.d., Izola Knjižničarke DOPOLDNE S KNJIGO IN MANZIOLIJEM V soboto dopoldne, 21. aprila od 10.00 do 13.00 ure bo knjigarna GRAFFIT na Manziolijevem trgu ponudila na ogled nekaj zanimivih knjig in knjižnih zbirk domačih avtorjev in založnikov. Kar lepo število knjig bo naprodaj po znižani ceni, nekaj pa jih bodo prodajali po povsem simbolični ceni 200 tolarjev. Vsem, ki jih bo to zanimalo bodo razdelili kratek informativni listič o Manziolijevi palači, o sosednji cerkvi Marije Alietske in o zgodovini Manziolijevega trga nasploh. V primeru lepega vremena bo dogodek podkrepljen z zanimivo glasbo, v primeru slabega vremena pa se bo dogodek zgodil v ponedeljek, 23. aprila popoldne. PRODAJA - REZERVNI DELI - SERVIS aprilia INDUSTRIJSKA CESTA B.ŠT., 6310 IZOLA (POLEG NOVEGA KOMPLEKSA DROGE) tel. 05/ 640 42 53 Ob svetovnem in slovenskem dnevu knjige ZAKAJ POTREBUJEMO KNJIGE IN (MATIČNO) KNJIŽNICO V IZOLI Če bi lansko izposojo knjig v knjižnici razdelili na vse prebivalce Izole, je vsak prebral S, 7 knjig. Enak podatek velja tudi za druge slovenske splošne knjižnice. Od vsega izposojenega gradiva je kar 60 % strokovnega. Borza znanja je povezala kar 1.174 različnih učnih ponudb in povpraševanj.Tujih jezikov in drugih izobraževalnih programov so se s pomočjo računalnika, če učne ure razdelimo na 365 dni v letu, učili vsak dan po 7,3 ure. Zgornji podatki potrjujejo, da sta neformalno učenje in izobraževanje vseživljenjski proces. Po mednarodnih raziskavah je informacijska pismenost in bralna kultura v Sloveniji še vedno prenizka. Pri tem nas krepko prehitevajo Skandinavci, še posebej Finci, kjer vsak prebere 18 knjig letno, knjižnice pa tam obiskuje 80 % prebivalstva. Da je pred knjižnico na področju razvijanja bralne kulture in infonnacijskega opismenjevanja še veliko izzivov, ni dvoma. Razvoj spreminja knjižnico, ki poleg klasične dejavnosti izposoje knjižničnega gradiva tudi kot digitalna knjižnica omogoča dostopnost do informacij in gradiv. Oblikovale so se nove storitve: medknjižnična izposoja, elektronsko podaljševanje in rezervacija gradiva, dostop do svetovnega spleta, izmenjava znanj in spretnosti preko borze znanja, učenje z interaktivnimi računalniškimi programi (tuji jeziki, naravoslovje, računalništvo), pisanje dopisov, seminarskih, tiskanje, ... ob tem pa nastajajo nove potrebe, predvsem po celodnevni odprtosti knjižnice, izposoji gradiva po pošti, učenju na daljavo, več računalniških uporabniških mestr.. Povečuje se tudi kategorija prebivalcev, ki ne zmorejo stalnega dodatnega izobraževanja in investicij v opremo ter komunikacije, s tem pa (p)ostajajo omejeni pri dostopanju do informacij. Knjižnica je in ostaja informacijsko in izobraževalno, vendar tudi kulturno, sprostitveno, komunikacijsko in socialno središče, ki bo moralo tudi v prihodnosti razvijati vse te vloge. Prostor o(ne)mogoča razvoj dejavnosti, zato je za knjižnico življenjskega pomena. V slovenskih knjižnicah je 93 % vsega gradiva knjig, zato je pri načrtovanju knjižnice potrebno zagotoviti prostor za 20 let vnaprej. Delovanje na tako skromnem prostoru je povzročilo kršenje vseh dopustnih standardov za postavljanje gradiva z dodajanjem, nadgrajevanjem polic, zmanjševanjem prostorov med policami. Tako obremenjene police ogrožajo varnost ljudi, gradivo nepregledno, izpostavljeno uničevanju, prostori zadušljivi, brez uporabnikove pravice do zasebnosti in dostopnosti funkcionalno oviranim obiskovalcem, brez možnosti in pravice, da se v knjižnici izobražujejo (čitalnice), prostorov za razstave, oblikovanje zbirk,.... Prostorski primanjkljaj smo dosedaj zapolnjevali z dejavnostjo in projekti, ter tako ohranjali "korak s časom". Razvoj je mogoč le z ureditvijo ustreznega prostora, v katerem dejavnost lahko polno zaživi, obiskovalci pa knjižnico uporabijo kot možnost za kvalitetno preživljanje prostega časa, bodisi z izposojo gradiva, z učenjem ali branjem, poslušanjem glasbe, ur pravljic in vrsto drugih možnosti, tudi kot prijazno povabilo domačemu in tujemu turistu in poprestritev turistične ponudbe s prebiranjem domačega in tujega tiska v časopisni čitalnici, priložnostnimi razstavami,.... Večina slovenskih splošnih knjižnic je z adaptacijo drugih zgradb, prizidki ali novogradnjami živ dokaz, da sodobno urejene knjižnice pritegnejo veliko obiskovalcev in postanejo "srce kraja", ki združuje različne potrebe, interese in ljudi, ki v knjižnici in z njeno pomočjo kvalitetno preživljajo prosti čas. Ne gre prezreti, daje namenjena vsem prebivalcem, torej vključuje vsa življenjska obdobja. Marina Hrs ŠIVILJSTVO V soboto so na Trgu republike odprli prenovljen lokal, nekdanjo Delikateso, ki zdaj nosi ime Istra, lastnika lokala pa sta Egidio in Erik Krajcar. Egidio je z Istro večkratno povezan, kot Istran, kot predsednik Društva istrskega prijateljstva in kot predsednik Istrskega demokratskega zbora. Da bo vse v znamenju Istre nudijo domače istrsko vino in istrske prehrambene specialitete, sicer pa prisegajo predvsem na ribjo kuhinjo. 25. SEJA OBČINSKEGA SVETA 2 MILIJONA OBČINSKIH TOLARJEV Občinski svetniki bodo na redni seji v sredo, 25. aprila obravnavali tudi zaključni proračun Občine Izola za leto 2.000, ki prinaša nekaj zanimivih finančnih podatkov o poslovanju občine. Skupno je občina Izola v letu 2000 pridobila 1.907,4 milijona tolarjev prihodkov, kar znaša 76 odstotkov načrtovanih prihodkov. Davčni prihodki, ki jih je v celotni strukturi malo več kot 50 odstotkov so bili realizirani v celoti, nedavčnih prihodkov pa so realizirali le 88 odstotkov. Tukaj gre predvsem za izpad sredstev zaradi neplačanih komunalnih prispevkov, saj ni bilo investitorjev, ki bi to morali plačevati. Vsega 42 odstotkov je bilo zbranih takoimenovanih kapitalskih prihodkov, ki jih predstavljajo prodaje zgradb in prostorov, saj so realizirali le prodajo komercialnih površin v novem Zdravstvenem domu. Tudi transfernih prihodkov iz državnega proračuna je bilo realiziranih vsega 47 odstotkov. Glede na to, da na podlagi izračuna Ministrstva za finance znaša primerna poraba Občine Izola za leto 2000 vsega 895 milijonov tolarjev ne gre pričakovati, da bi občina lahko iz državnega proračuna dobila kakšno finančno izravnavo. Tekočih odhodkov za plače, prispevke in izdatke občinskim organom, upravi itd. je bilo za 527 milijonov tolarjev, tekočih transferov pa je bilo za slabih 616 milijonov. Investicijskih odhodkov je bilo načrtovanih za nekaj manj kot 1.500 milijonov, realiziranih pa je za 611 milijonov, saj so nastale zamude pri gradnji zdravstvenega doma. Skoraj v celoti so bili realizirani investicijski transferji s katerimi se financira investicije pri neposrednih porabnikih proračuna. Skratka, občina je poslovala dokaj racionalno, bila je razmeroma uspešna pri prihodkih (z izjemo prodaje stavb) in racionalna pri porabi sredstev (zaradi zamud pri Zdravstvenem domu). Zdravniki bi rekli: b.p. staro fotografijo, ki vam je pri srcu, pa je obledela, prelomljena in poškodovana ? ŠIVANJE ŽENSKIH OBLEK PO MERI: SVEČANIH, MATURANTSKIH, ZA BIRMO, OBHAJILO... Marija Ljubič s.p. -POPRAVILA Prešernova 3, Izola -ŠIVANJE ZAVES tel.: 05/ 641 86 04 Prinesite jo k nam in računalniško je bomo obdelali ter popravili, da bo kot nova ? UGODNO Tel.: 066/ 640 - 39 ■ 77, Drevored l.maja 4a, Izola \____________________________ OŽIVLJENI VARNOSTNI NAČRTI Tisti, ki imamo kakšno leto in kakšen sistem več na ramenih še dobro pomnimo varnostne oziroma obrambne načrte, ki so nam njega dni sivili lase s svojo namišljeno pomembnostjo in stroški, ki so jih prinašali Vsako, še tako majhno podjetje, je namreč pisalo svoje načrte ravnanja v primeru potresa, atomske bombe ali vojaškega napada. Papirjev je bilo za polne omare, skrbno smo jih zapirali v blagajne in nekatera večja podjetja so celo zaposlovala delavce, ki so bili zadolženi za urejanje in uresničevanje teh načrtov. Potem je prišel potres in so bile poplave in končno še vojna pa si z vsemi temi papirji nismo prav nič pomagali, ker se je bilo treba zanesti na človeško iznajdljivost in na prilagajanje nastalim razmeram, kijih obrambni in varnostni načrti niso predvidevali. Razpadla je država, ni bilo več nekdanjih branilcev, ni bilo več Generalne inpekcije in tako so vsi ti papirji bolj ali manj leteli v smeti. Komaj smo se navadili na to, da se posvečamo pomembnejšim, predvsem pa konkretnejšim stvarem, že nas je doletela podobna kazen, ki se ji zdaj pravi Izjava o varnosti z oceno tveganja. Na prvi pogled gre za dokaj nenevarno zadevo, a to v resnici sploh ni tako. V to so se prepričali tudi izolski obrtniki, udeleženci posveta o tej problematiki, ki ga je pripravila domača obrtna zbornica. Poleg dela, ki ga terja od vodilnih oziroma odgovornih v podjetju bo to početje seveda spet nekaj stalo, saj takšna izjava oziroma izdelava ocene tveganja ne more nastati kar tako ampak jo lahko pripravi le pooblaščena organizacija, seveda za ustrezno ceno. In za kakšen dokument sploh gre? J;java o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen. Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti Tako smo že prišli do klasične terminologije, da ne rečemo larpurlatizma, katerega cilj ni v poenostavljanju tolmačenja ampak prej v smislu: če jih ne moreš prepričati jih vsaj zmedi. Primer za to sledi že v samem uvodu pravilnika o izdelavi ocene tveganja: Nevarnost je okoliščina ali stanje, ki lahko ogrozi ali poškoduje delavca oz. okvari njegovo zdravje. Tveganje je verjetnost, da nevarnost povzroči poškodbo ali zdravstveno okvaro. Ocenjevanje tveganja je sistematično evidentiranje in proučevanje vseh dejavnikov delovnega procesa, z namenom ugotoviti možne vzroke za nastanek poikodb pri delu, poklicnih boleznih, bolezni v zvezi z delom in možnosti preprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj. Pa še nekaj bolj zabavnih primerov iz že izdelanega vzorčnega primera takšne izjave o varnosti z ocenjevanjem neznatnih tveganj: 2. NEVARNOSTI V ZVEZI Z DELOM ZAPOSLENIH Nevarnosti: možnost prehladov pozimi zaradi potrebnega odpiranja oken Vzroki nevarnosti: možni sta samo dve stopnji regulacije radiatorjev (vroče-hladno), neustrezna, pokvarjena regulacija Varnostni ukrep, popravilo obstoječih radiatorjev oziroma nabava novih Datum izvedbe: do naslednje ogrevalne sezone 3. SHRAMBA Nevarnosti: padec škatel oziroma stalaže na delavca Vzroki nevarnosti: stalaža ni fiksno pritrjena Varnostni ukrepi: fiksno pritrditi stalažo Datum izvedbe, do 31. 