Ntiv^iii sforenslri dnevnik 7-Hruienih državah • - $6 00 $3 00 a $7.00 I $7.00 D Velja za vse leto Za pol iota - •• Za New York celo leto Za inozematvo celo leto l GLAS NARODA Kb Ust slovenskih delavcev v Ameriki, Tke largest Slovenian Daily the United State«. lamed every day except Sundays § and legal Holidays. 75.000 Readers* TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21, 19C3, at the Post Office at New York, N. Y., under Act cf Congress of March 3, 1879. NO. 11. — ŠTEV. li. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 14, 1927. — PETEK, 14. JANUARJA 1927. TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXXV.~ LETNIK XXXV. PRIČEVANJA KELLOGGA FRED KOMITEJEM Državni tajnik Kellogg je hotel ujeti senatni komite j za zunanje zadeve z 'boljseviško nevarnostjo'. Rekel je, da sta Južna in Centralna Amerika o-pcracijsko polje ruskih komunistov. — Postopanje neupravičeno, — pravi poznavelec mednarodnega prava. Razoroževanje bo poverjeno Ligi. Vprašanje razoroženja Nemčije b o najbrže predloženo Ligi.—Gen. von Bawels, ki se je vrnil v Pariz, ni predložil poslanikom nobenega konkretnega načrta. PARIZ. Francija. 13. januarja. Le malo vrjetnosti jo. da bo dosežena kaka zadovoljiva uravnava med sedaj ter koncem januarja prlede vprašanja Ronečnega i/.ve-denja razoroževalnih pojrojev od strani — Nemčije. General von Pawels, ki se je vrnil pred par dnevi v Pariz iz Berlina, ni dose-daj še predložil nikakepa konkretnega načrta franeoslcim vojaškim! Epidemija influence Velike težave s ! ITALIJANSKA POTEZA se strahovito širi. kabinetom Nemčije.1 VZNEMIRILA JUGOSLAVIJO Evropa in Japonska trpita vsled influence. — Zdravstvene oblasti pozivajo preJi'valstvo k previdnosti. Nemški katoliki s o š e vedno skrajno hladni Beo§rracl >e lzvede!» da namerava madžarski mini- _ __]___1*1___*1___r "________1-1 ..m« napram kabinetu d r . Curtiusa. — Novi načrti prejšnjega trgovskega ministra. sirski predsednik prihodnji mesec obiskati Mus solin: ja. — Rešitev madžarskih problemov. — Italija in Anglija podpirata Bethlena.—7Albreht je kandidat za kraljevski prestol. . li slučaj predložen svetil Lipe narodov. Dejstvo, da ni bila v Nemčiji še stvorjena nova vlada, je ojačilo roke nemških vojaških oblasti, ki nasprotuje vsem koncesijam, celo .-^lj formalnim in njih stališče je brez dvoma močno uplivalo tako na organiziranje nove nemške vlade ter na francoske notranje zadeve. Tekom preteklih dveh dni je bil zunanji minister Briand moproče najbolj zaposlena oseba v francoskem političnem življenju in številne legende so se pričele presti krop njegovih aktivnosti. Javno se upotavlja, da pričakuje skoraj- trif.nem s(olu šnje preizkušnje sile v kabinetu in zbornici in da se pripravlja nato. WASHINGTON, D. C., 1 3. januarja. — V svoji izjavi pred senatnim komitejem.za zunanje zadeve je trdil včeraj državni tajnik Kellogg, da se spo-služujejo ruski boljševiški voditelji Mehike in latinske Amerike v splošnem kot operacijskega polja prpti Združenim državam v svrho pospešenja svetovne revolucije. Senator Borah kot predsednik senatnega komiteja, je pozneje obelodanil izjavo Kellogga glede komunističnih aktivnosti med latinsko-ameriski- , -i i I .. . . . i izvedencem v imenu nemške via-j mi naroa*. Soglasno z materijalom, katerega je;f]0> ki bi dovoljeval konferenci predložil Kellogg, pa ni predsednik Calles zado-' poslanikov zaključek, da so utrd- voljen s komunisitčnimi delavnostmi. !bo na pnemški izto*ni me/1 A .. . . . i - • -r* inn defenzivnega znaeaja. Ocivid- Kellogg podpira svoje trditve z resolucijo I ret |no da hmV XemCija utemelje- jega kongresa rdeče strokovne internacijonale v {vati svoj slučaj z interpretacijo ka*Ti oe £rlasi: __^zavezniških koncesij ob času bolj- i - 1 1 - _ -vi ; ševiške nevarnosti, da si na ta — Združenje narodnega boja proti ameriške-1 .. ' ... J 0 -lili- i naein zagotovi arbitracijsko odlo- mu imperijalizmu v posameznih deželah in splo-;^.jtev snega gibanja po vsem ameriškem kontinentu, kij te ne bo do konca tega meseca obsega delavce vseh dežel v latinski Ameriki in'dosežena nikaka ravnava, bo ce-revolucijonarne sile v Združenih državah. Mehika je naravni spojni člen med Združenimi državami ter latinsko Ameriko, vsled česar mora tvoriti središče zveze. V imenu strokovno unijske vzgojne lige je treba apelirati na delavce latinske Amcr ke za ustvarjenje enotne fronte proti ameriškemu imperijjJiErau^ Senator Borah je izjavil naknadno, da ne vsebuje izjava Kellogga ničesar novega in da ni prav nič izpremenjena njegova opozicija proti politiki administracije. Izjava senatorja Johnsona iz Californije odgovarja baje nazorom nekaterih članov komiteja in senata v splošnem. Na temelju te izjave ne pride sedaj več vpoštev, da so stopile Združene države prvotno na nepravo stran. — Sedaj se nahajamo tam ter se ne moremo več umakniti. Zato se ne bom spuščal v fine razlike v ustavi Nicaragve. V komiteju za zunanje zadeve v poslanski zbornici so zahtevali demokratični člani, naj jim državni tajnik predloži obširne informacije glede zadev v Nicaragvi. Kongresnik Romjue iz Missouri j a je izjavil: — — Bojim se, da bodo ti mornariški častniki v Nicaragvi storili nekaj, kar bo dovedlo do vojne. Stališče predsednika bo mogoče prisililo zbornico v pozicijo, vsled česar bo prisiljena izdati vojno napoved. Kljub velikemu odporu republikancev je dobil besedo dr. John Latane z John Hopkins vseučilišča, izvedenec glede mednarodnega prava. Dr. Latane je izjavil, da ne more predsednik o-pravii.^ti svoje politike z Monroe doktrino, razven če bi jo razlagal na ta način, da je treba vse ostale ameriške sile razven Združenih držav odvrniti od tega, da se umešavajo v zadeve drugih sil. Prav tako malo ima vlada pravico zabraniti Mehiki, da podpira nasprotno stran v Nicaragvi. Izjavo predsednika, da je treba zavarovati kanal, katerega nameravajo zgraditi, je označil dr. Latane kot izgovor, iz katerega je razvidno, da pridejo vpo štev še nadaljni razlogi. Nadalje je kritiziral dejstvo, da je dobil admiral Latimer v Nicaragvi tako obširne polnomoči. Novo luč na vprašanje ameriške intervencije v Nicaragvi irt odnošaje Združenimi ' državami in Diazom je vrgla včerajšnja izjava generalnega majorja Lejuene-a, poveljnika mornariškega zbora, da si je že novembra meseca preteklega leta prizadeval na protnjo državnega departmenta, napotiti kapitana Shuterja, mornariškega častnika izven službe, naj odide v Nicaravo ter organizira tam zbor konštablerjev za Diaza. Po mnenju članov senatnega komiteja za zunanje zadeve, je to do- WASIUXOTOX.D.C.. i:r jan. BKRLIX. Nemčija. 13. jan. - BEOGRAD, Jugoslavija, 13. januarja. - Po (eprav ne obstaja bojazen, da bo Nemške politi, ne stranke so sko- J^ i__i- , ^ i » ■ • , . , . prišla sedanja epidemija influen- ro onemogočile napore dr. Cur- r°£lla> ^ bo odšel madžarski ministrski predsed ce v Evropi preko Atlantika, so tiusa. trgovskega ministra ter čla- Bethlen prihodnji mesec V Rim, da Se po- Zdravniki javnega zdravstvenega lia ijlulske stranke, da stvori nov svetuje z Mussolinijem, niso bila še potrjena a jih departmenta zelo čuječi da pre- kabin(.t. splošno smatrajo za vrjetno. S tem pa ie bila tudi prečijo možno okuzenje potomj Pozvani brzojavnim potom vJ ~ 111 , ? . priseljencev. ;r>erlin. so katoliSki centristi cele 1 Povecana skrb> da namerava Italija izolirati Jugo- Zdravniki izjavljajo, da je že tri ure na strankarskem sestanku Slavijo V namenu, da zavruje in ojači svoj oprijeill sedaj influenea v Ameriki zelo debatirali o vprašanju njih stali-razširenjn. da pa nastopa v zelo šča napram predlaganemu bur-mili obliki, kot pred dvema leto- i.uazijskemu bloku. Po končanem ma- ; posvetovanju je bilo izdano med- lega narodov je obvestila zvez- lo poročilo, v katerem se je potr-no zdravstveno oblast, da je za- dilo sklep eksektivnega komiteja htevala influenea v Evropi že šte- stranke, da bi bil predlagani ka-vilne žrtve, posebno v Franciji, binet prisiljen izpostaviti se ve-Angliji in Švici. iliki opoziciji v domači in 7.1111a- TOKIO, Japonska, 13. jan. — ".ii politiki. 960 oseb. večinoma otrok, je 11-j Strankarski sestanek je dal iz-mrlo tukaj tekom zadnjih desetih vrševalnemu komiteju naročilo, dni za influenco. ki nastopa po ee-'(Ia ,ia-i informira danes Prav Stl je včeraj zvečer po-kar je napotilo zdravstvenega ko- veC'al Prizem glede uspeha mi misarja Bnndenssena. da je uve-1 javil drastične odredbe za prepre čenje te bolezni. renc, m Slepec zahteval smrt. CHEROKEE, Okla.. 12. jan. Mussolinijem se boje tukaj, da bo Bethlen posadil na madžarski prestol svojega kandidata, z odobrc-Curtiu.ia. ni trgovski mi- njem in podporo teh dveh sil. nister še izgubil upanja ter čaka na prihod večjega števila ruhrskih Bethlen i n Mussolini nameravata napraviti industrijalcev ter linijskih vo- madžarskim kraljem nadvojvodo Albrehta ter u- diteljev. s katerimi se hoče posve- Tr-.]:„_*!.; d 1 . 1 * n t tovati tlanes 1 j ve J javiti zvezo z Romunsko potom poroke Albreh- Curtius upa tiuli. da bo mog-1 ta s princesinjo lleano. ^.e se ne bo zgodilo to, se napotiti osemm iti industrijalce, da dovolijo bo Albrecht poročil s kako italijansko princesinjc. irni delovni dan ter privoli- 0 C. E. Marble, star 69 let ki je bil j0 v številne druge delavske za-' Soglasno s tukajšnjimi nazori, ima Italija dva spoznan krivim umora, si je izbral hteve. Pridobiti hoče tudi centri- glavna cilja v vprašanju madžarskega prestola V smrtno kazen, ko so mu pojasnili, ste, ki nasprotupejo dosedaj sode- * ,rv.ot.: 1 " ^ •• 1 da Sta mogoči le dve obsodbi. - lovanjn z nacijonalisti v.sledstra- ?rvi vrstl Preprečiti restavracijo avstrijsko-mad- j dosmrtna ječa ali pa smrt v elek- hu. da bodo izgubili podporo ka - , cesarstva in arugič zagotoviti si podporo toliških linijskih volil(*ev. Xovo imenovani kancelar Splošne zmede na Kitajskem. 'Proč z imperijalizmom!',. _.. • • 11«? 1J 1 je bil ustreljen. Pokojni je bil tc-oznajajo plakati v Han- kom stavko leta j D25 na delu ter kovu. - Zavzetje Kiu- je napolil tudi druge kitajske de- kmga je bilo potrjene J da so opravljali skebsko strak Kitajci so zasedli ameriške misijonske šole. Madžarske proti Jugos! a vi ji. Domneva se, da bi vsaki obeh načrtov zagotovil ta cilja. Predno pa more Madžarska zavrniti jugoslovansko ponudbo, da dobi prosto luko v Splitu, mora i-meti opolen sporazum z Italijo proti Jugoslaviji. Marble je odvrnil, da je že en Aovn imenovani Kaneeiar je mesec slep na eno oko in da bo v "preživel eeli včerajšnji dan v po-kratkem popolnoma oslepel. Diti svetovanjih z različnimi delavski-slep ter sedeti" v ječi. mu je ne- mi voditelji in industrijalci, ne da znosno. Sodnik je torej določil bi ojačil svoje pozicije. usmrčenje na dan 15. marca. j f> bi opustil danes svoje napn-ipi i^t i 1 . ^^ I I ' re, kot se napovedi: je v politic-1 ^»lavna Karta Jugoslavije v boju, da si zagotovi pod se je odredilo na dan 14. januarja llih kro?ih obstaja možnost, da--------"-J--—— J splošen proti tujski bojkot. bo njpf?ov nasiednik Adam Ste- Xeki kitajski preddelavec po- pprwal(K voditelj desnega krila ulične železnice v tujski Koloniji eentristične stranke. Taka pote- za bi napravila konec ugovoru centristov, da bi bila kancelar in zunanji minister člana Ljudske e. ker se splošno priznava, da bo dr. Stresemann obdržal mesto zunanjega ministra. službo. KANTON". Kitajska, 13. jan. — Tukajšnji nacijonalistični eastni- --jki so potrdili zavzetje Kiukinga v SAXGIIA.T, Kitajska, 13. jan- severni Iviangsi provinci, kakih V angleški koncesiji v Hankovu,| 150 milj od Ilankova ob reki katero so pred kratkim zapustili jjangtse. Angleži, potem ko se je vršila tam- KELIXG, Kitajska. 