LETO XII 8
oktober 1986
glasilo szdl občine logatec
Ohraniti hribovske kmetije
Na pobudo občinskega sindikalnega sveta so se v začetku oktobra zbrali na razgovoru o perečih problemih in razvoju kmetijstva predstavniki Kmetijske zadruge Logatec, Kmetijsko gozdarske zadruge Sora. kmetijsko zemljiške skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter izvršnega sveta. Poskušali so osvetliti odprta vprašanja razvoja kmetijstva, še posebej zaradi ugotavljanja, kako se izvajajo v letu 1985 sprejeti sklepi.
Ugotovili so, da vsi sklepi niso realizirani, za kar pa obstajajo tudi objektivni razlogi Pretežno hribovit svet zahteva namreč več vlaganj, več dela in s tem tudi več stroškov Zato je kakršnakoli primerjava skoraj nemogoča
Predstavniki obeh zadrug so povedali, da so letos povečali prirejo mesa in mleka in da količinski dvig pričakujejo tudi v naslednjih letih no-' vega srednjeročnega obdobja, kljub temu da so odkupne cene za pridelovalce popolnoma nestimulativne Obe sta precej vlagali tudi v uvajanje pašno košnega sistema, saj je to najcenejši način proizvodnje v hribovitem svetu.
Vsi razpravljalci so v razgovoru opozarjali, da je skrb za hribovskega kmeta še vedno premajhna Proizvodnja na takih kmetijah je 30 do 40 odstotkov dražja kot drugje Te razlike potem nihče ne nadoknadi, kajti cene so enake za vse.
Tudi različni regresi in subvencije teh razlik ne morejo zmanjšati, saj največkrat prihajajo prepozno Ob
tem so kmetijci opozorili še na izredno veliko administriranje, ki razvoju kmetijstva gotovo ni v prid Tako je v zadrugi en delavec zaradi odkupa 20 t pšenice porabil mesec dni, da je naredil vse evidence, obračune, preračune itd. Že odkup 20 t pšenice je ekonomsko neutemeljen, potem pa ga obremenjuje še različno administriranje. Namesto da bi denar po najkrajši poti vrnili kmetu, administriramo z vsemi mogočimi izplačili premij in regresov. V razpravi je nekdo celo dejal, da regresi sploh niso namenjeni kmetom, ampak delavcem, ki s svojimi osebnimi dohodki kmetijskih proizvodov po ekonomskih cenah sploh ne bi mogli kupiti.
Slab položaj hribovskih kmetov bi lahko precej izboljšali tudi z zmanjšanjem dajatev za starostno zavarovanje. Razpravljalci so predlagali, da bi izdelali posebno lestvico glede na različne pogoje, proizvodnje. Ta lestvica bi morala hribovskim kmetom omogočati uveljavljanje višjih stroškov proizvodnje
Pogovarjali so se tudi o tem, da imajo središča potrošnje kmetijskih proizvodov skoraj pravilom nižjo prispevno stopnjo za razvoj kmetijstva, kot pa občine, v katerih kmetijska proizvodnja poteka
Na koncu so spregovorili še o zaščiti kmetijskih zemljišč Čeprav se apetiti o pozidavi zaščitenih področij že pojavljajo, so se v kmetijskih
organizacijah dogovorili, da bodo sprejete načrte dosledno izvajali Ugotavljajo namreč, da je v občini še dovolj prostora, ki se ga lahko nameni za zazidavo
Še naprej bodo pospeševali tudi ustanavljanje pašnih skupnosti in pridobivanje novih kmetijskih površin z melioracijami zemljišč
bn
Gostinci so obljubo držali in tako smo bili za občinski praznik priča slovesnosti ob otvoritvi prenovljenega bifeja v Krpanu.
Razlika je očitna in marsikdo je presenečen, ko vstopi v sodobno urejen prostor, kjer je po novem možno z znancem tudi posedeti ob kavi. Zamisel in izvedba sta dobri, isti prostor deluje popolnoma drugače, topleje, urejenejše. Bo tak tudi ostal?
Otvoritve novega bifeja so se med povabljenimi udeležili tudi gostje iz pobratene občine Gacko (foto M. Tršar)
Slavnostne seje občinske skupščine se je udeležila tudi delegacija iz pobratene občine Repentabor v Italiji, ki jo je vodil župan, dr. Pavel Co-Ija. V imenu občanov Repentabora je osnovni šoli Edvarda Kardelja izročil 3,3 milijona lir za obnovo podružnične šole v Hotedršici, ki jo je poškodovalo neurje 23. avgusta (foto M. Tršar)
Stanovanjska zadruga tudi v Logatcu
Razveseljivo novico imamo za vse graditelje Zaradi velikega števila naših občanov, vključenih v stanovanjsko zadrugo na Vrhniki, so se v vrhniški stanovanjski zadrugi odločili, da bo zadruga delovala tudi v Logatcu
Tako tovarišica Stevanovska dela v prostorih samoupravne stanovanjske skupnosti v Logatcu, na Notranjski 14 ob torkih od 13. do 16. ure In ob četrtkih med 15. in 18. uro.
V zadrugo se lahko vključite čisto preprosto
Za vpis potrebujete: gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del ter zemljiškoknjižni izpisek, če na potrdilu ni navedene parcele Za članarino plačate ob vpisu 10 000,00 din Postopek vpisa in sklenitve ni dolg Material pa lahko kupujete brez prometnega davka takoj po sklenitvi pogodbe Torej, ponudba je mamljiva Odločite se čimpreje in se oglasite na Notranjski 14
LoAaftke
NOVICE
S seje predsedstva OK SZDL Logatec
Rezultate bi morali spremljati sproti
Konec septembra so na seji predsedstva OK SZDL obravnavali poročilo o rezultatih gospodarjenja v prvem polletju ter v juliju in avgustu.
V razpravi so delegati menili, da rezultati vendarle niso tako dobri, kot kažejo številke. Posebej so izpostavili zmanjšanje fizičnega obsega proizvodnje in manjši izvoz. Zahteva po večji odgovornosti in doslednem spoštovanju sprejetega se ne izvaja, zato so menili, da je potrebno zaostriti odgovornost. Na seji so ponovno spregovorili (kolikokrat bo še treba?) o sprotnem obravnavanju in spremljanju rezultatov poslovanja. Rezultate namreč obravnava zbor združenega dela šele po nekaj mesecih, takrat pa je za ukrepanje že prepozno. Ravno tu se kaže, kako nujno bi v občini potrebovali učinkovit informacijski sistem, saj bi s tem lahko pomagali tudi delovnim organizacijam.
Na seji so spregovorili tudi o samoprispevku. Dogovorili so se, da je potrebno sestaviti poseben odbor, ki bo v prihodnje usklajeval uresničevanje programov samoprispevka. Odbor naj bi sestavljali predstavniki krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, njegova naloga pa naj bi bila pripraviti prednostni sez-
nam objektov, ki naj bi jih gradili v občini. Odbor naj bi skrbel tudi za prelivanje sredstev, saj za vse naenkrat ne bo dovolj denarja.
Spregovorili so tudi o anketi, ki so jo izvedli v začetku oktobra v krajevni skupnosti. Naklo. 1300 vprašalnikov so poslali med krajane in jih povprašali o vzrokih, ki so pripeljali do tega, da glasovanje za samoprispevek ni bilo pozitivno. Na anketo je odgovorilo kakih 600 krajanov. Zanimivo po prvih vtisih je to, da so krajani v večini predlagali program, ki je bil že predložen, a ni bil izglasovan. Iz anket tudi izhaja, da krajani finančno niso pripravljeni prispevati, da bi se želeni program realiziral. In zakaj? Natančne analize še ni, vendar so ljudje v anketah največkrat omenjali, da niso zadovoljni z uresničevanjem prejšnjega samoprispevka, očitajo slabo gospodarjenje z denarjem, počasnost in neorganiziranost. V krajevni skupnosti Naklo bodo ankete temeljito analizirali in se na podlagi rezultatov odločili za nadaljnjo novo aktivnost pri reševanju problemov.
Predsedstvo je tudi menilo, da je potrebno še enkrat podrobno analizirati poročilo o izvajanju prejšnjega samoprispevka.
Predsedstvo občinske konference SZDL Logatec je na svoji 34 redni seji obravnavalo kadrovsko problematiko v skupščini Kulturne skupnosti občine Logatec
Delegati prve seje skupščine kulturne skupnosti namreč niso izvolili predsednika skupščine, ker je možni kandidat za predsednika skupščine odklonil kandidaturo neposredno pred sklicem seje skupščine
V fazi evidentiranja možnih kandidatov za opravljanje odgovornih delegatskih dolžnosti v občini Logatec je bilo evidentiranih štirinajst možnih kandidatov za predsednika skupščine kulturne skupnosti občine Logatec.
Vsi evidentirani možni kandidati so bili obravnavani na sejah temeljnih kandidacijskih konferenc ter na obeh sejah občinske kandidacijske konference, ki je na svoji drugi seji predlagala tov. Marka ŠKRLJA za možnega kandidata za predsednika skupščine Kulturne skupnosti občine Logatec. Po 2. seji občinske kandidacijske konference pa je tov. Škrlj odklonil sprejem kandidature.
Predsedstvo občinske konference je soglasno podprlo predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, da se skupščini kulturne skupnosti predlaga tov. Marcela ŠTE-FANČIČA kot možnega kandidata za predsednika Volitve naj bi opravili na prvi seji skupščine.
Tov Štefančič je delegat splošne delegacije Mercator KZ Logatec, kjer je bil tudi evidentiran za omenjeno funkcijo Člani predsedstva so menili, da je omenjena kadrovska rešitev garant za uspešno delo skupščine kulturne skupnosti, njenih organov in kulturne dejavnosti nasploh v občini Logatec
Predsedstvo OK SZDL
Novi poslovni prostori
V okviru občinskega praznovanja je logaško obrtno združenje 5. septembra 1986 odprlo obnovljene poslovne prostore na Tržaški 11 v Logatcu Slovesnosti so se udeležili predstavniki družbenega in političnega življenja občine, predstavniki medobčinske gospodarske zbornice in zveze obrtnih združenj, notranjskih združenj in organizacij združenega dela ter zadrug, s katerimi združenje tesneje sodeluje
Program je začel Logaški oktet, goste je pozdravil predsednik združenja, Vlado Puc. O delu in naporih je spregovoril predsednik gradbenega odbora, Franc Mihevc. Povedal je, da so dela stekla letošnjo zimo in so bila do otvoritve v glavnem končana Opravili so jih domači obrtniki.
V obnovljenih prostorih bo pisarna združenja, pisarna logaške enote prevozniške zadruge, nekaj prostora pa je namenjenega še dejavnostim s področja obrtniškega povezovanja.
V kleti so tudi klubski prostori. Svečanost so pozdravili
- predstavnik Zveze obrtnih združenj, Tone Lampič,
- predstavnik obrtnega združenja Cerknica, Vili Korošec,
- predsednica usklajevalnega odbora notranjskih obrtnih združenj, Vera Gliha,
- predsednik Skupščine občine Logatec, Andrej Logar.. Predstavnika Zveze in Cerknice sta ob tem združenju predala spominsko darilo. V imenu upokojenih obrtnikov je otvoritev doma pozdravil Drago Tršar. Obrtnikom je zaželel koristno in namensko uporabo prostorov, do katerih obrtniki poprej niso mogli, saj se še povezovati ni bilo posebej zaželeno.
V programu je sodelovala tudi ljudska umetnica Julka Fortuna, ki je s prisrčno recitacijo svoje pesmi o jesenskem popoldnevu ustvarila prijetno občuteno vzdušje. Zatem je Janez Oblak, najstarejši aktivni obrtnik, prerezal trak na vhodu v zgradbo.
V avli je bila na ogled rastava čipk Julke Fortuna, ki so si jo udeleženci in obiskovalci z zanimanjem ogledali.
Jago
■ JSmm
Janez Oblak v trenutku svečanosti - Foto: Miran Jarec
Žibršani se javno zahvaljujemo
Vrv in živci so bili napeti Foto: Miha Tršar
3. rekreacijsko srečanje obrtnih združenj Notranjske
V soboto, 6. septembra, je bilo v Logatcu tretje rekreacijsko srečanje članov notranjskih obrtnih združenj, ki so se ga udeležili obrtniki in pri njih zaposleni delavci iz obrtnih združenj Ajdovščina, Cerknica, Idrija, Ilirska Bistrica, Logatec, Postojna, Sežana in Vrhnika. Tekmovanje je teklo za moške v štirih disciplinah: streljanju z zračno puško, balinanju, namiznem tenisu in vleki vrvi. Ženske so tekmovale v streljanju z zračno puško.