12. 2001 Iz nasvetov za zagotovitev varnosti in zdravja v zvezi z uporabo informacijske tehnologije pa še ta cvetka: 6. Vrtljivi delovni stol - Sistem s petimi kolesi je bolj varen pred prevrnitvijo kot sistem s štirimi kolesi. Da zagotovimo brezhibno premikanje koles na različnih podlagah je potrebno uporabiti različna kolesa za trde podlage ali preproge. Toliko za zabavo, zdaj pa spet k resnim stvarem. Zakon, ki nalaga te aktivnosati je podpisal minister Anton Rop, delodajalci pa morajo uskladiti svoje obveznosti po tem pravilniku najkasneje do 27.7.2001. Do izdelave izjave o varnosti po določbah tega pravilnika določajo delodajalci varnostne ukrepe za odkrivanje, preprečevanje oziroma odstranjevanje vzrokov poškodb pri delu, poklicnih bolezni in drugih bolezni v zvezi z delom v internih aktih. Skratka, po novih trikotnikih, ki jih izdeluje samo en proizvajalec v Sloveniji, po spreminjanju novih osebnih dokumentov, po obvezni registraciji avtomobilskih priklopnikov s priključki, ki jih izdeluje samo en domači proizvajalec in podobnih zakonskih projektih, ki nekaterim izbrancem prinašajo izjemne dohodke smo dobili še en zakon, ki diši po te vrste državni prevari. Žal delodajalci in obrtniki spet nimajo nikogar, ki bi stopil na njihovo stran in državi dopovedal, naj se enkrat neha izživljati nad državljani s takšnimi in podobnimi projekti, ker se je že zelo približala pragu minimalne vzdržljivosti. Zato bodo očitno spet odprli že tako prazne denarnice in dobili nekaj, kar bo služilo samemu sebi. (Mef) \ j OD REFOSKA DO TOVARNE S slavnostno prireditvijo, zabavo v Gavioliju in ognjemetom, se je minuli četrtek zgodila tudi uradna otvoritev nove Drogine tovarne v Izoli. Proizvodnja v njej sicer že teče skoraj v polni meri, saj tovarna poskusno obratuje že dober mesec dni, končno uporabno dovoljenje pa naj bi po načrtih pridobili že konec maja. Na prostoru, kjer so še decembra 1999 rasle trte z refoškom in solata, je na več kot 40000 m2 površine zrasel kompleks, kije po dolgih letih prva popolnoma nova tovarna v Sloveniji, pa tudi največja tovrstna investicija v zadnjem letu, v vrednosti 4,5 milijarde tolarjev. "Nova tovarna je vzvod za uresničitev strateških ciljev, ki smo si jih zastavili, " je ob otvoritvi dejal predsednik uprave Matjaž Čačovič. Novi niso namreč le tovarniški zidovi, nov je tudi velik del proizvodne in informacijske tehnologije, od najso-dobneješega stroja za vakumsko pakiranje kave, popolnoma nove tehnologije za mesni program, do posebej zgrajenega informacijskega sistema, ki omogoča popoln nadzor nad proizvodnimi procesi in logistiko. Vsekakor gre za v tem trenutku za najmodernejšo živilsko proizvodnjo v Sloveniji, ki bo Drogi lahko omogočila, da uresniči svoje načrte in v prihodnjih petih letih postane največje slovensko prehrambeno podjetje na trgih Balkana. Z vidnim zadovoljstvom je Matjaž Čačovič v otvoritvenem nagovoru zbranim gostom povedal, da so se njegove sanje uresničile in zagotovil, da ima podjetje jasno vizijo, cilje in strategijo za prihodnost. Otvoritve seje udeležil tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, kije optimistično napovedal, da je takšna investicija znak, da gredo stvari naprej in da so tu načrti, kako osvajati trge ne le doma, temveč tudi v tujini, in sicer predvsem težavne trge, kot so tisti jugovzhodno od nas. Dobrodošlico zaposlenim v Drogi je izrekla tudi izolska županja Breda Pečan ter jim v Izoli zaželela prijetno počutje v novem delovnem okolju in še naprej uspešno poslovanje. Spomnila pa je tudi, da sta preteklost Droge in Izole tesno prepleteni in da se na ta način v našem mestu na dostojen način nadaljuje tradicija prehrambene industrije in konzerviranja hrane, kije stara že preko 120 let. (K.B.) Znani obrazi na otvoritvi nove tovarne: Nataša Bokal, Mitja Rotovnik(Cankarjev dom) in Tone Vogrinec The Stroj so z dvorišča Gaviolija pozdravili novo tovarno v Izoli. Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava in Društvo upokojencev Izola Vabita 12. 5. 2001 na enodnevni izlet z avtobusom po prelepi Gorenjski. Ogledali si bomo Vrbo, Drago, Brezje in Begunje. Cena izleta je 3.800 SIT, v ceno je zajeto kosilo in prevoz. Vplačila do zasedbe avtobusa sprejemajo v Jagodju "Cvetličarna Slavica", poleg marketa Degro in na društvu upokojencev Izola. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred KS oziroma Gostišča Jasna ob 7.10 in ob 7.15 izpred bivše Lipe. Pogovor: Matjaž Čačovič, predsednik uprave Droge Portorož V IZOLI DELA ZELO SODOBNA TOVARNA - Mnogi Izolani so upali, da se bodo s prihodom Droge v Izolo odprla tudi posamezna delovna mesta, vendar se kaj takega, vsaj doslej, ni zgodilo. Bo v bodoče kaj drugače? - S preselitvijo smo racionalizirali tudi delovno silo, tako da na žalost novega zaposlovanja ne načrtujemo. Ob preselitvi družbe Droga Portorož d.d. v Izolo smo za kratek pogovor zaprosili Matjaža Čačoviča, predsednika uprave te gospodarske družbe, ki je sicer že vseskozi prisotna v našem mestu, odslej pa ima v Izoli tudi sedež in tovarno, od koder pošilja na trg tri četrtine svoje celotne proizvodnje. Matjaž Čačovič je čelu podjetja zadnjih deset let, lani pa gaje nadzorni svet družbe ponovno potrdil za predsednika tričlanske uprave za obdobje naslednjih petih let. Podjetje je vodil v gospodarsko najobčutljivejšem obdobju razpada nekdanje države in v kasnejših letih ponovnega vzpona. Pravi, da je ob prihodu v Drogo svojo prvo pomembnejšo delovno nalogo opravil ravno v Izoli. Kot tedanji finančni direktorje predlagal investicijo za sanacijo dimnika v Argu, saj "tisto lepo modro nebo in tisti črn oblak dima nikakor nista šla skupaj." Odtlej seje iz dimnika sicer še kadilo, a tako črnega dima ni bilo več. Sedaj je dimnik v Arrigoniju ugasnjen, proizvodni prostori prazni, oprema preseljena, delavci pa na novih delovnih mestih. Prav gotovo gre za novo poglavje spreminjanja podobe našega mesta. V - Naj vas najprej vprašam: po četrkovi svečani otvoritvi novih tovarniških prostorov, je bil petek za vas običajen delovni dan ? - Ne, če sem čisto odkrit, sem v petek vzel dopust. Prejšnji teden je bil res naporen, tako da sem se odločil za dan dopusta, da sem se malo spočil. - Pa še eno že zguljeno vprašanje. Zakaj se je Droga pravzaprav preselila v Izolo. Je bil razlog le združitev pod isto streho ali še kaj drugega ? - Bi lahko bili še kakšni drugi razlogi? Doslej smo poslovali na več koncih, takorekoč nismo imeli pravega skladišča in z združitvijo smo bistveno zmanjšali stroške. Na začetku so sicer bile v igri tri lokacije. Najbolj idealna bi bila zaradi infrastrukture prav gotovo lokacija pri Serminu, vendar bi morali tam graditi na pilotih, kar bi podražilo investicijo. Na koncu smo se na podlagi študije odločili za Izolo. - V strateškem načrtu ste zapisali, da bo Droga postala največje slovensko prehrambeno podjetje na trgih Balkan, kjer pospešeno prevzemate in ustanavljate podjetja. Zaenkrat gre predvsem za trgovska podjetja. Boste sčasoma na območje nekdanje Jugoslavije preselili tudi posamezne dele proizvodnje? - Zaenkrat smo prevzeli le eno podjetje, in sicer v Bosni. V podjetjih , ki smo jih ustanovili v Bosni, v Somboru v Srbiji in na Hrvaškem, v Bujah, pa poteka proizvodnja določenih izdelkov pod našo blagovno znamko že dve leti, tudi v sodelovanju s tamkajšnjimi partnerji, kjer jih imamo. Sicer pa kakšne večje selitve proizvodnje ne načrtujemo, čeprav so uvozne dajatve in s tem stroški, ki jih moramo plačati, če želimo izvažati bodisi v Srbijo, bodisi v druge države kar visoki. - Že nekaj let zapored povečujete dobiček, večate produktivnost, skratka ste po vseh ekonomskih kazalnikih rastoče in perspektivno podjetje. Kako to, da cena vaše delnice kljub temu že nekaj časa ostaja skoraj enaka ? - Cena delnice na našem kapitalskem trgu ni odvisna od teh kvantitativnih elementov poslovanja. Nihanja njene vrednosti so zelo majhna in se pravzaprav obnaša bolj kot obveznica, ne pa kot delnica. - V strateškem načrtu ste zapisali, da boste zaposlovali kadre z višjo in visoko izobrazbo? - Tu gre bolj za posamezne primere, ne pa za kakšno obsežnejše zaposlovanje. - Prehrambena industrija sicer ne velja za okolju nevarno, vseeno pa predstavlja določeno obremenitev za okolje s svojo infrastrukturo, od cest do parkirišč in odplak ter odpadkov. Prav gotovo imate tudi vizijo razvoja z ekološkega vidika? Kako bi jo na kratko predstavili? - Droga ima dovolj čisto tehnologijo, da lahko mirne vesti rečem, da smo z ekološkega vidika popolnoma neproblematični. Tako imamo na primer za mesni program najsodobnejšo tehnologijo v Srednji Evropi. Sicer pa je ekologija sestavni del našega poslovanja in že v letošnjem letu nameravamo pridobiti okoljski certifikat ISO 14001. - V vodstvu podjetja vas je kar nekaj Izolanov (sedanjih in nekdanjih). Ali to pomeni, da vas bomo odslej večkrat srečevali na različnih izolskih javnih prireditvah ali preprosto tako, na ulici? - No ja, nekateri so res Izolani, nekateri pa tudi ne. Kar pa zadeva to, ali me boste v Izoli bolj videvali naj povem, da sem deset let živel v Izoli, v Livadah. Sedaj pa, namesto da bi tam ostal in bi imel zelo blizu v službo, sem že dve leti v Luciji, kar pa ne pomeni, da nisem rad v Izoli, saj je zame med tremi obalnimi mesti najprijetnejše mesto. - V Ljubljani odpirate gostinski lokal, na območju nekdanjega Arga se spogledujete s turizmom? Je to bodoča dodatna Drogina poslovna usmeritev ? - V sklopu predstavništva Ljubljana res odpiramo lokal s hitro prehrano, ki sodi k tamkajšnjemu kompleksu. Vendar pa se s prehrambenimi trgovskimi verigami in gostinstvom ne nameravamo ukvarjati, temveč bomo ostali na področju, kjer smo doma in kjer znamo delati. (Karmen Bučar) Ogled po slavnostni otvoritvi tovarne. NOVO v Reviti Ufaprva prodajalna z medicinskimi pripomočki v Izoli Tomažičeva 10 (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8-12, 15-18, sobota: 8-12 Telefon: 640 -40 -64 - Droga je s preselitvijo v Izolo postala gospodarski subjekt številka ena v naši občini. To pomeni, da bodo imele nekatere vaše razvojne odločitve pomen za celotno lokalno skupnost. Kako ste z njo doslej sodelovali in kako bo v prihodnje? - Naše sodelovanje z lokalno skupnostjo vidim predvsem v tem smislu, da soodločamo o pomembnem delu površine v Izoli, to je o kompleksu nekdanjega Arga. Že čez dober mesec dni nameravamo objaviti razpis, na podlagi katerega se bomo odločali ali za soinvestitorstvo, kjer bomo mi prispevali lokacijo ali pa se bomo odločili za prodajo, vendar zgolj v enem kosu in ne po delih, kot so že bili predlogi. Skupaj z bližnjo marino gre prav gotovo za prostor, ki bo imel v bodočnosti pomembno vlogo v mestnem razvoju. Sicer pa je del zemljišča last Delamarisa in treba je upoštevati tudi to. - Kaj pa druge oblike sodelovanja z lokalno skupnostjo, recimo sponzorska sredstva ? - Tudi na ta način smo že prisotni v Izoli. Sponzorska sredstva namenjamo tudi za razne prireditve, recimo Primorski poletni festival in druge. Izola ima tudi precej turističnih prireditev in prav gotovo bomo tudi tu sodelovali. NOVO- PRIPOMOČKI ZA STOMO ILCO društvo Obala vabi vse stomiste, da se mu pridužijo. Pokličite brezplačno številko 080 1456 Izolski drobni užitki Piše: DARJAN CORELA Slika: MIHA Četrti del: Vsak po svoje Tokrat smo oko zapičili v nekaj detajlov sobivanja med aluminijem in kamnito okolico v starem mestu. V našo zasebnost je aluminij prodrl pred desetletjem, ko so z njim pričeli ograjevati balkone v blokih, v starem mestnem jedru pa so ( brez soglasja MZVNKD ) stare obrabljene "portone" ponekod zamenjali z bolj ali manj neokusnimi izvedenkami aluminijskih vrat. Kot smo že dejali, ima aluminij veliko prednosti. Je dokaj poceni, lahko gaje vzdrževati, dobro izolira, skozi čas pa se ne spreminja. Ker pa živimo v (zakonsko zaščitenem) starem mestnem jedru, ki svojo zunanjo podobo gradi tudi na ohranjanju starih gradbenih elementov, je pri tem potrebno spoštovati mnenja strokovnjakov MZVNKD, če že sami ne premoremo zadostne mere dobrega okusa. P.s: pričujoči utrinki so nastali na poleti najbolj obiskanih ulicah in uličicah NOVO V IZOLI! M oro RE AL PRODA,IA-POOBLAŠČENI SERVIS TRGOVSKA 4 IZOLA (Obrtna cona Livade- 20 m od Tecoma) Tel: 641 9770 HONDA MALAGUTI MEDLJAN JE ODPRTIH VRAT Vremenska napoved za velikonočni vikend resda ni bila nič kaj spodbudna, končno pa je bilo v soboto vreme naklonjeno organizatorjem dneva odprtih vrat na Turistični kmetiji Medljan. Tamkajšnji konjeniški klub in lastniki kmetije Kodarinovi, so pripravili pester celodnevni program in prikaz različnih jahalnih veščin: od alke, quadrilje, western jahanja, do voženj s kočijo, jahanja ponijev in vodenih ogledov kmetije za otroke. Sončen dan je na Medljan privabil številne obiskovalce, ki so uživali ob pogledu na te plemenite živali in občudovali spretne jezdece. Konjeniški klub je poskrbel tudi za bogat srečelov in tako zbral nekaj malega sredstev za svoje delovanje. Sredi popoldneva so pripravili tudi dražbo konjev, ki sojih lastniki sprehodili po maneži, da so se pokazali v vsej svoji lepoti in spretnosti. Kljub temu pa posebnega zanimanja morebitnih kupcev ni bilo zaslediti, cene pa so se gibale od 200 tisočakov za malega bosanskega konjička, do 700 tisočakov za elegantnega visokoraslega žrebca. S turistično dejavnostjo na Medljanu so Kodarinovi pričeli pred osmimi leti. Gre pravzaprav za dejavnost, ki pomeni svojevrstno redkost v naši občini (kljub turistični naravnanosti na primer v Izoli ne premoremo niti enega manjšega družinskega hotela), saj obiskovalcem ne nudijo zgolj prenočišča ali zgolj hrane, temveč tudi konkretno možnost aktivnega preživljanja prostega časa, ob tem pa upravljanje ostaja v krogu družine. Zanimalo nas je, ali se takšna dejavnost sploh splača in Marko Kodarin, ki s pomočjo družine vodi delo na kmetiji, je povedal, da se s takšnim delom sicer ne da obogateti, vendar pa si lahko zagotoviš neko normalno življenje. Marko vodi tudi šolo jahanja na Medljanu, ki jo v tem času obiskuje 30 tečajnikov različnih starosti. Nekateri med njimi se že pripravljajo na štiridnevni pohod v času prvomajskih praznikov, ko se bodo s konji odpravili v Brkine in na poti prespali v zapuščeni vasici Zanigrad pod Kraškim robom. V hlevu imajo sedaj 18 konjev, je povedal Marko, od katerih jih je pet v njihovi lasti, ostale pa imajo v oskrbi. O turističnem potencialu izolske občine radi govorimo, vendar bomo o dobrem izkoriščanju tega potenciala lahko pričeli govoriti šele takrat, ko se bo hotelom, gostilnskim lokalom in turističnim sobam v stanovanjskih hišah pridružilo še več takšnih manjših, a dovolj inovativnih dejavnosti, ki bodo znale in zmogle zadovoljiti potrebe ožjih ciljnih skupin domačih in tujih gostov, hkrati pa omogočile ustvarjanje delovnih mest za domačine. Karmen Bučar ŽELIJO Sl OTOK PRED IZOLO Tik pred velikonočnimi prazniki, ki pomenijo nekakšen konkretnejši začetek turistične sezone, so izolski hotelirji in drugi turistični delavci na barki Delfin poskrbeli za že tradicionalno predstavitev rezultatov preteklega leta ter pričakovanj v turistični dejavnosti v Izoli v tekočem letu. Število nočitev in število gostov v izolski občini se iz leta v leto povečuje. Tako smo leta 1999 v naši občini zabeležili 295.751 nočitev (gostov je bilo 63.476), v lanskem letu pa 338.267 nočitev, kar je 14,4 odstotkov več (število gostov se je povečalo na 72.203). V prvih treh mesecih letošnjega leta so turisti in drugi obiskovalci v Izoli prespali nekaj manj kot 30.000 krat, v lanskem letu pa 1700-krat manj. V letošnjem letu bodo turistični delavci sicer zadovoljni, če bodo uspeli ohraniti lansko število nočitev ter nivo prihodkov lanskega leta, načrtujejo pa, da bodo letos iztržili več. To seveda ne bo lahko, saj so na Hrvaškem znižali stopnjo DDV-ja za turistične storitve, posledično nižje cene pa utegnejo k sosedom privabiti več gostov kot lani. Izolski hotelirji se seveda trudijo: v prvih mesecih letošnjega leta so zaključili dve večji investiciji V hotelih Simonov zaliv so v objektu Haliaetum prenovili pritličje, kuhinjo, restavracijo in 52 sob ter usposobili dodatno depandanso, v hotelu Delfin pa so prenovili vhod, recepcijo, sanitarije in 60 sob. Tudi v Hotelih Belvedere so obnovili depandanso ter stopnišče v hotelu Marina, skupaj z občino pa so investirali v dograditev kanalizacije in pešpoti od Simonovega zaliva do Belvederja. Seveda ne manjka novih načrtov. Že za letošnje poletje se obeta živahnejša dejavnost na plaži v Simonovem zalivu, katere upravljanje so, kot je povedal direktor Rajko Rešek, po dolgem času prevzeli spet sami. Tako bo obiskovalcem na voljo aerobika, telovadba v morju, plavalni tečaji, bolj urejen videz pa bodo dobili tudi plažni objekti. Namignil je tudi na možnost, da bi v dogovoru z občino, ukinili plačevanje vstopnine za njihovo plažo. V Hotelu Delfin si že dalj časa prizadevajo za ureditev plaže, je povedal direktor Branko Simonovič, radi pa bi postavili tudi prvi umetni otok v našem morju s površino okrog 40 m2, ki naj bi bil primemo osvetljen ter bi omogočal nočno kopanje. Zaenkrat se še zatika pri dovoljenju zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine in kot je ob tem dejala županja Breda Pečan, gre za preiskus, v kolikšni meri smo strpni do varovanja narave. "Prej ali slej bomo namreč v slovenskem morju postavili 2-3 umetne otoke iz materiala, ki ga bomo dobili pri kopanju predorov. Sama sem biologinja in vem, da se ob primerno oblikovanih umetnih tvorbah razvije bogato morsko življenje," je ob tem povedala Pečanova.__________________________________________________ MAN) ČLANOV TURISTIČNE ORGANIZACIJE Potem ko je sporočilo o obveznem članstvu v lokalni turistični organizaciji presenetilo skoraj 800 izolskih obrtnikov, samostojnih podjetnikov, zadružnikov in nekaterih fizičnih oseb, v glavnem sobodajalcev, so se odprla številna vprašanja v zvezi z delovanjem te "nove" turistične organizacije. Za začetek so pošiljatelji lahko ugotovili, da v občini ne obstaja seznam obrtnikov, podjetnikov in drugih pravnih oseb, saj so si morali pomagati s podatki davčne uprave, obrtne zbornice, lastnimi podatki in še nekaterimi viri. Tako se jim je zgodilo, da so bili podatki neurejeni in zastareli, saj so med člane Zavoda za turizem uvrstili tudi nekatere posameznike in obrtnike, ki so že zdavnaj zaprli svoje obrate ali vrnili obrtna dovoljenja. Naslednji udarec je bila reakcija novonastalih članov in nekaterih organizacij (v prvi vrsti obrtne zbornice), kar je pripeljalo do ponovne razprave na občinskem svetu in sklepa o postopnem uvajanju članarine. Tako naj bi člani Zavoda za turizem letos plačali le 25 odstotkov članarine, naslednje leto 50% in šele čez dve leti celotno članarino, ki niti ni tako grozljivo visoka. Takšna odločitev je dodobra umirila strasti, potem pa se je zgodilo novo presenečenje. Mnogi donedavni obvezni člani so namreč dobili novo obvestilo s katerim jih isti pošiljatelj obvešča, da niso več obvezni člani lokalne turistične organizacije. Kot je povedal Jože Černelič, svetovalec predstojnice Urada za premoženjsko pravne zadeve in donedavni v.d. direktor lokalne turistične organizacije, se je to zgodilo zaradi napake pri prvotnem tolmačenju odredbe ministra o tem, kdo so neposredni člani LTO. Ob določbi, da so to tudi trgovci so namreč spregledali pojasnilo, da to velja le za takoimenovane brezcarinske prodajalne. Seveda je težko najti točno pojasnilo zakaj tako, saj trgovci nedvomno sodijo med tiste panoge, ki so s turizmom zelo povezane, vsekakor pa bolj kot naprimer gradbinci, ki so po isti odredbi še naprej obvezni člani LTO. Tako se zdi, da bo treba Zakon in uredbo zelo hitro spreminjati, saj je že površnemu poznavalcu jasno, da je v njej množica nedoslednosti in pomanjkljivosti. Do takrat pa bodo člani Zavoda za turizem le hotelirji, gostinci, sobodajalci, založniki in gradbinci, drugi pa bodo tega stroška razbremenjeni in tako bo vse dotlej, dokler članstvo ne bo prinašalo tudi nekaj konkretnih