•4
V
M hertstl Mftv lltstetva. Ptl>y» •pHvlft«ai da kar pr«4vdra|o.
I«
•I the Work-lUdl «• al)

lhay
umityi , et oiawi IIL IMN Ike AM •
Mû! 4M V. It< Slf.» SMlflgt, M.
'TMtvd nek deiete, rdruiite se!;
PAZITE
MllavlIlM TtklaHN* kl se nihaja pola* va* ioga naalova. prllaplfa*
naovhku! Aka (499)
fa «tavilka . . tadal van» s prlhodnfa številke iiiigi Hala pa ta£a naroteiaa. Fraaé-vll« ta tekaf.
STEV. (NO.) 498.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. •». CH1CAGO, ILL., DNE 17. MARCA, (MARCH) 1917.
LETO (VOL.) XII.
Ruska revolucija in svetovni položaj.
Ruska revolucija se doslej povsem povoljuo razvij*. In čimdalje bolj se kaie, da je ta preobrat največji in najpotnauilmejši dogodek nase dobe. Rurika revolucija nima ogromnega pomena le za Rusijo, temveč za ves svet, in vsi poizkusi, da tri ae zmanjšal njen pomen, so »tnešni.
' Takih poizkusov je pač dovotlj, in sicer od ra-snik strani. Slišati je bilo glasove, da nam ta revolucija pravzaprav nič ni mar, češ da in prole-tarska, da ni socialistična.
Kakor ds nam ne bi bila mar vsa zgodovina 1 Kakor da ne bi morala socialistična stranka, ta najrealnejša izmed vseh političnih strank na ^vetu, jemati v svoje račune vsak dogodek ia vsakega pmtčiti x vprašanjem, kako vpliva na socialne razmere in na socialni razvoj!
, Napake.
Pravijo, ds so socialisti v raznih deželah zadnja leta delali velike napake. Gotovo so jih. Napoaled so tudi socialisti ljudje, torej ne morejo biti neamotljkvi. Ampak največje napake niso bi* le tiste, ki se največ naglašajo; najbolj so se motili tisti, ki so hoteli neprenehoma jahati kakšnega konjička in so menili, da bodo s sodbami in protesti spravil svet v pravi tir.
Cesar je najbolj'manjkalo, je bil obširen pregled vsega svetovnega položaja, temeljita p'iglo bkev v to ,kar je, in gfMananje velikih interesov bojujočega se proletariata — ne s stalila kakšne utopije, temveč s stališča realnih dejstev.
Nevtralnost.
Tako se je na primer čisto utopisrtttno, sek ar-sko, razvil naA»k o "nevtralnosti." Vseeno naj bi nam bilo, kdo da smsf* na vojni, le da se čimprej konča! To je bila zelo sentimentalna, zelo blaga doktrina, ampak tako nesocialktična, da jc strah.
Dokler je bila vojna v prvih stadijih in je bilo količkaj upanja, da se more končati brez zmage te sli one strani in da se morejo prihraniti strašna ¿rtve, ki postanejo ob nadaljevanju vojne neizogibne, je bilo ne de prav, temveč tudi potrebno storiti vse mogoče? da se doseže mir.
Toda karkoli se je storilo ^jajnnurn, je o
strašno požirala žrtve Na miljone ljudi j - padlo; na miljone jih je, ki jim je pokvarjeno vse življenje, da ne govorimo o ostalih silnih škodah. In izza vsega tega naj pravi socialist, da mu jc v*eeno, kako se konča vsa ta morija!
Pogoji razrednega boja.
Ne, ni res! Ni nam vseeno, ne more nam biti vseeno in ne sme nam biti vseeno. Kajti od tega, kako se konča vojna, bo odvisno, kako se sklene mir, razmere, ki jih ustvari ta mir, bodo pa tiste, v katerih bo zavedni proletariat nadaljeval svoj hoj ca končno osvoboditev. .	)
Kako naj bo proletariatu vseeno, kakšno bodo te razmeref Vsaka drobtina politične svobode vpliva na njegov boj; vsaka ura skrajšanega delovnega časa mu pomeni olajšanje v tem boju. Dannadan se zavedni proletariat bojHije za svobodnejše zakone; za demokrat ičnejše institucije, za večjo možnost gibanja — ne da bi v vsem tem smatral svoj cilj, ampak ker so to neizogibni pogoji uspešnega boja in njegove končne zmage. Zavednemu delavstvu ni vseeno, če jc v deželi splošna ali omejena volilna pravica, kako so razdeljeni volilni okraji, koliko jma združevalne svobode; m mu vseeno, kdo je župan in sodnik in šerif.
Demokracija in avtokraeija.
In zdaj naj bi mu bilo naenkrat vseeno, kakšne bodo po vsej Kvropi, da, še po veliko večjem delu sveta razmere, kadar se konča ta vojna! Vseeuo naj bi mu bilo, ali se razširi demokracija, ali se še bolj utrdi avtokraeija T
To "vseeno" pa pomeni tista "nevtralnost", ki se iz gotoivib kotov trobi, da človeka že ušesa bole. * .
Ta nevtralnost jc popolnoma napačen skklep sentimentalnosti, ki nima s socializmom nič, prav čiato nič opraviti.
Gotovo je, da ne prinese ta vojna svetovns socialne republike, pa naj zmaga ta ali ona stran, ali pa obe, ali pa nobena ne. Gotovo je pa tudi, da bodo razmere po vojni čisto drugačne, Če sms-, gata Nemčija in Avstrija, kakor če zmagajo zavezniki. In Čira je to res, je za proletariat vitalno v-prašanje: Od čigave zmage ima socialistično gi banje več koristi, ali pa vsaj manj škode t
Ruska revolucija je dala na to vprašanje najjasnejši odgovor . In ta nedvomni odgovor se glasi:
V absolutnem interesu socialističnega pro e-tariata je poraz Nemčije. In zaradi tega nismo nevtralni in nam nič ni vseeno, temveč želimo iz
vsega srca poraz Nemčije.
.... . ^ .. • i Bodimo točni 1
Popolnoma se zavedamo, da zmaga zaveznikov ni zmaga socializma. Poraz Rudije v krimski vojni, katero je Mar* ognjevito zagovarjal, tudi ni bil poraz kapitalističnega sistema, ampak pripomogel je, da se je razvilo v Rusiji tisto revolucionarno gibanje, ki je sedaj doseglo svoj največji uspeh.
«Naj se nam tudi ne podtika sovraštvo do Nemcev. To odklanjamo z vso odločnostjo. Kakor smo vedno strogo ločHi rurfki narod od ruskega carizma, tako ločimo tudi nemški narol od nemške avtokracije. Poraz Nemčije je v interesu nemškega naroda samega.