Najuspešnejše so bile ekipe obrtnega združenja Ilirske Bistrica, ki so tako osvojile prehodni pokal. Finale si je ogledalo precejšnje število občanov, ki so se zatem poveselili na prireditvi pred domom KS Tabor.
Jago
2. Obrtniška razstava
V okviru razstave logaškega gospodarstva so se po treh letih spet samostojno predstavili logaški obrtniki S svojimi izdelki in prikazom storitev so zapolnili telovadnico OŠ »E. Kardelja« v KS Tabor.
Letos je v času od 5. do 9 septembra razstavljalo 36 domačih razstavljal-cev, 17 razstavljalcev iz notranjskih združenj, obrtna zadruga »Prevoz«, »Nova« iz Ljubljane, s predmeti za kooperacijo pa KLI TOZD ESO, TOZD Stavbno pohištvo in Valkarton. Podobo razstavnega prostora je oblikoval arh Igor Resnik
Razstavo si je v soboto in nedeljo ogledalo precejšnje število obiskovalcev, v ponedeljek pa so si jo ogledali učenci osnovnih šol. Za razliko od prejšnje, ki je bila po številu domačih razstavljalcev obsežnejša, je bila letošnja bolj umirjena in bolj poudarjajoča višjo stopnjo kakovosti in oblikovanja, če jo gledamo v celoti Bila pa bi še kakovostnejša, če bi se je udeležilo vsaj tolikšno število razstavljalcev, kot se jih je prijavilo.
jago
Vihar, ki je divjal v soboto, 23 avgusta 1986, je hudo prizadel tudi našo majhno, razsejano in dokaj odmaknjeno vas Žibrše Najstarejši krajani razen velikih vojn ne pomnijo večjega razdejanja Nesreča bo zapisana v kroniki žalostnih dogodkov in tudi kot izpit ljudske solidarnosti, visoke zavesti, tovarištva in učinkovite družbene organiziranosti Strašna ujma je prizadela nekatere bolj, druge manj. Domovi pod usodnim oblakom so v nekaj minutah ostali brez streh, gozdne površine so na mah izgubile svoj prejšnji čar in vas je bila ujeta v splošno razdejanje Grozilo je uničenje letnega pridelka sena, pohištva in drugega imetja V silovitem viharju je padalo vse: strehe, ostrešja, drevesa Kljubovati niso mogle nove hiše in gospodarska poslopja, delo pridnih rok in mnogoterih odrekanj Bilo je videti, da so tudi nekateri več kot dvesto let stari, topli domovi, ki so nam jih izročili predniki, za vedno odmaknili svoje objeme Preživljali smo težke trenutke in v prvem hipu smo bili brez moči. Toda: na pomoč je priskočil sočlovek Na pomoč je priskočila visoka družbena zavest, organizirana v vsej logaški družbenopolitični skupnosti Z izjemno angažiranostjo in pridnostjo so bili naši domovi hitro pokriti, poti do njih usposobljene in nevarnosti odstranjene.
V slogi je moč
Seveda smo bili krajani Žibrš ganjeni ob tolikšni in nadvse hitri pomoči in v znak zahvale kar ne najdemo pravih besed To pot se najhuje prizadeti krajani iskreno in nadvse toplo zahvaljujemo Skupščini občine Logatec in njenemu izvršnemu svetu, družbenopolitičnim organizacijam, delovnim organizacijiam, zlasti KLI-ju, KZ Logatec in Gradniku, krajevni skupnosti Tabor, civilni zaščiti, organom za notranje zadeve in drugim dejavnikom ljudske obrambe in družbene samozaščite, gozdarjem, gasilcem in vsem, ki so nam pomagali Zahvaljujemo se sokrajanom, katerih domov rušilna moč viharja ni tako zelo prizadela, ki so prav tako pridno in nesebično pomagali v naši veliki nesreči Ob tem želimo poudariti, da nam je to veliko ljudsko, humano, kulturno in socialistično dejanje okrepilo zaupanje v človeka in v našo celotno družbenopolitično organiziranost ter učinkovitost. Okrepilo nam je prepričanje, da ljudje tudi v morebitnih drugih velikih nesrečah ne bodo nikoli prepuščeni sami sebi, kar nam nalaga tudi večje obveznosti in vse boljši odnos do sočloveka in družbene v celoti.
S spoštovanjem še enkrat vsem. ki ste nam ob tej veliki naravni nesreči pomagali, izražamo prisrčno hvaležnost.
Krajani Žibrš
Med najzanimivejšimi eksponati je bil avtomatski brusilni stroj Vinka
Mihevca - Foto: Miran Jarec
Sobota, 23 8 1986, bo zapisana za vedno v črno kroniko vasi Hotedršica. Sekunde nepopisne groze, strah, sekunde hladne prisebnosti, ki je reševala celo življenja Po tem je ostal v spominu strašen pogled na moč viharja, spomin na glas gasilske sirene.
Ni bilo časa niti za kratek premislek Zbrani gasilci so pod vodstvom poveljnika takoj pregledali teren in ugotovili stanje. Na prizadetih objektih so številni krajani skušali zaščititi, kar se je zaščititi dalo. Še isti večer so bile sanirane glavne poti proti Ravniku, Novemu svetu in Žibršam. Vzpostavljen je bil stik z Občinsko gasilsko zvezo Idrija, Gasilskim društvom Spodnja Idrija, na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci iz Go-doviča z vso opremo in agregati. Preko službenega vozila postaje milice iz Logatca so se klicu odzvale enote civilne zaščite v občini in gasilsko društvo Tabor
Da je v slogi ljudi res moč, smo dokazali v nedeljo in še naslednje dni. Ta moč je obnovila strehe v teh dneh. Skrb za obnovo smo prevzeli prav vsi. Vsi krajani naše krajevne skupnosti, krajani bližnjih krajev Go-doviča, Logatca, Planine in Vrhnike Gasilski dom v Hotedršici je postal pravi oskrbovalni center za vse prizadete. Lovska družina Hotedršica
je na stežaj odprla vrata svojega doma za prehrano sodelujočim v sanaciji. Kruh so napekle skrbne gospodinje. Potrdila se je delovna moč naše mladine, MDB Logaški bataljon in gradbene mehanizacije Gradnika TOZD Elektro Ljubljana - okolica nam je priskrbela električno energijo. Hitro oskrbo z gradbenim materialom so zagotovile trgovine v občini, predvsem pa Mercator - Kmetijska zadruga Logatec Zasteklenitev oken so opravile strokovne ekipe KLI-ja.
Za varovanje objektov so poskrbele ekipe narodne zaščite iz Hote-dršice in Logatca Pomoč so nudile delovne organizacije iz občine in druge Naša nesreča je odmevala tudi v pobrateni občini Repentabor Tamkajšnji občani so zbrali prostovoljne prispevke za obnovo podružnične šole v Hotedršici.
Pogum, da smo prestali, ste nam dali prav vsi, ki ste nam pomagali Zato hvala vsem. Dve skromni besedi, ki pomenita veliko, če jih izreče človek v nesreči, ki je okusil nesebično pomoč sočloveka, celotne družbene skupnosti Mogoče vseh sploh ne poznamo. Kljub temu pa se nam je v srce vtisnil vaš obraz in nekega dne si bomo ob srečanju zno va stisnili roke in dejali: »HVALA« KS Hotedršica
Nekaj važnejših dogodkov iz dela gasilske organizacije
V začetku leta je bil organiziran tečaj za naziv gasilec, ki ga je izvedlo Industrijsko gasilsko društvo Val-karton Logatec. Na tečaju se je usposobilo in opravilo izpit 22 kandidatov. Razveseljiva ugotovitev te akcije je, da smo ves strokovni kader za predavanja našli v lastnih vrstah strokovnjakov. Predavatelji so v polni meri naredili tisto, kar smo od njih pričakovali
Otroci iz OŠ 8 talcev Logatec, ki so včlanjeni v društvo Mladi gasilec, so opravljali izpit iz teme PREPREČUJMO POŽARE. Ob tej priložnosti je 40 otrok prejelo 4 zlate, 5 srebrnih in 31 bronastih značk. Pri tej akciji sta imela največ zaslug Marinka Cempre Turk in njen pomočnik Franc Opeka
Na letnih občnih zborih gasilskih društev so bile slovesno podeljene diplome in priznanja za leta službe zaslužnim članom, in sicer: Dolenji Logatec - 25 Medvedje brdo - 32 Rovte - 84 Tabor - 78
in IGD Valkarton - 16.
Dodati moramo, da te akcije izvajamo vsakih pet let.
Ne bi bilo prav, če ne bi omenili uspelega srečanja pionirjev gasilcev, ki je bilo na Medvedjem brdu ob dnevu mladosti. V zelo pestrem programu, v katerem je sodelovalo čez 100 pionirjev, so domači pionirji in mladinci predstavili zgodovino kraja. Ime Medvedje brdo je nastalo zato, ker je bilo po pripovedki v teh krajih veliko medvedov Druga pripovedka pa govori o tem, da je ime nastalo iz imena Medvedje brdo, saj je tu razvodnica dveh slovenskih rek: Soče in Save. O naselitvi kraja pa je znana pripoved, da so se ljudje priselili v te kraje iz Poljanske doline pred več kot 1000 leti Cerkev je zelo stara, saj v njej najdemo še dobro ohranjeno fresko, podobo Svetega Marka iz leta 1170. Izgleda, da je imela v preteklosti cerkev veliko večji pomen, saj je bilo okoli nje tako veliko pokopališče, da so na njem pokopavali celo ljudi z Vrhnike.
Kraj je v zgodovini doživel veliko pretresov, vojnih viher in je bil pod avstrijsko, francosko in italijansko državo. Mladi kronist je v nadaljevanju lepo razložil, kako so gasilci gradili nov dom, ter še druge zanimivos ti Pionirji so si ogledali zgodovinsko brizgalno iz leta 1908, ki je še vedno uporabna. Sledil je športni program, v katerem so pionirji gasilci predstavili gasilske športne igre: metanje vrvi v krog, štafeto s prenosom vode v vedru, zbijanje tarče z brizganjem iz vedrovke Na zaključku je bilo še družabno srečanje.
Tudi letos sta bili na počitnikova-nju nm Debelem rtiču dve pionirski gasilski desetini, in sicer iz GD Dolenji Logatec in GD Tabor. Bili so zelo zadovoljni Tudi na počitnicah so imeli vsak dan vaje v športnih gasilskih disciplinah.
Občinska zveza prispeva za letovanje tretjino sredstev, tretjino prispevajo društva, tretjino pa posamezniki Vsako leto letujejo na morju pionirji gasilci iz drugega društva.
O okviru slovesnosti ob praznovanju občinskega praznika je bilo tudi občinsko tekmovanje gasilskih desetin. Na poligonu v Valkartonuse je zbralo veliko gasilcev iz vseh gasilskih društev v občini. Tekmovalo je okoli 300 gasilcev, in sicer je nastopilo 16 tekmovalnih desetin: 8 pionirskih in mladinskih in 8 članskih Tekmovanje je bilo organizirano po predpisanem tekmovalnem programu za memorial Matevža Haceta. Zaradi manjše udeležbe je bil tudi zaključek z razglasitvijo pred po Idnevom. Lani se je tekmovanja namreč udeležilo 23 ekip. Svoj lastni in občinski rekord iz leta 1985 je presegla moška tekmovalna ekipa GD Dolenji Logatec - za 43 točk. Boljši rezultat - za 29 točk - je dosegla tudi ženska ekipa IGD Valkarton Starejši pionirji so se popravili, in sicer iz GD Medvedje brdo za 124 točk, iz GD Vrh za 5 točk in iz GD Tabor za 66 točk Vse druge tekmovalne ekipe lanskih uspehov niso ponovile.
Ivan Černe
21. septembra so se na prisrčni slovesnosti v Gračarev-cu zbrali predstavniki gasilskih društev občine, družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, občinskih gasilskih zvez Vrhnika in Postojna ter gasilski veterani. Na tem srečanju je predsednik gasilske zveze Slovenije, profesor Branko Božič podelil najvišje republiško priznanje NAGRADO MATEVŽA HACETA tovarišu JOŽETU ALBREHTU iz Logatca za življenjsko delo na področju gasilstva.