koristi ali prednosti. MIC NA POTI: Brežice Odločili smo se odpotovati v Brežice, na žalost pa ne z avtom, temveč z vlakom. Kaj je vlak, vsi veste. To je prevozno sredstvo s katerim se umirjeno voziš, le izstopanje je malce neprijetno. Pa pustimo to, pomembno je da smo zaradi lepo urejenega železniškega sistema (ki je čista preslikava državnega sistema) zamudili na predstavitev Mladinskega Izolskega Centra in koncert. Tako so bili Brežičani dvakrat prikrajšani: prvič ko večina ljudi ki je predčasno odšla ni mogla slišati "dogodivščin" MIC-a in si ogledati našega filma (Potovanje v Neznano) in za namenček je ta ista predčasno odšla mladina izgubila koncert skupine Doryan Gray. Da ne boste mislili, da smo odpotovali tako daleč samo zaradi lastne reklame, naj povemo, da smo si od bliže ogledali Mladinski Center Brežice. Vodi ga prijetna gospodična, Patricija Čular, ki se na vse pretege trudi, da bi zvlekla s cest čimveč mladih. Torej z raznimi zanimivimi preojekti, koncerti, gledališkimi igrami, razstavami in otroškimi igrami uspešno priteguje zanimajoče se glave. Financirata jih občina in država. Zdaj pa kratek opis prostorov: Stavba je grajena v strogo socialističnem stilu (podobna je Osnovni Šoli Vojke Šmuc), saj je bila to nekdanja vojašnica JLA. Prostori sami po sebi niso veliki (razen placa za koncerte). Sobe v lasti MC Brežice so le 3 (saj je v isti stavbi še sedež občinskega sveta pa še neka privat šola). Koncertni prostor je zelo nezanimiv, saj so stene popolnoma bele, le v skrajnem desnem kotu je viselo nekaj slik. Nikjer ni videti nič mladostnega. Nobene izvirnosti, nobenega stila, kot da bi prišli v učilnico matematike, ki ima šank namesto table. To je žalostno kajti v takem prostoru se mladina ne more izražati, še manj pa kaj početi. Mladi rabimo pisane prostore, polne vzdušja, naših idej (pa če se zdijo še tako nore ali pa predrzne oz. uporniške). Ne moremo se razvijati, izpopolnjevati med belimi stenami, rabimo prostor kateremu lahko rečemo daje naš. Prostor v kateremu se vidimo. Seveda smo radovedno vprašali zakaj so vse stene tako bele oz brezvezne, odgovor se je glasil, da je za to kriva občina, ki ne dopušča nobenega svinjanja sten. SVINJANJA STEN ? Kaj so popolnoma znoreli. Kreativnost mladih so poimenovali svinjanje sten. In to so isti ljudje ki pravijo da svet sloni na mladih. Kaj hočejo da postanemo isto kot oni. Stvorki, produkti sistema, ki gledamo samo na lastni dobiček? To je žalostno. Mladina ima prostore, ne more se pa v njih izražati, pot pa jim kažejo razne politične stranke. To je vse skupaj za en krek. Najbolje bi bilo, da svet razstavimo na prafaktorje in naj se začne vse z nova, ali pa tudi ne. Za MIC: Tominsefaravek OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA URAD ZA KOMUNALNI RAZVOJ REŽIJSKI OBRAT STAVBNA ZEMLJIŠČA JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU "POD BELVEDERJEM" 1. Predmet razpisa je najem zemljišča v izmeri cca. 100 m2 za postavitev začasnega gostinskega objekta (kioska) s sanitarijami na območju Pod Belvederjem vključno z upravljanjem parkirišča cca. 1500 m2 s pobiranjem parkirnine, ki je prihodek najemnika, in drugih prostih površin cca 3600m2 na parcelah št. 402 in 395 k.o. Malija. 2. Najemna pogodba se sklene do 31. 12. 2001 z možnostjo podaljšanja do 31. 10. 2002. 3. Izklicna najemnina za obdobje od 1. junija do 31. decembra 2001 znaša 600.000,00 tolarjev. DRUGI POGOJI 1. Ponudniku je zagotovljena možnost priključka na električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Priključevanje izvede najemnik na lastne stroške. 2. Ponudnik mora, poleg postavitve začasnega gostinskega objekta zagotoviti tudi postavitev sanitarnega zabojnika ali druge primerne oblike sanitarnih prostorov v začasni izvedbi; obstoječi objekti niso na razpolago, zato jih ni možno vključiti v ponudbo. 3. Ponudnik mora v času najemnega obdobja zagotoviti vzdrževanje, red in čistočo na parkirišču in okolici ter na urejenem delu plaže pod platojem. 4. Zagotoviti mora vzdrževanje sanitarij in tušev na območju kopališča Pod Belvederjem. 5. Ponudnik mora zagotoviti varovanje območja, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za primerno uporabo območja za turistične namene. 6. Ponudnik ne sme biti v sodnem sporu z Občino Izola ali imeti z njo drugih neurejenih spornih zadev. 7. Po izteku najemnega obdobja bo moral izbrani ponudnik odstraniti začasne objekte in priključke. VLOGA PONUDNIKA MORA VSEBOVATI: 1. Osnovne podatke o dejavnosti podjetja oziroma samostojnega podjetnika posameznika (naziv, naslov, registracija oz. priglasitveni list, davčna in matična številka). 2. Dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih in obveznostih do občine. 3. Predlagani program dejavnosti z navedbo dopolnilnih dejavnosti za popestritev turistične ponudbe z dokazili o usposobljenosti in opremljenosti za izvedbo predlaganega programa. 4. Višino ponujene najemnine za najem prostora in opravljanje dejavnosti. 5. Predlagano višino parkirnine, ki jo namerava ponudnik zaračunavati uporabnikom. ODDAJA VLOG: 1. Kot pravočasno oddane se bodo štele vloge, ki bodo prispele na naslov Občina Izola, Sončno nabrežje 8 do vključno 5. maja 2001., oz. bodo oddane s priporočeno pošto najkasneje 5. maja 2001. 2. Na ovojnici vloge naj bo jasno označeno: Ponudba "Pod Belvederjem". 3. Prispele vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo in finance Občine Izola. Ponudniki bodo obveščeni o izboru najkasneje v roku 14 dni po zaključku razpisnega roka. 4. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena najemna pogodba. Natančnejše informacije so na razpolago pri svetovalcu predstojnice Urada za premoženjsko pravne zadeve g. Jožetu Černeliču, tel. 041-476-032. Prednost pri izboru bodo imeli ponudniki, ki bodo ob izpolnjevanju razpisnih pogojev ponudili najboljši program in zagotovila, da so usposobljeni za opravljanje zahtevanih dejavnosti. Občina Izola si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika. Izola, 19.4. 2001 Županja Breda Pečan NOGOMET Nogometaši so tokrat počivali. Tretjeligaši iz Kort po programu, saj niso igrali rednega kroga, izolski primorskoligaši pa so tekmo v Koštaboni preložili. Glede na to, da so vsi njihovi neposredni konkurenti za napredvanje zmagali je vzpodbude za dobro igro v Koštaboni zdaj gotovo dovolj. Kdaj bodo odigrali preloženo srečanje še ni jasno, v naslednjem krogu pa bodo spet gostovali v Gažonu. RAZPRAVA 0 ŠPORTU V ORDINI Na sredini redni seji Občinskega sveta bodo razpravljali o predlogu Programa razvoja športa v občini Izola d leta 2011. Gre za dokument, ki naj bi postavil trdnejše temelje razvoja športa v občini, tako na področju športnih aktivnosti najmlajših kot tudi v članski konkurenci. Seveda pa program predvideva tudi urejanje športnih objektov in še marsikaj drugega iz Zakona o športu. Po tem predlogu naj bi šport v občini Izola do leta 2011 dobil letno nekaj manj kot 200 milijonov tolarjev (192.776.000), kar je seveda trikrat toliko kot prejema danes. CEi ITEJfc ZA IKILTClftO. &POKt IM PRIREDITVE IZOLA 02 Obrito/ bport latiti ri ri I ri i ri ri ri ri ri ri ri « ■ ¥ KAPUČINO ao:‘ f-'Tsewsc 0.POHTTJE AKTU'/J IDEITI '/ DFIDI! Il IZOiJr\ »-gussariii — a - . f----r..^ - *?*r****Z T Jg.- - ■ v.. MNOŽIČNOST IN KVAIITETA Za objekte, amortizacijo in stroške zavoda naj bi porabili cca. 65 milijonov tolarjev, za športne aktivnosti mladincev pa 52 milijonov, za mlade do 15 let okoli 50 milijonov, za ostale pa okoli 27 milijonov. Zanimiva je postavka po kateri bi za spremljanje pripravljenost športnikov in svetovanje treningov porabili 1.650.000 tolarjev, preprečevanju uporabe nedovoljenih poživil pa ne bi namenili niti tolarja. RROŠURAOIZOISKEM ŠPORTU Občinski svetniki bodo v pomoč pri razpravi o Programu izolskega športa dobili posebno brošuro v kateri so predstavljeni vsi izolski špoirtni in rekreacijski kolektiv. Čeprav kriteriji izdelave biltena niso čisto jasni, saj so klubi različno predstavljeni je bilten vendarle koristen pripomoček za odločanje in soliden prikaz bogastva izolskega športnega življenja. ROKOMET MLAJŠI DEČKI A - Ponovno najboljši V soboto, 7. aprila so izolski dečki gostovali v Ribnici, kjer so igrali polfinale za mlajše dečke. Dosegli so, tisto kar smo od njih pričakovali in sicer uvrstitev v finale. Naši so še enkrat pokazali svoje kvalitete in spravili v obup nasprotnike in domačo publiko. V prvi tekmi so naši igrali z ekipo GrOSUPlja ki za naše ni bila velika ovira. Pomerila sta se tudi Koper in Ribnica, Koper je bil uspešnejši. Tako nas je čakal še en zanimiv "derbi" med dvema ekipama iz obale. Koper se je upiral le do 12. minute (toliko je trajal en polčas). Nato so Izdani prevzeli vse vajeti v svoje roke in z Rokom lurmanom (najboljši igralec turnirja) ter ITOŠOIII SraOOtlČem (skupaj 10 golov-najboljši strelec turnirja) na čelu premagali sosede. Tako sedaj naši optimistično pričakujejo še finale, ki bo 28.4. v zaenkrat še nedoločenem kraju. MRK IZOLA ADRIACOMPUTERS : RK GROSUPLJE 12:5 Za Izolo so igrali: Jan Sušnik, Borut Reščič, Jan Radojkovič, Matej Srabotič 1, Rok Gomezelj, Matej Kleva 2, Miran Kaligarič, Igor Čuk, Rok Jurman 2, Marko Cvetkovič, Uroš Srabotič 4, Matjaž Piantoni-Žeger, Matic Čebulj 3,Tilen Slama RK CIMOS KOPER : MRK IZOLA ADRIACOMPUTERS 8:13 Za Izolo so igrali: Jan Sušnik, Borut Reščič, Jan Radojkovič, Matej Srabotič 2, Rok Gomezelj, Matej Kleva, Miran Kaligarič, Igor Cuk, Rok Jurman 5, Marko ---------- Cvetkovič, Uroš Srabotič 6, Matjaž Piantoni-Žeccr, Matic ČebulL Tilen Slama Naše je vodil trener Peter MlCOVlČ. KADETI: RK RIBNICA : MRK IZOLA 19:20 Izolski kadeti so minulo soboto gostovali v Ribnici, tokrat pod vodstvom letos že tretjega treerja Petra Mičoviča. Pokazali so zelo borbeno igro z manj napakami kot ponavadi in sc tako domačim maščevali za poraz, ki so jim ga ribničani prizadejali v naši Izolski dvorani. Ze po prvem polčasu se je videlo, da bo tekma izenačena saj so ga naši dobili z 8:9. V drugem polčasu so izdani nekoliko popustili in postuili domačinom, da so povedli z dvema goloma razlike, vendar je na koncu zmaga le odšla v Izolo. Za Izolo so igrali: Marinac