33. jan. — kaj demonstracija kulijev. so se Soglasno z nekim poročilom ame-prikazali sedaj povsod plakati z riškega konzula so zasedli kitajski izdajatelja nekega lista, je bil ob-napisom: Proč z imperijalizmom! j vojaki ameriško misijonsko po- "ojen včeraj na dosmrtno ječo. Kitajske oblasti vzdržujejo v.slopje v Fnčovu. Tudi iz Šaovn in splošnem najstrožji red ter so od-j drugih krajev province Fnkien se redile, da se ne sme na noben na-jporoča, da so kantonski vojaki za-čin nadlegovati inozemeev ali njih; plenili ameriške misijonske šole. lastnine tekom pogajanj z angle-j Ameriške oblasti so dale misijo-škim pooblaščencem O'Malevem, jnarjem navodila, naj se pripravi- McDermott obsojen na dosmrtno ječo. CANTOX. O.. 13. januarja. — Pat MeDermott. ki je bil spoznan krivim, da je umoril Dou ^Ielletta. Zastava nad angleškim konzu-tjo. da zapuste te kraje, latom. ki je bila tekom kitajske Nepotrjena poročila pravijo, da demonstracije nadomeščena z na-j ie zavzel maršal Vu _Pej Pu mesto rodno, je bila zopet spravljena na Čenoau v jjrovinci Honan in da je staro mesto. ^ blia nacijonalistična armada po- General Kaj-Sek, najvišji po- tisnjena nazaj proti Linpao. veljnik narodne armade, bo dospel j LONDON, Anglija, 13. jan. — iutri v Vueang, na drugi strani j Ministrski predsednik Baldwin je -Tangtse reke. V njegovo čast bo i prekinil svoj obisk v "SVoreester-nrirejena velika demonstracija, ki shire, da se udeleži posebne kabi- bo trajala dva dni. Objavljena stavka mornarjev se ie pričela v pondeljek v Čangša. 222 milj od Hankova. Razventega netne seje. na kateri bo predložil zunanji minister Chamberlain obširno poročilo glede položaja na Kitajskem. kaz, da je stal državni department že tedaj v najtesnejših stikih 2 Diazom in da je že takrat mislil na korak, ki ne pomen j a ničesar drugega kot intervencijo. poro Madžarske, je dejstvo, da mora madžarsko blago preko jugoslovanskega ozemlja, predno more dospeti na Reko. Organ zunanjega urada, Vreme, skuša razpršiti m^kost s poudarjanjem angleškega komunikeja, v katerem se izjavlja, da ni vedela Anglija vnaprej za italijansko-albansko pogodbo. List pozdravlja to zanikanje z izjavo, da pomaga Anglija s takimi izjavami k miroljubni uravnavi vseh balkanskih i problemov, kar ie v interesu Anglije, Italije in Jugoslavije. Ta izjava pa ni nikakor odpravila vznemirjenja, ki je stalno naraščalo izza časa, ko je bila sklenjena italijansko-albanska pogodba. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriSkega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki to veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ke dvomimo, da Vam bo ta ponudba ngajala. posebno is,' ako bosi« vpoitevali svojo ko. rist in našo zanesljivo ter tožno postrežbo Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji 600 ... 1,000 2.500 .. 6,000 .. 10,000 ... $ 9.48 $ 18.60 $ 46.25 $ 02.00 $183.00 Lire Lir ...... 100 ............$ 5.05 Lir ...... 200 ............S 9.80 Lir ...... 300 ...... $14.40 Lir ...... 500 ............$23.50 Lir ...... 1000 ............$46.00 Za pofiiljatre, Id presegajo DesettlaoC Dinarjev ali pa Dva tiso« Lir dovoljujemo poseben aneska primeren popust. dane brrinjen* v — jSi'aJ*i«a Posebni podatki Prtatajbina s čila ameriSkib dolar, lev T Jugoslaviji b Italiji cna&a U- kor sledi :za $25. ali manj i znesek 75 een-Ut; od |35. naprej do $30t. po S cente od vas&ega dolarja, Za *c£J« svate *o FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street roane: oobtlandt «wt NcWYoiti N, Y, S i / GLAS NARODA, 14. JAN. 1927 G t AS NARODA (SLOVENE DAILY) ZAPOSLOVANJEOTRQK. Owned and PuiMsked by MiOVMNIC FUBIilBHTNO- COMPANZ (A Corporation) *wmJt Safaer, president. Louia Benedik, treasurer. Pkc« of business of tke corporation and address«« of above offioo«: 62 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York Gity, N. Y. "QL18- NABODA" "Voice of tke People" Issued Every Day Except Sundays and Holiday». Za eelo leto velja list »a Ameriko m Kanado «__„_—__^.$€.00 Za pol leta__—__ Za Mri leta___— ....j$ijfo Za New York §a eela lete Za pol leta $7.00 *0JBQ Sla, inozemstva eo eelo leto —$7.00 Za pol ledar_______tSJO Subscription Yearly 00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" iehaja vsaki dan ieveemsi nedelj in praenQkom. Dopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati, po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-Mjvf, prosiMo, da se nam tudi prejšnjo bivališče najmanj da hitreje ___ najdemo naslovnika.__. i;G L A 8 NABOD A", 82 Cortlandt Street, New Yo«fe, N. Y Telephone: Cortlandt SBV& ŠESTINDVAJSETA POŠILJATEV Včeraj ^nio odpremeli v domovino šestindvajseto pošiljate v za poplavljenee. Tvorijo je prispevki sledečih rojakov: ' Mrs. Marija Mikevc, R. F. I). 7, Box 3:1. Greensburpr. Pa. Mrs. Marija Frank, R. F. D. 7, Box 33, Greensburj?, Pa. Frank Košak, 2373 Catqlpa Ave., Kid tre wood, N. Y. Anton Eržen za Andreja Dekjeva, Turtle Creek, Pa. Franeis Rihel, R. D. 3. Box S5, WellsSburp, \V„ Va. Julia Kepic, 172 East 4th St.. New York City Tončka Šuštar, New York City Kraigher, New York City Jak. Hribar, R. D. Richfield Springs. X. Y. Chas. Kogovšek, 430 So. Santa Fee Ave., Pueblo. Colo. Mary Naehtipal, 223 Madison St., Hoboken. X. J. Val. Pire in Karl Majdič, New York City Frank Birtieh, 1283—5th Ave., Akron, Ohio Jos. Čedne, potnik Glas Naroda, nabral Jos. Per, Rosebura. X. Y. Jerry Krashovetz, Box 06, Ennraelaw, Wash. Jerry Gorup, Box 95. Wilcox. Pa. John Povsha za Sv. Barbara, št. 40 K. S. K. -T.. X. Hibbin« Minnesota Antonija Vidie, 41 East 72 St.. New York City John Beveie. Box 186. Grandin, Mo. Frank J. Preveč in A. X n gode, Girard, Ohio. nabrala Pavel Zalaznik. Xorth Bergen, X*. J., 5.00 5.00 5.00 1.00 3.50 1.00 3.00 2.00 1.25 2.00 1.50 2.00 5.00 2.50 2.50 1.00 60 25.00 3.00 1.00 D2.00 2.00 Borba proti zaposlenjii mladoletnih še ni končana. Načelnik otroškega urada delavskega departmenta bi vedel o tem marsikaj povedati. V Louisiani je naprimer postavno dovoljeno zaposliti otroka, ki že ni star šestnajst let, po sem ur na dim. Holska obla«* so v tem- shu-ajn ne briga za njegovo vzgojo. V državi- Massachusetts je bil poražen predlog, da morajo otroci v starosti od 14 do 16 let, ki so zaposleni po fabrikah, obiska vati nadaljevalno šolo. Istotako je v državi New Jersey. V državi New York je bila. stavljena predloga* ki prepoveduje zaposlenje mladoletnih v nevarnih pokli eih. Predloga je bila poražena. V državi Rhode Island smejo delodajalci postavni« izrabljati otroke po štiriinpetdeset ur na teden. Človekoljubi, ki so hoteli ta čas skrajšati na oseminštirideset. ur, so naleteli na splošen odpor. V državah New York. Yirginija in Massachusetts so vložene predloge za odpravo nadaljevalne šole; predloge za ponoeno delo mladoletnih ter predloge, da bi smeli dvanajstletni fantje po šolskih urah opravljati delo bre-* posebnega d vol jen j a. Najnovejša kopalna oblaka; Nasveti za hišo in dom. Neki znani ruski pisatelj piše: Kadar se zaljubiš, nikakor ni potrebno, da takoj oble^-eš frak. j beli naprsnik in da z mokrim £op-» kom v drteei roki bežiš k predme-' tu svoje strasti, padeš na kolena i in vzklikneš: "Anpelj moj: Bre/. tebe ne rao-j Norire iz Jugoslavije* Skrivnosten umor. '5000 Din., istotoliko Rdeči križ, V Koprivnici na Hrvatskem so beograjski trgovci pa so otroke na&li te dni domaeini na njivi po- bogato obdarili z oblatili in je-sestnika Galinca v jami. v naglici dili. izkopani, truplo 20 do 25 let stare ženske, gozno razmesarjene z Zaradi 50 dinarjev, nožem. Truplo je bilo zakopano Zagrebška policija je aretirala približno.pred štirinajstimi dnevi. T^opolda Novaka, rojenepa v no pa ustrelil. Skušal je potem odpreti. Streckovo blagajno, v kateri je bilo 40,00 Din., kar pa se mu ni. posrečilo. Krnjak je dejanje priznal, izjavil pa. je, da je dejanje izvršil v silobranu. Vse priče so za obtoženca obležilno izpovedale. Sodišče je Krnjaka obsodilo na smrt. Avtomobilska nesreča pri Podgo ricL Xa cesti m«l Podporieo in Ko-lašinom se je pripetila težka nesr Bopra. kaj vendar jrovorite ? eesti. Vsi potniki so bili težko ra- som vendar že poročena!" njeni. Trije izmed njih so v snet-1 "To n» »"kak zadržek Poskrbel ni nevarnosti. ™ ločitev". j "Toda jaz imam tudi otroke". Toplo vreme v Dalmaciji. ! lahko odstranimo, saj dobi-; V južni Dalmaciji je zavladalo mo nove", pravo poletno vreme. Temperatu- Tako početje bi bilo preodurnoj ra je kontantno po tri ali štiri sto- in prencnmno. Na tako preproste pinje nad normalo. V splitskem limanice se ženske nikoli ne vja-kopališeu se je te dni kopala vee- mejo. Začeti je treba čisto drujra-ja skupina mladih ljudi. če! t' Najprej si napudraj lice. osenči Riba potopila ribiča. oči z oprorki vžigalic, idi na obisk' V bližini Mostarja je ribic Mar- k svoji izvoljenki proti večeru, ko; tin Žviždie v reki Xeretvi lovil ri- j,» mrak. sedi v kak kot ,,iim predstavlja, kakšne ko- be na trnek. Xa njegovo nesrečo molel. j>alne obleke ImmIo nosile ženske je precej velika riba zgrabila za ^ 8te vi dane8 tj|k„ m0,J P®1«**- i"1« eno trnek ter se z v,s-o močjo skušala bf) km.|hl vpraša]a 1 ko. namre«- to. da ženska ne osvoboditi. Pri natezanju je ribi- _ , , ^me v vodo ž njo. ... . . . ♦ Nam ne vem. Toda ne. bolje ----------- ---------------------- cu spodrsnilo, padel je v motne . ..... , . .. je. da me ne sprašujete! ' - - valove Xeretve m utonil. j . 1 "Ali ste im«*li neprilike pri iu r Misterijozna smrt berača. i V selo Vrano vee je prišel tedni • X:! m niti berač ^Tate Zečevie ter prosil za s'im ■ prenočišče. Prenočeval je v hlevu.j "Nekam hledi ste danes...' Pozneje ]>a so berača na-šli mrtve- "Vso no»- nisem spal", g a na sosedu j < -n dvorišču. Imel eas. marvce nervozno vstane«, za-j mahneš /. roko ter naglo odideš. To napravi »rlobok vtis. I^azun mi-;te|ra pa ti ni treba misliti, kako j hi končal. | Tretjega dne lahko smelo vstopiš in ko jo zoirledaš. razširi roke j "Siromak! Kaj pa vam je bilo T j'" i*jf«»von : "Marv!" (ali iMoa. ali Identiteta se ni mo?la ugotovi- Hamburgu, delavea hrez stalnega]^ 1tlžke peško*kava o tej misterijozni aferi. | Stavim glavo, da niti mijpamet-l "KaJ va,n ' KiIJ 7 brže umorjena in wopana ob pri- mesta v Zagreb, kjer je prenose-' domneva se, da je. nekdo pono- n> jAa žens"ka bo 7apa7ilu na. vami liki zadnjega sejma v Koprivnic. val y baraki Matijc Kraljica. Zgo- či,napadel berača, potem pa pod- Sprot ja med tvojimi odgovori Da 11!<*:" X<' 1^- Zločin imajo naj brže na vesti ci- daj zjlltraj je Kraljičn iz suknje ,aknil ogenj, da hi se zabrisala Da vgo noC. spa! da si Vso!hiti* da si obri5eA Pn,1pr z gani. katere so domačini videli izmaknii 50 dinarjev in pobegnil sled- B^raču pa se je vendar po- nfM-. sanjaj totla hcnli previden, da si ne nedavno v tamkajšnji okolici. z denarjem na kolodvor. Kraljic, srečilo zapustiti hlev. ,, meni sre sanjali ?" bo zaraiŠ.; tu'uxl " "A,i vi" je tatvino kmalu opazil in zalotil: Jjeno odvrnila, "rudno?" jdiie.' Lov na divjačino v Baranji prepo- x0vaka še na kolodvoru I Velik požar v Beogradu. v . , , , "Znre izgledate nekam holest- i-rf Ktiuiuoiu. 1 'Za prvi dan je to dovoli. Ire- .. ... veaan. Novak ie nriznal da ie hotel /\ Beogradu je nastal v tovarni , - 4 , - . . 'noj Ali sem ja/. kriva. ~ ... . „ , .. ii - • ' ud jt iKHct /.j ba je takoi prenehati 111 jo pustiti. . . , ,, \ eliki župan baslce oblasti je iz- denarjem nobe vsem telesu. V njego-' --1, . h}** ' llm''- 0,1 ,OSil neJ'rite! Mar sem temu jaz kriva T I na tako zaplodila. da povzroča na vj .-..i____, ______ , . - » Morda zato. ker sem vso not-j liši je izbruhnil uožar. ko je Skupaj $165.75 |setval1 mno®° Kožara je bil on odsoten. Ko se je vrnil, je Londonska družabna senzacija, nemirno spal'. j edino lovišče na Bel ju. kamor vo- bila. vsa liiša v plamenu. Ko je o-1 T<4 dni se je odigrala me/l Lon-' "Siromaček! O koui pa ste no Svota je bila poslana Rdečemu Križu v Ljubljano Z 'da ni prmlrla. . pazil, da so žena in otroci še v ffo- donom in Parizom zanimiva lju- eoj sanjali?" naročilom, naj io razdeli med naipotrebneiše slovenske' reči hiši, se je zagnal v plamen havna dogodovščina. Sin enega "Uganite!" (Sedaj s« . ,. 1 i Obfodba ba j moških policistov, poplavljenee. 1 . —- w c . I Pri okrožnem sodis<-u v Subo Pi-i tej priliki moramo omeniti nekaj. Toda . . . nobena ženska ne ho tega storila. Treb,-1, jih je poznati! Po vs<-i priliki bo vzkliknila: Pega res nisem želela ! Žal mi da se tako min ite . . ." .in J1 ujela ne trnek. reei hiši, se je zagnal v plamen uavua uojjouovsumu. 0111 ciicbh -i ganite; t?>e P°15eiiskIma stra2- prlo izhod. Ves opečen je narečni :kov^oee- naveličal plačevati za (Ja si sanjal o ^jpj. sicer hi je ne v , v . nikoma v Bajmoku. mež v bolniei tmirl svojim sinčkom dolgove ter pustil rojakov sirom Združemh držav, nismo slutili, ko smo iz-j obtožen, sta bil., d. »t. pred ^ r«U -Wu. F.nt. hrih.