Na slovesnosti so podelili priznanja tudi 12 kandidatom, ki so opravili Izpit za gasilskega častnika 1. stopnje.
Zakaj tako...
V KS Tabor na lepih travnikih med Tičnico in Ženčkom v kraju imenovanem Ponikve - navkljub vsej skrbi za okolje zija grda, smrdeča rana na telesu narave Posamezniki
V kulturni dom Tabor tudi po knjige
Nekateri boste rekli, saj to ni nič novega. Knjižnica deluje v krajevni skupnosti Tabor namreč že od novega leta. Marsikdo pa tega ne ve. Zato vas hočemo spomniti in vam prihraniti tudi pot.
Knjižnica je odprta ob četrtkih med 17. in 18. uro. Prostor krajevne knjižnice je v prvem nadstropju. V knjižnici je trenutno 1200 knjig, v letošnjem letu pa bo obogatena še s sto petdesetimi novimi naslovi. Izposodite si lahko predvsem leposlovje, družabne romane, kriminalke in knjige za otroke. Seveda pa vas vabimo tudi v matično knjižnico, kjer bodo pravo knjigo zase našli tudi bolj zahtevni bralci. Naslove novih knjig redno objavljamo v LN. Radi bi vas spomnili tudi na to, da imajo delavci KLl-ja in Valkartona poravnano v knjižnici izposojevalnino za celo leto. Knjige vas čakajo. Torej obiščite kdaj tudi krajevno knjižnico v Kulturnem domu Tabor.
met
v vrtačo vozijo odpadli material, neuporabne predmete - pač vse, kar ne rabijo Ker pa je vrtača majh na, so začeli svoje »velike skrbi« razmetavati kar po bližnjih travnikih, ki jih lastniki še kosijo. Tudi obrtnik, ki izdeluje polivinilne vrečke, je pripeljal odpadli material svoje proizvodnje, nekaj jih je stresel že 100 m pred vrtačo. Veter je pričel pospravljati za njim, vendar je naredil »medvedjo uslugo« logaškim kravam, ki kakor vem takih »polivinilastih rož« ne marajo Morda bi prej zaužile tis to bodečo rožo, ki jo že imamo v občini, vendar bi jo vsaj del zaslužili tudi tisti, ki brez razmišljanja svoje smeti še vedno vozijo kar na travnike pod Ženček.
Po asfaltu bo pot na Tabor lažja_
Marsikdo od »motoriziranih« prebivalcev Tabora si je oddahnil, saj bodo letošnjo zimo težave z dostopom v garažo veliko manjše. Makadamska cesta na Tabor je pozimi namreč predstavljala veliko nadlogo, saj je bila včasih bolj podobna drsalnici kot pa cesti.
V krajevni skupnosti Tabor so se odločili, združili sredstva komunalne cestne skupnosti in krajevne skupnosti ter se lotili temeljite rekonstrukcije kanalizacije na Taboru, napeljali vodovod in cesto na Tabor asfaltirali Pri financiranju so pomagali tudi krajani sami, saj je vsak prispeval 92 000,00 dinarjev Skupaj bo celotna investicija vredna okoli 15 milijonov dinarjev.
Poleg tega so asfaltirali tudi pri bližno 150 m ceste iz Kale proti Ka-lišam. Tudi tu so pri financiranju pomagali krajani. Obe investiciji pomenita nov korak za boljše in prijetnejše življenje v krajevni skupnosti
bn
Začetne težave so premagane
Z ustanovitvijo enote študentskega servisa Logatec - Vrhnika smo želeli pomagati mladim, ki se šolajo, da si s priložnostnimi zaposlitvami izboljšajo svoj ne preveč rožnati finančni položaj Enota je začela delovati 1 6. 1986 in bo delovala tudi v zimskem obdobju. Že po teh »uvajalnih« mesecih delovanja enote lahko rečemo, da je z uspešnim delom, z odzivom mladih in OZD več kot upravičila svoj obstoj.
Celotni promet preko enote študentskega servisa je bil do 24. 9. 1986 40.590.318 - din. V teh mesecih se je na novo vpisalo 442 študentov in dijakov, izdanih je bilo 636 napotnic za delo Povprečni zaslužek je znašal 63 000 - din Zaslužek oz urne postavke so bile različne glede na OZD in so v primerjavi z Ljubljano precej nižje Naj navedem nekaj primerov:
PTT	700- din/h	Gradnik	450.	- din/h
KLI	450- din/h	Liko	500	- din/h
Valkarton	500-700-/h	VVZ Kurirček	400.	- din/h
Gradnik	450.- din/h	IUV	450	- din/h
Motel LOM	450- din/h	KZ	300.	-400-/h
Motel Mantova	400-450- /h	Avtomontaža	400.	-500.-/h
Največ študentov in dijakov je iskalo zaposlitev v juliju in avgustu, precej manj pa v juniju in septembru. V prvih mesecih delovanja so se pokazale nekatere začetne težave, ki jih bomo v prihodnje skušali odpraviti skupaj z OZD, prav tako pa pričakujemo večji odziv za zaposlovanje mladih v zasebnem sektorju, saj letos to sodelovanje ni steklo. Izkazalo se je, da večino iskalcev dela tvorijo dijaki. Med ponujenimi deli prevladujejo predvsem dela v proizvodnji za obdobje enega meseca. Pogrešamo predvsem dela za krajši čas, želeli pa si bi tudi več pestrosti v ponudbi del.
Potrebno je poudariti, da so dodatni stroški na dohodek za zaposlovanje preko študentskega servisa za OZD bistveno manjši kot za sklenitev rednega delovnega razmerja. Prav tako so OZD razbremenjene administrativnega dela. Hkrati si obetamo, da bo s spremembami v delu študentskega servisa prišlo do poenostavitve in hitrejšega poslovanja.
Zaradi obsega dela smo se odločili, da bosta v prihodnje delovati enoti v Logatcu in na Vrhniki ločeno.
Menimo, da smo v teh začetnih mesecih, kljub izredno obsežnemu delu, postavili trdne temelje za delo v bodoče.
Zdravko KLEMEN
Naprednost ali pasivnost?
Septembra je bil v Novi Gorici tridnevni mladinski festival, ki naj bi bil nekakšno nadaljevanje prejšnje vsakoletne mladinske politične šole. Ne samo po videzu, tudi po vsebini je bil letošnji mladinski festival podoben mladinskemu kongresu v Krškem.
Festivval v Novi Gorici je torej potrdil kongresne sklepe, sprejete v Krškem. To pomeni, da mladinska organizacija kljub vsem pritiskom ne odstopa od svojega načina in svoje vsebine delovanja Očitno je torej, da se uveljavljajo drugačni načini političnega dela, ki lahko animirajo članstvo ene od družbenopolitičnih organizacij
Na festivalu so se predstavila še kako »živa« alternativna gibanja (mi-rovniki, ekologi, žensko gibanje .), osrednji del festivala pa je bil namenjen teoretičnemu izpopolnjevanju. Na okroglih mizah o civilni službi in državi, nespremenjeni univerzi v spreminjajoči se družbi, samoupravljanju, upravljanju in stavkah, potrebnosti mladinskih manifestacij in realnih prostorih drugačnosti so razpravljala potrdili in nadaljevali tok razprave, ki se je začela že na kongresu v Krškem
Če povzamem razprave na okroglih mizah, potem se zdi, da je neprestano ponavljanje že sprejetih stališč utrujajoče in neplodno predvsem za tiste, ki to delajo, ne pa za one, ki to poslušajo. Pred leti je bilo skoraj nemogoče razmišljati v okviru ene od družbenopolitičnih organizacij o ukinitvi smrtne kazni, o legalizaciji stavk, o civilni službi, o ukinitvi različnih statusnih manifestacij Zdaj smo se na to že skoraj navadili; mladinska organizacija o tem razmišlja in to tudi pove.
Ugotovimo lahko, da med mladinsko politično šolo in mladinskim festivalom ni bilo tako revolucionarnih sprememb, kot so jih nekateri pričakovali. Po videzu in dejstvih sodeč pa je res, da sta v Sloveniji dve različni generaciji. Ena je politično in družbeno zelo napredna in angažirana, druga pa se je zatekla v individualnost in pasivnost.
Vesna Slabe
Kakšne manifestacije želimo?
Prihodnje leto, ko bo štafeta mladosti krenila na svojo pot iz Slovenije, bomo imeli slovenski mladinci dobro priložnost, da spremenimo sedanji tradicionalni in morda že zastareli ritual.
Časa za to ni ravno veliko. Zato je bila okrogla miza na mladinskem festivalu v Novi Gorici o tem še kako potrebna. V bitki s časom se prav lahko zgodi, da bo štafeta krenila na pot tako kot vedno, spremenilo pa se ne bo nič.
Razprave so se večinoma skrčile samo na štafeto in dan mladosti, čeprav bi bilo smiselno razmisliti tudi o tem, kakšne manifestacije so sploh potrebne ZSMS.
Verjetno bi bilo koristno, da bi vso stvar spremenili in polepšali. Priložnost imamo. Jo bomo znali izkoristiti?
Vesna Slabe
Vaše pismo
V Logaških novicah običajno lahko beremo samo pozitivne članke o dogajanjih v občini. Tudi poročila J M v Delu se ne razlikujejo dosti A ker vedno obstajata vsaj dve plati medalje, sem se odločila, da spregovorim o tisti drugi - nekoliko manj zaželeni. Da ne bi izgubljala časa in prostora ob naštevanju in pisanju o vseh nepravilnostih, ki se tu dogajajo, naj se omejim samo na en problem. To je voda. Zanima me, kaj se dogaja z logaško vodo? Stanujem na Pavšičevi ulici, v novi soseski za Narodnim domom Nekako sredi poletja so se začele motnje v preskrbi z vodo. Včasih je bil pritisk tako majhen, da voda do nas (stanujemo v 4. nadstropju) sploh ni pritekla. Ali pa komajda, le da tistemu, kar je teklo iz pipe, ni bilo mogoče reči vodni curek Tako je zmanjkalo vode največkrat ravno takrat, ko smo jo najbolj potrebovali. Zvečer. O tem, da nas niso prav nič obvestili, ni treba izgubljati besed.
V šoli so nas učili, da je voda tekočina brez vonja, barve in okusa. A v začetku septembra so nam dokazali, da le ni tako. Voda je dobila lepo belo barvo, šumela je (kot mineralna), kakšnega okusa je bila, ne vem, saj si je nismo upali piti. O tem naj bi menda bilo nekakšno obvestilo po radiu, a je to vsekakor premalo Potreben bo drugačen način obveščanja, ki bo posredoval informacijo kar najširšemu krogu uporabnikov.
Zdaj se je voda spet vrnila v svoje pravo stanje (brez vonja, barve, okusa), a žal spet ne priteče vedno, ko odpreš pipo Tako je moral včeraj (29 9 1986) moj otrok kar umazan spat. Okrog 19 ure namreč spet ni bilo vode, pa se ni mogel umiti Prav tako se mi vsak dan nabira lep kup nepomite posode, umazanega perila ... O tem, da nas ni spet nihče prav nič obvestil, ne bi pisala.
Tako meni (pa verjetno še komu!) se to ne zdi več šala, zato bi rada odgovor in pojasnilo odgovornih ljudi.
Nada Cindrič
Krajevna skupnost Hotedršica se zahvaljuje za nakazana denarna sredstva kot pomoč pri odpravi posledic neurja tovarišu Borisu Hladniku, ki je daroval 100.000,00 din, in tovarišu Petrovčiču (Dom upokojencev Idrija), kije prispeval 5.000,00 din.
Vsi, ki želite prispevati sredstva za odpravljanje posledic neurja v KS HOTEDRŠICA, jih lahko nakažete na žiro račun številka 50110-645-64194.
Ob dnevu mrtvih
Postoj, kdor mimo greš . Za tiste, ki so živeli pred nami. Za spomin, za opomin.
Postoj, odpri srce, kdor mimo greš.