Situacija bi se popolnoma iepremenila in takojšen mir bi lahko poslal zopet glavni interes
Nemčiji to, kar ae je «godilo v Rusiji. AKo
mača revolucija porušila nemško a.vtolkracijo, je ne hi bilo treba premagovati od zunaj. Ampaik, dokler stoji ta avtokraeija tako trdno na obeh nogah kakor doslej, je v njej največja grožnja za Evropo, predvsem pa grožnja za novo Rusijo.
Nevtralnost avtokratične zmage.
Zmaga Nemčrje spravi to, kar je Rusija pridobila v revoluciji, v največjo nevarnost. Demokratična Nemčija bi bila zadovoljna z demokratično Rusijo in si pe bi želela drugačne, ker bi eari-ztm v Rusiji ogrožaval njeno lastno demokracijo. Avtokratična Nemčija sovraži in mora v svojem eksistenčnem interesi! sovražiti demokratično Rusijo; zakaj absolutni carizem je bil njeno naj-¡boljše zaledje, najmočnejša garancija njene avtokratične oblasti.
Če Nemčija odločilno zmaga, je torej popolnoma logično, da nastopi zoper demokracijo na Ruskem, in vse, kar je v Rusiji še roraanovskega, vse, kar si želi povrstka trtarega režima, najde najmočnejšo zaslombo in pokroviteljstvo v zmagoviti Nemčiji.
Interesi proletariata.
Ali si more svetovno socialistično gibanje želeti tako nevarnost za demokratično Rusijo? Ti-
sto socialistično gibanje, ki je neprenehoma upiralo svoje oči v Rusijo in z največjimi nadami pozdravljalo vsak revolucionarni gibljaj v carjevi deieli, vedoč da je uspeh make revolucije uapeb socialistične Internacioualef
Gotuvo ne. Torej ne more želeti nemške «nage. In če je tako, ni druge alternative, kakor da želi poraz Nemčije. Želeti poraz Nemčije se pravi danes želeti osvoboditev Nemčije. Njen vojaški poraz ne j>i bil poraz nemškega naroda, kakor poraz Rusije v rusko-japonski vojni ni bil poraz ruskega naroda. Pač pa bi bil poraz svtokrstičnega sistema, ki ni v nobeni deželi več tako močan, kakor v Nemčiji.
Mi nismo oboževalci francoske ali angleške vlade. Toda ker ni proletariat še v nobeni deželi dovolj močan, ker ni dovolj organiziran, da bi si sam osvojil vlado, je merodajno vprašanje to: V katere«» sistemu ima socialistični proletariat boljše pogoje za uspešno nadaljevanje svojega boja in naposled za zmago: V nemško.a v atrijskem, ali v francosko-angleškem 1
Odgovor na to vprašanje ne more biti dvomljiv. In maka revolucija ga je še olajšala. Vaga demokracije se je povsem odločno nagnila na stran zaveznikov.
/
Vnovič naglašamo: Zmaga zaveznikov ni i-dentična z zmago sorializma. Pač pa pomeni zmago demokracije, ki jo potrebuje proletariat za svoje gibanje. Če zmaga ta demokracija, si prihrani proletarial boj zoper avtokratične sile, ki bi jih sicer moral odstraniti; prikrajša si torej pot do svoje lastne zmage.
Iz vsega, kar se godi, se moramo učiti. Iz ruske revolucije se lahko naučimo, da je postala izmed ene in druge zqjage v sedanji vojni in izmed posledic ene ali druge zmage ogromna razlika.Na-aa naloga je, da spoznamo te razlike m na podlagi njih, kje so interesi proletariata.
Draga plat.
Z druge strani hočejo zmanjšati pomen ruske revolucije (poročila iz Berlina. Že prve vesti, ki ao prišle iz nemškega glavnega mesta» so imele
vale so o revoltah zaradi draginje in o demonstra-cijah.za mir, in sicer so to pripovedovale tako, kakor da hi bil s tem izčrpan ves pomen nemirov.
Ne vemo še vseh podrobnosti o začetku In poteku revolte; vendar pa poznamo vsaj glavne poteze razvoja, in po njih lahko sodimo, da je bilo pač nekoliko drugače, nego je videl Berlin. Samo ob sebi bi bilo čudno, če bi se navadni krušni kra-vali brez drugih, močnejših pogojev končali z de-tronizacijo Nikolaja Romanova. Demonstracije zaradi pomanjkanja hrane so lahko bile začetek; toda iz njih se ne bi bila mogla razviti revolucija s tako globoko segajočimi učinki, da ni bilo ljudstvo dovolj pripravljeno za tak jjreobrat. Nobena revolucija ne more biti uspešna, če niso razmere zrele zanjo. Uspeh rudke revolucije dokazuje, da se je porodila iz dozorelih razmer.
Berlinske vesti so polagoma priznale, da jc Nikolaj odstopil. Še to je bilo čitati bolj tako, kakor da je prostovoljno odstopil. A nemški poroče-valni urad. ki stoji seveda popolnoma v služIti nemške vlade, se je potolažil s tem, da je dobila Rusija takoj drugega carja. Tako se je torej vsa revolucija reducirala na zameno vladarja.
Te vesti so bile prikrojene za potrebe nemške vlade.
"Na Ruaketu je revolucija!" To se pravi: Naš sovražnik ima zmede in anarhijo doms; vi, ki ste morda že obupali nad nemško zmago, vidite ^edaj, da nam sovražnik pomaga. »Slabi ae in igraje ga bomo premagali. Druzega pomena pa nima ta revolucija in nič se nam ni treba ozirati nanjo.
Želje so želje.
Kdo bi se čudir takim poročilom T "Der Wunsch ist der Vater des Gedankens"; to se je izkazalo tudi sedaj.
Toda poročila se lahko nekaj časa ponarejajo; resnica se ne more utajiti trajno, še manj se more poteptati v nič. Zdaj vemo, da je bila ta revolucija tako radikalna, kakor doslej še nobecui ne. Splošna volilns pravica, odločevanje naroda o bodoči obliki vlade, enakopravnost za vse narode in vse vere,ženska volilna pravica za konstituanto, popolna politična amnestija, reorganizacija občin, avtonomija za Finsko — to ni taka malenkost, kakor so jo slikala nemška poročila.
In vse te reforme, ki so tem večje, ker stolna jo na mesto popolne avtokracije, se vrše ob splošnem odobravanju ljudstva — tistega ljudstva, ki je ostalo doma, in tistega, ki je v kasarnah in za-kopih.	'
Gotovo ni vsak človek na Ruskem revolucionaren. Razun tiatrh stebrov starega režima, ki čakajo na svojo sodbo, jib je po deželi gotovo še kaj, ki so imeli materijelne interese v carističnem sistemu, ali pa so bili vnled svoje vzgoje zaverovani v avtokracijo. Gotovo mora biti nova vlada pazna; reakcionarni poizkusi so mogoči tuintam.