™V ' J dali prvi poziv za poplavljenee. da bo ta dobrosrčnost ill šestimi meseci ubila slepca Saka- Pomiloščcnje dveji na smrt obso- vi«aT sicer ni bil prenatrpal svo-dobrodelnost zavzela tako ogromen obseg | so- 0ba sta dejanje tajila, vendar jenih morilcev. J(* glave z učnostjo, pač pa je bil Sočustvovanje z bližnjim, ki ni po lastni krivdi zašel T-VSe °k0ln0Sti Za nj""° KralJ ^ PomUostil 2 na smrt ^lober poznavalec žensk. In tako 1 krivdo. obsojena morilca in sicer trgov- ^ nm je posrečilo, da je zmešal . v . . Sodišče je obsodilo vsakega na skega potnika Bana, ki je pri Ve- ^avico ličerki enega najbogatej-' \K ko srff zxenl kot har" Tiho. nežno jo primi za roke. tri leta ječe. liki Gorici umoril in oropal neke- »h. londonskih bankirjev ter jo la' ™ kakor modnka- Pl,bližaj svoje oči njenim očem. ga mlinarja in mladoletnega J. pregovoril, da pobegne ž njim v kakor | ustiuce itak same slede, liližje. . Streljal na orla in ustrelil — sina. Xovaka ki ie v Kulmerievem lo- Pariz. Določenega dne je napisala strcla Prodl,"a*e v -! nja se z ovsom lovi!) "Vi... Xe morete usraniti?!" S»'«laj pa prihajam k važnejšemu vprašanju, n katerem je težko govoriti. Moreš jo poljubiti. Toda za Bo-jra ne naglo, kot da bi mačke lovil. počasi, previdno. v nesrečo, je ena najlemenitejšili kreposti. Kot. dokazujejo dejstva, je ta krepost pri našem naro du v Ameriki razvita v največji meri. PROHIBICUA V JUGOSLAVIJI tei su Ameriški suliae Johnson je vzel Jugoslavijo pra-v pc-n na piko. Izza vojne je bil že trikrat v Ljubljani imel vee predavanj, v kfiterili je jih vso ijioČ priporočal! Težko ranjeni otrok je bil pre puško, na orla, ki je hotel z dvorišča odnesti kokoš, a zadel je sinka v glavo. o ameriškem nzorcu. Kakšni so bili njegovi uspehi ni 74ia»0. Vemo le toliko, da je v preteklem letu popila Ljubljana nad tri milijone litrov vina ter nad polUttigi milijon litrov piva. "Ker je skoraj eelo leto vladalo neprestano'deževje, zato so Ljubljančani letos popili manj piva. Ob veselih prilikah in svečanostih so Ljubljančani porabili 11.711 steklenic dezertnih vin šampanjca. Vidi se, da je vladala denarna stiska, ker je bilo prejšnja teta konsumiranih mnogo več steklenic. Dalje je Ljubljana, porabila 34*603 litrov ruma in drugega žganja in 84,509 1 drugega alkohola (špirit in špirituose). Požgala pa je Ljubljana 62,699 1, denaturiranega špirita. Pristaši treznosti in "Svete Vojske" so porabili preteklo leto 28,555 1 sadnega mošta in malinovca ter 905 steklenic penine. i Kot je razvidno iz tega Seznama, bo moral Mr. Johnson še dostikrat priti v Ljubljano, predno se bo, popilo toliko sladkega mošta in malinovfca, kolikor se danda- | p°pije vina in piva. .i ^ h>. ^ i peljan v bolnieo, kjer je par ur pozneje umrl. Kraljica obdarovala beograjske sirote. - Kraljica Marija je priredila v Beogradu sirotam, eelo vrsto presenečenj. Mudila se je eelo popol7 dne pri njih in jih bogato obdarovala. Ob dveh popoldne je prišlo na dver 140 šolskih otrok s svojimi vzgojitelji, kjer so jih sprejeli minister dvora, dr. Jankovie, dvorne dauie in visoki dvorni dostojanstvenik. Po prihodu kraljice, ki je došla v spremstvu kneginje Olge se je vršila kratka predstava za deep, nakar je kraljica osebno poklonila vsaki sroti kos kolača, škatljo bonbonov, sviter in svojo sliko s prestolonaslednikom. Ob 5. zvečer so bili vrh tega vsi otroci- pogoščeni. - Dopoldne je bil dalje v navzočnosti kneginje Olge svečano bla-slovljen Dom "Srpske Majke" za siromašne otroke in je kneginja poklonila pri tej priliki draži v u T svoji naivnosti je sporočila svoje-^ strašno neumen, ali zato je Dvojen umor in samomor. tudi s katerim brzovia-.skladen nai"fa* i^zero in srčno Iz Mostarja poročajo: Mlada ^ odpelje. Razjarjeni papa "tipanje. Ni treba pazit, na smi- va^ka lepotiea v hercegovskem se- ra je najel aeroplan m ker vozi ta marvee na zvok glasu m. na In Jasiku Rista Belič je imela lju- dva do trikrat hitreje, je vjel par- MUZlkalnost lisesa. Priporočljivo havno razmerje s postavnim lan- ^ v Doweru. Xe da bi bil sma- J*, da svojega govora ne rlokon-lom Cedo Matiodueem. Ko je Ka. zapeljivca, ki ga ni maral, ker stili oče, ki je živel v sovraštvu s ^ bil izvedel, kasen zapravijivec t edovim očetom izvedel za to raz- ^ vrednega besedice, je odvedel merje, se je. razljutil na svojo sv°j° torko domov. Kaj je bilo hčerko tej- ji prepovedal nad&ljne flo«»a, o tem zgodovina molči. sestanke s £'edo. Medtem pa je --- vdovec Gjoka.Petrič. ki je mnoge starejši kakor Rista, zaprosil oee.' NADALJNI DAROVI ZA P0-ta za njeno roko. Rista se je bra-j PLAVLJENf®. nila, a brez uspeha. Ko pa je te -* dni Petrič zalotil svojo mlado že-' A. Nagode in F. J; Preveč nam no na sestanku z njenim prejšnjim poročata, iz Girard, Ohio: ljubimcem, je potegnil revolver in Tukaj pošiljava ček za $92.90. ustrelil Čedo. Videča Čedo v krvi, To svoto sva nabrala med tukaj-je Rista iztrgala svojemu možu šnjimi Slovenci. Xi ga skoro med revolver, ga ustrelila, potem pa še nami, ki bi ne daroval za 11 boge sebki pognala kroglo v glavo. (poplavljenee. Prosim skrbite, da , bodo deležni denarja največji ne-Smrtna rasaodba v Novem Sada. sree.niki. Imena darovalcev slede. V procesu za vratnega', umora v, John Brevec v Grandin, Mo., je-Gajdobri je bila razglašena raz- daroval 1, dolar za. poplavljenee sodba. Kakor znano, je kočijaž in 1 dolar za.Dom slepcev v Ljub-' Krnjak dne 20. julija s svinčeno ljarn. * palieo ubil v 'Gajdobri svojega.de-! V Pittsburghu sta darovala za> lodajalea, bogatega veleposestni- Dom slepcev Frank $1. - ka Jakoba Streckega, njegovo že- in Mike Omahne $1.00 ' njenih oči... V tem položaju ni nikdar mogoče ugotoviti, ali si jo poljubil ti ali ona tebe. Xadaljnih nasvetov ne morem dajati. Zato sem prepošten. Ce hočeš, jo lahko še enkrat poljubiš, nato pa se \:neš domov, loda navadno je kor.ee drugačen. NEPRESTANO NARAŠČANJE števila naših prijateljev in doslednje širjenje našega delokroga t vseh bančnih poslih je najboljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga, je pridobil naš zavod tekom dolgih let poslovanja. DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji. DENARNE VLOGE na "Special Interest Account" obrestujemo po 4% na leto, mesečno obrestovan je. Frank Sakser State Bank 8Z Cortlandt, Street,. He* Yoi% Ni NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA posimnovALmrA v ameriki. Hid šm G MS NARODA, 14. JAN. 1D27 Zakaj pravzaprav povijajo otroka? s*« ZNAČILNA IZNAJDBA*'- 0 ŽIVLJENJU IN SMRTI Zdi m\ da u nava.'.e, zato ker >oj kajti to tri mesece j? bolje, da o-otr.o mater«', ki uvidijo, via je povij tnje pravzaprav vel "ca* muka za otroke. Te.sno, povite n< žice, da .se ne .skrivijo, da ne brcajo! Kdo povija mladiče v ž.vaLst vu ? Na ravno .se raz»i ja jo in vendar .so nenormalno:;! i le redek slučaj. Pa otrok: Komaj za-g:e!a bič .sv» ta, ž.' pritiskajo :ia njegovo .svobodo, jnu ovirajo razmahi Naj .se toraj povijanje, i opol -noma opusti* V.-aka razsodna mati ima .s\oje lastno prepričanja a podajani tu par navodil iz Ia.stnc izkušnje mladini mamicam. Prvi čas, zlasti ako se rodi otrok v zimskem času, je potrebno, da se povije. Prve tri dni jtovij otroku tudi rokice, da ne bodo .-»ilile vedno k oVm kakor v materinem tele.su, a le tri dni, ]>otcm dovoli, naj .se ž njimi p rast o zabava. Prve tri molčeč povijaj, a ne te.sno, privoščijo .samostojno | mu miru. neprestano ga pest vajo in ž njim igTajo. Pozneje .se pa pritožujejo, da je otrok .siten, da nič ne .spi, da je nemiren it :l. Se-. vc '.a. ne mi.slijn na to, via so mu že koj prve mesece omejile narav-' ni razvoj živčevja. (Prva .stopnja k u -rvozno^ti je .slabo duševno hlz-1 .... I jMjiOzenje, večno vznemirjanje in ji za na-eče matere, druga i.sto duševno .stanje doječe matere. tretja' pa kratenje otrokovega spanja vi prvih treh mcseerh.) Kosem neko' mlado mater opozorila na to, da jej otrok premalo počiva (prvi nic&ee), mi je. odgovorila: bo bolj bister in čvrst, ako takoj spoznava okolico! Med spanjem bodi otrok nepo-vit, .svobodno naj razteza nožice zlasti poleti, ko je le malo pokrit. V zimskem času mu napravi toplo .srajčko, ki sega preko nog, (spodaj skupaj sešito, podobno vreči, z;»pne se z gumbi oTl nog do vratu) in odeni ga z volneno odejico in s pernico. Le mnogo zraku in otroka le zato, da ga lei>še držiš; svetlobe in dovolj »panja, da bo k anizacija desnice na Poljskem. j Kralj David, obeepriznaita av- Notranji razvoj v Poljski te raz- delo, da se misli nova onranizari- torifeta fiksira dolgost Človeškega vletn v v zadnji dobi hitreje neirn je tesno nasi, niti na cerkvene in- življenja s 70 leti. V resnici pa ži- dfjRipj. podoba je. da s - priprav- siiiueije. j-i povprečen človek samo 35 do jjajo v državi dogodki, ki bodo) V deklaraciji li jo je *prei.-l > H) let. Razlog te nizke številke je prcj a!i sh.j dovwlli ,!o hllf|;h konpprs. se jzj:iv!i:!. da liav, ^ t rana, cesto pred 20. letom nasto- padov med nasprotujočimi si po- liti,-no podie:ie - .....-anizacija jnajoča smrt vsakega tretjega člo- litičnimi tabori. Desnic i mu nam-'zavc-lnrh narodnih sil. k~tenh eji; j veka. Le polovico izmed ljudi, ki r(H-.. kažojo Zliaki j(> ov^auizirati U;!rm, ,,a ^ j pridejo na svet učaka 40. leto in pripravlja na protiofen::;vo zoper sposoben pro -zeti v v * -oke |«amo 20 odst. jih živi do 70. leta. Rilsudskega. jpr-vn in odlogi „ svoji u- DO-letnih starcev najdemo med ljudmi kvečjemu pol odstotka. i Od maia. ko je Pilšudski f -- odi. Religija poljskega naroda. v naročju, kar traja Vi—1 uro, (lete zdravo in živahno m. Hrana primerna otroku do sedmega meseca. Do sedmega meseca, je pač edino le mleko. To je tako naravno in samoobtsebi umevno, da ni potrebno posebno razmotrivati o tem. Saj je .skrbela narava sama za to. Cemu se zbira v maternih prsih mlekoOb maternih ]>r.sili se o-trok napoji in segreje. Te prijetne toplote mu ne nudi niti naju-dobnejša poveljiea, zato je njegovo mesto prvi čas še vedno le ub materinih prsih, a nikdar razvaJiti otroka, da bi vedno sesal. Doji ga le vsake 3 ure. Mati, ki sc drži strogo tega reda, se bo zato veselila ob zdravem otroku. Velike važnosti za razvoj otroka j«- tinli kakovost materinega mle- ka. Od pravilne materine preLrane je odvisna dobrota * mleka. Doječa mati naj ne uživa le beljakovin, umestnejše so močna te jedi, sadje, zelenjava. Da ne ošibiš in da bo čez noč dovolj mleka, pij zvečer, predno ležeš, čašieo kakava na • mleku kuhanega, "katerega vlivaš polagoma na rumenjak zmešan .s sladkorjem. -Mati, ki se hrani z mesom in s pivom, bo dojila, otroka le malo časa, dočim ga bo ona, ki uživa močnate jedi, jagode, .sadje, maline, mleko, zelenjavo, orehe, ptičje'meso'dojila do desetega meseca, in bo sama cvetoča in zdrava. j. u. •vTe.L.e.viso^,: Škotski znanstvenik J. L. Baird je iznašal aparat, ki omogoča, da bo vsakdo videl tistega, s katerim bo govoril po telefonu. Oseba. ki jo vidite na sliki, se je nahajala tekom telefonskega pogovora pet blokov vstran. Nekoliko milejše so številke o verjetni dolgosti človeškega življenja v tej ali oni starosti. Najbolj kosi smrt med dojenčki. Radi tega se lahko računa pri fttroku. ki pride na- svet da doseže kvečemu 38 let. Kdor učaka svoje 10 leto. že lahko računa na 57 let, kdor učaka 20 let. lahko pričakuje. da doživi 50 let. 30-letnik se lahko tola> i, da učaka 62 let. 40-letnik da bo živel do 65, 50-letnik do 00, 60-letni kdo 72 in končno preostaje še 70-letnemu starcu u-j nanje, da doživi svoje 78. leto. stvar na svojem mestu, če je vse pomet eno in brez prahu, bo dom ravno tako lep kot najrazkošnej->e urejeno stanovanje v veliki palači.Ravno tako je s perilom. Da je le čisto, zakrpano in zlikano, pa ravno tako odpravi kot ono, ki je vse prepleteno z vezenino. — No- bene zasluge nima ona, ki gre v trgovino s polnim mošnjičkom in si nakupi vse samo lepo in drago — zaslugo ima ona žena, ki se zna iz malenkosti pripraviti lepo in c-kusno stanovanje, ki skrbi, da s svojimi skromnimi sredstvi vzdržuje red in snago v hiši. šil vojaški prevrat ter vrgel d"s- r;msko - katoliška vera. mori bi-ni'"-n-sko vlado Vitnsevo, se * i vb»da.;o » vera nji Poljskem, poljska desnica držala napram no- tesno zvezana /. držav; .iavnost vem« režimu, ki jo je strmoglavil oiora gledali pri j ■: v: i i h or^aniza-nasilnim potom. sicer ves čas od- <*ij«h na hierarhizem in di c-iplino, klanja H."e. ali ipak dovol j pasiv- -'akaj brez hierarhi ie in discipline no. Celo v sej m uni delala vl.