*3
X SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST £      OBČINE LOGATEC
Odbor za solidarnost v
stanovanjskem gospodarstvu
objavlja
PREDNOSTNO LISTO prosilcev stanovanj za leto 1986/1987
točk
1. PETEK Štefan, Tržaška 146 216
2. VIDMAR Zvonka, Gorenjska c 17 203
3. ROŽMANOVSKI Zvonka, Petkovec 43/A 199
4. BAJS Jože, Cankarjeva 12 189
5 STEGEL Irena, Rovte 7 186
6 MAROLT Viktor, Grič 22 160
7. PETROVIČ Stoja, Stara c. 8 160
8. DUKIĆ Marija, Jačka 2 159 9 RUPNIK Simon, Prešernova 6 159
10. OSMIĆEVIĆ Emina, Naklo 19 155
11. BEČA J Natalija, Tovarniška 5 153 12 MEDEN Zvonka, R. Žibrše 20 153
13. KOZLOVIĆ Marija, R. Žibrše 5 152
14. KREUH Monika, Brod 11 150
15. VEHAR Zlatka, Prešernova 8 147
16. PEČENKO Zvonka, Tržaška 115 145
17. SAMARDIĆ Mirsa. Laze 75 138
18. OBLAK Venčeslav, Cankarjeva 16 137
19. MAČEK Ana Marjeta, Naklo 17/A 134
20 LOŠTREK Zvonka. Pavšičeva 32 130
21 VEBER Mojmir, Stara c. 19 130
22 LUKANĆIČ Roman, Tov. 12/1 125 23. Nagode Bernarda, Vrtnarska pot 2 119
24 ŠEN Vesna, Poljska pot 16 115
25 KORENĆ Marko, Tržaška 113 114 26. KOGOVŠEK Marjeta, Tov. 12/F 112
27 KRALJ Pavla, Prešernova 8 111
28 TEGELJ Milena, Jakovica 14 109 29. KAVČIČ Simon, Blekova vas 15 107 30 KOSTANJŠEK Anton, Pavšičeva 18 102 31. GEOHELLI Marjan, Tov. 22/A 82 32 MARIC Jeka, Tov. 12/H 82
ZAMENJAVA STANOVANJ
točk
1. KURENT Olga, Prešernova 8 140
2. RUPNIK Frančiška, Tov 12/G 128
3. KMET Nataša, Prešernova 4 125 4 KREUH Marjana, Jačka 2/B 120
5. NAGODE Zdravko, Tov 22/A 118
6. KERSNIK Rudi, Tržaška 105
7. KRALJ Vlado, Tov. 12/J 89
Logatec, 3 10 1986 PREDSEDNIK ODBORA
Miro TURK, l.r.
IZTOK ŠUBIC
POLNJENJE KOZMETIČNIH IZDELKOV
Notranjska 8, Logatec
odprto: ponedeljek in petek od 10. do 17. ure
Nove knjige v logaški knjižnici
Strokovne knjige
A. Poler: Obvarujmo se strupenih gob
Z. Klanjšček: Oris narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem J. Rajhman: Prva slovenska knjiga Z Šmitek: Klic daljnih svetov T. Hočevar: Vulkani ne umrejo
H. Puhar: Ali smo starši res odpovedali?
D Marin: Informiranje za samoupravno odločanje
Z. Harej: Kultura kolišč na Ljubljanskem barju
S. Mežnarič: Bosanci
O ženski in ženskem gibanju
Biblični leksikon
O Jenkič: Književnost za otroke in mladino v Jugoslaviji Pot kmečkega ljudstva v OF
Leposlovje
H Robbins: Ljubezen s tujcem
H Fast: Priseljenci
E VVallace: Pernata kača
S. Vuk: Ljubezenska pisma
M Horbach: Ukradene sanje
G Kardos: Palestinska trilogija
P. Roth: Portnoveva tožba
L Krakar: Romanje v Kelmorajn
V. Osolnik: Petar Petrovič Njegoš
I. Cankar: Pesmi Woolf V.: Valovi Rajska jabolka
O Cabezas: Gora ni le velika zelena stepa
A. Salih: Romanje na sever K. Houba: Punč torta
C. Castaneda: Bitka za neznane D Fernandez: V angelovi roki
T Mann: Izpovedi pustolovca Feliksa Koulla
D. H. Lavvrence: Mavriea
B. Pogačnik: Pel je za vse P. Vandenberg: Hetera
M. Frisch: Sinjebradec
Tavlor B. B.: Glas srca
J. Pogačnik: Primož Trubar
W. Berthold: 42 atentatov na Adolfa Hitlerja
J. Irving: Gorpov svet
H Krueger: Dečko Unrast
V Mal: Tod žive Slovenci
D. Košmrlj: Pomniki pod Matajurjem
M. Tomšič: Šavinke
L. Lesar: Lesene harfe
H. Balzac: Trije oboževalci B. Plain: Zimzelen
Knjige za otroke
M Muster: Krvavi kapitan
A Marodič: Deček iz zaboja
S. Sitar: Brata Rusjan, sodi in letala
D. Maksimovič: Vetrova uspavanka
A. Chamisso: Človek brez sence
I. Zorman: Oh, ta naša babica M Musierovvicz: Najstnica Tina V. Mal: Poletje v školjki
Ž. Lordanić: Kmečka vojna M Muster: Vrtnar
Obiščite nov frizerski salon
JANA
na Tržaški cesti 49 v Logatcu.
Po ugodni ceni dobite različne vrste sveč za grobove. Lahko izberete tudi dišečo svečo, s katero preženete neprijeten vonj cigaretnega dima, različne vrste barvnih sveč ali sveče v kozarcih.
Odprto:
- ponedeljek In torek od 12. do 20. ure,
- sreda, četrtek in petek od 7. do 15. ure,
- vsako drugo in četrto soboto v mesecu od 7. do 13. ure.
Iz zdravnikove ordinacije
Strokovne knjige:
R. Pawson: Knjiga o robotih
P. Amalietti Zgodbe o jazzu
M Messegue: Naučimo se spet ljubiti
F. Vardjan: Vzgoja lončnic
Leksikon nobelovcev
Otrok in knjiga 22
Leposlovje:
J Greco: Ona in drugi
R Olofsson: Cvetni kralj
A. Cherrv-Garrard: Strašna pot
E. Wallace: Skrivnost srebrnega ključa
R. Ludlum: Rokopis Petra Chancellorja
J. Felc: Rimska cesta
M. Dijak: Cundrič: Ambis
A. Kreiger: Mlada ljubezen
A Moravia: Ciociara
E. Segal: Moški, ženska in otrok
A Koestler: Mrk opoldne
J. Škvoreckv: Vrnitev poročnika Borovnice
E. Hibbert-Holt: Judežev poljub J. Conrad: Zmaga
J. Snoj: Fuga v križu
J. Thorwald: Usodni objemi
J Collins: Nedovršeni čas
S. Conran: Čipke
U. Danella: Divja plima
N. Gion: Igral je tudi sleparjem
S Lagerlbf: Gosta Berling
J. Archer: Izgubljena hči
Knjige za otroke:
P. Hacks: Pravšnjik v nepravem oknu
M. Šega: Božje drevce
D Durišič: Mamina metulja
Kraljevski pravljičar
Tri kraljeve opice
M Musierovvicz: Najstnica Tina
I. Zorman: Oh, ta naša babica
F. Rodian: Jelen Jarko
M Muster: Chicago 1. del
Življenje z multiplo sklerozo
Kakšna bolezen je multipla skleroza?
Ta nenavadna bolezen, za katero niti nimamo ustreznega slovenskega izraza, prizadene vse dele osrednjega živčnega sistema, predvsem hrbtenjačo pa tudi možgane. Napada mielinsko ovojnico, to je nekakšna izolacija živčnih vlaken in s tem moti prenos živčnih impulzov. Iz tega izhajajo različne okvare, ki se javljajo v zagonih in remisijah. To pomeni: poslabšanju sledi postopno izboljšanje, končna faza pa je lažja ali težja invalidnost. Bolezen ni nalezljiva niti dedna. Vzroki nastanka obolenja niso znani. Precej so proučevali alergijske, infektivne, avtoimune, travmatske, psihične, in druge možne vzroke, vendar noben v celoti ne pojasnjuje bolezni. Multipla skleroza se običajno prične med 20 in 40. letom starosti; pogostejša je pri ženskah V povprečju na 1000 prebivalcev oboli 1 oseba, pogostejša pa je bolezen v severnejših deželah. Prvi znaki so navadno: nehoteni gibi očesnih zrkel, otežen govor, tresenje, mravljinčenje v okončinah, otežena hoja Lahko pa se prične z motnjami vida, dvojnim vidom, hromostjo okončin, ohromelostjo obraznega živca, utrujenostjo, motnjami globoke senzibilitete, lahko odpove zadrževanje urina in blata. Za vse znake je značilno, da se lahko delno ali v celoti popravijo, obenem pa z nastankom novih žarišč v osrednjem živčevju nastajajo novi znaki. Postopoma se te okvare vedno slabše popravljajo Posebno pri bolnikih, ki se jim bolezen prične po 40. letu starosti, se ti znaki zelo malo popravljajo in lahko hitro privedejo do invalidnosti. Blažji potek bolezni pa lahko poteka leta in desetletja, pa bolniki še vedno ostajajo pokretni, aktivni in bolezen dobro obvladajo.
Postaviti diagnozo multipla skleroza je zdravniku nevrologu izredno težko Ne samo zato, ker se kaže v tolikih inačicah, tudi zato, ker je treba ob tem bolniku razložiti, da gre za neozdravljivo bolezen, kar bolnika potre in zbega Slabo psihično stanje pa vpliva na nadaljnje slabšanje bolezni Znake bolezni lahko samo blažimo, v celoti pozdraviti pa jih današnja medicina ne zna Preizkušali so že več kot 100 metod zdravljenja, vendar se nobena ni izkazala za bolj uspešno od drugih Tudi na Zahodu še danes velja mnenje, da so dobra fizioterapija in skrbna nega ter razgibavanje doma, potem ko izzvenijo akutni znaki bolezni, najuspešnejša metoda zdravljenja Ob tem, ko se bolnika ohrani telesno aktivnega, ga je potrebno tudi delovno in psihosocialno vključiti v družbo Neredko se zgodi, da družba take bolnike izolira, ko postanejo delovno manj sposobni, pa jih hoče čimprej invalidsko upokojiti
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, sestre, stare mame, babice in tete
TONČKE VERBIČ
roj. Istenič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali toliko lepega cvetja, ki ga je tako ljubila, ter izrazili ustna in pisna soža-Ua.
Hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem za ubrano petje ter g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred. Zahvaljujemo se dr. Skvarči za skrb v času njene bolezni. Lepa hvala vsem, ki ste našo drago mamo imeli radi, sočustvovali z nami in jo boste še naprej imeli v lepem spominu.
Vsi njeni
Visokotlačno peskanje
EDVARD ŠINKOVEC
Stara cesta 32 61370 LOGATEC Telefon: (061) 741-983
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
JANEZA KORENČA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, družbenopolitičnim organizacijam, darovalcem cvetja, govornikom za poslovilne besede, pihalnemu orkestru in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
vsi korenčevi
O društvu multiple skleroze SRS
V Sloveniji živi preko 1000 bolnikov z multiplo sklerozo. Od teh jih je več kot polovica v celoti seznanjena z diagnozo in organizirano deluje v Društvu multiple skleroze SRS. Večino sredstev za delo društva prispeva Loterija Slovenije V društvu bolniki s pomočjo zdravnikov - nevrologov rešujejo svoje skupne težave, skrbijo za obveščanje vseh članov o poteku bolezni in novih možnostih zdravljenja, posredujejo pri občinskih in socialnomedicin-skih službah ter svoje člane finančno podpirajo pri raznih oblikah rehabilitacije. Člani si tudi izmenjujejo izkušnje o uspešnosti zdravljenja v različnih zdraviliščih in izbranih metodah.