Toda oficielni Berlin ne more zatajiti želje po nazadnjaškem uporu in je razposlal že po vsem «vetu vesti o veliki protirevolueiji, «ki se je baje razvila po vsej južni Rusiji.
Minilo je nekoliko dni. Od nobene strani ni potrdita takih vesti, ki si jih želi vladna Nemčija iz dna srca. Nasprotno se pa potrjuje, da se je "kadetska" stranka izrekla za republiko, in ker se razume, da so tudi vsi socialisti zanjo, raste a-panje v rusko republiko boljinbolj. g In pomen tek dejstev se ne more zmanjša-
n||—nJPf • e e
Glavno vlogo, da vzdrži novi režim, ima Rusija sama. To je popolnoma naravno. Sama je morala napraviti revolucijo, sama bo morala čuvati njene sadove, sama bo morala iti preko dosedtenib ciljev dalje do novih.
Nihče ni mogel opraviti dela, ki je bilo naloženo ruskemu narodu, namesto njega.
Toda ruska revolucija se ni izvršila le v interesu ruskega naroda.
Kako da je vest o njeni zmagi prevrnila srca vsega zavednega proletariata t V republičanski A-meriki najdete kapitalistične liste, ki se nič ne vesele te zmage. Toda socialistično delavstvo jo je.povsod sprejelo z navdušenjem, ker je čutilo, da je v tej zmagi kos njegove zmage, kos splošne sVobode. Z odstranitvijo ruake avtokracije je padla barikada, ki je ovirala napredek ne le ruskega, ampak vsega zavednega proletariata.
Če bi prišla pridobitev te revolucije v nevarnost, bi bili zopet prizadeti interesi vsega bojujočega se delavstva. In Če je tako, tedaj je naloga mednarodnega proletariata, da ohrani, kar je pridobil.
Podpirati ruako revolucijo ae pravi podpirati interese delavstva vsega sveta.
Na pragu vojne
Tredsednik Wilson je sklical kongres na posebno zasedanje dne 2. aprila. To se je zgodilo kmalu izza potopa treh ameriških parnikov, s katerimi je poginilo tudi nekoliko ameriških državljanov.'
Očividno so v Washingtonu ta dogodek smatrali za tisti "Overt act", o katerem jc govoril Wilson v kongresu* ko je dejal, da noče verjeti v sovražne namene Nemčije, dokler se ne izvrši ksk-*no očitno dejanje, ki bi kršilo nevtralne pravice ameriških državljanov.
Bretuspešno «vsrilo.
Ko je Amerika prekinila diplomatične stike z Nemčijo, smo mislili, da bodo v Berlinu to sprejeli za svarilo in pazili, da ne dajo Zedinjenim državam povoda za kakšne cvprsvu ene očitke. Kajti kljub vsej vojni sreči, ki jo je Nemčija »me la v prvih dveh letih, bi trezno rszmišljsvsnje lahko prišlo do zaključka, da ima kajzer pribHins dovolj aovrsžnikov. Labko «e napftf v časopisu ali pa pravi v rajhstagu: "N> bojimo se, itudi če nastopi ves svet zoper nas"; toda take bahsrije vendar ne morejo napraviti vtiska na ljmll, ki vedo, da ima tudi vojna svojo matemsSiko.
Razumno je bilo misliti, ds ne bo NemdjS kotela pomnožiti števila svojih sovražnikov. In kar se tiče Amerike, ne bi bilo posebno težio, da bi bil. to dosegla. Sicer ni bilo nikakor pnčako-vati, da bi kajzerjeva vlada javno preklicala tWi dekret, s katerim je napovedala svoje brezobz.r-no podmorsko vojskovanje: to M bils kapitulacija ki bi bila lahko škodovala njenemu ugledu. In
vsakdo ve, da je "ugled" malik, kateremu Žrtvujejo vlade armade in narodno gospodarstvo in vse narodpo« blagostanje, da, celo bodočnost* in sam obstanek narodov.
Toda Nemčija je imela drug izhod. Lahko bi bila brez razglasa v javnosti naročila poveljnikom submsrink, naj bodo oprezni in zlasti ameriških ladij ne potapljajo brez svarila in sploh proti določbam mednarodnega prava in proti pogodbi z Ameriko.
Možnosti mirovne akcije.
To ne bi spravilo Bernstorffa nazaj v Washington in Gerarda v Berlin. Diplomaitični stiki med Zedinjenimi državami in Nemčijo bi bili o-stali prekinjeni, dokler se ne bi v Evropi sklenil mir. Toda za vojno ne bi bilo« povoda.
Ni dvoma, da bi bili džingovei v Ameriki kljub temu hujsksli, ker jim je "hujskanje potreba. Toda lahko bi bilo nastopati proti njim in jim zabraniti kalitev vode, če ne bi mogli jemati hudobnosti Nemčije za pretvezo.
Danes je pribita resnica, da ni storila Nemčija od svoje strani ničesar, absolutno ničesar, kar bi kazalo, da ji je količkaj ležeče na preprečitvi vojne z Ameriko.
Nasprotno I Vsa njena dejanja so tkka, kakor da naravnost Želi provocirati Še to/vojno.
To pravimo, popolnoma se zavedajoči, kaj pomeni obdolžitev, ki jo izrekamo s tem. Kajti tu govore dejstva.
Kajzerjeva vlada se'je zavedala, da izvršuje novo podlost s svojo brezobzirno submarinsko
kampanjo, in sicer podlost, ki da lahko povod za novo vojno, zlasti za vojno z Ameriko.
Nemčija in vojna.
Pravimo, da se je zavedala tega. Dokaz je zloglasna Zimmermannova nota, ki jo je poslal nemškemu poslaniku v Mehiki,, in s katero je naravnost izrekel, da da novo podmorsko vojskovanje Zedinjenim državam lahko povod za vojno..
Nemška vlada se je posledic svojega ravnanja tako zavedala, da se je že začela pripravljati za to vojno. Dokaz je zopet Zimmermannova nota. Treba je imeti pred očmi, da je bils tista ba-rabska nota pisana, preden so Zedinjene države prekinile diplomatične stike. Nadaljnji dokaz je nemška špionaža v Ameriki. 'Nikakor ne spadamo med tiste, ki vohajo za vsakim vogalom špione in še manj nam prihaja na misel, da bi smatrali vsakega Nemca za kajzerjevega vohuna. Ampak tisti slučaji špiona/.e in zarot, ki so bili dognani in dokazani, zadostujejo za spoznanje, da je oficielna Nemčija delala priprave za vojno z Ameriko. Torej se je zavedala, da daje sama povode za tako vojno.