-idi narod t.la brez'm. »."-i, nezmožno Pilsudsk-^ra večjih težav, d a si b;' kitkr.šn«'k;di akei;--. Xjejr.va r»r-ji to ne bilo nemoio'-e. 'rani/neija mora |»ri<"(>ji er.er^ično Ali v za d n if m čhmi se je po!j-iin ^l'«'"' 1 'kar sk-i desnica, kakor je i»odoba. lo- n;,rn,! 'r".'".i1'- ali p-.nižn- tila druge taktike. i\iorda jo je iz ' z val na to sam Pilšudski* ki jJ l-odoč-nost bo šele poki/ala. pričel z uspehom vabiti na svojo knko St' 1,0 ^ve lel pro-.-am nove stran poljsko aristokracijo, ki '^anizaei je. Ta ra.-uua na to, da doslej podpirala narodne demo-i>e ji h ,io pridružili pristaši raz- tudno je, da ne more povedatijkrate Tod;t Z(]i S1> ip;l]. da S(l J>:nih političnih strank, na v;ak na-znanost nič o vzrokih dolgega živ-|desni(,a pri i prebivalstvo Ijenja. Ce se ne oziramo na dedne SV0j0 jneiiativo },roz " obstoječe poli- bolezni in na slučajnostih, ki vendar lahko-vsak hip nastopijo, lah- ^ °4,ja fleKnir'arst:c ko rečemo, da odloča v splošnem zunni vo,llH^ Dmowski. zdravje oziroma konstitucija inj ltl M' V{V pripravljal značaj. Ne prebolevajo namreč vsi|P^ebno organizaeijo dehničarskih ljudje na enak način udarcev i,«J0,Mncntov 111 t(1 rofn sesTro Ančko, naj bi enkrat moraš res vse vedeti. Sicer pa. —^.anienjala posteljo, češ, da naka — ne spodobi se, da bi ti pra-|-a bnli "lava in bi rad prenočil v vila. res ne! njeni sobici, ki je hladnejša od Toda jaz ne odjeujam. j njegove. Ančka mu je nič hudega — Jera, čemu bi se ne spodo-iK,ute<' takoi "Z0™* ™ ta nepri-bilo. Povejte, prosim vas! jdiprav je legel v njeno posteljo. j Se prej pa je odprl okence, ki je bilo — kakor pri vseli lesenih —1 »i že. pa se mi boš smejala. — Ne bom se. Jera. Kar začni- DOBRA KAVA Vi imate lahko oni fini izredni okus in milobo, katere ste veseli v svojem priljubljenem hotelu ali restavrantu s tem, da čisto enostavno mešate svojo kavo. Kuharji po vsem svetu so pronašli, "da mal odstotek ci kuri je, zmešan s kavo, poveča bogastvo in okus kave ter jo jako izboljša," < Vprašajte svojega grocerja za Franckovo cikorijo. . , t - IZDELUJE Jp •HEJUfi. FRANCK SONS, Sue., FLUSHING, N.Y. . dodatek h kavi se Franclcova cikorija zato uporablja, ca izboljša okus kave kot izboljša sol okus hrane. f te. — Pa naj bo! - Ženica napravi par požirkov in nato začne: — Pred pustom je bilo. Jaz sem bila tedaj stara dvajset let in sem služila za veliko deklo pri posestniku Boštjanu na Okroglem. Za menoj je kaj rad pogledal Pogta-j.enov Tilen. ki je imel leseno bajtico tam koncem vasi. Pri sebi je imel svojo sestro, ki mu je gospodinjila. Rila sta oba pridna. Tistih par njivic sta obdelala mimogrede in ko je bilo pri bajti ponarejeno. sta šla na dnino k svojim sosedom. Ker je bil Tilen vseskozi pošten fant, bi se bila jaz naj-brže odloČila zanj, da me ni pričel mešati Mlinarjev Peter, dokaj lepši od Tilna. a tudi mnogo bolj ve-trnjaški. O njem se je šepetalo, da voglari okrog vseh deklet in da hodi čestokrat klicat Tilnovo sestro Ančko. Jaz pa — saj veš, mlado in zatelebano teslo — nisem vsega tega verjela nič. Mislila sem si: Peter je zal fant in vsa vas mi ga je nevoščljiva. Nekega večera, jaz sem se ravno odpravljala spat, stopi k meni v kuhinjo Poglajenov Tilen in me kar brez ovinkov vpraša, če ga hočem za moža. Jaz sem mu rekla, da se mi še nikamor ne mudi, naj torej povpraša drwi god. Tilen mi je pa dejal trdo:. — Že vem. kako je s teboj. Na Petra misliš. Pa iz te moke ne bo kruha, on je slepar! —Tilen, ti ga obrekuješ! — sem za vpila vsa užaljena. — Ali veš kaj slabega o njeml Nič! ko starost je učakal med drugimi . tudi drobni in slabotni koenigs-i1,tlrnih ^ Pujske.- berški filozof Emil Kant. Življe-1"1 to ,,e le,aktivnih Mitičnih de-. i _ • X. i • - i - laveev, marveč tudi mnoiro ns»'b iz nje krajšajo bolezni m drugit v J \ škodljivi vplivi, katerim podleže'raznih ^avnp-a i i i- i, u i • »Vl organizacij Poleg nalezljivih bolezni mora- , . " Ki mo seveda upoštevati tudi bolez- , . , . .. , set oseh: vanj so na kongresu ime- ni. ki nastopijo radi nezadostne ,- . .... ... , , i.-] j. . , . . . iiovali. ne izvolil:, imvecini uarled- prehrane m nedostatne obleke, ra di nezdravega dela ali podnebja T> , , . w , . . ., , v ., Koma na Dmowskega. bivšega se- ter zbog rezkih duševnih ]>otresov. Čuden svetilnik. Pred okrajnim sodiščem v !>ecskerekit st je zagovarjal \>' dni 45-letni Franc Vidakovič radi ne-vadnoga delikta. Izdajal se je namreč 7.?. proroka ter prerokoval, da zaplete jug/država j»ri-Isodnje leto v vsijno. ki bo končala z njenim j»orazom in razpadom eta 1*>:I0 Kri- ter da se povrne tu.s i a zemljo. Ko ga je vpršal sodnik kak po-izvršuje. j«> odgovoril, da je ne desničarske prvake, med njimi| ^^ n»»n»-j^alee. ki živi od „ v ,, i i - fa generalnega štaba Stanislava /nanost se ni ugotovila tudi tega, TT . .. , „ . , . Jiailerja. znanega nasprotnika T j 1 - ali podaljša človeku odmerjena , , ,. . ,. , . . . , . „ . sudskega v armadi, dalje bivšega leta zakonska sreča. Zato pa ni , « . , , ... namestnika sefa generalnega sta- dvoma. da prinaša kultura višjo , , . . v ' , . „. v.' ha Ivulinskega. bivšega finančnega starost nego barbarski način ziv darov škofov in patriarhov. Sod-nik je "preroka" radi razširjanja napačnih vesti za štiri tedne zašit. „ » , ministra itd. \ elikemu svetu so ijenja. >»asa generacija je ze boli , . ... .T _ podrejene okrožne Vroča juha in kava škodita želodcu. organizacije, in sicer < III< A<;< >. III.. liV januarja. — 1 vy. profesor fiziologije :ia dolgoletna kakor rod naših dedov ...... A . , , . . .. \ . ki jih je pe t vrsej državi, m kot ljudje v srednjem veku. I _ „ . ,, v. . \ arsavo, Poznanj s Pomorjem. . Živčne bolezni in zelo razširje- ^lo-,:;., t i, i na arterioskleroza nikakor n L ^ ' ^ v^ , ^ , , -vern-zap,.,,,«,, v», .,„•„,«•„. j! ttezeic in za \olini: te se vteie zo- i ■ -i - ... ,. .. i posledice normalne starosti. Naj- p<.t na vojv0(lsUp in potem 5o na^^^'^V^i^ ^ Z novejša raziskovanja so dognala,''manjie organizaeije. njTmh . V da izvirajo iz nebi a gib vplivov o-{ prehrane. Ivckel je. da so vroča koliee sedanjega življenja. SČaso-1 Xa kon"resu JO z P«- k^va. čaj ali juha zelo Škodljive ma bodo gotovo izginile, na nji- "^rjanjem sodelovala tudi pol j-; za žclodcc. (Xa vsak način pa »sk;i duhovščina, osobito visoki , manj kot ledena voda ali slado-!kler; zborovanja so so pričela s led. katerega uživajo Amorikanei svečano mašo in ves čas se je vi-'v takih ojrromnih množinah . kočah — tako malino, da je šla človeška glava komaj skozi. Okrog polnoči pa res prikrev-sa Peter in začne klicati Ančko. Ker nabilo odgovora in ker je bi-i lo okno odprto, je šel ta trap v')hovo mesto bodo stopiic nove. nastavljeno past in pomolil glavo „ - . ^ . , ,, , ... -Na potllairi teira torej lahko za- v odprtino. Tilen pa, ki ie čakal , . kljueimo, da ne vemo ničesar ra- na ta trenotek, mu je vrgel oko- . , .. , , , . z^n stare resnice, da sta peticnost ti vratu zanko, spleteno iz vrvi m • - , - , , , ..... . , , . ' . in izobraženost dolgemu življenju jo trdno privezal za nogo ob po- - , , , , . . t. rj 1 . . t^ . , v prid, kajti kdor ne trpi pomanj- BIVŠI NEMŠKI PREŠTOLONASLEDNIIC IN NJEGOVI DVE HČERI bi se vlekel nazaj, bi se bil pa za- , , „ , - ^ jj (korak. Zato je zelo presenetljiva -■ konsfataeija splošne biologije (in Drugi dan je bila nedelja in šli tudi medieine. ki je dospela do smo od prve maše. Ze oddaleč opa- jstega zaključka po svoji poti), da zim pred Tilnovo kočo tropo ljrrli ni staranje človeka v nobeni zveni glasen smeh. Ko pridem bližje, zi s smrtjo Teoretično lahko mi-stopi k men, Tilen in kazaje na slimo, da bo ra0?0če ojačiti naš ujetega Petra, pravi zasmehljivo: odpor proti sovražnikom zdravja* —No. Jera. kdo je lažnjivec ? "na ne0mejen čas. dokler se ne bo Poglej ga, dobro ga poglej! Upam -lovek naveii^ai življenja in si toda ga poznaš, četudi ti ne kaže ob- ej |>oželel smrtL Narodna mo- raza' drost je že davno obdelala to Mene je bilo tako sram, da bi se|Tprašanje v pravijici 0 vojaku ali bila najraje vdrla v zemljo. Peter se mi je vseeno smilil. Na Tilna sem pa potih cm klicala vse kazni HM" neba in pekla. Brez besede sem bežala domov, kar so me nesle noge. Tu je starka prenehala, a jaz jo brž podrezam: — Kako je bilo pa potenu Jera ? — I, kako je bilo. Peter te sramote ni prenesel. Sel je v Ameriko in nič več ni bilo slišati o njem. — In Tilen ? — Tilnu sem sčasoma vse odpustila in morda bi ga bila še vzela, ko bi ne bil umrl tisto leto. — j Vidiš, dekle, tako je bilo. dva sta bila, a nobedien mi ni bil naraen-Tilen se je pikro zasmejal; j jen. Enega mi je yzela Amerika, — Dovolj vem. Pod.oknom na-'drugega pa smrt. Kaj hočemo! kovaču, ki je vjel smrt. jo zaprl in jo napravil nemogočo ter je s tem zajezil umiranje. Padanje brezposelnosti na Čeho-slovaškem. Kot -poročajo češki listi, je znašalo število brezposelnih na Čeho-slovaškem meseca oktbbra 66,502. število prostih mest pa 1414. Število brezposelnih je padlo napram mesecu septembru za 4265. Tn kakor da bi hotela zadušiti mladostne spomine, je Jera dvignila kozarec in v dušku izpila staro vino. UKOtawMO A UKOZMWOCO. M. v. O LAS NARODA. 14. JAN. 1927 PRVA POMOČ ZA ŽIVALI Na pariških ulicah se je pojavil pred kratkim rešilni voz za živali. Nanese! je slučaj, da je mlad konjček )iadel in si zlomil nogo. Žival se je dvignila, a stati je mogla samo na treh nogah in se je tresla po eeJem životu. Takoj so se začeli zbirati ljudje, ki so raz-motrivali. kaj bo z revežem konjičkom. "Ustrelili g a bodo seveda !" je bilo splošno mnenje. Bili so pa tudi taki zraven, ki so se sjKunniii "Ane Ivarenine" in Vron-nkega dirke v Carskem selu, kakor tudi revolverja, ki je konca) strašne muke uboge lepe Frou-Prou. Toda neko se je domislil še drugega in Rkočil k telefonu. Pet ininut pozneje je pridrvel velikanski avtomobil, rešil voz pariške mestne živinozdravniške uprave. Množica ljudi, ki se je zbrala okoli konjička, je pokazalo, da imajo Parižani dosti srea za živali. Staro in mlado je pomilovalo }>one-srečenega konja. Slednjič je padla stena v avtomobilu in ljudem se je o*lprl nepričakovan prizor. V notranjosti avtomobila je bila z mehko klobueevino obita konjušnica. Pod trebuhom ponesrečenega konja so napeli jermene, dvignili žival v voz, stena se je zopet spustila in konjiček se je odpeljal v bolnišnico. Živinozdravnik se je poslovil od gledalcev z zagotovilom. da ho konjiček v kratkem popolnoma zdrav. POUČNE KN JIGE MOUTVENKl KNJI SLOVENIC A "GLAS NARODA" G COMPANV 82 Cortlankt Strat, New York, N. Y. : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI Razne vesti. Potegnjeni živinozdravnik. Bruselj ima eelo vrsto spomenikov, med njimi tudi mnogo takih, ki predstavljajo jezdeea na kounj. Med te spada tudi spomenik križarja liouillona. katerega smatrajo za utemeljitelja belgijskega kraljestva. Konj, na kate-terem sedi Bouillon, pa drži spred-nn nogr» tako nesrečno kvišku, da ne verjame nihče tej pozituri. Ljudje se norčujejo iz jezdeea in i7. njegovega konja. Nedavno je prišel ponoei mimo spomenika razigran «rospod. Hotel je že mimo kakor ]>onavadi in je slučajno se ozrl kvišku. Ko je ozrl konjsko nogo privzdignjeno, kakor da je uboga para stopila na žebelj, >i je izmislil bridko šalo. fSel je na pošto in telefoniral enemu prvih žinovinozdravnikov v belgijski prestolniei ter ga prosil za intervencijo brez odloga. Živinozdravnik, pri katerem je pozvonil telefon, je planil iz postelje in prijel slušalo v roke. Zvedel je. da je zadeva zelo nujna, kajti konj je zelo dragocen in je veljal več desettisoe frankov. Živinozdravnik se je v očigled dejstvu nadejal visokega honorarja in je končno le pristal na to. da obišče konja ter mu pomaga. A ko je vprašal za naslov, mu je šaljivee ]>o telefonu odgovoril: "Tu Bouillon. Place Royale". Živinozdravnik je jezen vrgel slušalo na vilice io tisto noč dolgo ni mogel zatisniti očes . . . NOVICE IZ SLOVENIJI MOLIT VZNIKI: Duša popolna ..................1.