Zagonetke v 1. štev. je prav rešila:
Žajek Jožica, Lichtenturnov zavod v Ljubljapi.
Zagonetke v 2. štev. so prav rešili:
Grossniann Mareiika, Korker Marjana, Vuga Metka, Koše-uina Pavla, Drolc Minka pri š. sestrah v Celju; Goršič Stanko, Klemeuc Branko, lvan Čampa v Ljubljani; Ivau Toinažin v Bukovščici; Anton Sava v Črnem Vrhu pri Gr.; Vo.jko Arko v Št. Vidu-Vižniarje; Stauko Blaznik, Katka Kalan, Martina Oblak, Ivana Tolčjak, Marica Jeiovčau, He-lcna Mrak, Marija Lohič, Milena Levstek, Angela Kalan, Marica Ilafner, Zofija Tonja, Nani Mlinar, Terezija Žagar, Danila Kranjc, v Škofji Loki.
Žreb je prisodil nagrado Metki Vuga.
Beseda ugankarjem
Ko hosle brali teli-le par besedi, ki 80 nainenjene rešitvi iS/fiviiiucei v j.Vrtcir« št. 2, st». 32, se boste razjezili iii mi rekli: .PorednežU Pa boino kljub temn vseeuo prijatelji.
Omenjena naloga spada v vrsto takozvanib sfarovnih- kva-ilrntov. Kaj je kvailral, menda veslet Kvadraie pa delimo z oziroin nn Garovnijo v dve vrsti: v kvailrate s sodiiui žtevili iuanjših kva-ilratov, iu v kvadrale z lihimi števili. Soda števila so 2, 4, 6, 8, 10 itd., liha pa 1, 8, 5, 7, 9 itd.
CarovnLfa obstoji v tein, da ]e vsota števll v ravniti vrstah navzdol in počez, kakor tndi v vrštah, ki vežejo en kos kvadrata z drugim, veduo enaka;gotovo doloCeui številki. To Stevilo se do'ol-i tako, da pomnožimo število kTadralov, kolikor .Iib je v eni vrstl s srednjim številom vseh dan h števil. V eni vrsti je v naši nalogi 7 kvadratov, srednje število v vrsti 1—49 je 25. Maožili bomo torej 7x25, kar da zahtevano Ste-
vilo 175. Če bi imeli pet kvadratov in bi vanje porazdelili Slev. 1—25, bi bilo srednje število 13. Srednje število dobiš, ee prvo ia zarjnje število seSteješ io vsolo razdeSU s štev. 2. To je — uče no povedauo — aritmetična sredina. ZdaJ pa k rešitvi! Rešitev ,ie moproffa pač na mnogo naCinov. En način, kako pri Čarovnih kvudralih z liliim številom manjšib kvadratov pridoš do pravilne reSitve je ta-le: Poišči si sredo kva-drata, tam, kjer je v ualogi št. 25. V prvi spodnji poloviei vpiši Št. 1. šlovilo 2 iu 3 vpiši vsakega v naslednjo vrsto, pa za en kvadrat nižje. Nasludnja Stev. (4) bi inorala priti še za e:n kvadrat nižje. Tega pa ni; aato jo vpišemo y zgoruji desui voifel kvadrata. Spet naina zmaujka proslora: zato pa vpišeuio at. 5 za eno vrsto nižje v levo stran kvadra-lovo; štev. B iu 7 pa ravno lako po vrsti kakor prej Stev. 1 in 2. Kam pa s štev. 81 Naprej v isti vrsti ne moremo, ker je že vse zastavljeno; deneino 3o za dva kvadrata pod štev. 7; potem gremo spet po vrsli kakor prej s štev. 1, 2, 3. Za 10 nam že zmanjka prostora; zalo ,jo postavimo za eiio vrsto kvadratov bolj na desno v najbolj zgomjo vrsto, kakor prej štev. 4. Tako gre vse lepo naprej, dokler ne pri-demo do Stev. 21. Kam bi dali njeno sosedo (22)? Spoda.i ni prostora; ¦Aatn jo doneiuo nad 21 prav v vrhnji kvadrat. Zdaj gre do 28 yse lepo po vrsti. Štev. 2.9 denemo kakor prej 22 zgoraj na 28 v najvisji 5e prosti kvadrat (pod i5tev. 4). Od tu naprej gre stvar spet lahko liaprej. Kaknr smo prej prenesli St. 5 na levo, prav (ako naredlmo zdaj s štev. 30. Kar zgoraj poglejle, kako se vrste številke, pa boste kmahi imeli reSitev in čarovnijo v glavi.Pa z Bogom!          J. L.