Zimmermannova nota, ki je prišla v jsvnost in ki je šla za tem, da bi pridohHa MHhiko in Japonsko za zvezo z Nemčijo proti'Zedinjenim državam, je razodevala sovražne nakane. Če bi bila hotela oficielna Nemčija pokszati, da ne odobrava takih provokatoričnih intrig, bi bila v vsej deželi menda še dobila drugega moža za urad zunanjega tajnika. Zimmermann, ki je mimogrede
dokazal s svojo noto tudi veliko revščino svojega duha, je še danes na svojem mestu.
Prišlo je potapljanje ladij, na katerih je poginilo nekolikko ameriških državljanov.' Tu bi Nemčija I h Ink o rekla, da ne more duhati, kdo se vozi'na tej ali oni ladji. Ampak prišlo je tudi potapljanje ameriških ladij.
Če nič druzega ne, je Nemlija s tem pokazala, da ne mara imeti nobenih obzirov na Zedinjene države, četudi more le obzirnost preprečiti vojno.
To se pravi: Nemški vladi ni nič ležeče na tem, da prepreči vojno; in to pomeni skoraj ravno toliko, kakor da hoče nemška vlada to vojno.
Sedanji položaj.
In.zdaj izgleda, kakor da je ta vojaa neizogibna. Slepomišenje nima tukaj nobenega zmi-sla, ampak treba je spoznati položaj tak, kakršen je. Predsednik Wilson je bil najprej sklical kongres za 16. aprila. Po torpediranju ladij "Vigi-lancia", "City of Memphis" in "Illinois" je izza posvetovanja s člani svojega kabineta sklenil pospešiti zasedanje in ga je sklical za 2. aprila.
Četudi ni v tem ožim izdana nobena oficielna izjava, vendar ne more biti lipbencga dvoma o nazorih v vladnih krogih. Tam mislijo, da obstoji vsled nemških sovražnih dejanj že sedaj vojno stanje med Nemčijo in Zedinjenimi državami.
•lasno je, da je sklican kongres v ta namen, da formalno potrdi to vojno stanje. O mišljenju ogromne večine poslancev in senatorjev ne more (Konec na 2. strani.)

- 1 " ..... '
■ ■ ,f jr	» * j» y
PROLETAREC
■7 'J • *	'
Na
biti nobenega dvoma. Med seatavo prejšnjega in sedanjega kougresa je prav majhna razlika. Zadnji kongres je preti svojim raihodom pokazal silno vojno nagnetije, tako bo tudi v sedanjem kou-gresu. Nekoliko ur po Wilsonovem govoru, s ka terim bo kongresH razložil položaj in svoje nazore, bomo imeli formalno vojno a Nemčijo.
Easblinjeno upanje.
Kaj bi jo moglo preprečiti T
Kno s»mo sredstvo poznamo: Če hi Nemčija preklicala submarinsko kampanjo in jo tudi Taktična ustavila, oziroma če hi jo vodila v tistih mejah, v katerih je lani qieseca utaja obljubila Zedi njenim državam, da jo bo vodila. Gotovo je, da bi naši džingovci tudi tedaj kričali; v kongresu hi bilo tudi tedaj še mnogo bojevitih članov; ampak zagovorniki miru bi tedaj dobili mogočne argumente proti vojni in tudi vlada hi morala priznati izpreuienjeiti položaj.	»
Ali je kaj upanja, da stori Nemčija ta korak! . . .
Če mislimo stvarno, moramo priznati, (ta ga je komaj komaj kaj več kakor nič. Kajti stokrat bolj verjetno bi bilo, da hi se bila Nemčija prej izognila vojni, kakor da stori to sedaj, ko bi se lahko razlagalo, da se je ustrašila posledic svojega ravnanja.
Včasi se zgode popolnoma nepričakovane reči. S temi ni mogoče računati. Če se pa ne zgodi kaj nepričakovanega, tedaj imamo začetkom a-prila vojno z Nemčijo.
Koliko bo vojne?
V kakšnem obsegu se bo vodila vojna od strani Amerike, ne vemo. Kdor ljubi ugibanja, najde po časopisih dovolj prorokovattj. Kni vedo, da se bodo Zcdinjene države udeleževale le s posojili in z dodajanjem municije za zaveznike, drugi vedo,da prevzamejo glavni del vojskovanja na morju, tretji že vidijo ameriške zastave vihrati na francoski fronti.
pragu vojne.
f
Na vse to ne damo nič. Kdor sliši travo rasti, sliši lahko Se več. Vedeti pa ne more po našem
prepričanju nihče ničesar. Kajti če se vlada pripravlja za vojno, bi storil zločin vsak njen član,
ki bi dal v javnost karkoli o načrtih in namenih in tako pomagal, da izve sovražnik iz naših čaaopisuv, česar ne bi amei Izvedeti niti od svojih špionov.
Potem pa tudi ni le od naše vlade in od našega vojnega vodstva odvisno, kaj se stori; kajti kjer je pretep, tam sta itajutanje dva.
Ne veaioy kaj je vladi mano o nemških pripravah in naičrtih. Ampak jasno je, da bo ameriško postopanje, če izbruhne vojna, v velfkeiu delu odvisno od postopanja Nemčije. Nihče ne ve, če bomo imeli v tem slučaju vojno tudi z zaveznicami Nemčije ali ne; Italija je bila že davno v boju z Avstrijo, pa formalno ni imela vojne z Nemčijo. Nihče ne ve, če ne dobi Nemčija v tem slučaju nove zaveznike. Mogoče jc, da ostane po objavi vojne stanje skoraj tako, kakršno je sedaj, le da bodo bojne ladje nekoliko več vozile in da ho nemara nekoliko več l»ark potopi jenih; mogoče je pa tndi, da dobi vojna še obseg, o katerem se ne pacifistom ne džingo\eeiii še ne sanja. Lahko se zgodi, da bo to vse kaj drttzega, kakor mehiška ekspedicija, ki se je zdela prizadetim vojakom in iniličarjem že velika n-č, pa je bila po merilu sedanjega evropskega vojskovanja komaj malo ueroden izlet.
Odgovoren je vladajoči razred.
Ne vemo, kako obsežna bo ta vojna. Tudi ne vento, na kaj je vlada pripravljena. Ona je odgovorna, ne mi. Če bi bila vlada v socialističnih rokah in bi bila Amerika v nevarnosti, bi bila dolžnost socialistov skrbeti za njeno varnost. Sedaj so prosti vsake odgovornosti. Oni niso delali politike v tej deželi doslej, ne delajo je sedaj. Položaj, v katerem se sedaj nahajamo, ni posledi-
ca socialističue akcije. Nsj je to, kar je, potrebno — tisti, katerih delo je dovedlo do tega položaja, morajq biti tudi odgovorni zanj in za njego* \c posledice.