— Marija Varhinja: v platno vezano ..............80 v fino plntiio ..............1.00 v eelolojd vezano............1.20 v usnje rezano..............L50 v fino usnje vezano ........1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............1.00 v fino platno vezauo........1.10 v usnje vezauo ............ 1-5® v fino usnje vezano ........1.70 Skrbi za dušo: v p!atno vezano .............801 v usnje vezano..............1.65 j v fino usnje vezano ........1.80 Sveta l"ra (z debelimi črkami) : v platno vezano ............-30 v fino platno vezano ........L50 v fino usnje vez.............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano..............1.50 v fino usnje vezano..........1.80 i Kvišku srea maja: v fino usnje vez.............1.20 Oče naš, slonokost bela .......... 1.20 Oče naš, slonokost rjava .........L20 PRI Jezusu: v eelolojd vez. ......L30 jtozlaeeno ...................1.50 fino usnje vez...............1.60 AN ti G LESKI MOLITVENIKI (Za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste ]Hatnlee vezano ____.30 Child's Prayerbook: v ltelo kost vezano..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano...............70 Key of Heaven: v uajfinejSe usnjt* veuum L.20 (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino usnje vezano ...... Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano....... Ave Maria: v fino usnje vezano ...... Andersonovc pripovedke, tnlo vez. Agitator < Kersnik > trdo vez. .. . .Andrej Hofer ................. Beneška vedeževalka ........... Bel grajski biser ............... Beli rojaki, trdo vezano Bisernice, 2 knjigi ..... Brez zarje, trdo vez. Bele noči (I >oisano in narisano .....I........-.........'{5 Cerkniško jezero . ..............:L49 Domači vrt, trdo vez.............L—- Domači zdravnik po Knaipu trdo vecano ................1.60 Domači zdravnik po Knaipu broširano ...................'.25 Gospodinjstvo ...................L— .Jugoslavija, Melik 1. zvezek .....1.50 zvezek. 1—2 snopič ......1.80 Kubična rstčunica, — po meterski meri ....................... .75- Katekizem. vezan................-50 Kratka srbska gramatika.........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................1.00 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .13 Knjiga o dostojnem vedenju ----Ji0 Ljubavna in snubilna pisma......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovnik Ijubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini ...........60 Najboljša slov. Kuharica. 06« str. 5.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ...........................1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vez_ L— broširano ................... .75 Nemška slovnica .66- Nemščina brez učitelja — 1. del ...................... .30 rtel .......................30 Prva čitanka, vez...............75 Pravila za oliko .................65 Psihične motnje na aikohoiski podlagi ......................75 Praktični rarunar ................75 Praktični sadjar, t nI. vez. ......3.00 Parni kotel, pouk za rabo [tare ... .1.00 PoljwMstvo. Slovenskim gofcpodar- jem v pouk ...................35 Računal* v kronski in dinarski veljavi ...................... .75 Ročni slo v.-nemški in nemško -slov. slovar .......................60 Srbska začetnica ........_........40 Sadno vino .....................30 Slike iz živalstva, trdo vezana .... -1K) Slovenska narodna mladina. obsega 452 strani ..........1.50 Slov. italijanski in italjansko slov. slovar ......................-90 Spolna, nevarnost ................-25 Spretna kuharica; trdo vezana . .L45 broširana ...................1.30 Sveto Piano stare in nove zavete, lepo trdo- vezana ......... —3.00 Umni čebelar....................L— Cmm kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje • * • • Varčna kuharica, trdo vez. ......1.50 Veliki vsevedež ..................30 Zbirka domačih zdravil...........75 Voščilna knjižica.................50 Zdravilna zelišča ................ .40 Zgodovina S- H. S-, Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek, 1. in 2. snopul .....70 Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenja, vez. .............SO RAZNE POVESTI IN .35 JtS Cvetke ..................... Cesar Jožef II............. Ciganova osveta ........... Ča« je zlato ............... Cvetina Borograjska ....... Četrtek, t. v. ............... Čebelice. 4 zv. skupaj ..... Črtice iz življenja na kmetih----.35 Drobiž, slain ear in razne povesti — spisal Mileiuski ............. Darovana, zgodovinska povešr____ Dalmatinske povesti ............ Dekle Eliza .................. Dolenec. izbrani spisi ............ Doli z orožjem .................. Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško > ...................... Devica Orleanska .............. Duhovni boj .................... Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki .......................40 Elizabeta........................ .35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fi^n Baron Trenk ...............35 Filozofska zgodba ................60 Fra Diavolo ................. — .50 Gozdcvnik (-' zvezka j ............1.20 tiodčevski katekizem .............25 . .30 . .35 . .30 . .50 . .90 . .90 .60 .50 .35 .60 .60 .50 .60 .50 .50 ..1.20 .. .90 ..1.00 ... .80 . L— ... .35 . .80 . .60 . .50 .1.40 1.00 . .80 . .30 . .50 . .75 .30 .40 .30 .45 ...70 .70 70 .66 .80 Amerflča,' povsod* dobro,doma najbolje .................... Angelj sužnjev,- hcazlljskn povest Gruda umira, trda vez........ Gusarji ...................... Grška Mytologija............. Hadži Murat, trda vez........ Hči papeža .................. Hedvika ..................... Humoreske, Groteske in Satire, ve;;n uo ................... broširano ................ Iz dobe punta in bojev ..... Iz modernega sveta, trdo vez. ... Igračke, trdo vez............. broširano ................ Jagnje ...................... Jernač Zmagovač, Med plazovi. Jutri (Strut;) trd. v.......... •Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh lfl zvezkov. Lepo vezanih .................10.— Sosedov sin. broš................40 5. zvezek: Sosedov sin — Sin kmet-skega cesarja — Med dvema stoloma .............60 Na. Pxerijl,.......................34» MiiiIIppm ...................... N« krvavih poljanah. Trpljenje in . strahote z bojnih i«ohodvv bivšega slovenskega ........Lit Oblaki. (Cankart Trdo vezauo ..M0 Ob jt letnici Dr. Janeza E. Kreka -25 Otaenj, trdo vezan« .....L30 PripAečebelice Maje. tnla vez ..IM PaWxki iz iUža tAIbrvcht» ......J»5 Pariški zlatar .................. .35 Pečam Lambergar. sreča v nesreči in druge poviti ..........,......70 Pribajač, povest ................jS» Pod krivo jriko. Povest iz časov ro- kovnjaoev na Kranjskem ......-50 Poslednji Mehikanec ............,30 j št. Pravljice H. Majar..............M Povest o sedmih obešenih .......70 Povesti. Berač s stopnjic pri sv. Roku ........................ Po strani lilobttk« trdo vez....... Požigalec ........................25 Praprečanove zgodbe .............25 Patria, ]H»vesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu ..............25 Ptice selivke, trda vez ...........75 Pikova dama (PttSkin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke (Košntniki 1. zvezek ....................40 2. zvezek ...................10 Podobe iz sanj. (Cankari broS. ..L— Pastirjeva nevesta, trdo vez.....1.— Poznava Boga ....................30 Pirhi .......................... Povodenj ....................... Praški judek ................... Prisega Huronskega glavarja — Prvič med Indijanci ........... Preganjanje indijanskih misjonar jev .......................... Primož Trubar, i Aškerc i. trd. vez. Rabi ji, trda vez .................75 Robinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem .....»30 Rinaldo Rinaldini .............. .50 Romantične duše (Cankar j ------JI0 Razkrinkani Habsbur/ani.........40 Roman zadnjega cesarja Habsbur- . .3« . .30 . .25 . .30 . .30 . .30 1.— žana .........................1-50 Rdeča iu beia vrtnica, povest ----.30 Slovenski šaljivee ................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 Suneški invalid ................ .35 Skozi širno Indijo ...............50 Sanjska knjiga Arabska .........1.50 Sanjska knjiga, nova velika.......90 Sanjska knjiga, mala.............60 Spake, humoreske, trtlu vez........90 Strahote vojne ...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke .. .30 Strup iz Judeje ...................75 Spomin znanega potovalca........L50 Stritar jeva Anthologija, trda vez .. .90 SistO Šesto, povest iz Abrueev .... .30 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, trd. vez. .............60 bros.........................40 Spisje. - < itovseti .............35 Sveti večer...................... -35 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..... broširano .......... Othelo ................ Sen Kresne noči ....... SPLOŠNA RNJIŽNCA: .90 .70 .70 .70 Ranjena 104 str., St. 1. (Ivan Albreeht) gruda, izvirna povest, broširano ......-...............35 Št, ± (Rado M urnik) Na Bledu, izvirna povest. 1S1 str., bfos____ .50 št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani .....................35 Št. 4. (Cvetko Golarl Poletno klasje, izbrane pesmi. 1S4 str.. broširano ...................... .50 Št. 5. (Fran Milčlnski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 strani, broširano ...............35 St. G. • (Ladislav Novak) Ljubo- sumnost, veseloigra v enem de. jauju, poslovenil I>r. Fr. Bradae. 45 strani, broš............... .25 St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila , TTtva, 111 str.. broS............35 "" " " - - - .70 št 'Si. (Sopbokles i Andgone, 2;djia igra. poniuv C. Uukr. (». str., broširano .......v..... .30 Št. 24. CE. L. Bulti-er> Poslednji dnevi Pompejev, I. 30 št. tf!. Idijot, II. tlel ...........9« št. tU. Idijot. III. »k>l .......... .90 Štev. 05. Idijot. IV. del ........90 .......35 .35 .25 ........50 Ustki. . ........65 ........30 ....... ....... 1,— .........49 .......1.— .90 .........90 ........1.20 Vsi 4 delt skupaj............3.J3 Tik za fronto ...................70 Tatič, Bevk, trd. vez..............75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem .............60 Trenutki oddiha .................40 Tri indijanske povesti............30 Treskava Lrška ................. .35 V gorskem zakotju ...............35 V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... .90 •2. del .......................SO Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldovai. broš............35 Višnjeva repatica (Levstiki, vez. 1.— Vrtnar, (ltabindrath Tagore), trdo vezano ..................75 broširano ....................60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti. 1.— Valetin Vodnika izbrani spisi .... .30 Vodnik svojemu narodu...........25 Zgodba Napol, liuzarja. vez.....2.— Zmisel smrti .....................tiO Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Z ognjem in mečem ............ 3.— Za kruhom, povest ...............35 Zadnja kmečka vojska ...........<5 Zadnja pravda, trdo vez..........65 Zadnja pravda, broš.............J»0 Zmaj iz Bosne ...................70 Z'atarjevo ziato ...............JO Znamenje štirih in darovana, trdo vezano ................1.— Za miljoni ...................... .65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alesovee, 3. zv. skupaj ........LaO Zvesti sin, povest .................25 Zlatokopi ....................... .30 Ženini naše Koprnele .............35 Zmote in konec gospodične Pavle. .35 Zvestoba do groba .............. 1.50 Zgodovinske anekdote, ...........30 Zločin v Orcivalu, 246 str........1.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: .35 .35 .35 .35 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .... 2. zv. Hudo brezdno ............ 3. zv. Vesele povesti ............. 4. zv. Povesti in slike............ 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .......................65 ZBRANI SPISI ZA MLADINO — (GANGL) Pripovedka in .50 Št. 8. Akt št. 113 .............. Št. D. (Univ. prof. dr. Franc Weber. 