Matej, Gomezelj Luka 4, Zrinski Jure, Grbac Matjaž, Kleva Andrej 1, Lukežič Mitja, Čosič Elvin 5, Vajukič Kristjan 2, Pucer Peter 2, Stepančič David 3, Viškovič Igor3, Štampfer Zoran, Destradi Aleks. ŽENSKO FINALE V UUBLJANI Zaradi zasedenosti rokometne dvorane (plesna prireditev Slovenia Open) bodo morale izolske rokometašice, ki so se zanesljivo uvrstile na finalni turnir, tekme za naslov državnega prvaka odigrati v Ljubljani. V ŽRK Izola so užaljeni in pravijo, da je Izoli očitno vseeno, če ima državne prvakinje ali ne. POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Prazniki so odnesli še tisto malo rokometa kar ga je ostalo do zaključka sezone. Ob reniranju pa so Izdani le povabili Koprčane na "prijateljsko" tekmo. Sama tekma, kaj novega ni bilo videti, je bila nekoliko težji trening. Igralcem take tekme ne ležijo preveč. Ne, da se bliža konec prvenstva, borbe za igralna mesta ni, vsi so že nekaj časa "potrjeni". Tudi poraz sam ni zaskrbljujoč, Izdani pač ne morejo iz svoje kože, vsi nekako pričakujejo konec sezone. Tri tekme so jim še preostale, dve doma in gostovanje v Novi Gorici. V soboto v Izoli gostuje ekipa Besnice, na repu lestvice se nahajajo. "Dopustniški" pristop k tekmi lahko pokvari vtis, ekipe, ki se borijo za obstanek so najbolj nevarne. Ob vsem pa, kvaliteta ekipe bi morala zadostovati, vse ostalo bo "črna kronika". Ker so končnice vedno zanimive, teoretični izračuni ponujajo kar nekaj različic, nas začelje ne zanima. Ne gre pa pozabiti, da smo še pred kratkim tudi mi trepetali za rezultate naših sosedov na lestvici. Prijetnejše je krojiti vrh, pa čeprav je to samo lb liga. Izolska ženska rokometna barka tudi vozi v mirnejše vode, še malo je ostalo in polaganje računov. Članice so z rezultati končno ujele status "pravega" prvoligaša, mlajše selekcije pa krojijo vrh ženskega prihajajočega rokometa. Tudi v reprezentancah smo prisotni. Mladinska je v Škofji Loki lovila Evropsko prvenstvo, žal neuspešno. Tudi ob tej akciji se je pokazalo, da kot panoga žal ne "sodimo" v Evropo. Kvaliteto premoremo, organiacija pa škripa. Preveč kampanjsko se dela, RZS vse obeša na ramena posameznikov. Pripravljalni ciklusi ekip so neredni in le trenutna pripravljenost je premalo. Dolgoročne vizije papir prenese, občasni prebliski pa so za kakšen primet premalo. Gostišče Jasna Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354 http//izola. gvcri.net JADRANJE SPRING CUP ZELO SLOVENSKI Tradicionalna jadralna regata za Spomladanski pokal, ki se je dogajala konec prejšnjega tedna dogajala v izolskem zalivu je ponudila obilo dobrega jadranja, spremenljivih pogojev in predvsem dobro konkurenco v kateri so se uveljavili tudi slovenski jadralci, čeprav ne bi mogli reči, da slovensko jadranje ta trenutek doživlja ravno svetle trenutke. Posamezniki so res dobri, še posebej izstopajo Vasilij Žbogar v Laserju in posadki Čopi - Margon ter Orel - Orel in Dekleva -Mavčec v razredu 470. Vasilij in sestri Orel sta tudi slavili v svoji konkurenci, od slovenskih jadralcev pa je zmagal še Marko Sekardi (J.K. Jadro) v razredu evropa. Skupaj je jadralo 234 jadralcev in jadralk, rezultati izolskih jadralcev in jadralk pa so naslednji: 470 moški: 6. Dekleva - Dekleva, 8. Jurak - Gale, 16. Košir - Košir, 19. Vuga -Pilepi (vsi Burja) 470 ženske: 7. Čeligoj - Abram (Burja-Olimpic) Laser: 1. Žbogar, 7. Mikulin, 26. Macarol (vsi Burja) Evropa ženska: 7. Rener (Burja), 12. Dorošenko (Olimpie), 33. Macarol (Burja), 38. Mitruševska (Olimpie) Evropa moški: 12. A. Jadek, 17. Al Markočič, 18. P. Mislej, 24. M. Slekovec (vsi Olimpie), 35. Dončič (Burja), 36. Al. Jadek, 40. Božič (oba Olimpie), 45. Prelovšek (Burja), 48 Hrvatin (Olimpie) KOCJANČIČU REGATA lUSTinTEN Na istem prizorišču pa seje v soboto dogajala tudi 4. regata za JUSTinTEN Cup v katerem je zmaga pripadla nekdanjemu svetovnemu mladinskemu prvaku v razredu 470, Marku Kocjančiču z ekipo, drugi je bil Jure Orel, tretji pa Matjaž Antonac. ŠPORTNO DRUŠTVO IZOLA / Ljubljanska 51 / tel. 6418-042 URNIK pon-sob od 9 • 12 in 16.30 ■ 22 ure sob. do 21 ure - skupinski družinski popusti ■ program za učinkovito hujšanje - izredno ugodne karte za mlade - brez letne vpisnine Obiščite nas v starem mestnem jedru na LJUBLJANSKI 51 v Izoli NAMIZNI TENIS Od petka do nedelje jev Radencih potekalo IX. mednarodno prvenstvo RS za mladince in mladinke. Na turnirju sta v sklopu reprezentance nastopili tudi dve izoianki in sicer Jana Ludvik ter Erika lauševac. V ekipnem delu je Slovenija v predtekmovalni skupini premagala Jugoslavijo II s 3:2, nato ekipo Bosne in Hercegovine s 3:0, ter na koncu izgubila proti češki 1:3. S tem porazom je igrala za uvrstitev od 5-8 mesta. V razigravanju so mladinke tesno izgubile s 2:3 proti Nemčiji II, ter z istim rezultatom tudi proti Slovaški in tako osvojile končno 8. mesto. V posameznem delu sta se Jana Ludvik in Erika Jauševac uvrstile med 32 najboljših, v igri dvojic pa med 16 najboljših. Obe igralki nista bili na turnirju v najboljši formi, saj je za njima zelo naporen del tekmovalne sezone zlasti v članski konkurenci. Kljub temu pa velja omeniti zmago Jane v ekipnem delu nad Nemko SClUIClderjCVO, ki je trenutno 20. na Evropski lestvici. Erika pa je vodila 1:0 v setih in 20:17 proti Jugoslovanki Erdelji, kije 17. na Evropski lestvici, ter nato tesno izgubila v ekipnem delu. Športna gimnastika - C program V sredo, 11. 4. je v športni dvorani Marof v NOVOm HlOStU potekalo državno finalno tekmovanje v športni gimnastiki. Lep uspeh je dosegla Sara KraStiČ, učenka 8.a razreda z drugim mestom v mnogoboju pri starejših deklicah. Velik napredek pa je pokazala tudi Sonja Ota, učenka 7.a razreda, ki je v mnogoboju dosegla 10. mesto. Čestitamo! OPTIMISTI V PIRANU V piranskem zalivu so konec tedna tekmovali jadralci v razredu Optimist, bilo pa jih je kar 147 iz številnih evropskih klubov, manjkkali so le nekateri najboljši hrvaški optimisti, ki so medtem suvereno zmagali na odprtem prvenstvu Amerike. V nekoliko okrnjeni konkurenci je zmagala Tina Mrak iz ŠD Piran, od izolskih jadralcev pa sta bila najboljša Sandi Holub (Burja) pri fantih in Saša Dorošenko (Olimpie) pri dekletih. Rezultati izolskih jadralcev: 6. Sandi Holub, 11. Leo Dončič (oba Burja), 17. Saša Dorošenko (Olimpie), 18. Maja Mattica, 32. Sebastjan Prinčič, 33. Žanin Gruden, 64. Tadej LAzar (vsi Burja), 65. Nejc Dolinšek (Olimpie), 90. Mitja Mikulin (Burja), 110 Jakob Božič (Olimpie), 143. Nikola Prinčič (Burja) MALI OGLAS - ENOSOBNO STANOVANJE ZA ZDRAVNICO iščemo v Izoli - Livade, inf.: 041/ 359 221 IZKORISTITE ENKRATNO P^^NOST ZA NAKUP IZ' m affHL j j. j r galerija ALGA Četrtek, 19. aprila ob 20.00 Otvoritev razstave akvarelov in grafičnih listov ZDENKE PETEK članice izolske likovne skupine TUBA ter dobitnice Zlate palete 1999. Galerija INSULA 20. april 2001 ob 20. uri. Razstava oljnih platen, reliefnih slik in najnovejših glasbenih osnutkov akademskega slikarja Vojka Aleksiča iz Ljubljane. Razstava bo na ogled do 10. maja. Vojko Aleksič se je rodil leta 1955 v Postojni. Leta 1978 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1981 opravil tudi podiplomski študij slikarstva pri prof. Štefanu Planincu in prof. Kiarju Mešku. Ob slikarstvu deluje tudi na področju glasbe. Sodeloval je pri več glasbenih skupinah (Na lepem prijazni, Gas Max) in pri projektu Trak z O. Rimelejem in A. Trobentarjem. Likovna poetika akademskega slikarja Vojka Aleksiča, ki v obravnavanih delih temelji na precej prikriti črtni in pa predvsem enotni in obsežni monokromi organsko-vegetacijski kromatski podlagi, nas vsebinsko zapeljuje v mistično polje pra-bivanjskega, pred-izvomosti, morda nekakšne poduhovljene prvinskosti pred-miselnega. Pred nami je avtorski nagovor, ki se v polju formiranih vrednosti zaključenega, simbolno postavljenega, manifestira kot tankočutna parabola imaginarnega na stopnji kjer je "realnost že povsem odsotna, marginalna". Pričujoči opus se izvedbeno povsem jasno deli na nakakšne reliefne slike in klasično zastavljena oljna platna, dela, ki so tudi po ekspresivni izraznosti precej različna, vendar se cikel lepo zaokroži, saj deluje kot vsebinska mitologija precej izpolnjeno in enotno. Verjetno bi v kompozicijah, ki temeljijo predvsem na konstalacijah barvnih mas in s tem ustvarjeni volumskosti, globini podobe, govorili prej o minimalizmu, torej bolj reducirani, kakor bogato izdelani formi obdelave likovnega ekrana. Nesporno pa je avtor trendovsko precej neobremenjen, neozirajoč se, oziroma nespogledijoč se s kakršnim koli sodobnim likovnim delovanjem je pri svojem delu zelo suveren in avtonomen. Vikend dogaja v MICu TRILOGY Boris Bradač vabi na zaključni glasbeno izobraževalnih večer. Petek 20.4.2001 ob 20.00-Mladinski Izolski Center - Progressive rock 70': (alterrock, no blues 70') Evropska glasba neobremenjena z ameriškim bluesom 70' let, je postavila temelje punk in techno glasbi. Glasbeni podlagi z namenom predstavitve določenih smernic sledi ali jih prehiti kronološki opis z glasbo prihajajočih dogodkov in posledic. Vsakokrat pa tudi globok opis izvajalcev in njih izdelkov. Vabljeni!