V Ameriki ni baš verjetno, da ho kakšen socialist poklican v kabinet, ki postane po formalni napovedi vojne avtomatično "vojni kabinet". A-U če hi Si* zgodilo, ue hi mogel noben socialist slu-šati takega klica, tudi če bi v dnu duše verjel, da je vsa pravica na nt rani Amerike. Kajti s tem bi prevzel odgovornost za dosedanjo politiko;in tega ne bi smel na noben naviti.
< e izbruhne vojna, ostane socialistični stranki tudi nadalje naloga opozicionalnc stranke, in sioer razredne, delavske (»pozicije.
Razredna sloga.
Gotovo bo vladajoči razred kakor v Kvropi apeliral na delavstvo, naj opusti v dobi vojne svoje razredno zahteve — v imenu patriotizma. Gotovo se bo poskušalo doseči tisto stanje, ki mu na Nemškem pravijo " Buigfricden." In pozivali se IhmIo na to, da zahteva uspeŠtio odbijanje zunanjega sovražnika vsaj začasno absolutno notra* njo slogo.
Vse te fraze, ki se prvi hip prav lepo slišijo, nimajo nobene resnične podlage. Če je potrebno, da izgine nesloga razredov, tedaj je naloga tistih, ki so v ugodnejšem položaju ,da omogočijo slogo z izpolnitvijo oprav Meti čil zahtev. V ugodnejšem položaju je kapitalistični razred že v mirnem času; v vojni dobi prihaja delavski razred še bolj v neugoden jmložaj; torej nalaga patriotizem kapitalističnemu razredu, da napravi delavstvu vse tiste koncesije, ki so z ozirum na položaj potrebne in mogoče.
Socialistična naloga.
Socialistična «tranka nima naloge, da pomaga zunanjemu sovražniku. Izdajstvo ni nikjer v njenem programu. Pač pa ima socialistična stran-
ka v miru in na vojni, vedno in povsod ščititi inte-* rese delsvskegs razreda. Iti nobene pretveze je ne smejo ovirati v tem.
Stara teorija je, da se stue V vojnem Času misliti le natvojno in da so vsled tega notranje reforme nemogoče, dokler traja vojna. Na Angleš* kem se jc marsikaj zogdilu, kar je ovrglo to teorijo. Anglija se bojuje ui njena vojna sila še vedno raste.; toda angleški delavci so tekoiu tega časa izvršili mnogo razrednih bojev in sama vlada je morala izvesti razne reforme. Na Ruskem se je zgodilo več. Ne reforme, ampak revolucija se je izvršila, in Ktfsija ni vsled nje oslabljena, temveč o jaSna.	4'l#t?
Sicer se vrše reforme po vseh deželah nepre-aekama. Ali ni državna kontrola železnic, jam, miinicijskih tovarn itd. reforma! Ali ui uvedba krušnih in mesnih kart reforma, ali pa konfiskacija žita in moke!	< ,
Večina teh reform je bila posledica bede, ki jo jc povzročila vojna; reforme, ki preprečijo bedo, so pa gotovo važnejše od tistih, ki naj jo kurirajo, kadar je Že prepozno. S patriotizmom se ni mogoče stvarno postavljati zoper opravičene delavske zahteve; pravi patriotizem zahteva zlasti v času nevarnosti največjo »krb za večino na ro^a ,to se pravi za delsvski razred.
V miru in v vojni ostanejo razredi. V miru in v vojfii gleda vsak razred, kolikor le more, na svojo interese. V vojni, ki je zdaj videti neizogibna, bo kapitalistični razred dobro pazil na svoje interese. Svoje zagovornike in zastopnike ima v meščanskih strankah. Te bodo skrbele, da se bodo izpolnjevale njegova zelje. Delavski razred ima svoje politično zastopstvo edino v socialistični stranki. Torej je njena dolžnost, da skrbi za njegove interese, da jih zastopa, brani in pospešuje po najboljših ntočih. Kakor v miru, tako mora biti socialistična stranka tudi v vojni razredna stranka delavstva.
Knrico Ferri:
Socializem in moderna znanost.
Kakor se strinja z učinkovanjem spolnega življenja množitev prebivatelstva, prav tako (^le-mogoču je prožnost množečega se prebivatelstva okamenitev družabnega reda, proces, ki je v naši dobi provzročil značilen pojav proletariata; tako gre socialni razvoj neprenehoma svojo pot.
Ne da se tajiti, da so koncem 10. veka pozitivne vede dognale, da živi poedinec le za vrsto, za edino trajno življensko realiteto, dočim so koncem 18. veka domnevali, da je družba zastran po-edincev in izvajali, da morejo in morajo živeti miljoni delavnih in trpečih ljudi zavoljo življenja nekaterih izvoljencev. Danes vidimo, da sc znanstveno mišljenje premika v sociološki in socialistični smeri proti dedščini 18. veka, proti pretiranemu individnalizmu.
Seveda kaže biologija, da se je izogibati nasprotnemu ekstremu* v katerega so padle utopi-stične in komunistične smeri socializma. Te vidijo'samo družbo in popolnoma pozabljajo na po-edinca. Biološki zakon pa je, da je življenje ogregata produkt življenja poedincev, kakor izhaja življenje poedinca iz scdelovattja njegovih elementarnih organizmov.
Zadosti je dokazano, da stoji konec 19 in začetek 20 veka ozna čujoči socializem, v popolnem soglasju z rezultati znanstvenega mišljenja, tudi v naglašanju zahtev solidarne socialne družbe nasproti izgredom doktrinarskega indivilualizma. Koncem 18. veka je individualizem povzročil blagodejen potres, toda po brezobzirnem in neomejenem delovanju konkurense mora voditi do "osvobodilnih" eksplozij anarhizma, ki oznanja "individualno akcijo" in ki pobija na človeško in družabno skupnost interesov.
Prihajamo k poslednji dotiki darvinizma in socializma, kjer sc najtesneje spajata.
VII.
Boj ta obstanek in razredni boj.
Darvinizem izvaja ves mehanizem zoološkega razvoja vrst iz boja za obstanek, ki se vrši deloma med poedinci iste vrste, deloma med različnimi vrstami. Prav tako izvaja marksizem mehanizem družabnega razvoja iz zakona o razrednem boju, v katerem vidi gibno silo človeške zgodovine in znanstveni ključ do nje ki ga smatra tudi za ideal in brezpogojno normo političnega socializma, ki se tako odtegne všeniu praznemu, razte-zljivemu in omogletnu polovičarstvu čustvenega socializma.