1 Problemi sodobne filozofije. 347 strani, broš.............70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relijefna karikatura iz minulosti. 55 str., broš. .........25 Št. 11. (Pavel (lolia) Peterčkove poslednje sanje, božična jwvest v 4. slikah. 84 str., broš........35 j Hladi slikar ....... Št. 12. (Fran MHHnskl) Mogočni ' 2. zv. trdo zveno. ] »esni i ..•>•.•••••«••»»•«>•..•• zv. trdo vezuno. Vsebuje 12 povesti ....... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ........................ 5. zv. _rdo vezano. Vinski hrar..... (». zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ....... Umetniške knjige s slikami za mladino : Pepelka : pravljica s slikami ____1.66 Itdeča kapica; pravljica s slikami 1— iSnejiuljeiea : pravljica s slikami ..L— Mlada t.ieda...............L-— Trnoljčica, pravljica s slikami ....1.— ... -">0 .50 .. ro KNJIGE ZA SLIKANJE: prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih. 91 str., broš...........30 Št. 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, inislovenil U- Žun. 112 str., bros........... .30 Št. 14. (Dr. Kari Englis) Denar, narndno-gospodarski sx>is. poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., hroč. ..........................80 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš. ...........45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar. SO str..............30 Št. 18. (Jarosl. Vrchlieky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., broš. .. .25 Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 1241 str., hroš. ........J>0 Št. 20. (JuL Zeyer) Gompači in f Win BiMlii. japonski roman, is češiue prevel dr. Fran Bra- • Slike iz pravljic Knjige za slikauje dopisnic, popolna z bat vami in navoud ju, : Mladi umetnik ..................l.?0 Otroški vrtec ........... .......1.-0 Zaklad za otroka ............".... 1.20 dač. 154 str„ broS,_. .45 R. L*. R. drama v 3 dejanjih s predigro. n'apekt. vez. ........ Revizor. 5. dejanj, trtla vezana l jetnik carevine, veseloigra v dejanjih .................... Veronika DesenLika. tr.hi vez .. Za križ in svobodo, Igrokaz v •b'jaujib .................... ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .... 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja .... Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje...................... !». pič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Cašica kave............ s»w>pič. Izgubljen sin, V ječi. Pa^tirici in-kralji. Ljudmiia. Planšarka .................... 13. snopič. Ves talk a. Smrt Marije device. Marijin otrok ........ 11. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov 15. snopič. Turki pred Ilonajeni. Fabjola in Neža .............. Jn. snopič. Sv. .lust; Ljubezen Marijinega otroka .............. MALE PESMARICE : .45] L .75 3. Srbske narodne himne .... .15 sr. la Sto čutiš Srbine lu/ni .... .15 . 30 št. —- Zrinj>ki Fninkoyan........ .15 .lJill šr. 5. V >iadkih sanjah ......... '15 ŠT 7. Pri oknu sva molre slonela .15 Št. 1». Pogled v nedolžno oko____ .15 šr IO. Na planine .............. .15 .80 št 11. Zvečer .................. .15 .60 št 12. Vasovalec .............. .15 I j .60, .30 .30 .30 .30 .:>0 PESMI IN POEZIJE: Akropoli* in Piramide ...........80 broširano ....................Jj<) Azazel. trdo vez ................1.— Balade in romance, trda vez. 1.25 mehka vez.................1.— Bob za mladi zob. trda v«'/.........10 Gregorčič, p Trdo vezano ................ .75 Kettejevp poezije, trda vez. ...... l.lo I\ragulja'-ki il'ivm .."............65 Ko so cvele rože, tr.ia vez.......<»0 Moje obzorje, (Cangli ..........1.25 Nar<-is Miru«leni. ltr<><............30 Primorske pesmi, i<;rudi-n> .35 Pohor>ke poti Hiboen. broš......30 Slutite (Albrehti, broš............:;o Pesmi Ivana Zormana: Uriginalne slovenske jK»iL.i v angleščini ..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije. .50 Oton Zupančič: — Cicibau. trd. vez .........................50 Sto ugank .......................50 V zarje Vidove, trd. vez......... .90 Vijolica. Pesmi za mladost ...... Zvončki. Zbirk:* i»'snij za slovansko mladino. Tr«lo vezal« .r,o ......iH> Zlutorog, pravljice, trda vez.......60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grum) ......1.10 Slovenski akordi (Adamič) : 1. zv.......................75 II. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, I. 11» II. zv.. vsak ........................ .45 Ameriška slovenski lira (Holmer) 1.50 Orlovske himne (Vodopivee) ----1.20 10 molkih in mešanih zborov — (Adamič) .....................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) '1. zv............... .80 Dvanajst pesmi. I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .............50 Veseli bratec, koračnica ......... .40 j Narodne peroni za mladino (Ži-____ rovnik). zvezki *ku|taj.......50 Slavček. zbirka šol:4iih pe>mi — (Medved) .................... i5 Voja.-kc narodne pesmi (Kosi) .. JiO Narodne vojaške (Kerjanrir) .....30 Lira. srednješolka. '1 zv -.ka skti- K.tj ...........................2 — Mešani in moški zbori. (Aljaš) — • i. zvt-zfk: l'.~a:ui 11^. 'i"i vtsclu pt.j: Na «1mij: Iifvna n--*.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Uneva I nam prij^lji žar: Z vcinfm tem | ovenčam slavo: Triirlav ........40 <>. zvei.ck: (^>omin k veselju; Sve-j ta ij'h": Stražniki: Hvalite ! : < »bčutki: «;*-■.;<• ........ .40 | T. zvezek: s(av>«-k : Zaostali pti«-; I "miunHlnu i-krii-a : I'ri svadbi ; I Pri mrtvaškem sprev«wiu: < ;«".b> .40 iS zvezek: Ti osr»*eili jo lioti l hip. ! ism zlHiri : Ti osrečiti jo hoti i utoški zbori; Prijatelji in sen-I (;i iln.ri : Stoji. solnCiti- ! stoj: Kmet>ki hiši ..............jq ill. zvezek: Spominčic«-: Vi^Crnii ! zvon; Sir.»ti: (»če v«'."-ni: Sloveu-! s-ka z»mlja : Zimski dan: Vi*či>riii j zvon: Zdraviee I.: Zdr;.vi<-»* 11.; j < »'i* večni: Tone sohice.........75 CERKVENE PESMI: I)onnu'-i fila^i. ferkevene i-.-sini zji jnešan zbor ...................j,— i? cerkvenih pelini za i-azue !>rili- ke <-erkveiie«a leta .............50 12. Tu nt u m Er«;o. (Premrl) .....50 Maš«e pesmi za mešan /lior. — j (Sat trier) .....................50 I Slovenska Sv. Maša. / • ineš:ut J zl»or. s spremljav<» or^elj .......50 : 12 Pause Lingua Tantum Krco tie- mtori. 0 Srce Jezusovo. 1*1 T«'-mi n;} čast sreu Jezus*»vem. Kimovec) .. .50 Siava nebeške kraljice. _: jH'sini na < a-t ini- lcmii, Cl*renirl» ................ ,40 10 ohhajilnih in 2 v čast presv. Sr_ i (ti .Jezusovemu. Kirnmi .......35 ; 12 Tantum Krsjo. i Pn-turl i .......50 i Missa in honorem Sanctae Caeeili- ae. i I-'oer«.?-r r .................50 Missa in honorem St. .losephi — j < Pofsachidk...................40 Litanije presv. Srea Jezusovega t (Foersteri ....................4»l Oremus |ir» Pont if ire.............10 Kyrie ...........................GO K svetemu Rcšnjemu telesu — i ............................. .40 Sv. Nikolaj ......................60 NOTE ZA ITI RE Buri pridejo, k< tračnica ........ Slovenski citrar. < Wilfan» ____ Sarafan. Ruska iiesem. (Wilfan i MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad) Izdala Glasbena Matica ........40 Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Matica .......40 Narodna nagrobnica (Pavčič) .....35 Gorski odmevi (Laharnar) 1 zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) zv., .45 SAMOSPEVI: NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambu-raški zbor in petje. iBajuki____lJiO Bom šel na planince. Podnuri slov. na r. pesmi. (Bajuk) ............1.00 Na Gorenjskem je fletno........ 1.— NOTE ZA GOSLI: Narodni zaJilad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .........................50 Planinke, II. zv. (Laharnar) ..... Nočne pesmi. CAdainie) -.........I pesmi, izdala Gbsbem >latiea .75, Njtrodni Zitklad Zl,ilki S tir,) i samospevi, izdala Glasbma ^tatica ........................45 15 I NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA- »5! VAN JEM KLAVIRJA: i b »venskih iiaroiliiili pe-mii ...............90 Uspavanka..................... .70 MEŠANI ZBORI: .45 I G- R E : Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj.^0 DoHna solz. 3. enodejanke: Dva svetova, Dedščina. Trpini----1.—• Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih .30 Cjti— de Bergefmc. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ....................-.....1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih...............30 Mati, (Meško}, tri dejanja .......70 Marta, Semenj v Richmondu, 4 dejanja .......................30 Starimyica. Veseloigra v 1. dejanju .30 Sovražnik žensk, enodejanka ----JO Ob vojskL Igrokaz v štirih slikah.. .30 Toodmre sanje na MDdavsew večer.. Mladinska igra.s petjem v 3. dejanjih ..................... .6® Planinske, II. zv. (Laharnar) Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-N.JEM: Domovini, (Foester) .............40 Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov .... Jaz bi raid rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev ...................... V pepelnični noči (Sattner), kanton ta za soli. zbor in orkester. izdala Glasbena Matica ...... Dve pesmi (Prelovec), za moški zbor in bariton sojo *— Kupleti (Grum). Učeni Mihe«, — Kranjske Se^e in pa vade. Nezadovoljstvo. 3 zvezki skuj>aj .. 1.00 Kupleta Kuza.Mica (Parma) .....40 Naši himni (Marold), dvoglasno s Sl>reml jeva njem klavirja .......15 PESMARICE GLASBENE -MATICE: L -Pesmarica, uredil Hubad ----2.50 t. Slovenske narodne pesmi — (Bayuk) .....—.............45 3. Narodne pesmi (Gerbic) .....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi CSvikarSc) i.,' 2., in n. zv. skupaj ..... 1.— Slovenske narodne pesmi Benečije . (Orel) ...................... .45 .45 .20 75 20 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino — i Pn včie i ..................... 1.— Tri skladbe za klavir 1 Adamič-1 .. Ji0 Tri skladbe za klavir, (Premrl) Moje sanje................... Slovenske zdraviee. i Floj<«-hman i. — „20 Pripo/nanje. Polka mazurka. — (Jaki i ..... Vesela plesalka. (Jaki? _____ Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki > .................... Zmiraj zvesta. Polka, (.lakli ---- Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik t ..... Mabel. Intermezzo. (Aletteri .... At a Penguin's' Picnic. Intermezzo. (Aletter) ..................... .20 Prorakovalne karte ...........$1.00 .45 .40 Polka mazurka. . . to .40 .40 r50 .20 Naročilom jc priložiti denar, bodisi v goto vir', Money Order ali poštne znamk« po 1 al 2 crnta. Če pošljete yotoviiw, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih m v ceniku. Knjige pošiljamo. poštnino' prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York Pwd oiftč^vam mat Kifojritem. V svetovnem časopisju se po- ma. Nad vae značilno je, da je za-navljajo zadnji čas v naraščajo- znamovati že več slučajev, da so čem številu članki in razprave o se čete, oziroma podpoveljniki se-položaju na Kitajskem, kar jo naj- vernih armad kratkomalo udali in zgovornejši znak. kako resna je prešli v fronto Kantoneev, obrat-postala za takoimenovane evrop- ne pa ni še nobenega primera, da ske interese. , b ibile čete odpadle od Kantoneev Kanronska vlada, ki povzroča na stran severnih generalov, poglavitno skrb svetovnim 'vele-! Taka je danes situacija v Kini. silam, se je prestavila te dni na Velesile se že skušajo prilagoditi sever, v območje velikega gospo- novemu stanju; culo se je že o darakega središča ob srednjem priznanju kantonske vlade; sedaj Janksekijangu v velemestu Han-'so zopet na razpravi koncesije ki-kov - Vu<*ang. S tem je prvič do-'tajskemu nueijonalizmu v vpra-kumeniirala. da smatra svoje us- šanjih pravic Evropeev, carin itd-pehe zadnjih mesecev, s kateri-j O vsem te mpa bodo odločili primi se je polastila pokrajin ob hodnji tedni kitajske državljan-' srednjem toku imenovane reke. za ske vojne. staine ,in drugič, da obsegajo nje-! - ni nadaljni cilji — osvajanje osta-t lih srAlnjekitajskih pokrajin in tudi severne Kine, zakaj sicer bi preložitev vlade iz južnega sredi-, ______ šea v središče države, ki je ob se-, xi je skoraj obrti in industrije danjem posestnem stanju na Ki- ua Angleškem, ki bi ne prišla v! tajskem, v periferni legi, ne i me-j ,>oitov pri gradnji velikih parni-la zadostnega smisla. , li0v. Zato je velikega pomena za' V vojaškem r-ziru se je položaj joudotno brezposelnost, kadar se tekom zadnjih tednov razvit v to-j pri,-.n«. z gradbo takih velikanov, iko, da so kantonske čete krepko} parnik s 50.000 tonami gradijo," predirale ob morju od Kantona v rkoli tri leta. Pri tem so zaposle-' smeri proti Šanghaju ter pri tem'nj delavci kakor zahteva slučaj-1 zavzele brez boja veliko primorsko J ua potreba, od 500 do 3000. v ka-l Stari gospodje maje j o z rameni.! lagi rezuH mesto Fiicon. udrle pa tudi v pro- kršnem stanju se pač nahaja par-[ duhovščina grmi s prižme, karika-! pazovanje vnvo Cekjang ter zavzele veliko llik> ki .SP jrradi. Od gradbenih turisti pa tratijo svinčnike — samcato Hangčon, ki že ni več da- stroškov parnika. kateri staue. da bi ožigosali novi ženski POGREB JAPONSKEGA CESARJA PARNIH IN DELAVSTVO Pogreb japonskega cesarja Jošihita bo veljal skoro en milijon petsto tisoč dol. Truplo bo v krsti, ki bo tehtala osem tisoč funtov. Krsto bodo vlekli voli. Slika nam kaže prizor s pogreba cesarja Mušuhita leta 1912. ŽENSKA — NEKOČ IN SEDAJ Zgodovina žensk. rezultatov, ki jih je rodilo o v Človeštvo se jača. Se pred kratkim so bili junaki Nietzschcja. Ilamsuna in drugih j maliki vseh športnikov. Žal. je dokazala miderna znanost, tla teh leč o.I Sanghaja. Kantonei se tedaj bližajo spodnjemu Jangtscg-jangu. dočim istočasno na sred- cimo tri milijone funtov, ostane'SVPt Tekom tisočletij se je moz več kot polovica v ladjedelnici za' ,)riVadil temu, da je žena le ujego- delavske pla«"e. Drugo pa gre za^ va sopotniea brez samostojnega nje krajinskega očaka, ki | P^volasih junakov'sploh ni na i najbrž privlekel v svojo iwrt?