Društvo multiple skleroze organizirano deluje po posameznih regijah, za katere ima določene poverjenike, ki skrbijo za koordinacijo med bolniki in zastavljenim programom republiškega društva
Člani društva notranjske regije, med katerimi so tudi člani iz logaške občine, so se 27. septembra zbrali v Idriji, na svojem vsakoletnem srečanju, ki ga je materialno omogočila delovna organizacija Kolektor iz Idrije Na srečanju so poudarili pozitiven pomen takšne organiziranosti bolnikov Razpravljali so o perečih problemih v zvezi z delovno zmožnostjo in premeščanjem bolnikov na ustreznejša delovna mesta Nekatere delovne organizacije imajo izreden posluh za te bolnike, jih spodbujajo k nadaljnjemu delu v okviru njihovih zmogljivosti, kot je to npr. v delovni organizaciji Kolektor Drugje te probleme rešujejo manj uspešno in skušajo take delavce čim prej invalidsko upokojiti. To seje primerilo tudi bolnici iz delovne organizacije KLI. Nekateri tožijo, da jim ne verjamejo, da so resnično bolni. Poleg tega nekateri oboleli, zaposleni ali upokojeni, dobivajo od delovnih organizacij materialna sredstva za zdravljenje v naravnih zdraviliščih, drugi pa so za to prikrajšani. Bolniki so pripravili še celo vrsto konkretnih vprašanj, na katera je skušal odgovoriti podpredsednik Društva multiple skleroze SRS, srečanje pa so sklenili ob prigrizku z živahnim klepetom in vedrimi obrazi
Ob tej priložnosti vabim ostale bolnike, da se jim pridružijo brez sramo-vanja ali obupa nad svojo boleznijo S takšnimi udejstvovanji človek bolezen lažje prenaša, kot če se zapira sam vase.
Rada bi pohvalila poverjenika Društva multiple skleroze za notranjsko regijo, tovariša Alojza Riharja iz Logatca, ki svoje delo opravlja izredno vestno in po svojih močeh pomaga članom, čeprav bi bila takšna pomoč tudi njemu kot bolniku včasih zelo potrebna.
Katarina Turk, dr med
Prispevek športnikov k občinskemu prazniku
Ob praznovanju občinskega praznika so bile organizirane tudi športne prireditve, ha katerih je sodelovalo veliko število občanov, prav tako pa tudi gostov. Glede na to, da so telesnokulturne organizacije ta tekmovanja pripravile s sredstvi, ki so namenjena osnovni dejavnosti, moramo biti zadovoljni z organizacijo prireditev, še bolj pa z udeležbo. Pokazalo se je, da športni utrip v logaški občini le ni tako nizek; na nekaterih prireditvah je grozil »infarkt« zaradi velike udeležbe tekmovalcev in gledalcev.
Motijo le neenotna priznanja zmagovalcem oziroma najboljšim, saj so vsa tekmovanja organizirana z istim namenom - popestriti dogajanja ob občinskem prazniku. Žal pa so finančne možnosti organizatorjev različne.
Dve planirani prireditvi sta zaradi neugodnih vremenskih razmer odpadli, vendar pa so organizatorji zagotovili, da jih bodo vseeno izvedli kasneje.
Rezultati tekmovanj:
KOLESARJENJE
TEKMOVALNE KATEGORIJE ŽENSKE DO 30 LET
1 Fečur, Urša, Logatec, 2 Leskovec Irena, Logatec, 3 Malnar Melita. Logatec. 4 Felc Da-niela. Idrija.
MLADINCI DO II LET
1 Gnezda Miran, Idrija. 2 Kopač Rok, Žiri, 3. Gantar Aleš. Idrija. 4 Albieht Mitja, Logatec, 5. Petrić Aleš, Idrija, 6 Mohorič Marjaž, Logatec, 8 Prezelj Gregor. Logatec, 9 Jereb Primož, Rovte, 10 Gostiša Miha, Logatec, 11 Gostiša Samo, Logatec, 12. Lapajne Janez. Zaplana, 13 Petkovšek Jožko, Logatec, 14 Marolt Boštjan, Rovte, 15 Albreht Aleš, Zaplana.
MOŠKI OD 15 DO 20 LET
1 Žnidaršič Toni. Idrija, 2 Novak Mitja. Idrija, 3. Morn Rafael. Logatec, 4 Rupnik Damjan, Lo gatec, 5 Polianšek Andrej, Ž tri, 6 Cigale Ja nez, Logatec, 7 Jesenko Jože, Žiri, 8 Križan čič Aleš, Idrija, 9. Krasna Tomaž, Idrija, 10. No vak Marko, Žiri, 11. Jereb Andrej, Rovte. 12 Možina Jože, Žiri, 13 Logar Janko, Žiri
MOŠKI OD 20 DO 30 LET
1. Žakelj Matjaž, Žiri, 2 Žakelj Stojan, Žiri, 3 Benedik Silvo, Žiri, 4 Babić Matjaž, Ljubljana. 5. Hribljan Ciril, Ivanie selo, 6. Oblak Vital, Žiri
MOŠKI OD 30 DO 40 LET
1 Šečelin Franci, Žiri, 2. Bolha France, Notra-nie gorice, 3 Juvančič Vili, Ljubljana. 4 Kavčič Ciril, Žiri, 5 Zaman Ivan, Ljubljana.
MOŠKI NAD 40 LET
1 Gabrovšek Janez, Vrhnika, 2 Kavčič Srečko, Žiri, 3. Šalamon Slavko, Vrhnika, 4 Felc Dani, Idrija
REKREACIJSKE KATEGORIJE
MLADINCI DO 15 LET
1 Smole Jure, Logatec, 2 Musec Tadej, Logatec, 3. Leskovec Marko, Logatec, 4 Lukančič Matjaž, Logatec
MOŠKI OD 15 DO 20 LET
1. Podobnik Edo, Logatec, 2. JEREB UROŠ, Logatec
MOŠKI OD 20 DO 30 LET
1 Udovič Franc, Unec, 2 Voglič Marko, Idrija, 3 Tratnik Franc, Idrija
MOŠKI OD 30 DO 40 LET
1 Moorovec Karol, Idrija, 2 Ognč Zdenko, Idrija, 3 Tekavčič Stane, Ljubljana, 4 Jereb Stane, Logatec, 5 Leskovec Franc, Logatec
ŠAH
Hitropoteznega turnirja se je udeležilo 16 tekmovalcev, uvrstitev prvih petih pa je:
1 Jure Hajna. Postojna
2 Adam Dekanj. Postojna, 3 Miran Trobič, Logatec, 4. Franc Kavčič, Logatec, 5 Pavel Kranjc, Logatec
SKOKI
15 METRSKA SKAKALNICA Mlajši pionirji do 13 let
1 Dejan Hajdarevič, Ilirija, 2. Boštjan Habič, Ilirija, 3. Jure Radelj, Ilirija, 4 Rok Omerzel, Ilirija,
5 Tomaž Trček, Ilirija, 6 Luka Knaus, Logatec
KOŠARKA
Na košarkaškem turnirju so sodelovale tri ekipe, uvrstitev pa je naslednja:
1 Veterani
2 Tabor
3 Tovarniška
NAMIZNI TENIS
Na namiznoteniškem turnirju, ki so ga igrali za ekipno in posamezno uvrstitev, je sodelovalo 26 tekmovalcev, dosegli pa so naslednja mesta:
Ekipno:
1 NTK Logatec. 2 KLI Logatec. 3-4 PM Logatec, Gradnik Logatec
Posamezniki:
1 Uroš Gutnik, 2 Igor Ciglarič, 3. Štefan Juršič vsi Logatec
NOČNI TEK 86
Za to tekmovanje se je prijavilo čez 350 tekmovalcev v različnih kategorijah - najmnožičnejše so se odzvali prav najmlajši - skupaj s številnimi gledalci pa so preživeli prav prijeten poletni večer Pred samim tekmovanjem je dogajanje na ploščadi za Mercatorjevo trgovino poživil še nastop treh skupin - piranskih in logaških bobnarjev in logaških možarotek Potem pa se je začelo »zares« Nekaterim - predvsem cicibanom - je padec na startu odnesel nekaj centimetrov kože na kolenih, kar pa je najhuje, tudi dobro uvrstitev. Vsem, ki so pomagali organizatorjem (SK Logatec - sekcija za tek), se za pomoč tudi na stolpcih Logaških novic zahvaljujemo, saj so s svojim delom pripomogli k dobremu počutju vseh Rezultati teka:
PREDŠOLSKI DEČKI
1. Kogoi Tadej, 2 Istenič Bogdan, 3 Zupančič Tomaž, 4 Petrovčic Dominik, 5 Turk Tadej,
6 Jakša Matej, 7 Železnik Bojan, 8 Loštrek ,Luka, 9 Istenič Janez, 10 Ložnar-Kranjc Jernej, 11 de Gleria Tadej. 12 Resnik Darko, 13. Razložnik Mitja, 14 Ćerpič Matej, 1 5 de Gleria Borut, 16 Pupis Vid, 17 Dudič Mladen, 18 Godniavec Miha, 19 Jerina Boštjan, 20. Pivk
Matej, 2 l Masle Lovro. 22 Hojker Damjan, 23 Knez Igor, 24 Bijelić Damir, 25 Dolničar Roman, 26 Istenič Tine, 27 Marušič David, 28 Cotič Luka. 29 Korenč Andrej, 30. Verbic Mitja, 31 Klopčič Nejc. 32 Jerina Jure, 33 Smrtnik Anže,
PREDŠOLSKE DEKLICE
1. Rupnik Maja. 2 Meze Damjana. 3 Jovič Sanja. 4 Petkovšek Tanja, 5 Maksič Desanka, 6 Ravnikar Suzana, 7 Tkalič Tina, 8. Slabe Janja. 9 Križai Špela, 10 Jakič Urška. 11 Vochl Maia, 12 Vladič Anja, 13 Pogačnik Alenka. 14 Coler Simona, 15 Ferjančič Polona. 16 Skvar-ča Barbara, 17 Klančar Petra, 18 Kmet Ana, 19 Pogačnik Eva. 20 Plečnik Janja, 21 Pust Mojca, 22 Soković Tina, 23 Pogorele Petra. 24 Pečkai Spela
David. 59 Martinčič Boštjan. 60 Maglica And raž. 61. Turk Uroš, 62. Gorjanc Edo, 63 Lukan Sandi, 64 Hafizović Sabahudin, 65 Merdano-vič Denis, 66 Borovič Igor, 67 Beganovič Hedzad, 68 Trček Gorazd
STAREJŠE CICIBANKE
1. Ambrožič Mateja. 2 Zelene Tanja, 3 Petrov čič Anita, 4 Ferenčak Mateja, 5 Rupnik Darja, 6 Selan Klara, 7 Godeša Tjaša, 8 Korenč Jerneja, 9 Mihevc Melita, 10 Merlak Neža, 11 Slabe Tanja, 12. Čepon Milojka, 13 Jerina Bo jana, 14 Selan Aleksandra, 15 Turk Tjaša. 16 Pust Urška, 17. Skvarča Alenka, 18 Mihevc Petra. 19 Jakša Anita. 20 Škrlj Katjuša. 21 Mali Katarinu, 22 Nartnik Andreja, 23 Brenčič Janja, 24 Kačar Tanja, 25 Golubič Snežana,
MLAJŠI CICIBANI
1 Kune Andrei, 2 Bačar Sandi, 3 Maksič Zdenko. 4 Hrast Gregor, 5 Pivk Damjan, 6 Cotič Jure, 7 Verbič Gašper, 8 Jerina Davor, 9 Jeršin Bojan, 10 Žibert Marko, 11 Leskovec Klemen, 12 Zupančič Andrej, 13. Jureš Andrej, 14 Ivančič Primož, 15 Kune Klemen. 16 Jug Peter, 1 7 Mesec Klemen, 18 Dolenc Aleš, 19 Martinčič Damjan, 20 de Gleria Sašo, 21 Čer pič Primož, 22 Hvala Rok. 23 Godeša Marko.