Kakor je postanek življenja raz ložilo stoprav
spoznanje boja za obstanek, prav tako nam je i>¿9-
dovina človeštva uniljiva šele po zakonu razrednega boja; šele poslej |»ostanejo anali barbarstva, polkulture in civilizacije nekaj drugega kot večno izpreuienljiv kalejdoskop individualnih činov, silna in nujna drama, ki je — zavedno ali nezavedno — v najneznatnejših podrobnostih kakor v svojih najkolosalnejših katastrofah opredeljena po gospodarskih razmerah, tej uaturni in zatorej neobhodni podlagi življenja in razrednega hoja za gospodarske sile, od katerih nujno zavisi vsaka druga sila moralnega, pravnega ali političnega značaja. i
O tej veliki koncepciii, ki je neminljiva slava Karla Maxa in ki mu v sociologiji odkazuje tisto mesto kakor je zavzemata Dar in v biologiji in Spencer v pozitivni filozofiji, bom še pozneje govoril ,natančno opredelivsi odnošaje med sociologijo in socializmom. Na tem mestu pa je omeniti drugo analogijo med darvinizmom in socializmom, ki izraža pomeni pojnta o razrednem bou; v resnici ustreza ta pojm osnovnemu zgodovinske-
mu dejstvu in mor* biti edina brezpogojna norma ¿a nastop nove razvojne faze, ki jo socializem vidi prihajati in ki jo hoče izvesti.
Nauk o razrednem boju pontenja, da človeška družba, kakor noben živ organizem, ni enorodna masa, enakolična vsota več ali manj številnih ne-diferenciranih poedincev, temveč oragnizacija, ki je zložena iz različnih, z rastočim razvojem vedno bolj diferenciranih delov.
Kakor sestoji prvoživka skoraj le iz enemo^ dne protoplazme v nasprotju z različnosijodelov, sestavlja joči h kateregakoli sesalca, prav tako obstoji čreda primitivnih divjakov iz nekaterih rodbin, ki Žive druga ob drugi v goli materijelni soseščini j dočim se sestavlja družabna tvorba zgodovinskih časov ali pa sedanjosti iz različnih razredov, ki se ločijo deloma po svojem posebnem psihofizičnem značaju, deloma po življenskih in družabnih tradicijah in običajih.
T različni razredi so ali strogo registrirani, kakor indske kaste od brahmmov od stidra, ali srednjeveške kaste od cesarja in pajteža do vazala in cehovirika, tako da različni razredi poedincev, ki jim vsled golega rojstva pripadajo, ne smejo zamenjavati, ali pa sčasoma izgube svojo zakonito opredelitev, kakor v Kvropi in Ameriki po francoski revoluciji, da izjemoma poedinec prestopi tudi v drug razred, takorekoč po socialni ka-pilarnosti, kakor molekuli v ozmotičnem procesu. Vsekako pa obstajajo različni razredi kot realna, slednjemu zakonitemu niveliranju upirajoča se dejstva, dokler traja prvotni vzrok njih različnosti.	»
Ravno Kari Marq je jasneje kot kdorkoli odkril njih rajson d' etre v nestanovitnosti socioloških pojavov in v različnosti gospodarskih razmer.
Naj se se tako menjavo imetVa, obleke in odbojno učinkovanje v vsaki fazi družabnega življenja, vselej je tragično ozadje človeškega življen ja, nasprotje med priviligirgnimi imejitelji proizvajalnih sredstev, manjšino, in med neposedujo-čimi, večino.
Vojščaki in pastirji v primitivni družbi, čim je prvotni kolektivizem odstranjen po rodbinski, kssneje po individualni okupaciji zemlje, patri-ciji in plebejci, fevdalni gospodje in vazali, plemstvo in ljudstvo, meščanstvo in proletariat ~ sami različni izrazi enakega dejstva: monopol in boga stvo na eni, proizvajalno delo na drugi strani.
Velika važnost zakona o razrednem boju leži ravno v prepričevalnem dokasu, v čem da obstoji jedro socialnega vprašanja in katera pot drži do njega rešitve. '
Dokler ni bila dokazana gospodarska podlaga nravirih ,pravnih in političnih razmer s popolno jasnostjo, so se izčrpavala socialno reformna stremljenja čisto nedoločeno v zahtevi in delni osvojitvi samih sredstev, javnega pouka i. t. d. Ne da se tajiti, da so te pridobitve l>ile zelo koristne, ampak najsvetejše je ostalo masam nedo-**ino in nevidno in nasproti gospodarski premoči priviligirancev so visele vse pridobitve in koncesije v zraku, brez korenin, odločene od plodovitih in koncesije v zraku, brez korenin, odločene od plodovitih in trdnih tal, ki dajejo trajne moei in življenja.
Danes ko je socializem ,in sicer še nikoli s tako znanstveno ostrino kot po Marcju, odkril v osebni prilastitvi zemlje in proizvajalnih sredstev jedlo vsega vprašanja, danes trka vprašanje ostro, jasno in neizprosno na zavest modernega člo-
veštva.
(Dalje prihodnjič.)
"POTRESNA POVEST.
Spisal Podlimbarski.
Tone je bežal na osek po skriti zaklad. V teni sta prišli tndi Cijazovka in Lenka h kozolcu. Gospodar je pritegnil voziček in naj so »pravili Andrej«. Tipaje okoli sebe, je začutil tolarje v postelji. S tresočo roko jih je pobiral in spravljal v žep. Ko je prinesel Tone mačji meh, razjasnilo se je lice stricu in minilo ga je težko, nemirno sope-nje. Kakor mati svojega ljubega dojenčka, tako slastno je stiskal k sebi svoj zaklad iu nič več ni zdihoval.
♦ In po ovinkih sta peljala Cijazovec in sin Andreja okoli vasi v njegovo kočo. Obema je bilo tesno pri srcu in nerodno se jima je zdelo, da jc stric tako nezguhečen, zato nista hotela ž njim naravnoat po vasi; bala sta se vsestranskega izpraševanja in tudi noganja, ker neugodna ljudska obsodba zadene onega, ki je vdan skoposti in ne-Bgubečnosti. Tndi ta dobri, babjevemi človek se je nekako mehaniški, brez srca kretal okoli svojega prijatelja, ko je zvedel, kje se je ponesrečil.
Cijazovec se je pomudil pri bratu, kateremu so odjenjale muke, ko je preštel tolarje. Padarja Boltesa in dilic ni bilo treba. Tone je hitel k Smoletovim.
Na Smoletovem vrtu je našel Smoletovko in obe deklici. Polonica je pomagala materi, ki je pristavljala lonec za kuho k ogojn. Ženske so se ga abveselile in Smoletovka je šla precej naročat možu, naj zapreže. Rezika je že težko pričakovala, sedeč s podveznjeno nofco na posteljni odeji in z rokami na kolenih.