- X muzejih je shranjenih je t ud jamo žensko bitje tujega rodu. Pri nekaterih narodih se je potrudila ženska pod vplivom miini- . SflBl I ---- ----- ---------krije prilagoditi se zmagovalcu in njem toku te reke mirujejo m dr-|razae nabave blaga, pri katerem 'ijenja. t e žena ubere svojo pot se podvreči njegovim zahtevam. Tako so nastali orijentalski ha-remski in zamorski plesi, ki so slu- žijo same zavzete pokrajine. Pri-|pa so zopet delavci, ki pri tem za-'sc mu Z(U da j(1 tf> nezt]rav pojav. ilnžiin Va lirvem meKtu so tu iek- CLa pomnili je še, da so se v zadnji do-!,lužij0. xa prvfm m««tu so tu jek- Sociologi in antropologi bi "lahko bi čete maršala Fenpa, zaveznika . larne. Moderni 50.000 tonski par-'^.^; mnogo dejstev, ki opravi- Kantoncev, pričele spuščati s se vera, od vzhodnega roba Mongolije, kamor so jih vrgli zmagoviti nasprotniki, v provinco Honan. da se tam združijo s Kantonei. Istočasno so generali severne Kitajske, C'angt solin in Vupejfu. izvršili pomaknitev svojih armad proti jugu ,k Šanghaju. da ojačijo odporno moč maršala Sančuanfan-ga, ki je še pred nekaj meseci gospodoval kot neomejen gospodar srednje Kine. nad petimi provincami s 120 milijoni Ijndi. Tako se tedaj vse nasprotnjoče si oborožene sile sedanje Kitajske zbirajo v srednji Kitajski, in pričakovati je vsak čas velikih spopadov, ki naj odločijo z izidom državljanske vojne — usode štiristo milijonske države. Kakšen bo tn izid ? Vidi se, da vcl»-«ile zelo malo rafimaja z možnostjo zmape severnih armad; to se jasno razvidi iz časopisnih komentarjev, pa tudi iz diplomatskih akcij [posameznih velesil. Precej soglasno se naglasa, da imajo južne armade prednost pred severnimi; v južnih je boljša disciplina, nego pri severnih, južne nikjer ne ropajo, niti ue vršijo nasilja nad prebivalstvom ali izsiljujejo od trgovcev denar, kar se med severnimi vrjskami smatra za normul-uo. Zalo pozdravlja prebivalstvo kantoiuko armade kot osvobodite-Ijt izpod generalske vojaške sa-mosilnosti. .Južne armade stoje pod dobrim vodstvom politične vlade — pri severnih so politiki samo raarijmiete v rokah generalov —; kljub lemn, da so tako neizprosni nasprotniki evropskega vpliva v Kini, niso Kantonei doslej še nikoli napadli evropskih koucesij, dasi so si osvojili že več mest z evropskimi deli. Kantonske armade so vojska stranke Koumintang — tedaj vojska idejne smeri, ki je sama ob sebi izrazita in k iinaa po vsej Kini obilo pristašev. Smatra m |x> pravici kot za&topnica pravih kitajskih narodnih interesov, tedaj kot predstaviteljica in prvo-boriteljiea kitajskega naeijonaliz- Skorai znorel i lik jo zgrajen iz nad 20.000 ton t-,ijojo to mišljenje, jekla iu drugih kovin. Da je tvrd-j <> poglobimo v mrak davnih kam mogoče nabaviti te množine stoletij. najdemo pri vseh pleme- jekla, je treba daljših popodb. To-^llih na-e ZPmIjf pri C-r učili. beleih Ženska je šla tako daleč da je poda predno je mogoče izdelati jek- rdečekožcih eksogamijo, to je o-1 stala nitsehejanka. fnturistka ali žili samo podžijranjn «>ospodarje- vepn sladoslrastja. V kulturnih deželah se je razširila mimikrija na literaturo, estetiko in politiko. skoni muzoju sem se ustavil P" ,0" banji tridesetletnega moža iz ka dosti osti in lobanj jamskega člo veka. sodobnikov mamuta, jamskega. medveda, sabljezobega ti gra in drugih, zdaj izumrlih poša-sti. Medicinska raziskovanja so lipo t o vil a. da jc tedanji človek hudo trpel na putiki, revmatizmu in drugih boleznih. ker je živel v vlažnih luknjali, imel slabo obleko in jedel surovo meso. V london- -»*- ...... " — ' Miue sn.\aiisKc Kroiune. — poti splosno krinko mode. Sele v ga, to je toliko kot 8000 desetton- <)mamil jo jo z udareoin gorjače začetku dva i se te-a stoletja vidi-skih Železniških vagonov in toll- p0 „,avi ali po hrb|n fer jo odno_» (ia poslam, ž(,nska tlio Jobn*on'» Rad 0roa» U&iti otv Ui hitra i* takoj jspsutga. !a pbmoČ je saffofovljtaa v trenutku, ko prtttsntte n- bole-iotmson's Rf-d Crxma Jedtčnl ©Ml«. To fitairo zanesljivo zdravilo *re}e la prmtfrja, prrttee* tate* Hode hole^ne In zfcodijftje is krit«, petna«* la slabim hrbtni« mtticam priliko. moi Okorelost Za hitra za velik obtll * Vsi le- A prodajajo. — AdT*t. mene dobe. ko se je še rabilo kre-lo, je predvsem potreba premoga. ko si ^ poiskal prvotni člo-1 kaj drugega." samo da lahko u ^,ienas,° oroij°- Zob> so mu 5)a je mogoče vliti eno tono jekla.'vek žensko izven ,SVojega rotlu. — gajala ženinu ali možu, od kate-! -nJeni <]o korenin, ker je prizel je treba štiri tone premoga. Za Takrat je prežal fant na dekleJre-a je bila «ro»po«liirsko odvisna. Ik:lkor voIk debole kostL °^pnje-parnik. kot smo ga prej omenili, ali ob vodi» kakor ]>nro. | ^nska oseh«ost >.e j,- skrivala'11' Pomenijo odprte živce. je torej treba l>remo- -ajo staro sk.vanskp kronike. —|pod splošno krinko mode. šele v|t0 ''' peklenski zobobol. — j- .L* i Otečena čeljust govori še sedaj o J . , , postane ženska gmotno sa- otek,inah ?n«je"ju kot posledi- ko. kolikor ga more 400 rudarjev^ km plp|1 omstojna. Zadnja vojna jc to še nakopati v skoraj osmdi^ mesec.h.# p<)nieje. ^ jp pri{Vjo kupovanje bolj podkrepila. Danes tekmuje-Za angleško »rezpose no.st ze o Eksogamija pa je zapustila jo ženske z moškim naraščajem v membne številke. • ploboke sledove v ljudski poeziji, pisarni, šoli. trpovini. bolnici, v Za premogom in je oni pi n< ^ pesmi o nevestah c plaku je jO. laboratoriju in celo v literaturi in strojna industrija. Predle b« za- izpubIjono svobodo. T^akota je po_ nu sodišču. Ta njena oe tiče zdravja in dolgoletnosti. primeri z na- Vzeli zemljo v najem. TOKIO, Jaj»ouska, 23. jan. — Poročila iz Osaka pravi jo ( da je sklenila Jamato zemljiška družba provizoričen kontrakt z mehiško vlado, s katerim bo vzela v najem 200.000 jut rov zemlje v državi POTREBUJE SE 25 do 30 drvarjev, ki hočejo prevzeti delo za 25 do 30 tiso«" klafter drve. Prve vrste les in dobre kam-pe, živila se dovaža vsak dan v kampe. Oglasite za podrobnosti pri: John Troy, Gen. Mgr., Tioga Guadalajara. Glasi se. da bo po-iWood Promts Co.. Olean, N. T. SLOVENSKO - AMERIKANSKi slala družba veliko Ijencev v Meriko. število izse- Velik poiar na Dunaju. V okraju na Dunaju je iz-: bruhnil te dni požar, ki je poško-1 doval več hiš ter povzročil škodo, ki znaša več milijard avstrijskih kron. Ob priliki požara je bilo !> oseb težje ali lažje poškodovanih.! ZENITNA PONUDBA. Želim se seznaniti s jmšteno Slo-i venko v svrho ženitbe. Jaz sein 40 let star. lepe postave, imam 14 let staro hčerko in zaslužim $150 j na mesec. Pošljite sliko in popisna Frank Ludviss, 12726 Greenlawn Ave., Detroit, Mich. POZOR SLAMNIK AR JI! Sivalcev ženskih slamnikov Cine-| *ke in ženske > se potrebuje. Vprašajte pri: Eagle Ladies Hat Frame Corp. ' 17 West, 3rd St., N. Y. City. ! ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. KOLEDAR ca leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanimi vosti. TRISTOLETNICA NEW YORKA (s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Se nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot. letos. Tiskali smo et m,lj Pre,>r0gr' K° bl h0'l hrano, na primer koreninice in teva v svoji 'Metafiziki ljubezni" vzroča. da mislijo ženske pr svoje'*imi Vendar slika znani ter se ne brigajo več toliko za moške predsodke, ker niso v**«" loi»a ^ torQmeni' da bomo sčasoma meral končno uganiti, da se skri-l^0^611 PoPolwma nove razmere. va pod mimikrijo osebnost ženske'v katerih se 1,0(10 izPremenili za" ki iavira že iz starih čaaov ekso-|kcni' ** tl,di morala. Prerokovati miarja. — Iz zanesljive*« vira se to je doke, v kateri je bila I Podobnosti ™ega, kar šele pride, poroča, da.Jugoslavija ne bo odobrila pogodbe, sklenjene v Net* tirno z Italijo. V vladnih krogih se ghisi, da je žena tujka možu po jeaiku, nav»-|je teiko' toda 8PloSen Pomen te* dah in tudi boifovih. katere je cjJ** problema je izven dvoma iu stila. izven diskusije. It0>81 ŠTVALKE Nešteti narodni pregovori, dn-nemogoče precHožiti pogodbo par- hoviti in neumni, globoki in plit- izvežbane na "Jap Swiss" ali lamenta v odohrenje, ker ni nobe- vi, nežni in surovi pričajo, da je. "Bedford". Dobra plača. Dolga nega upanja, da-bi bila odobrena ženska za moškega nerazumljivo sen ja. vsprieo albansko-itaUjanskf po- hitje. Tako korenini marsikakaJ Ibnoa Bnt todbe. t opazka sedanjih filozofov na pod- 49 West 38th St., New York City, čemo ir. \v «»lls v svojih romanih strašne posledice 'sedanjega zanemar-jenja telesne kulture. Piše, da jio-stajajo človeške kosti šibkejše, da nazadujeta vid in voh. da slabe ]»osebno kožni živci, ki ne prenesejo nenadne izpremembe zraka ; posledica je razširjanje ekseme in slične bolezni. Človek se nehote vprašuje, v kakem ozirn smo nazadovali od klasičnih časov, od one blažene grško - latinske kulture. ki je gojila "zdrav duh v « zdravem telesu''? Vsi stari pisate-:^^ Iji omenjajo kot izredno junaštvo PRVI SKUPNI VELIKO NOČNI ELET V JUGOSLAVIJO s parnikom "France" dne 2. APRILA 1927. Xa parniku nam je do ieijen poseben od.Iclek z lepimi kabinami po 2. in 4. postelje v sr-dmi parnika. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane ter pazil na prtljago, da bodo potniki tem udobneje in brezskrbno potovali Vozni li.st i III. razreda stane do Ljubljane $117.78 z vojnim davkom in železnico vred, za ven in nazaj pa ^202.— in $5.— za vojni davek. Kdor jc nnutnijoi jkotnvufi n^piOv Veliko Xor. naj .cr čim preje prijavi. DRUG-I SKUPNI IZLET s parnikom "PARIS ' 14. maja 1927. TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom "ILE de FRANCE", 2. julija 1927. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. beg onega sla katerega je poslal, R 0 L GA R SK IŽELIŠČNI č A J leta 400 pred Kristusom Miltijadj v Atene, da naznani zmago iia«l Perzijei. Ta tekač je izdihnil takoj, ko je ]>retekel trideset kilometrov od Maratona do Aten. zakričal je edino besedo "Xike" — (zmaga) in umrl. Vsi klasični pisatelji so slavili to junaštvo sto in stoletja. Zdaj pa se ponavlja maratonski tek ob vsaki mednarod-[pr>MAfiAI' BO neredom ni športni prireditvi. Športniki vestno pretečejo trideset kilometrov v boljšem času kakor Miltija-dov sel, ostanejo pa živi in zdravi. Imenovan Bolgarski Krvni Čaj. KAJ BO NAPRAVIL ONIM. KI SO BOLNI POM AC AL BO izmisliti sistem strupov, ki i»ovzroč:ijo razne lnJezni. POMAGAL P.O. olM»«atiI ho tn izboljšal kri. POMAGAL BO očistiti in izplakniti lediee. KAJ BO NAPRAVIL ONIM. KI SO ZDRAVI POMAGAL BO ubiti prehlade, ki se vW-krar razvijejo v inflneneo. ^r i p« i in i»ljučnico. DAL Bo oTesu l4strost iu koži sijaj, kar je si^tovo zuauienj«- (lohre^a zdravja. In č-e psi skuhale ter sa vzamete vre-ko }rr«»sto k iHH-ilku. ilo!»itr vse bogate f-Jsle soke, ki jih je uaaii narava namenila za zdravje svojih o-trok. Imejte ikatljo Bolgarskega Zeliščnega (Krvnega) Caja vedno pri rokah. Naprodaj v vaeb- lekjirnato. al* vam pa pošljemo po pošti, poštnina plaša.ia, velik d^iimio «»VOj za ali 3 za $3.15 ali 6 za »5.25. Naalov H. H. voi Sehlick. President, Ivot (lrugl elinež je veljal urkom Marvel Praluct« Company. 