24 Merlak Matjaž, 25 Gantar Marko, 26 Hati-zovič Hari. 27 Žigon Mitja, 28 Jerina David
29 Majnik Klemen, 30 Modrijan Damjan, 31 Mali Benjamin, 32 Skvarča Luka, 33 Ravnikar Robert. 34 Lukan Tadej, 35. Sparemblek Gregor. 36 Kitic Slavko. 37 Lenaršič Aleksander. 38 Rupnik Aljoša. 39 Grrladolnik Matej. 40 Rutar Matej, 41 Murn Matej. 42 Sirca Mihu, 43. Peček Aljoša
MLAJŠE CICIBANKE
1 Pogorele Erika, 2 Povhe Janja. 3. Menart Urška, 4 Srakar Tina. 5 Slabe Sabina, 6. Dam-janovič Branka. 7 Kranjc Agata. 8 Sajovec Ju sna. 9 Menart Karmen, 10 Mihelič Nina, 11 Nagode Damiana, 12 Habas Karolina, 13 Novak Nataša, 14 Pleho Emina, 15 Bogataj Ma teia, 16 Nagode Mateia, 17 Pogorele Nataša, 18 Borovič Irena. 19 Hladm Simona, 20 Ciglarič Maruška, 21 Vladič Neda, 22 Rehberger Tadeja, 23 Bradeško Anit., 24. Korenč Tina,
25 Fortuna Barbara, 26 Dudič Milena 27 Var-ga Nataša, 28 Vukovtš Sanela, 29 PIVK Berto,
30 Vavken Urška, 31 Arsenijevič Ana, 32 Knez Tamara, 33 Urana Anja, 34 Vukašinovič Jadranka
STAREJŠI CICIBANI
1 Petkovšek Joško, 2 VVindschnurer Tadej, 3, Gostiša Boštjan, 4. de Gleria Aleš, 5 Žnidaršič Uroš, 6 Rupnik Miha, 7 Slabe Primož. 8 Ambrožič Matjaž. 9 Peckaj Simon, 10 Čuk Edo, 11. Logar Janko. 12, Povhe Igor, 13 Horvat Beli, 14 Kvar Uroš, 15. Pupis Lev, 16 Pogorele Miha, 17 Leskovec Vasja, 18 Kokalj Jaka, 19 Petkovšek Ivo. 20 Škrlj Martin, 21 Bogataj Marko. 22 Kobasič Tomi, 23. Sen Srečko, 24. Janželj Žiga. 25 Logar Franci, 26 Lampe Boštjan, 27 Martinčič Miha, 28 Damjanovič Branimir, 29 Klasič Goran, 30. Hristič Dejan, 31 Rihberger Erik, 32 Majnik Damjan, 33 Bra-tašovec Aleš, 34 Rupnik Vasja, 35 Adam Tomaž, 36 Samardžič Adil, 37 Urbas Peter, 38, Menard Damjan, 39 Rudolf Robi, 40 Trepal Toni. 41 Turk Aljoša. 42 Habjan Tomaž, 43 Kogoj Uroš, 44. Bohor Damjan. 45 Bolčina Robert. 46 Menard Miha. 47 Istenič Stlven, 48. Špeh Miha, 49 Hren Aleš. 50 Ćerpič Uroš. 51. Maksič Darko, 52, Velikonja Igor, 53. Gruden Marko, 54 Žunič Matjaž. 55 Majcen Sandi. 56 Menart De|an, 57 Zebec Iztok, 58 Kogovšek
26 Pleho Jasna, 27 Tršar Anita, 28 Peček Petra, 29 Jureš Barbara. 30 Kogovšek Darja. 31 Mesec Andreja, 32 Pfajfar Nina, 33. Rož-manec Urška, 34 Boben Nejka. 35 Jovič Svet-lana. 36 Krpan Tjaša, 37 Stražišar Nina, 38 Gantar Ksenija, 39 Turk Tjaša
MLAJŠI PIONIRJI
I Zelene Boris, 2 Gostiša Miha, 3 Jakob Ambrož, 4 Kogovšek Bogo, 5 Gruden igor, 6 Tre-ven Gregor, 7. Krašovec Marjan, 8 Maček Marjan, 9 Podjed Gašper, 10 Grdadolnik Edo.
II Rupnik Matjaž, 12 Pogorelec Niko, 13. t'nm Ludvik. 14 Knaus Luka, 15. Taverlani Aleš. 16 Hrast Robi. 17 Tkalič Sebastjan, 18 Vavken Aleš, 19 Sen Bojan, 20 Kune Sebast lan, 21 Porter Aleš
MLAJŠE PIONIRKE
1. Dolenc Vesna, 2. Lampe Andreja, 3. Menart Simona, 4 Grum Boža. 5 Uršič Majda
STAREJŠI PIONIRJI
1 Albreht Mitja, 2 Smole Jure. 3 Klasič Davor. 4 Leskovec Marko, 5 Nagode Han, 6 Musec Tadej. 7 Kogovšek Tomaž, 8 Zrim Tomaž, 9 Nagode Tadej, 10 Prezelj Grega, 11 Gostiša Samo, 12 Bevc Denis, 13 Korinšek Igor, 14, Ir-gel Vlado
STAREJŠE PIONIRKE
1. Fečur Urša, 2 Petrovčic Karmen. 3 Lampe Dragica, 4 Slabe Simona, 5 Bavčar Jadranka
MLAJŠI MLADINCI
1 Selan Peter, 2 Mitrovič Aleksander, 3 Petek Robert, 4 Jerina Marjan, 5 Istenič Erik, 6 Uršič Darko, 7 Modrijan Jože 8. Tršar Uroš, 9. Brezar Marko
Mlajše mladinke
1 Malnar Melita, 2 Eržen Marta, 3 Nagode Bri-gita, 4 Rednak Majda
STAREJŠI MLADINCI
1. Žiberna Marjan. 2 Drolc Tomaž, 3 Marn Ra fael, 4 Iskra Gorazd, 5, Lipovec Rudi, 6 Facja Stanko, 7 Nagode Franc, 8 Langenvalter Klavdij. 9 Pakiž Jure. 10 Igličar Božo
STAREJŠE MLADINKE
1. Petkovšek Irena, 2 Usenik Mojca
ČLANI
1 Žiberna Marjan, 2 Kranjčev Vlado, 3 Drolc Tomaž, 4 Skubak Marjan, 5 Brelih Branko. 6 Črv Bojan, 7. Kuzma Marjan, 8. SavoviC Ma tevž, 9 Cigale Janez. 10 Žigon Janez, 11. Nu-nič Nenad
ČLANICE
1 Semrov Mojca, 2 Cigale Milojka, 3 Skvarča Silva, 4. Janeš Jadranka
VETERANI I
1 Merlak Konrad, 2. Bezeljak Rajko, 3 Svet Gvido
VETERANKE I
1 Mim.i Danica, 2 Kreuh Marjana, 3 GostiSa Zdenka
VETERANI II
1 Šalamun Slavko. 2 GabrovSok Janez. 3 An-tončič Anton
UDELEŽENCI NAD 100 KG
1. KavCiC Marko, 2 Cepič Janko, 3. PeCkaj Marko, 4 Lukan Jože
Fotokronika
■
iz
dogajanj ob Nočnem teku
NOGOMET
V Rovtah na novem asfaltnem igrišču se je zbralo čez 100 nogometašev iz 16 ekip Po zanimivih tekmah - tekmovalo se je na izpadanje - so se ekipe razvrstile takole:
1. Bacili Dobrova
2 Kozjanci Žiri
3 Hels angels Polhov Gradec
4 Lučine
BALINANJE
Na baliniščih v Logatcu so se srečali na tekmovanjih že stari znanci -ekipe iz Repentabora, Reke, Brezovice in drugi. Tradicionalno srečanje balinarjev ob občinskem prazniku pa je dalo naslednjo razvrstitev ekip:
1 Logatec III
2. Idrija
3 Žiri
4 Logatec
5 Ilirija
6 Kraški dom Repen
Sodelovalo je 16 ekip
SKOKI
V okviru praznovanj že druga prireditev na skakalnicah pod Sekirico.
Na 15 m skakalnici so se mladi junaki do 9 let razvrstili takole:
t Andrej Lesnik, Ljubljana
2 David Lončar, Moravče
3 Primož Peterka, Moravče
4 Dane Stepanovič, Borovnica
5 Gašper Poljanšek. Žiri
6 Igor Cimerman, Logatec
Na večji - 25 m skakalnici - so tekmovali starejši Pionirji do enajstega leta so si med seboj razdelili mesta na končni lestvici.
1 Rok Omerzel. L|ubl|ana
2 Jure Radelj, Ljubljana
3 Marko Potočnik, Ljubljana
4 Andrej Lesnik, Ljubljana
5 Marko Bogataj, Žiri
6 Rok Močilnikar. Moravče
Prav tako so se čez mostiček 25-metrske skakalnice poganjali tudi pionirji do trinajst let. Ocene dolžin in lepote skoka so jih razvrstile na naslednja mesta:
1 Tomaž Trček, Ljubljana
2 Luka Knaus, Logatec
3 Boštjan Habič. Ljubljana
4 Damir Tušek. L|ubljana
5 Mitja Uršič. Ljubljana
6 Grega Novšak, L|ubl|ana
Rezultate zbral in uredil Miro Leskovec
1. Smole Jure, 2. Musec Tadej, 3. Primožič Primož, 4 Marolt Brane, 5 Brenčič Sašo, 6 Nagode Damjan, 7 Rupnik Aleš, 8 Žakelj David, 9. Mlinar Gregor, 10 Boben Vasja, 11. Bi-logravič Miran, 12, Šparemblek Primož, 13. Mrak Narcis, 14 Rus Sandi, 15 Čuk Toni, 16 Jože Gladek.
1974
1. Skvarča Mateja, 2 Eržen Marija, 3. Krmaunar Simona, 4 Mihevc Magda, 5. Loštrek Neža, 6 Treven Katarina, 7. Treven Darja, 8 Hren Eva, 9 Merlak Barbara, 10 Žibert Simona.
1. Zelene Boris, 2. Kogovšek Bogo, 3. Petrovčič Janko, 4. Kune Damjan,
(Nadaljevanje iz 6. številke LN)
LOGATEC JE POSTAL SPALNO NASELJE
Omenjeni dejavniki odločilno vplivajo na razvoj naselij, njihovo rast, širitev komunalnega omrežja in širjenja izbora uslužnih dejavnosti Ker je osnovna enota naselja stanovanje, oz. gospodinjstvo, je raziskava podrobno zajela vzorčno skupino 300 gospodinjstev v Logatcu, na Kalcah, v Hotedršici in v Rovtah. Rezultati kažejo, da prevladujejo mlada gospodinjstva (0 - 25 let), ki jih je kar 73,8 % Sledijo jim zrela gospodinjstva (25 - 64 let), delež ostalih pa je zanemarljiv. Po številu članov prevladujejo štiričlanska gospodinjstva (33,6 %), tričlanskih je 22,6 %, dvočlanskih okrog 10%, ostalih pa še manj.
Zanimiv je podatek, da je v 64,2 % gospodinjstvih vsaj en član priseljen od drugod. Kar 52,8 % priseljencev navaja možnost pridobitve stanovanja v Logatcu kot glavni razlog priselitve, 20,6 % se je priselilo zaradi boljše zaposlitve, 10% je navedlo kot vzrok priselitve poroko itd Stanovanjski standard je presenetljivo visok Potrebno pa je naglasiti, da je kar 81,0 % anketirancev zadnja leta usmerjalo investicije predvsem v stanovanja
Po mnenju anketirancev je kratkoročna založenost trgovin ustrezna, za večje nakupe pa se pretežno usmerjajo v Ljubljano, medtem ko obrtniške usluge, ki jih v Logatcu ni, iščejo zlasti na Vrhniki Z vzgojno-varstveno dejavnostjo je večina zadovoljna: pač pa menijo, da bi bilo potrebno razširiti zdravstveno dejavnost, uvesti izražene želje po večjih rekreacijskih površinah, pa tudi kulturnejši gostinski dejavnosti. Končno pa si večina želi še izboljšati zveze z Ljubljano.
Ti podatki dobijo posebno težo, če se zavemo, da se od občanov, ki se kakorkoli vozijo na delo (npr. iz Laz v Logatec, z Logatca v Ljubljano itd.) vozi v Ljubljano kar četrtina tistega števila, ki se vozi v občinsko središče (Logatec) Vozači v Ljublja-
5 Jakop Ambrož, 6 Logar Andrej, 7 Šmuc Andrej, 8 Samardžič Halil, 9 Srakar Matjaž, 10. Krašovec Marjan, 11. Jereb Janez, 12 Čik Klemen
1975
1. Lampe Andreja, 2 Brenčič Tadeja, 3. Rus Mojca, 4. Sajovec Katarina, 5 Kavčič Nevenka, 6 Trpin Tanja, 7 Peterlin Janja, 8. Nagode Majda, 9 Uršič Nataša, 10 Merlak Barbara, 11 Gantar Mateja.