"Rezika, zdaj sem pripravljen peljati se v Ljubljano, kakor mi je naroČil gospod župnik. Pot resn jfrsila pojenja in ta dolga noš se nagiba
koncu," je dejal mladenič, sočutno zroč na deklico.
"Idi, Tone, išči jih doma, če nimajo več doma, išči jih po mestu, v cerkvi, gostilni, v kavarni jih išč* in pripelji jih setul" je prosila deklica z glasom, ki mu je globoko segel v srce. "Ti si me rešil velike nevarnosti, ti si bil moj angel varuh . . pripelji mi še očeta zdravega! In če v Ljubljani ni tako, povej jim, kako je pri nas. Reci jim, da sem mimo te male praske na licu, ki me pa nič več ne boli, zdrava in da jih željno pričakujem. Kaj si bodo mislili o meni, da jih sama ne grem iskat, če so v nesreči in skrbeh! Povej jim vso resnico: da sem srečno prestala potres, pa da me je prestani strah toliko prevzel in oslabil, da nikakor še nisem za dolgo pot."
"Trdno sem prepričan, da bom v petih urah v Ljubljani in nazaj. Nadejam se, Rezika, da nas čakajo še veseli dnevi." Tako je Tone tolažil skrbno dekle.
Prijela pa je za roko kakor v zahvalo za izkazano požrtvovalnost in uteho. Sklonil se je k njej in trepetajoč jo tiho vprašal: "Duša. . . sinoči si mi r*kla, da mi imaš povedati nekaj. Ali smem vedeti tisto, predno grem v l^ubljano. . . .t"
"Ti me še vprašuješ! Oh, da ti moram ob tej uri to praviti I In moj oče, moj oče. . ." Zakrila je obraz z rokama. I Po kratkem premolku je nadaljevala: "O tebi, Tone, sem vedno toliko misli-la: če sem ekala v knjigi o dobrih, poštenih ljudeh, sem tebe imela v misli: če sem molila, govoril mi je mojega 8rca glas o tebi; če sem ¿e učila, si mi uhajal v ntojo učenost, kakor bi bilo moje srce od davna slutilo v tebi pomočnika in rešitelja.
Včeraj sem ves dan premišljevala: jutri mu vse, vse povem. 111 pripravljala sem se in bala sem se izpregovoriti. Oh, sinoči nisem vedela, da ti to tako lahko odkrijem... Ali še ne veš vsega? Ali ti še ni jasno vse ono, kar mi je ležalo sladko in težko obenem na duši? Ali ne slišiš mojega srca glas!" Vse se je razvezalo v njej: čuvstvo in jezik, in zvenel je njen srebrni glas kakor struna nebeškega pevca. Položila je roko okoli njegovega vratu, pritegnila ga je bliže k sebi, zazrl se je v solzo njenega očesa in vse je vedel.
"Mati gredo!" je šepetala Poloniea, ki je od ognja sem poslušala raagovor src, ki sta ji bili dragi.
"Idi, idi!" je tiho dejala Rezika, stiskaje mu roko.
Nekaj minut pozneje je Tone trenil * vajeti po Smoletovih konjih in speljal na belo cesto.
XVII.
Polahkoma se je razprostirala ¿¡la kobilica ¡>0 gladki cesrti, plašila se ob cestnih znamenjih iu ograjah, ostrila ušesa, kadar je zabobnelo pod zemljo, in pazno dirjala, dirjala. Do vratu je pel Tone suknjo in še uhlje od navratnika si je pridvignil na vrat in na podbradek, ker sedeč na vozu je začutil kmalu, da od vseh strani sili vanj rezek hlad pojemajoče noči. Na nebu, kjer je zvečer svetila že zelo priščipnjena luna in migljalo nebroj zvezdic, so se kopkiili brez prozora, vse v-prek tcnuiosivkasti oblaki, tisti, ki ne kažejo dobrega vremena. Čim bliže je šlo k dnevu in čim dalje je bilo od Oabrovca, tem bolj se je kisalo pod neb je .#S i v k ast e megle m» legle na hribe, razpo-ložile se po zakotjih in činulalje bolj pritiskale na I »olje k cesti. No, Toneta vreme ni zanimalo, zanimali so ga ljudje. Upal je, da se pripelje kmalu iz potresnega predela v vasi, kje že potresne sile ni
bilo čutiti, kjer lahko# poreče: tukaj se je potres odtrgal. Pa ta up se ni hotel uresničiti. Povsod isti prizori in iste slike in stiske, povsod hrutn in življenje, ko da je sredi dneva. Ljudstvo je povuod pokoncu, luči gore, ognji plapolajo, njih odstvit objema nekaj malega okolice, vse drugo je še gosta tema, ker nastopajoča megla brani zaznanje dneva. CM) cestah, na travnikih ali na njivah sc -nahajajo ljudje posamič ali v skupinah, in v vsa-ki vasi vidi isto mrgolenje, iste mračne obrise trpečega človeka. Če se bliža hišam, doni mi na-' sproti pritajeno govorjenje, kakor bi si ljudje na-sepetavah skrivnosti sodnjega dneva. Tuintam ga ustavi kdo, ker on jc prvi voznik, ki se je poj«.
vil na cesti. In izprašujejo ga:: "Odkod si, pri-jatelj!"	' '
"Gori od Gabroma," odgovarja mladenič iu
nJ°mu Prosije radovednost na obrazu "Ali je tudi gori tako!"
'Oj tudi! Ali veste, kako je v Ljubljani!" Nič ne vemo." In kobilica, ki vselej ve, kdaj mora umiriti svoj beg, vkuje oko v temo in spošno klopota dalje.
(Dalje prihodnjič,)
•• 1
Centralni odbor in parlamentarni zastopniki konstitucionalne demokratične (takozvanc kadetske) stranke so v Petrogrndu glasovali za re-publicansko obliko vlade.
Ta vest je zelo važna, ker je kadetska stranka med meščanskimi strankami v Rusiji najvpliv-nejH«. Ona je v dumi vodila opozicijo proti reakcionarnim vladam in v krogih inteligence itaa ne-dvontno največ pristašev. Če se združi s socialist. v zahtevi po rcpublki, tedaj je nada, da postane Rusija res republika, zelo povečana. In v republiki najde tudi delavstvo vse boljše pogoje z«
«voj nadalnji boj, kakor v najkonstitncionalncjši monarhiji.
< * :
it
Maša majniška
Sodrugi!
Bliža se praznik zavednemu delavskega ljudstva, svetovni praznik proletariata, prvi majnik. Ni ga praznika v koledarju, ki bi imel za delavstvo tako globok pomen kakor ta. Že sam na sebi je revolucionaren, ker izraža naodviano voljo delavskega razreda. Kakor simbolizira obstoječi koledar s svojimi delavniki, s svojimi cerkvenimi in državnimi prazniki sedanji družalmi red, tako simbolizira praznovanje prvega majnika upor proti kapitalističnenvu koledarju, in s tem upor proti kapitalističnem u "redn" samemu.