900 M a.-ve I Building. Pitt^bur-h. Pa. Leander. ki je preplaval vsako no«" Ilelespont. da se sestane z ljubijV no Hero. Dardanele so široke ka-| kih šest kilometrov. Byron, ki je ponovil ta rekord iz navdušenja do Helade. je potreboval 75 minut." in Leander gotovo ni plaval hitre-' je. Kaj pomeni to junaštvo v pri-, meri s sedanjimi zmagaipi .v Ro-kavskem zalivu, kjer vzdrže moš-' ka in ženske po 12 do 14 ur v vodi ter preplavajo do 60 kilometrov Iz tega sledi, da sedanje človeštvo ni nazadovalo telesno, temveč pre-' kaša svoje prednike in se jača vedno bolj. Seveda to- ne pomeni tudi duševnega napredka, sicer ne bi bile mogoče take grosate, kakor je bila. zadnja* vojna. A* kaj h*> _ ! - KNJIGE VODNIKOVF DRUŽBE In BLAZNKOVE Fi :ATKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena Štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kfckorhitl-o jih dobimo, bomo objavili ▼ listu. Kajprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročil«. Blfcznikova Pratika stane 25c. Slovemc Publishing. Company 82 Cortlandt Street s : New York, N. Y. C, LAs N" A KODA. 14. -TAX. 1027 ■— ti PMMHI 1'^riznil so je v Zopet si si < Išln molče naprej To molčanje pa je pregnalo in izbrisalo vse. kar je stalo med obema. Mi»li obeb so iskale drug drugega ter govorila z drugim >-i koni kot popprej. Kot čarobne nitke so se pričele plesti med o>»e-ina. Klinor je prevzelo mehko čustvo. Pozabila je, da je morala-biti rovražno razpoložena napram možu c-b njeni strani, pozabila vse. I .1 r j-' stalo med obema iu pozabila eelo, da ga je ravnokar strogo z ivrnila. Iz tega čiulneira. mehkega razpoloženja je rekla nenadno: — Danes sem dobila veselo poročilo od svojega oeeta. Moj brat 1 red bo prišel sredi julija z imšo hišno gospodinjo v Lemkov. Mrs. Sternberg je očividno zelo hitela in moj oče je moral gotovo priganjati. Misel, da sem sama tukaj, ga je očividno zelo vznemirila. Sedaj hoče rajši1 ostati on sam osamljen ter stanovati v hotelu, dokler nam ne bo mogel slediti. r.arorr Lindeek je olajšano vzdihnil, ko je Elinor zopet prijazno govorila ž njim. — Prav lahko razumem vašega očeta, da je v skrbeh in nemiru >.a a* ji s. Si>daj ste gotovo vesela, da ne boste ve<* osamljena. — Da. zelo se veselim Freda. lo se ljubiva. Ko bo enkrat tukaj, bom lažje čakala na očeta. — Potem ste pač trpela, ko ste bila sama? — fiotovo. — je rekla hilro. Xatc pa je naenkrat zardela ter potegnila z roko preko čela. Sesedaj se je zojH"t zavedla, s kom govori. Nadaljevala je: — Jaz seveda čutim hrepenenje po očetu in bratu. Se nikdar l.ismo bili tako dolgo ločeni. Xova okolica in nove razmere imajo j a po sled te o. da dvojno občutim to osamljenje. Xi bilo pač drugače mogoče. — In v T,osovu niste hotela stanovati? — je vprašal. — Xe, — je odgovorila na kratko. — To si lahko mislim. Tjakaj tudi ne spadate. — je rekel gorko. Presenečena s«* je ozrla vanj. — Kttko mislite to ? (»loboko je vzdihnil. — Tam >ive ljudje, ki vam morajo biti v bistvu tuji. čeprav so vaši sorodniki. Tudi vaš stari stric jim je bil po srcu vedno tuj. Nekoč mi je rekel, da imajo Losovi mrzlo vodo v žilah, ne pa rdečo, gorko kri. Klinor je nu široko odprla oči. — To pravite vi. — vi 7 In to izgovarjate ko-t da delite nazore mojega starega strica? — j«* vprašala brez sape. — Da. jaz jih delim, — je odvrnil mirno. X a en k rat je obstala. — Potem ne razumem . . . Prenlašeno je prenehala. — (Vsa ne razumete? Hotela je reci: — Da ljubite (Jito Losov ter se hočete poročiti ž njo. Pravočasno se je domislila, da ne sme govoriti o tem. — O, menila sem le. da ne razumem, zakaj občujete tnko pogoste. 7. Losovimi, Ozrl se je vanjo s čudnim pogledom. — — To se godi šele v zadnjem času, odkar igramo tenis. Kot senca je hušknila preko njenega lica. — Kako se zna skrivati in hliuiti. Zakaj ne pove odkrito, da dela izjemo z Oilo, ko sodi na Jak način ostalo družino .' Človek bi skoro ne mogel vrjeti, da je tako nepošten, če vidi njegov odkriti obraz. S kretnjo i/mučenja je dvignila roko. — Xa mestu smo. Tam nesejo Katarino v hišo. — Da in tudi zdravnik je že navzoč kot vidim. Jaz sem torej nepotreben ter se hočem posloviti. — Z Bogom gospod baron. — je rekla Elinor normalno ter prikimala /. glavo. Ozrl se je vanjo posebno proseče. — Prosim, dajte mi roko v znamenje, da se ne srdite več name. XajrajSc bi mu odrekla roko. a v njegovih očeh je tičalo nekaj, Kar jo je proti njeni volji prisililo izpolniti njegovo željo. Hitro je pritisnit svoje vroče ustnice na njeno roko. — Ali smem priti v Lemkov, ko bosta navzoča vaš brat in go- Slika nam prikazuje mornariški arroplan. F-"»-L. ki je igral važno Sčasoma pa se stvar izboljšala in spomladi leta 1924 je potom komisij, ki so istočasno delovale v obeh prestolnicah, prišlo do izmene vidikov z e-ziroin na tiste! klavzule triatlonske pogodbe, ki so] rt-šile nekatera vpra!anja samo vi velikih potezah, kakor vprašanje' zasebnih predvojnih dolgov, razdelitev arhivov, potnih listov itd. Delovanje madžarskega ministra v Deogradn ilorthvja. ki je sedaj premeščen v Rim. je imelo dobre ivp be. ki bodo zelo olajšali delo i niegevemn nasledniku. Stvar je dobro vpeljana; O vprašanju dostopa k morju, ki je po tria/ionski pogodbi zajam-.'. n Madžarom, se po Zingarellijo-vik ir.f -rmaeijah doslej še ni razpravljalo. V prejšnjih časih bi bilo sploh nemogoče načeti to vpra-f Šanje. Ko pa se je Ninčič zadnjič j vrnil iz Ženeve, je izjavil novinarjem. da bi radovoljno hotel v soglasju z madžarsko vlado pretresli način rešitve vprašanja izhoda na Jadranu. Splita pri tem Xineic nikoli ni imenoval, a prizadeval si je z vsemi močmi, da hi »ueiaiiie jpamikov Shipping Ham; Tbqrtaci* vlogo pri zadnjih mornariških manevrih, ki so se vršili t b pači- pospešil zbližanje z Budimpešto fit"ni obali. ure sam in nemoten Elinor, nakar bo vse odločeno. _ je rekel .G iti. Brat in sestra sta hotela ravno od jahat i v Lemkov. Gita j«> obljubila, da bo na vsak način skrbela za to. Ko sta »dospela v Lrmkov je ravno stopila iz hiše Xellv. z velikim jerbasom v roki. lioto jo je vpraša! po angleški, če je mlada gospodična doma. Xellv je odgovorila. — Da. gospod. Miss Elinor se je ravnokar vrnila od stare Katarine. ki je še vedno bolna. Jaz ji moram nositi tečno, dobro hrano, ter je ttidi v svojem govoru pred volilei v Velikem Beekereku ">. decembra govoril o skupnosti interesov obeh narodov in svojem zaupanju v dr-bre sadove, ki bi jih moralo roditi njuno skupno sodelovanje. ' Zingarelli skuša potem s citatom članka, ki ga je objavil pariški dnevnik Journal des Debats dne 15. novembra, pokazati nagibe. 8. januarja: Homeric. Cherbourg: Republic Cherbourg. Bremen; Stuttgart. Cber hours, Bremen. f&. Januarja: Pres. Wllaoa. Trat. r. januarja: Roi-bambeau. Hamburg. t» Januarji: Majestic. Cherbourg: Franca. H« ra; Muent-ben. Cherbourg. Bremen. 3. februarja: Oeutschlund. Cherbourg. Ham^nrf. 4. februarN Aquitani Cherlv.ur*. 5. februar'a: Paris. HiVM. 9. februvia. Prf-s Ri.owvoH. Ch^rboursr. nre men. 12. februacia: Olympic. CberPAut;; firemen, C- er-bouig. Bremen. 17. februarja; De Grasfie, Hamburg. Cher-j boars', Hamburg. 19. februarja: Fraiu-e, llavr?; C«'gc Washing- j ton, Cherbourg, Brem^'i 21. februarja: Mauritania. Cherbourg. 22. februarja: Her; n. Cherbourg. Erem'a 23. februarja: lirt»'.t>lle, Chertio-irp, Brt-men. 24 februarja: W es-» phulia, Hamburg. 26. feb-uarja: Pari.-, Havre; I.evlathan, Che*-botti-g; Aquitaiiia. Cherbourg. 1. marca: Aluxtha Washington, Trst. 2. mraca: Prts. Harding, Cherbourg, Bremen. 3. marca: Albeit Baltin. Cherbourg. Hamburg. 5. marca: Qljmpe. Cherbourg; Xkien«hen. Cherbourg. Rremru. 9 marca: Pres. Roosevelt. Ch«*rl»ourg, Hre- Rlrll. 10. marca: IU»-baifileut»rhUtnd, Cherbourg. Hamburg. 18. marca: Aquitania, Cherbourg. 19. marca: l.eviaiban, Cherbourg; Bremen. Cherbourg. Dre-n«-n. 22 marca: Columbus, Cberoourg, Bremen. 23. marca: La Savoie. Havre Oe^ree SV'a-nh-Intston. l'lit-ri»oiirg !**e>: m p c, Cherbourg; Hepubllc. Cherltourg. Bremen 30. marca: I'rrs. Harding. ChertK.-urg. Brtmen. 31 marca: Suffren. Havre; Hamhiir?;. Clit-r- iMiurg, Hamburg: Berlin. Chrr joiire, I'.renit-n. 2. aprila: Frsiibf. Havre XKrpXI IZLKT 14. rnaja in 4 junija — feKCl'Nl IZ-JjKT s parnikom PARIS, no ljudi. Hot o jo zamahnil 7. roko. (Dalje prihodnjič.) Zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko. ki je tukaj v jerbasu. Miss Elinor je zelo dobra gospodinja za rev- ki vod'j° beograjsko vlado pri njenem prizadevanju za zbližanje 'z Rndimpesto: — Odnošaji kraljevine Srbov, Ilrvato vin Slovencev z njenimi sosedi so se sicer tekom zadnjih let znatno utrdili, ali vendar niso taki, da bi definitivno odstranjevali vsak povod neizvest-• nosti. Dobro bi bilo, da se ta dr- —--— žava za-sigrura, da njen sosed na Zbližanje med Jugoslavijo in slavipi le prc.sihajoči odmevi. To- severu ne bo prihajal v skušnja-Madzarsko. katero j,- Italija >ma-Via svoj poln obsejr so. dosegli ti vo- b* oteževal krizo, ki bi zna-trala že za popolno svojo vazal- odmevi takoj po podpisu italijan- izbruhniti kljub iskreni želji po ko. je v italijanskih vladnih, to sesko - albanske pogodbe. miru, ki navdaja beograjsko vla- pravi fašistovskih krojrih potrdilo razumljivo nevoljo in tako vidimo ri-i^p i)iti r.j.iM Male ailtaute in poJ mnetlje Stjepana Radiča, ki da jetna je ta stvar za Lahe, pripo-j N.zatj so prijateljstvo z Mad- prcsoja madžarsko - jugoslovan-veduje ]>oro«"evalee v svojem u-|žarsko. pr.trm pa pokopava Malo'sko zbližanje po svojem načinu, vodu. da so Jugoslovani in Mad-j Hntanto. če.š. da je ravno tako,1 češ, da -a bo uresničila seljaška zari kri r hipoma pnsli do spozna-j k;lkor joneiuojroča Ninčičeva poli-'vzajemnost. Pribičevič da ni za nja. da bi mo-li biti prijatelji. ali|tika ne]noj:oč tudi Benešev po-'zbližan je. temveč za ojačenje Marta hočejo priznati, rta jih vodijo k;izkus da bi rrgiJ Mj|lo antant0t Un' ]p antant0. Peš. da je Madžarska temu zbliža n ju močni materijelni, izjavi, prptl kr.ltkim v odspku S? vedno habsburška in da si ob ! i interesi, kar bi pozdarvila z dopa- za z,1nanjo stvari, rta Mala antan- sedanj Jdenjem vsa Evropa, temveč vla-u., ni zveza, ki bi bila črtanjem madžarskem režimu naperjena, treba delati nikakršnih iluzij. V jo v dokaz na primer, da Madžar Janos Ilunvadv nastopa v srbskih narodnih pesmih kot Sibinjanin Janko, in da je madžarski pisatelj Jokav nekje pisal, .da se Madžar težko priuči kakemu tujemu jeziku, izvzeniši srbskemu. A reprent Ilorthv da je moral iti celih 400 let nazaj, da je našel primer madžarsko - srbskega vojnega brat- PPHHS 1HPHW HH stva. ko so bili Madžari skupno s spodirija Ah pa mi bodo vrata Lemkova za vedno zaprta, jyospo- ^ . . , .. . , „, . . ^ i Srbi potolecni od Turkov pri r»co- I gradu in pet let pozneje pri Mo- thaču. I Tort hy da je štiristoletnioo bitke pri Mohaču uporabil za u- ifrodno priliko, da je ]>rcrokoval. , . . . ^ .. . , . , ,. . „, . i kako se približuje čas, ko se bosta t.o kmalu rtopotovljen tenis prostor, katerega sem dala praditi. Moj , . , . , , . . , ,. , .. . . . . . , ^ , ,, . • oba naroda, ki sta se zasovrazna brat jc kljub svoji mladosti izvrsten igralce. On lahko prevzame pri . . . . . ... . . , . , ' . tekom zgodovine, zopet sprnate- itjri prostor, mojega bratranca, ce bo zopet odpotoval. Potem bomo .... * ... , ... _ ' 1 ilpla. Zinsrarclh se ob omembi tt>- l.itiko igrali izmenoma v Losovu m Leni kovu. , ,, - - T . . , ................ga dogodka porogljivo čudi. eeirn Lmdeek se jc priklonil z zareeimi oeini. I. T. « « . , i-ijo za lase na (lan neke stare raz |nroti Madžarski, s katero ^e žele' jugoslovanskih gospodar, krogih loge. pradavne zveze m simpatije!