____________ Petek, 20. aprila ob 18.00 predstava za OTROKE in STARŠE igra GAŠPER TIČ / v sodelovanju SLKD Izola in Kulturni center Izola / Vstopnina 500 SIT Nedelja, 22. aprila ob 18.00 GIUSEPPE VERDI Skupnost Italijanov z Reke in Skupnost Italijanov Dante Alighieri iz Izole, vas vabita na gledališko - glasbeno predstavitev velikana italijanske glasbe Giuseppa Verdija. Vstopnine ni ! Četrtek 26. aprila ob 20.00 Na svečanem koncertu, v počastitev Dneva upora proti okupatorju, se nam bo predstavil KOMORNI MOŠKI ZBOR iz Izole ki ga vodi g. WALTER 10 NIGR0 Vabljeni,prost vstop! Rezervacije vstopnic : galerija ALGA , Kristanov trg 1, med 10.00 in 12.00 ter med 18.00 in 20.00 / tel.: 641 84 39 / kino ODEON ČETRTEK, 19.4. in PETEK, 20.4.2001 MOŽJE ČASTI ob „, (Men of Honour), drama / Režija: George Tillman / Vloge: Robert de Niro, Cuba Gooding Jr., Charlize Theron; / 129 min. DOKAZ ŽIVLJENJA ob20 30 (Proof of Life), akcijski triler / Režija: Taylor Hackford / Vloge: Russell Crowe, Meg Ryan, David Morse, David Caruso; /135 min. SOBOTA, 21.4. ifl NEDELJA, 22.4.2001 DOKAZ ŽIVLJENJA obis.oo MOŽJE ČASTI ob 20.30 PONEDELJEK, 23.4. in TOREK, 24.4.2001 DOKAZ ŽIVLJENJA ob 20.30 art KINO - CINE odeon SREDA, 25.4.2001 ob 20.30 HIMALAJA (Himalaya - L'Enfance d'un chef caravan, Francija/Nepal/Švica/VB), pustolovska drama Režija: Eric Valli / Vloge: Thilen Lhondup, Lhakpa Tsamchoe, Karma Tensing; /104 min. I0J, KAKO SEM PRIŠEL NASVET KONCERT IZOLSKIH UČITELJEV V torek, 17.4. smo lahko v dvorani glasbene šole Koper prisluhnili 23. koncertu 38. koncertne sezone Društva prijateljev glasbe. V okviru abonmaja "učitelji koncertanti" so se občinstvu predstavili trije učitelji, ki poučujejo v izolski glasbeni šoli: kitarist Boštjan Andrejc, klarinetist Dušan Kitic in flavtistka Katja Petrovič. Pridružila se jim je pianistka Marina Mikic, kije prav v ta namen pripotovala iz Novega Sada, kjer zaključuje študij. Slišali smo lahko Capriccio št.9 N. Paganinija - A. Giampierija, Prebandov Bosanski pastorale, Brahmsovo sonato za klarinet in klavir v f molu, Hamburško sonato C.P.E.Bacha za flavto in kitaro, za prav to zasedbo še stavka A. Piazzolle Cafe' 1930 in Bordel iz Histoire du Tango, in ob koncu Arvinovo suito za flavto, klarinet in klavir Three seasons. V dobro uro in pol trajajočem koncertu smo se imeli prisotni priložnost navdušiti in sprostiti ob svežih interpretacijah teh štirih glasbenikov, polnih mladostne zagnanosti in entuziazma. Omeniti je treba, da so si naši mladi poustvarjalci zadali za nalogo naštudirati omenjeni program šele čisto pred kratkim, kakšen mesec je tega, in popolnoma brez vsakega honorarja, ob rednem delu - poučevanju, oziroma študiju. Za izvedbo takšnega koncerta je potrebne kar precej vaje, tudi skupne, torej tudi prostega časa in žrtvovanja za plemeniti cilj - skupno muziciranje z željo po razdajanju tudi drugim. Za prijetno počutje na koncertu so poskrbeli nenazadnje tudi kolegi in starši ter učenci - občinstvo, ki so dobro napolnili dvorano in s toplim aplavzom znali primemo nagraditi izvajalce in se jim tako zahvalili za nadvse prijeten glasbeni večer, kakršnih si še želimo! Darinka Jug CUDEZ y SVETVICENATU PAPEŽ GORELA OBISKAL ISTRANE Že tradicionalni velikonočni nastop Darjana Gorele, člana izolske skupine Steps, je tokrat med Istrani, posebej pa med duhovščino vnesel kar nekaj nemira, ki ga je izrazilo tudi pismo župnika Svetvičenata županu istoimenske občine in istrski policijski upravi. V pismu je župnik v imenu vseh kristjanov zahteval prepoved najavljenega koncerta Francija Blaškoviča s skupino Gori Uši Winetou in posebnega gosta, Janeza Pavla II., ki ga brezhibno upodablja Darjan Gorela. Čeprav je vse kazalo na to, da se bo zgodila prava križarska vojna je vse vendarle minilo brez posebnih težav. Res pa je, daje lokalni župnik omenjeno pismo začinil s stavkom, da bodo "kristjani branili svoje svetinje". Razplet se je zgodil potem, ko je organizator zagotovil številčno močno ekipo policije in varnostnikov, vendar je bilo vse skupaj zaman, saj ni bili prav nobenih izgredov. Še več, lahko bi rekli, da je bil to eden najboljših, zagotovo pa najbolj obiskanih Francijevih koncertov, saj se je na Veliko noč v Svetvičenatu zbralo več sto ljudi, ki so ob spremljanju glasbe skupine GUW posebej pozorno sledili obisku papeža Gorele, ki so ga na prizorišče pripeljali na traktorju v spremstvu šestih telesnih stražarjev. Njegov nastop je bil deležen salv smeha prisotnih a tudi medijske pozornosti, saj so o koncertu in nastopu poročali vsi pomembnejši hrvaški mediji, Feral Tribune pa mu je že drugič posvetil pol časopisne strani. Nastop Janeza Pavla Gorele bodo konec meseca lahko videli obiskovalci zadnjega letošnjega koncerta Francijeve turneje v puljskem narodnem gledališču. Nauk iz Svetvičenata pa je poučen za vse: nobena javna osebnost ne more biti izvzeta iz sveta humorja in satire, nastop franti Blaikovii i Sveti Otat Ivan favno Drvgi ta protlogodiinjcg vtkrt \krutog kontorta v Kanfaaoru CRKVA PROTIV BLAŠKOVIČA Darjana Gorele pa prav nikomur ni storil nič žalega. Le veliko dobre volje je prinesel v tisti velikonočni dan. I naroda", a da se monslgnoi Milovan pritom izbjonava javno 12- rVinas, na Voli ki potak, joè uvi- i Urlji i r Utt'k rtijo l/vjnsno bodo It us- | M lovu Članek in fotografija z nastopa Blaškoviča in Gorele v Svetvičenatu. v nedeljo, 22.4. bomo pripravili SREČELOV (predvidoma na izolski tržnici). Z izkupičkom od srečelova bomo kupili material za delo v ustvarjalnihdelavnicah, kijih bomo ponovno organizirali med prvomajskimi počitnicami. DIHANJE V vsako nedeljo ob 16.uri v Izoli na travniku med hotelom Delfin in Marino Izola. Vabljeni ! matična knjižnica ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v torek, 24.aprila ob 17. uri, v pravljični sobi, Drevored 1. maja 9. Prisluhnili bomo pravljici PIKA PIKAPOLONICA ki jo je napisal Quentin Greban. Prijazno vabljeni! BORZA ZNANJA IZOLA D „ D 7 4 MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA £> U K ^ \ Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, ZNANJ/ ^ e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si -A- -®- vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure Borza znanja je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanja iščejo in o ljudeh, ki znanja ponujajo.Vse kar pričakujemo od vas, je povratna informacija, saj nas zanima kako ste bili zadovoljni s ponudnikom oziroma povpraševalcem. Ponudba naših članov je zelo pestra in zanimiva. Med drugim vas naši člani lahko poučijo: * O reji živali, nasveti v zvezi z zdravjem, rejo in prehrano živali * Pomoč pri pisanju prošenj za zaposlitev * Vse o slovenski kuhinji * 0 izdelavi keramičnih izdelkov * Igranja na klavir * Ponujajo pa vam tudi znanje slikanja in risanja na svilo In po čem naši člani povprašujejo? * Gospa iz Kopra išče nekoga, ki bi jo uvedel v računalniški program GoLive * Naš mladi član iz Kopra bi se rad naučil plesati break dance * Se spoznate na hipnozo ali avtohipnozo ? Se spoznate na kaj od omenjenega? Ali pa morda poznate nekoga, ki bi našim članom lahko pomagal? Pokličite nas na tel.št: 05/ 66 31 285. Na voljo smo vam vsak delavnik od 8h do I3h, v sredo pa še popoldan od 16h do 18.30.Obiščete pa nas lahko v Matični knjižnici Izola, Ul.Oktobrske revolucije 1. Pričakujemo vas! Gavioli LOOPA PARTY @ AG ■ Denki Groove senzacionalni japonski techno-pop live band, bo gonilna sila Ambasadinega večera založbe Loopa. Vrhunski techno dogodek bo združil artiste daljnega vzhoda ter smetano domačega didžejstva v deseturnem energetskem glasbenem koktajlu. Denki Groove v AG nastopajo ob v okviru turneje ob izidu albuma ilbonŽOOO, ki bo v Evropi uradno SVETA JAMA - IZOLSKO BREZNO ALI SLADKOVODNO JEZERO SREDI IZOLE Na izolskih spletnih straneh se vsake toliko pojavi nov podatek ali nova zanimivost in tokrat smo na naslovu www.slo-istra.net našli zapis Marjana Kralja o izolanskem breznu na samem severnem robu Izole, znotraj dvorišča tovarne Delamaris. Brezno smo enkrat že predstavili, Marjan Kralj pa je zbral še nekaj podatkov, ki govorijo o tem nenavadnem pojavu, ki bi zagotovo lahko predstavljal delček v mozaiku bogate a neizkoriščene izolske turistične ponudbe. Ko so pred slabim letom obalni jamarji predlagali očiščenje brezna, ki je v povojnih letih služilo kot odlagališče vsega mogočega so jim v vodstvu Delamarisa na široko odprli vrata. Zdaj se bo čistilna akcija menda zares zgodila, kaj pa potem? Izola, otok obdan z obzidjem, je imel majhno posebnost o kateri je slišati šele zadnje čase. Tik ob morju, na severovzhodnem delu otoka je bil majhen sladkovodni izvir, vendar je bil pretok tekoče vode konstanten. Ljudi je ta pojav begal, saj niso mogli razumeti, kako to, da tudi v sušnem obdobju, ko ni bilo dežja, voda tam ne usahne. Deževnica bi že zdavnaj odtekla in tudi če bi se po naključju zbirala v kakšnem naravnem zbiralniku, bi je prej ali slej zmanjkalo. Ta pojav je begal tudi kasnejše rodove, in celo znanstvenike iz današnjega časa. Preprosto niso znali razložiti, od kod tolikšna količina sladke vode takorekoč na vrhu otoka. A o tem kasneje. Nedaleč od izvira, na hribčku "svetega Petra" ali "Šanpiera" po domače, se v apnenčasto skalo odpira zelo majhna odprtina. Ko so ljudje v luknjo tulili in kričali je menda odmevalo, kakor iz kakšne prave kraške jame. Domačini vedo povedati, da je žlobudranje vode pomešano z odmevom, pričaralo iz votline zvoke, ki so najbolj spominjali na glasni ples otrok, (po pripovedovanju Itala Deloreja). Na tem kraju, blizu vodnega izvira, so stari Izolani zgradili lepo in veliko cerkev. Pisalo seje enajsto stoletje, natančneje leto 1175, cerkev pa je bila posvečena apostolu, svetniku "Svetemu Petru". Kasneje (po nekaterih virih leta 1213) so tem mestu zgradili samostan, kije bil zavetišče Benediktancev (menihi reda sv. Benedikta). Bilo pa je tudi zatočišče Samotarjev, ki so v odmaknjenem skalnem svetu, izven mestnega obzidja, živeli nekakšno "puščavniško "življenje. Tam so zares imeli svoj mir. Kasneje, v obdobju kuge, pa je samostan služil tudi kot nekakšno zdravilišče in okrevališče za bolne in umirajoče od te težke bolezni. Te lepe cerkve zdaj tam ni več. Porušena je bila leta 1878, na njenem mestu pa je nastal kamnolom, kjer so pridobivali kamenje in gramoz za gradnjo Izole. Okoli leta 1962- 63 seje v tleh odprla nova, kot žoga velika luknja. Vodstvo podjetja Delamaris je takrat zaprosilo Inštitut za raziskavo Krasa, da razišče brezno, ki so ga opazili v tleh. Opravili so različne meritve in od takrat je jama vpisana v register kraških jam in njihovih pojavov. Na sveti kraj in na lepo cerkev ostaja le spomin, kup kamenja in gola skala v opuščenem kamnolomu. Jama je zasuta, cerkev je porušena, samo njen oltar je še vedno varno spravljen v župnišču in čaka, da se zgodovina morda vsaj v tem delu ponovi. Morda pa bo na tem mestu nekoč le stalo vsaj majhno obeležje, ki bi našim zanamcem ali celo turistom, prikazalo ta delček naše zgodovine in naravne posebnosti. V središču otoškega mesta namreč še vedno samuje prava kraška jama in čaka, da se bo kdo spomnil nanjo. Poimenovali smo jo v "izolansko brezno" in morda bo v kratkem