1. Gostiša Miha, 2 Naglic Tomaž, 3. Maček Bojan, 4, Tomazin Evgen, 5. Brenčič Jože, 6 Dukič Amir, 7. Pod jed Gašper, 8 Kavčič Tomaž, 9 Se-lan Sebastjan.
no so v opazni meri priseljeni in da-jejo ustrezni zaposlitvi prednost pred zaposlitvijo v Logatcu. Večino svojih potreb zadovoljujejo v Ljubljani, v Logatcu pogrešajo predvsem možnosti za boljšo izrabo prostega časa. Po drugi strani pa so slabo angažirani v družbenopolitičnem življenju občine in niso zadovoljivo seznanjeni npr. s srednjeročnim planom Za to skupino prebivalstva, ki ni zanemarljiva, postaja Logatec podaljšano predmestje Ljubljane. Ti vozači bodo vse bolj pritiskali na infrastrukturne zmogljivosti v občini, vendar se pri nas ne bodo ukoreni-nili.
Do takšnega stanja so nedvomno pripomogle nenavadno dobre možnosti pridobitve stanovanja ali zazidalnega zemljišča v Logatcu, ne da bi se to navezovalo na možnost zaposlitve v kraju. Logatec je tako v opazni meri postal spalno naselje, saj se skupaj kar 30,7 % prebivalstva vozi na delo izven občine.
Hitra rast občinskega središča in njegova urbanizacija sta torej posledica predvsem stanovanjske politike, ne pa razvoja iz lastnega zaledja Nadaljevanje takšne politike bi privedlo do večjih konfliktov pri uporabi kmetijskega prostora v ravninskem delu občine in povečanje investicij v komunalo in družbeno infrastrukturo brez pozitivnega učinka teh vlaganj na življenje v občini.
KAKO PA NAPREJ?
Na osnovi zbranih podatkov je bila izvršena projekcija bodočega razvoja občine, seveda ob predpostavki, da se sedanji pogoji bistveno ne spremenijo Rezultati se ujemajo s projekcijami, ki so jih ob drugih priložnostih napravile sorodne ustanove Vsekakor pa je potrebno upoštevati, da pri tako majhni občini, kot je logaška, že sprememba enega faktorja lahko razvoj zasuče popolnoma drugače
Ne da bi se spuščali v podrobnosti, lahko zapišemo, da bo v začetku devetdesetih let v Logatcu že preko
Občinski jesenski kros
ŠŠD Polet iz osnovne šole Edvarda Kardelja je organiziral občinsko prvenstvo v krosu za kategorije, ki še obiskujejo osnovno šolo. Kar precej mladih tekačev iz obeh logaških šol se je zbralo na terenih, izbranih za to prireditev. Tovariši mentorji so prevzeli skrb za start in merjenje rezultatov v cilju, med kar okoli 190 nastopajočih pa seje vsak v svoji kategoriji trudil doseči čim več. Proge so bile za vsako kategorijo primerno dolge, razveseljivo je predvsem to, da se s tekom ukvarja toliko mladih.
Rezultati jesenskega krosa:
1 razred
I. Sajovec, Jasna, 2. Naglic Darja, 3. Habas Karolina, 4 Korenč Daniela, 5 Pleho Ermina, 6 Šen Mojca, 7, Dž-ukič Milena, 8. Borovič Irena, 9 Ar-senijević Ana, 10. Vukovič Sanela.
1 Verbič Gašper, 2. Mesec Klemen, 3 Majnik Klemen, 4. Godeša Marko, 5. Žibert Marko, 6. Modrijan Damjan, 7. Jeršin Bojan, 8 Brus Matej, 9 Kitic Slavko
2 razred
1 Menart Urška, 2 Povhe Jana, 3 Mihevc Polona, 4. Mesec Staša, 5. Vidič Jadranka, 6. Brenčič Jana, 7. Slabe Sabina, 8. Auprich Špela, 9 Pogorelec Erika, 10 Kranjc Agata,
II. Mihevc Jerneja, 12 Slabe Vesna, 13. Petrovčič Tanja, 14 Novak Nataša, 15. Les Dunja
1 Kune Andrej, 2. Nagode Matej, 3. Maglica Andraž, 4 Hrast Gregor, 5. Nagode Marko, 6. Grgec Primož, 7. Čik Tadej, 8. Godina Uroš, 9 Cimerman Igor, 10. Jerina Davor, 11. Trček Primož, 12. Nagode Črtomir.
3. razred
1 Selan Klara, 2 Pust Urška, 3. Fe-renčak Mateja, 4 Turk Marija, 5 Jerina Bojana, 6. Selan Aleksandra, 7. Kune Nataša, 8 Škrlj Katjuša, 9 Lampe Breda
1. Gostiša Boštjan, 2 Slabe Primož, 3. Rupnik Vasja, 4. Pupis Lev, 5. Lampe Boštjan, 6 Kogoj Uroš, 7.
Gorjanc Edo, 8. Tomazin Marko, 9 Okrožnik Sebastjan, 10. Krušec Simon, 11. Petkovšek Ivo.
4 razred
I Rupnik Darja, 2 Godeša Tjaša, 3 Ambrožič Mateja, 4 Slabe Tanja, 5. Muler Katja, 6. Jemec Helena, 7. Trpin Hedi, 8. Korenč Jerneja, 9. Tomazin Klavdija, 10 Petrovčič Anita,
II Nartnik Andreja, 12 Jerina Tina, 13. Otoničar Jana.
1. Petkovšek Jožko, 2. Ambrožič Matjaž, 3. Mivšek Primož, 4 Lamov-šek Marko, 5 VVindschnurer Tadej, 6. de Gleria Aleš, 7 Rihberger Erik, 8 Musec Aleš, 9 Logar Franci, 10. Kvar Uroš, 11 Brus Tomaž, 12 Selan Blaž, 13. Horvat Beli, 14. Peckaj Simon, 15. Povhe Igor, 16 Škrlj Tine, 17 Turk Aljoša, 18 Keržič Boštjan, 19 Damjanovič Branimir 1972
1. Fečur Urša, 2. Tomazin Anica, 3 Istenič Karmen, 4. Novak Majda, 5 Kumer Mojca, 6 Kozamernik Darja,
1 Albreht Mitja, 2 Klasič Davor, 3 Nagode Hari, 4 Rudolf Roman, 5 Kavčič Emil, 6. Slabe Bojan, 7. Špeh Tomaž, 8. Gantar Alojz, 9 Zrim To maž, 10 Treven Andrej, 11 Klavžar Jure
1973
1. Albreht Karla, 2 Lukan Simona, 3 Lampe Rosana, 4. Grdadolnik Polona, 5. Lampe Dragica, 6. Trpin Anica, 7 Slabe Simona.
Demografska gibanja kot dejavnik razvoja v občini Logatec
9000 prebivalcev, deset let pozneje pa okrog 10 000 (leta 1984 nas je bilo okrog 8700) (Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko je bilo 31 1 1986 v obćini 9061 prebivalcev - op uredništva) Takšno naraščanje prebivalstva bo nujno sprožilo probleme z delovnimi mesti, komunalno opremljenostjo itd Da bi se temu izognili, dajejo raziskovalci naslednje smernice:
- opredeliti je potrebno optimalne možnosti gospodarjenja z naravno-pokrajinskim potencialom in temu prilagoditi število in sestav prebivalstva,
- izboljševati moramo infrastrukturne objekte kot bazo razvoja v težje dostopnih območjih,
- ohraniti je potrebno obstoječe objekte družbene infrastrukture (šole) kot enega elementov združevanja prebivalstva Sedanje tendence kažejo potrebo po ustanovitvi popolne osemletke v Rovtah in po delni prerazporeditvi šolskih okolišev,
- proučiti moramo možnosti za razvoj in lokacijo manjših proizvod-
nih obratov ali proizvodne obrti oz celične proizvodnje,
- presoditi lokacijske in tehnološke pogoje nadaljnjega razvoja obstoječe industrije glede na ohranitev zdravega življenjskega okolja in možne konflikte z drugimi uporabniki prostora,
- raziskati je potrebno možnosti za uvajanje takšnih proizvodenj, ki bi v največji možni meri zaposlile današnjo dnevno migracijo.
Gornje smernice se seveda nanašajo na ožje raziskovalno področje, torej na problematiko, ki izvira iz rasti prebivalstva, in na rešitve, ki izhajajo neposredno s poseganjem v demografska gibanja. Seveda pa je potrebno enako upoštevati naravne danosti, npr preskrbo z vodo, ki so bile v tem elaboratu izpuščene
Zavestni odločitvi pa je prepuščena dilema, ali se bo občina Logatec razvijala kot skladna celota in se kot takšna vklapljala v gospodarsko in družbeno celoto, ki jo predstavlja SR Slovenija, ali pa bo občinsko središče postalo podaljšano predmestje Ljubljane, ostali kraji pa njegove izpostave.
Franc Šušteršič
Planinski razgledi
Ob pripravi planskih dokumentov v občini Logatec
(Nadaljevanje iz 7. številke LN)
Planinsko društvo je na željo svojih članov pripravilo »Notranjsko planinsko pot« Pot pelje skozi kraje, kjer so se med NOB bili težki boji naših enot in kjer je sodelovalo mnogo borcev iz Logatca in njegove okolice Mnogi med njimi so ostali v teh gozdovih, njihova imena pa so vklesana na spominskih obležjih
Namen te poti je tudi, da se planinci, turisti, izletniki ali slučajni obiskovalci spoznajo s pridobitvami NOB, z naravnimi lepotami in zanimivostmi Notranjske, njenimi kulturnimi in zgodovinskimi posebnostmi ter vidijo pomnike NOB v odmaknjenih vaseh in naseljih Vidijo naj doline, globoke zajede, kraške vrtače ter iz višjih leg širna prostranstva snežniških gozdov Občudovali bodo različne kamenine, pestrost cvetja in rastlinja in veliko živalskih vrst Pravi užitek bo hoja po tej poti ob spoznavanju krajev in zakotnih zaselkov, stiki s tamkajšnjimi prebivalci zaradi njihovih navad in šeg. Prav bo prišla šolski mladini pri odkrivanju lepot naše domovine ob priliki izletov in športnih dnevov, nekdanjim borcem za obujanje spominov na NOB, vsem skupaj pa za obnavljanje telesne vzdržljivosti in duševne sprostitve
Pot je speljana po najvišjih notranjskih vrhovih, delno po terenu sosednjih planinskih društev
Planinsko društvo Logatec vabi vse na svojo Notranjsko planinsko pot in želi udeležencem mnogo zadovoljstva, lepih vtisov, nepozabnih spominov, predvsem pa lepega vremena.
Tudi letošnjega pohoda »100 družin na Nanos«, katerega vsako leto organizira Planinsko društvo Postojna, so se ga udeležili člani našega planinskega društva. Kar 35 logaških planinskih družin se je udeležilo pohoda na na-noški vrh. Vreme je bilo sončno in lepo. Srečanj in novih poznanstev je bilo na pretek Vsi so se vračali zadovoljni in srečni z željo, da bi se drugo leto pohoda ponovno udeležili.
Ker je delo mladinske sekcije povsem zamrlo, bo Planinsko društvo Logatec v tem šolskem letu pripravilo sestanek z mladinskimi vodniki in mentorji Pogovorili se bodo o poživitvi dela z mladino Da bi pridobili nove mladinske kadre, bo potrebno poslati v tečaj za mladinske vodnike več mladih planincev Z vodstvi osnovnih šol se bodo dogovorili za sodelovanje ustreznih mentorjev in za vpis šolske mladine v mladinsko planinsko sekcijo
Planinski dom v Novem svetu ima vedno več obiskovalcev Pogosti so organizirani izleti planincev, srečanja in proslave delovnih organizacij, upokojencev in drugo
V mesecu avgustu je obiskalo ta kraj večje število planincev iz Dola pri Hrastniku Niso se mogli načuditi nad lepoto tega kraja in nad zelo urejenim planinskim domom Poleg vsega jim je lepo vreme izlet še popestrilo Planinsko rajanje ob pestri glasbi je trajalo do večera Izjavili so, da bodo sem še prišli.
J Č
Koncept mestnosti in urbane urejenosti logaškega prostora« je še odprt. . .
Med vsemi do sedaj nakazanimi rešitvami se mi zdi prav ta »mest-nost« najbolj nedorečena. Prostorska širitev in prebivalstvena rast Logatca, upoštevajoč njegove maksimalne možnosti prostorske rasti, po mojem mnenju, ne bo mogla preseči ravni razvitega občinskega centra. Ta raven, četudi podkrepljena s posameznimi regionalnimi funkcijami (za te si bo potrebno prizadevati), naselju tudi optimistično gledano, ne bo zagotovila ravni pravega mesta - urbane aglomeracije V tem naselju, ki je tesno in bo moralo biti tudi v bodoče povezano z agrarnim zaledjem, ni pričakovati preseganja ruralno-urbanega značaja.