očiščena ter primerna za obiske tistih, ki bi jih ta pojav zanimal. Tudi takšna, na videz nepomembna naravna znamenitost je namreč lahko zanimiva za obiskovalce našega mesta in za vse nas. (M. Kralj) OB 70 LETNICI SPLOVITVE IŠČEMO NAJLEPŠI MODEL REX-a Letos mineva natanko 70 let odkar je bil v Genovi splovljen legendarni Rex s katerim je Izola še kako povezana, saj je prav tukaj končal svojo zgodovinsko pot. Na naslovu spletne strani www.slo-istra.com boste v kratkem lahko našli tudi načrte za izdelavo modela ladje Rex. Tistemu, ki ga bo izdelal do sobote 25. avgusta, ko bo natanko 70 let od splovitve pravega Rexa in bomo v Izoli imeli ribiški praznik, bomo v sodelovanju z izolskimi turističnimi delavci pripravili lepo nagrado. Podrobnosti razpisa še sledijo. Passato difficile -e il futuro? Comunità italiana: situazione finanziaria sempre più difficile II documento sulle vicende degli ultimi cent’anni che hanno interessato le nostre popolazioni, scritto congiuntamente da storici italiani e sloveni e commissionato dai governi di Italia e di Slovenia, lilialmente è di dominio pubblico. Ha provocato, e sta provocando, commenti e prese di posizione anche se, detto francamente, non dice molto più di quanto non si sapesse. La novità, eventualmente, sta nel fatto che ora certe valutazioni possono esser portate in campo anche dai governi senza che il solilo “benintenzionato” si senta autorizzato ad accusare l’altra parte di strumentalizzazioni varie, e, soprattutto, senza per questo assumersene la responsabilità. Tuttavia, seppur ammettiamo che le colpe del passato, conseguenza di ideologie e regimi defunti e sconfessati, non possono pesare su chi è chiamato oggi a reggere i nostri destini, a qualche insegnamento e a qualche ripensamento questa nuova-vecchia storia dovrebbe pur aprire la strada. Se non altro, perché alcune responsabilità verso chi ha subito i soprusi maggiori rimangono scoperte, a livello individuale e a livello collettivo: magari per offrire a questi almeno qualcuna di quelle opportunità che sono state loro negate. In più di cent’anni di storia - tanti ne analizza il documento - molte le vittime, molte le violenze, molte le tragedie. Quelle più vive nella memoria certamente quelle più vicine nel tempo. Alcune provocate proprio nel periodo in cui termina l’analisi degli storici, e che i decenni successivi non hanno contribuito a mitigare o correggere. Tra queste, il dramma dell’odierna popolazione italiana delTIstria. Costretta in una condizione di esigua minoranza, privata degli enzimi della democrazia, ridotta a proletariato intellettuale, culturale ed economico. Divisa una, due tre volte. Ai margini dell’esistenza e della sopravvivenza: a nostro avviso esiste per il suo futuro una responsabilità oggettiva degli Stati di riferimento. A meno che non si intenda riparlarne tra qualche decennio, magari incaricando una nuova commissione mista di esperti, composta da storici, ma anche da archeologi e antropologi. Per il momento, anche per noi Isolani, rimane da rivedere quella parte di storia che finora era relegata agli archivi e alla memoria delle poche persone ancora in vita: dal 1945 a tutto il 1955, ma anche nei decenni successivi, quali le domande che ancora non hanno avuto risposta ? Almeno questo, per il momento, è concesso. Forse, proprio grazie a quel documento che, come dicevamo, non contiene molte nuove verità. In generale, ma nel particolare potrebbe voler dire molto. Preoccupazione è stata espressa dal Consiglio della Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola, riunitosi la scorsa settimana, dopo aver valutato l’attuale situazione finanziaria, soprattutto nel settore delle attività culturali. Ad aprile quasi giunto al termine, dal Ministero per la cultura non è stato erogato ancora alcun finanziamento, il che sa compromettere seriamente sia l’andamento dei preparativi, sia la realizzazione del piano per tutto il 2001. Tanto più preoccupante la situazione, in quanto anche sul fronte della finanziaria per quest’anno non sembrano giungere buone notizie. Infatti, sulla base della nuova proposta inviata in procedura al Parlamento dal governo, sembra che per le attività culturali dei gruppi nazionali non sia stato previsto alcun aumento, nemmeno quello indicizzato al tasso d’inflazione. Se la legge verrà approvata con questi importi, significa che le comunità nazionali minoritarie disporranno effettivamente di circa il 10-15 per cento in meno rispetto all'anno scorso. Nel frattempo, dallo stesso Ministero è già giunta comunicazione per l’approntamento del programma per il prossimo anno che, come l’anno scorso, dovrà essere preparato entro la fine di maggio. Il Consiglio della CAN, inoltre, ha discusso i criteri per l’uso dei vani di Palazzo Manzioli, naturalmente dal momento in cui sarà attrezzato adeguatamente e reso agibile. Come è stato rilevato, a Palazzo Manzioli dovranno trovar spazio tutte le attività che si richiamano alla Comunità nazionale italiana, ovviamente sulla base di una adeguata programmazione e di un regolamento che i servizi della CAN sono chiamati a redigere ed a portare in approvazione al Consiglio. Isola: eppur si muove... Finalmente a Isola il viandante può acquistare anche qualche ricordino. E ciò fa bene al turismo nostrano. Grazie ai numerosi artisti che hanno avuto in affitto per un tallero mensile i locali abbandonati dai "botegheri" e soprattutto grazie al grande negozio d'arte sorto in Riva del Sole nell'ex "Soča", oggi a Isola non è impresa titanica trovare un souvenir. Di tutto questo si è rivelata orgogliosa la signora Breda Pečan - sindaco di Isola - nel suo ultimo incontro con i mass media organizzato assieme all'Ente per il turismo di Isola sul peschereccio turistico "Delfin" che stanzia nel mandracchio della nostra cittadina. Quella è stata un'occasione per far conoscere alla stampa i risultati sin qua raggiunti dai nostri operatori turistici, tutti presenti all'incontro, e le azioni promosse per possibilmente migliorare quanto può già essere considerato lusinghiero. Tra queste la costruenda passeggiata da S. Simone a punta Ronco o la terza diga che darà maggiore difesa alle imbarcazioni attraccate nel golfo nostrano, diga che grazie ai solleciti lavori della "Hidro" di Capodistria già affiora dalle acque; oppure azioni di volontariato ecologico come quella promossa in collaborazione col Comune di Pirano lungo il tratto di costa che porta da Isola a Strugnano che tra i volontari, oltre ai sindaci dei due comuni promotori, c'erano pure r ministri sloveni dell'ambiente Janez Kopač e dell'agricoltura Franc But. Insomma, nonostante tutto, eppur si muove. G.S. Palazzo Manzioli: Recount down: ancora 72 giorni Silvano Sau Chiuso (ancora)... per lavori? Lo Statuto di Isola a Muggia Non c'è più religione Salutalo dal vicesindaco di Muggia, Italico Stener, nella locale Biblioteca comunale è stato presentato il volume “Lo Statuto di Isola in lingua volgare”, curato da Franco Degrassi e Silvano Sau, e pubblicato dal Mandracchio per conto della Comunità autogestita costiera della nazionalità italiana. Dopo una breve introduzione di Silvano Sau, che ha sottolineato l ’importanza di iniziative del genere che rendono possibile una riacquisizione della memoria collettiva, del volume, della storia di Isola c dell’importanza che hanno avuto gli Statuti comunali per la vita della nostra cittadina, si è ampiamente soffermato il doti. Franco Degrassi. Oltre ad aver trascritto i testi dei tre libri dello Statuto del 1360 dall’originale custodito presso la Biblioteca Civica di Trieste, il doti. Degrassi sta trascrivendo anche il quarto libro che, come ha sottolineato, comprende le delibere comunali adottate dopo il 1400. Anche questo, a lavoro ultimato, verrà pubblicato portando così alla luce per la prima volta l’edizione completa degli statuti comunali isolani. La S.E. “Dante Alighieri” a Venezia Quasi tutte le classi della scuola elementare, mancavano soltanto le prime, hanno partecipato venerdì 6 aprile ad un ’escursione a Venezia. L ’occasione è stata data dalla vincita, da parte di Katja Dessardo della terza classe, di un premio della Regione Veneto. Così allievi e insegnanti, assieme ad una comitiva delta Scuola media di Pola, hanno assistito alla premiazione dei due alunni istriani che hanno vinto un premio al concorso Partecipare giocando, allargato quest ’anno alle scuole dell’lstria e di Fiume. A dare il benvenuto ai partecipanti è stato Gustavo Franclietto, vicepresidente della Regione. Egli ha ricordato come le nostre terre, che hanno radici comuni con quelle venete, abbiano sofferto nel corso della storia per tantissime ragioni. «Per questo motivo e perché siamo come fratelli, la Regione Veneto stanzia da alcuni anni dei fondi per iniziative di salvaguardia e sviluppo delle peculiarità venete dell’arca aldilà dell’Adriatico.» Hanno preso la parola poi Maurizio Tremili, presidente della Giunta dell'Unione italiana che ha ringraziato e ha tra l'altro affermato che Venezia è la «capitale vera dell 'Istria». Claudia Milotti, responsabile UI per le scuole e preside delta Scuola media di Pola, ha ringraziato gli ospiti veneti per averle dato «l'opportunità di mettere nella valigia dei ricordi anche il piacere di ricevere un premio sotto il gonfalone della Regione Veneto». Il preside Luciano Monica ha a sua volta ringraziato per l’invito lanciato dalla Regione e ha messo in rilievo elicgli alunni erano venuti a Venezia pure per conoscere la città e le sue particolarità di insediamento sull’acqua e quindi per approfondire alcuni aspetti del progetto che sta elaborando in quest’anno scolastico l'istituto, il Progetto acqua. Marino Maurel Recita teatrale a Trieste La collaborazione tra II Centro regionale per la cooperazione nelle scuole del Friuli Venezia Giulia e il Centro di istruzione modello della scuola elementare “Dante Alighieri ” ha arricchito di un 'esperienza gli alunni che martedì IO aprile hanno messo in scena Storia di una coccinella, tratto da un racconto scritto due anni fa dagli stessi alunni che quest'annofrequentano la settima classe. I giovani hanno partecipato infatti alla realizzazione dello spettacolo che è stato inserito nella Rassegna scolastica teatrale per vivere la cooperazione, organizzata dal suddetto Centro al Teatro dei Salesiani. Un folto pubblico ha accolto molto favorevolmente la recita apprezzando la scenografia, le coreografie e i costumi ideati e realizzati dagli insegnanti in collaborazione con gli stessi allievi. Occhio alt usura tributaria nel nostro Paese. Sì, perché in confronto di questa gli strozzini medievali fiorentini erano delle persone magnanime. Lo ha capito un nostro concittadino che ha tentato di giocare sul tempo un suo rapporto negativo con rUfficio imposte della Slovenia. Partito con il non pagamento di una tassa di 200.000 talleri otto anni fa e oggi si trova a dover versare nelle casse dello Stato nientepopodimeno che circa sei milioni di talleri. "Roba de dodi!". Perciò, cari compaesani, è meglio dare allo Stato un mattone oggi che una casa domani. Una casa che vi sarà sequestrata prima di darla e il debito rimarrà ancora un vostro fardello. Poi, in una località come la nostra, se la casa è la barca, sempre di alto valore, per la tributaria non fa differenza. Sport: questi arbitri... L’assurdità dell’ottimismo sla nella nostra, per la verità scarsa, convinzione che lo scenario del campionato ricreativo costiero di basket, a cui da un 'eternità siamo abituati ad assistere, con il passare degli anni avesse potuto offrire qualcosa di meglio dei soliti episodi che mettono in dubbio la credibilità del torneo. Invece ci siamo trovali al termine di una domenica uggiosa, in cui si sono consumate le cosiddette “final four”, a chiederci se vale la pena rimuginare sul fatto che uno munito di fischietto (intanto nel basket ce ne vorrebbero due, ma questo rientra nella semiserietà delle cose) possa invalidare un canestro ad una manciata di secondi dal termine (per la precisione 4) per una futile invasione, che probabilmente ha visto solo lui e anche se c ’era dopo tutte le nefandezze perpetrate nel corso della partita in senso generale era quasi irrilevante, su un tiro libero che avrebbe cambiato le sorli di una partila. Non crediamo nella premeditazione, ma quando lo stesso protagonista ha giustificato la decisione sottolineando che l’autore del tiro libero ha pestato la linea altre volte e visto che mai l’irregolarità era segnalata prima dei 4 secondi finali, allora ci è venuto il dubbio. Questa comunque è solo una delle scene dalle quali il grande Federico Fellini avrebbe tratto spunto per una valanga di storie. Peccato, poiché il torneo succitato ha perso l’ennesima occasione per assumere una parvenza di serietà. Morale della favola, la squadra di basket della Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola ha chiuso il campionato al terzo posto dopo la sconfitta subita in semifinale, a cui si riferiva il fatto descritto prima, con la formazione Odpisani che poi ha meritata-mente vinto la manifestazione. Roberto Siljan Gianfranco Siljan È successo anche questo: applausi a fine messa al coro che l'ha cantata. La messa era quella di pasquetta celebrata in S. Mauro a Isola. Per l'occasione la chiesa era affollata. Il coro che ha accompagnato il rito era l'Haliaetum della Comunità degli italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola diretto dal Maestro Claudio Strudthoff. La qualità dei canti proposti è commentata dallo spontaneo applauso di cui sopra. G.S. ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA Orario d’apertura: da lunedì a venerdì dalle ore 16.30 alle 19.30 MANIFESTAZIONI Lunedì 23 aprile, ore 18.00, Palazzo Besenghi MOSTRA DEL LIBRO Manifestazione organizzata in concomitanza con la Giornata Internazionale del Libro. Verranno esposti i nuovi arrivi della biblioteca della Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola. Agli interessati verranno offerte le pubblicazioni dell'Editrice II mandracchio di Isola ancora disponibili nonché il volume “Questo paese, scusi, come si chiama?” di Giacomo Scotti e Flavio Forlani, edito dalla Società italiana di ricerca di Capodistria. Organizzazione: CAN Isola. Ingresso libero. Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Swnenìak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspoljč, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumcnjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tei.,fax: (+386 5) 641 50 31,641 58 53 KRIMINALIJE MORNARJI NA SUHEM Pri avtokampu Jadranka so policisti prijeli dva tuja državljana za katera se je kasneje izkazalo, da sta v našo državo prispela ilegalno. Le malo kasneje so tretjega ilegalca ustavili pri Splošni bolnici Izola. Vsi trije so v Slovenijo prišli kot slepi potniki na tuji ladji, prišli pa so iz Alžirije. Po opravljenem postopku sojih, na njihovo žalost, vrnili na ladjo. MOTORISTA PA V VODI Pri bolnici so istega dne policisti ustvaljali voznika kolesa z motorjem, kije s seboj imel tudi sopotnika. Namesto, da bi se ustavila sta pritisnila na plin in zavila proti Polju, patrulja pa brž za njima. Ker je tista pot precej ovinkasta in ker sta vozila za takšne ovinke prehitro ju je "pri Nelotu" vrglo s ceste naravnost v ribnik. Voznik in sopotnik sta izplavala, kolo z motorjem pa je seveda potonilo. Prehitra motorista in prva letošnja kopalca so v sušenje prevzeli starši. NI BILO V BOŽJIH ROKAH Občanka je policiste obvestila, da sta pred njeno hišo dve neznani osebi spraševali za denar. Dečki so šli naokoli in pri cerkvi sv. Mavra odkrili dva moška in mladoletnega otroka, ki jc bil asin enega od njiju. Vsi so iz Zagreba, povedali pa so, da so spraševali za denar, ker ga potrebujejo za nadaljevanje študija. Dobrotnikom so v zahvalo izročili sliko z nabožnim motivom. Ker gre za stari trik policisti opozarjajo, da jim nikar ne nasedajte. MOŽ JIH JE FASAL V stanovanju jc med zakoncema prišlo do spora in padli so tudi udarci, vse skupaj pa se šteje za kršitev javnega reda in miru. Še bolj je bil kršen možev osebni mir, saj je moral poiskati zdravniško pomoč, ženo pa so dečki poslali k sodniku za prekrške. DVE Z BAREDOV Prva seje zgodila prav tam, saj je neznanec vlomil v enega od tamkajšnjih vikendov in ukradel manjši agregat ter plinsko svetilko. V drugem primeru pa seje dogodek pripetil pri Rudi, kjer jc obležal dobro nadelan moški. Dečki so ga odpeljali domov na Barcde, k sodniku za prekrške pa bo moral sam. TUDI POLICISTE TEPEJO, MAR NE Med kontrolo prometa seje v sredo zgodil nenavaden dogodek v katerem je ta kratko potegnil policist, saj sta ga pred nekdanjim diskontom napadla brata, ki ju je ustavila policijska patrulja. Očitno sta bila zelo borbeno razpoložena, saj je policist trenutno na "bolniški", proti napadalcema pa so napisali kazensko ovadbo. Istega dne so policisti zaustavili še en osebni avtomobil in tudi takrat je bil eden od potnikov zelo borbeno razpoložen, saj se je med postopkom kar naprej nekaj jezil. Morda gaje k temu napeljala "trava", ki sojo policisti našli v avtomobilu, zato bo treba vse skupaj razložiti sodniku za prekrške. ROČNI SEX V avtokampu Belvedere so se, kljub hladnemu vremenu, za kampiranje odločile štiri mlade turistke. Odločile so se za tuširanje in po končanem tuširanju so ob drevesu zagledale mlajšega moškega, ki se je samozadovoljeval. Ta je kasneje pobegnil, turistke pa so avtokamp raje zamenjale za hotelsko sobo. LJUBITELJ AVTOMOBILOV V soboto je neznanec iz enega osebnega avtomobila, v katerega je vlomil z opeko, ukradel nekaj CD plošč, naslednji dan je nekdo iz osebnega avtomobila Renault Campus ukradel okrasne pokrove, v ponedeljek pa je neznanec s kamnom v Kajuhovi ulici razbil desno šipo tam parkireanega avtomobila, odnesel pa ni nič. Za finale pa je neznanec v Verdijevi ulici s kolesa z motorjem ukradel sedež in tako je nastalo KZMBS. MALI OGLASI - Enosobno stanovanje, za zdravnico, iščemo v Izoli - Livade informacije na tel: 041/359-221. - Manjše skladišče ali večjo klet na obali kupim ali vzamem v najem. Plačam takoj v gotovini. Informacije na tel. 041 613 299 -CITROEN BX 1.5 TRE, letnik 1989,207.000 km, motor generalno obnovljen, bele barve, registriran do decembra 2001, PRODAM. Cena 130.000 tolarjev. Tel.: 05 642 02 45 031 597 222. - CITROEN VISA, letnik 1982, rjav,registriran do maja 2001, PRODAM. Cena 100.000 Sit. Tel.: 05 642 02 45/031 597 222. - BOBNE YAMAHA POWER SPECIAL (5 kosov) s stojali in činelami, črne barve, UGODNO PRODAM. Informacije ob večernih urah na tel.: 05 641 52 99. - NOV PLETILNI STROJ PRODAM in ŠTEDILNIK PODARIM Tel: 041 908 046 - LOKAL V SREDIŠČU MESTA zaposli več natakaric ali natakarjev. Informacije na tel.: 041 345 605 (Egidio Krajcar) - ŠTUDENT VIŠJEGA LETNIKA KEMIJE INŠTRUIRA KEMIJO za osnovne in srednje šole ob petkih, sobotah in nedeljah. Info na tel 041 382 536 - KUPIM DVOSOBNO STANOVANJE (Livade ali obrtna cona) do 130.000 DEM, tel 041 217 665 - PRODAM STARO HALO V INDUSTRIJSKI CONI Izola, velikosti 1.000 m2, tel.: 01/300 73 00 (ga. Darinka) - PRODAM GARAŽO v pritličju stolpnice, Nazorjeva 15, v izmeri 17m2, uporaba vode in elektrike, tel.: 641 86 41. - ODDAM ENOSOBNO GARSONJERO s kopalnico samski ženski ali moškemu. Ugodno, info po 17 uri 641 35 93 - IŠČEM DELO V DOPOLDANSKEM ČASU za 4 do5 ur dnevno Nudim kvalitetne storitve na področju tajniških del (tudi tipkanje) in oblikovanje raznih tekstov ter prevajanje - Sodni tolmač za hrvaški jezik. Tel.: 041 979 434 (vikend) Povratek bo predvidoma ob 21.00. Informacije in prodaja rezervacij: Pisarna DU - Plenčičeva 3, pon 9-11 in sre 15-17, Pisarna 1)1 - Kraška 1, sre 15-17 Pisarna ZB NOB - Plenčičeva 3, vsak delavnik 8-12 Društvo upokojencev Izola Društvo upokojencev Jagodje Združenje borcev in udeležencev NOB Društvo invalidov Izola Vabijo 11. in 12. junija 2001 na dvodnevni izlet na Rab in Goli otok s katamaranom PRINC E Of VENICE Cena izleta je 18.000 SIT (v ceno je všteta vožnja, en polni penzion in malica). Odhod ob 8.00 izpred carinskega pomola v Izoli. *>M.'Vi:4NNtt8*MIMIIMMNi J6 tCtitllK IZOltitlOV Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/640 0010, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT. Založnik/elektronski prelom : GRAFF1T LINE