S tem povezano je zato tudi vprašljivo iskanje značaja mestnosti z izgradnjo stolpnic, ki bi po predstavljeni zasnovi sodeč postale tujek v naselju Ena zgradba (pa če še tako mestna) ne bo dvignila mestnega »ugleda« Zato pa se toliko bolj strinjam s potrebo celovite urbane urejenosti, ki jo je mogoče doseči tudi s skromnejšim »videzom«, vendar doslednim izvajanjem načrtovane prostorske (urbane) zasnove Podoben pomislek se mi ponuja ob pogledu na izgradnjo stolpiča v Rov-
tah. V lepi hribovski vasi bi verjetno morali posvetiti več pozornosti oblikovalskim sestavinam ruralne dediščine, ki se z nekaj truda in oblikovalske domiselnosti dajo vgraditi v obstoječo strukturo vasi
Načrtovanju zdravega okolja, rekreaciji in turizmu bo potrebno posvetiti več pozornosti
Z eno izmed pripomb bi želel opozoriti poleg drugega še na možnosti, ki jih ponuja rekreacijsko zaledje Sekirice in Ženčka vse do Kališ. Po vezava predvidenega »rekreacijskega centra« se s tem širšim zaledjem kar sama ponuja. Verjetno bi bilo potrebno tudi več organizacijske povezanosti med posameznimi nosilci razvoja, npr. gozdarstvom, kmetijstvom, turizmom.. , in na tem območju organizirati in opremljati območja, vozne poti, vzdrževane tudi pozimi . .
Odgovorno in dogovorjeno načrtovane bodo morale biti tudi rešitve (lokacijske, higienske .) odlagališča komunalnih in nevarnih odpadkov. Ne nazadnje bo potrebno pripraviti program in odgovornosti za sanacijo obstoječih odlagališč.
Več skrbi bo potrebno posvetiti ohranjanju kmetijskih zemljišč in urejanju manjših naselij
Pomembno plansko vprašanje zadeva tudi zaščito kmetijskih površin Tega so se dosedanji strokovni pripravljale! gradiv vseskozi zavedali Temu vprašanju naj bi pri pripravi vseh planskih dokumentov posvetili več pozornosti tudi v bodoče. Pred nami je še zahtevna priprava »agro-karte« itd.
Nedorečena se zdi tudi problematika družbene in komunalne infrastrukture. Več nadaljnjega dela bo potrebno posvetiti tudi poglobljeni analizi stanovanjskih potreb in možnosti.
V obstoječih gradivih je podano sicer kratko pa vendar pozornosti vredno opozorilo, ki zadeva »ekonomsko moč« in s tem povezano sposobnost pokrivanja stroškov urejanja stavbnih zemljišč Vsa ta opozorila nas navajajo na prepo-trebno načrtovano širjenje naselij in previdno načenjanje novih površin
Načini bodočega urejanja ostalih vodilnih naselij (npr. Rovte, Hotedr-šica) in drugih manjših naselij pa je še eno izmed temeljnih odprtih vprašanj, na katerega mora v procesu priprave planskih izvedbenih aktov odgovoriti stroka ob najtesnejšemu sodelovanju z ljudmi, ki lastni prostor najbolje poznajo
Pavle Mihevc
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
JANEZA KRIŽAJA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Jožetu Skvarči za pomoč, g. župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru za zapete žalostin-ke in tovarišu Čemetu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
KULTURNA KRONIKA
vabimo vas
Filmski spored za november
4   španski glasbeni CARMEN, režija C. Saura, gl. vi. A Gades, L. del Sol, P de Lucia
Za kulisami in na odru se odvija enaka zgodba ljubezni in ljubosumja. Mojster španskega filma Carlos Saura je napravil film za sladokusce. Nastopa tudi znani kitarist Paco de Lucia.
7. -9.   ameriška komedija VSE V ROK SLUŽBE, r. B. Da-
vidson, gl vi. Y. Katzur, Z. Noy
Po Limoninem sladoledu in še nekaterih filmih tega žanra prihaja nadaljevanje, v katerem gredo trije fantje k vojakom. Ker je zgodba postavljena v Izrael, so poleg tudi rekliške kasarne. No, veselja na pretek
8. -9   ameriška grozljivka ZADNJA GROZLJIVKA, r. D.
Winters, gl. vi. C. Munro, J. Spinell
Neki voznik taksija želi posneti film - grozljivko. Za to vlogo bi rad pridobil znano igralko in gre za njo na filmski festival v Can-nes. Zaradi zasmehovanja začne sam počenjati »grozljive« stvari, ki iih je poznal iz filmskih grozljivk.
11   italijanski pustolovski SRCA IN OKLEP, r. G. Batiot-to, gl. vi. Z. Araya, B. de Rossi, R. Edvvards
Srednjeveška zgodba s podnožja Etne s silno poetično zgodbo o ljubezni in sovraštvu.
14. -16.   ameriški triler POLNOČNI MAŠČEVALEC, r. M. Win-
ner, gl. vi. C. Bronson, J. Ireland, V. Gardenia
Tipičen Bronsonov film, v katerem arhitekt Paul Cursey vzame pravico v svoje roke in maščuje smrt svoje žene.
15. -16.   ameriška drama PARIZ, TEKSAS, r W VVenders, gl.
vi. H. D. Stanton, N. Kinski, D. Stockvvell
Nenavadna zgodba o iskanju družine, pravzaprav o iskanju resnice. Značilen film Wima VVendersa, ki so ga pred dvema letoma z zlato palmo nagradili v Cannesu
18.   slovenska drama DOKTOR, V. Duletić, gl vi S. Cer-jak, T. Glažar, Z. Hribar, D. Valič
Resnična zgodba človeka, ki je bil tik pred vojno v političnem vrhu Ljubljane. \e tam ostal ves čas okupacije, vendar je deloval z OF. film je tudi zgodba o Ljubljani, mestu heroju.
21. -23.   ameriška komedija HOT DOG, r P. Markle, gl. vi. D.
Naughton, P Houser
V filmu ne gre za hrenovko, ampak za komedijo iz sveta akrobatskega smučanja
22. -23.  ameriški glasbeni AMADEUS, r. M. Forman, gl. vi.
T. Halls. M. Abraham
Končno Amadeus v Logatcu' Tako bi lahko rekli za stalno razprodan film o Mozartu, njegovi glasbi in umetnosti. AMADEUS je čudovita slika Formanove vizije skladateljevega življenja in ustvarjanja, prikazana skozi oči italijanskega skladatelja in tekmeca Sa-lierija, o katerem zgodovina ŠuŠlja, da je Mozarta umoril Film je res vreden posebne pozornosti.
25.   ameriška grozljivka NOŽ ZA PROSTITUTKE, r. J. Franco, gl vi K Kinski, J. Chaplin
Znana igralca sta partnerja v filmu, ki govori o nekakem maščevanju zoravntka nad prostitutkami zaradi travm iz mladosti.
28. -30.  francoski pustolovski POLICAJ NA ROBU ZAKONA,
r. J. Deray, gl. vi. J.-P. Belmondo, H. Silva
8e/mondo /e spet nenadkntjiv policai. ki na svoj način iztreblja tihotapce mamil Film poln vratolomnih voženj z avtomobili in zabave sploh!
29. -30.   italijanska komedija GANGSTERJA Z MEHKIM SR-
CEM, r. E B Clutcher, gl. vi. G. Gemma, B. Spencer
Tokr-.t je simpatični Bud v družbi z Giullanom Gemmo, -večnim* cowboyem špageti v/esternov Skupaj kradeta denar drugim gangsterjem in ga dajeta, kot nekaka Robina Hooda, revnim. Komedije na pretek!
Začela se je nova sezona. Novo šolsko leto pomeni tudi začetek nove sezone v amaterskih kulturnih društvih Preteklo sezono so vsa društva zaključila izredno uspešno Tako z veliko volje in načrtov vstopajo v novo sezono. Čeprav vsa društva nimajo najbolje urejenih prostorskih možnosti, so prostori spet oživeli Iz njih se ob večerih sliši prepevanje, vaja orkestra, oživele so tudi gledališke deske. Kaj več o načrtih posameznih društev bomo napisali v naslednji številki.
Prireditve ob občinskem prazniku. V okviru programa praznovanj občinskega praznika so sodelovala tudi domača kulturna društva Tako so na Naklu nastopile plesne skupine, na nočnem teku sta sodelovali mažoretna in bobnarska skupina, v goste pa so prišli tudi bobnarji iz Pirana. Nepogreš Ijiv je bil naš pihalni orkester, v Grčarevcu so nastopili člani kulturnega društva OŠ Edvarda Kardelja. Da znajo zapeti tudi zunaj, pod lipo, so dokazali pevci naših zborov V Rovtah so namreč pripravili večer narodnih pesmi, ki bo krajanom še dolgo ostal v spominu. Na slavnostni skupščini so zapeli pevci Mešanega pevskega zbora Tabor, ob otvoritvi novih poslovnih prosto rov obrtnega združenja in ob otvoritvi razstave gospodarstva in obrti pa pevci Logaškega okteta, ki letos praznujejo 15-letnico uspešnega prepevanja
Še dveh dogodkov ne smemo pozabiti: srečanja s pisateljem Tonetom Partljičem, o katerem bomo napisali več naslednjič, in gostovanja Šentjakobskega gledališča s komedijo Ivana Sivca Disko pod vaško lipo Žal nam jo je zagodlo vreme in je bila predstava v Narodnem domu in ne prostem, tako smo načrtovali.
Dopisniki iz osnovnih šol
Učenci osnovnih šol so že krepko zakoračili v novo šolsko leto. Spomini na počitnice so zbledeli. Da se je začelo zares, kažejo tudi prvi prispevki, ki so jih poslali učenci dopis-niškega krožka 3 in 4 razreda osnovne šole »8 talcev«.
Pripravljamo se na zimo
V soboto smo šli po slive. Veje so segale nizko, zato ni bilo treba plezati. Sadeži so bili debeli, zato smo hitro napolnili tri gajbice Doma smo nekaj sliv pojedli, večino pa je mami skuhala v marmelado Jaz sem pri delu pridno pomagala, veliko sliv sem pojedla sproti. Tudi marmelado sem že poskusila in je zelo dobra.
Damjana Mihevc, 4,c
Na vrtu smo pridelali kumarice. Sproti smo majhne pobirali. Jaz sem jih očistila, mamica jih je pripravila za vlaganje Zložili sva jih v kozarce, zalili z vročim kisom in zaprli s pokrovčki Spravljene imamo na polici v kleti. Tam čakajo, da jih bomo pozimi jedli, ko ne bo druge solate.
Anita Jakša, 3r
Popoldan smo šli s kolesi v gozd S sabo smo vzeli košaro, če bi bilo kaj gob. Šli smo v okolico Gradišni-ce. Nabrali smo veliko, veseli smo se vračali Doma smo jih nekaj takoj pojedli, še več sva jih z mamico vložili za zimo
Katjuša Škrlj, 3a
Kaj imam rada
Rada imam vse, kar mi pride pod roke
Včasih je to bonbon, včasih čokolada, največkrat kar marmelada
Ko se posladkam, marmelado brž v omaro dam.
Zala Plečnik
Živio, šola
Prvi šolski dan je že za nami. Zdaj smo res v šoli pravi.
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina Ureja uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov
V Kanal smo šli trgat grozdje Mami in ati sta bila zelo pridna in sta natrgala veliko. Stric Edi je imel lestev, da je trgal grozdje, ki je zraslo visoko na trti. Midva z bratrancem sva bila najmanj uspešna. Najini košari sta bili kar naprej na pol prazni A sva ves čas pridno trgala, le nosila sva drugam, sebi v usta namreč.
Teta je dala tri gajbe grozdja za domov Kmalu ga je bilo treba pojesti Ni me bilo treba siliti Grozdje imam neznansko rada.
Špela Ferjančič, 4,a
V razredu je živahno Vsi smo nasmejani, le mala Fani gleda nas postrani.
Ha, kar glej postrani, naša mala Fani, mi smo nasmejani, o, le glej postrani.
Vsi smo se spočili,
da zdaj znova
bi lahko se kaj učili
Zala Plečnik