Praznik prvega majnika je določila tudi socialistična lnternacionala, o kateri vriskajo sovražniki, da leži mrtva, poteptana in onesnažena v prahu. Sami sebe varajo nazadnjaki, vladajoči mogotci in njih oprode, ki so tako kratkovidni, da ijm branijo mali dogodki spoznati veliko resnico. Strašna vojna v Evropi, ki divja za interese monarhov in dinastij, za interese pretori-anskih klik bi za interese določenih kapitalističnih krogov, je prizadejala neizmerno škodo vsej sodobni druibi in vsemu življenju, pa je zadela seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno organizacijo, Ali rane, ki jih je vsekala Internacio-nali, dasi so skeleče in boleče, niso smrtne, kajti lnternacionala je neunvrjoča, dokler bo živelo Človeštvo na zemlji.
Prvi majnik je pa praznik te Internaciouale, in čimbolj se pehajo sovražniki, da bi jo spravili v grob, tem važnejša je naša naloga, da izpričamo njeno življenje in svojo vero v njeno neumrjoč-noet.
Praznik prvega maja je pomenljiv, kadar so časi normalni; še pomeni ji ve jši je v dobi krize, v dobi najokrutnejših bojev, v dobi zgodovinske iz--k usnje.
Evropski mogotci so mislili, da uniči klanje narodov socializem. Zbudili so zavist ameriških mogotcev in tudi tukajšnji velekapitalisti, ki so izvlekli že ogromno profite iz evropske krvi, bi jih radi pomnožili še z ameriško krvjo. Vojno huj-
skanje se razlega od dne do dne glasneje, kajti udeležba Zedinjenih držav v svetovnem klanju bi pognala dobiček brezvestnih oderuhov v strmoglave višine.
Poleg tega pričakujejo veleizkuriščevalei, da bi zanesla vojna novo zmedo v delavske vrste bitmi! tukaj uničila razredno zavest, o kateri sanjajo, da je onkraj oceana mrtva..
Ci.m predrznejše postajajo kapitalistične uia-hiuucije, tem važnejše je, da strne delavstvo svoje vrste in okrepča svoje sile — za današnje boje in za tiste boje ,ki nas še čakajo.	^
Prvi majnik je dan pregledovanja naših vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar mine zima, takozvano spomladim parado. Brigadni general pride inspicirat, pregleduje posamezne oddelke m njih vaje, naposled "defilirajo" Čete preči njim.
Dne prvega majnika pregleduje zavedni proletariat sam. svojo vojsko, da pozna, ali je nazadovala ali napredovala, pa tudi zato, da pokaže tistim, ki so mlačni, svoje življenje in naraščanje svojih vrst. Prvi majnik je agitatoričen dan dne vabimo v svoj zbor tovariše, ki spadajo vanj, pa so še izven njega.
Prvi majnik se torej popolnoma razlikuje od vseh, drugih praznikov; delavstvo, ki ga praznuje dalevske Intemacionale; s praznovanjem tega opravlja s tem veliko delo, pomaga jačati prole-tarsko armado in pripravlja tla socialistični zmagi, socialist m* ni bodočnosti človeštva.
Dire k torij Jugoslovanske tiskovne družbe je skenil, da doprinese po najboljši moči svoj delež za praznovanje tega dneva m da stori letos v tem oziru nov korak, že leč, da čim najbolje ustreie sodrugom in da obenem čim k repke je podpre na-men tega praznovanja, ladal bo letos poseben
SLAVNOSTEN MAJSKI UST
neodvisen od 44 Pro let area."
Ta tiskovina bo urejena v obliki revije (uia-gaziua) v velikosti 11.5 krat 8.5 palcev. OMika bo
torej enaka znani reviji "Čas". Obsegala bo najmanje 16 strani
Ce se pa dobi vsaj za tri strani oglasov, bo šestnajst strani samega čtiva, Izdaja bo bogato ilustriran.
Ureditev poskrbi uredništvo "Proletarea", kar daje gotovo vsem naročnikom jamstvo, da dobe lepo izdajo ,ki bo dostojna delavskega praznika in gotovo zadovolji vse čitatelje. Kolikor je ležeče na upravni»! vu, bo tudi ono vse storilo, da se izpolnijo vse upravičene želje.
Ta izdaja izkle
poleg "Proletarca'" ki izide redno brez od>zira na slavnostni list. Naročniki torej dobe tudi za 1. maj redno ^Proletar-čevo'' številko. Kdor želi slavnostni list, ga inora naročiti.
Kakor so doslej slovenski delavci v Ameriki pridno segali po "Proietarčevi" majniéki izdali, upamo, da posežejo tudi po letošnjem slavnostnem listu. Cese obnese ta poizkus, postane majski list redna institueija in se bo izdajal vsako leto. Z o-žirom na veliko draginjo, ki se je lotila vseh tiskarskih proizvodov, se direktorij sicer zaveda težave te naloge; pričakuje pa uspeh, ker je prepričan, da uftreže s to rzdajo željam najširših delavskih krogov.	. •
Vsak sodrug ,kdor smatra boj proletariata za osvoboditev izpod kapitalisti«'noga jarma resno, nam bo gotovo pomagal s pridno agitacijo za razširjenje te izdaje, ki bo vsakemu odjemalcu lep spomin."
Cene slavnostnega lista so sledeče: •
Posamezen iztis............... $0.10
10 iztisov ..................... 0.95
ÉS "	%Ž9A
«Ü | . . ...................
50	" . .................... 4.50
100	" .................t____ 8.00
250	•• ......................19,00
500	" ......................35.00
1000	M ......................60.00
Majski slavnostni list iaide sredi aprila
in prosimo v*c organizacije kakor tudi posamezne odjemalce, da se čimprej naroče. Na vsak način pa morajo biti naročila
najkasneje 12. aprila
v rokah upravništva. Z «sirom tia velike stroške nam ne bo mogoče tiskati več iztisov; nego jih bo naročenih; kdor se prekasno oglasi, mu torej ne bomo mogli post reč i.
Vsa naročila sprejema upravništvo "Prole-tarea."
Da bo izdaja zelo primerna za agitacijo, nam iti treba uaglašati.
Izpolnite in iarežite ta kupon, ter ga naiu pošljite!
tf
Upravništva "PROLETARCA
4008 W. 31 »t St., Chicago 01.
K/	4 '"i
Pošiljam........dol......cent za
.. «.....iztisov majskega slavnostnega lista.
•n •	• t * v v
Pošljite na naslov:
Ime
Ulica ........
Mesto in država

..........................
□
Kadar bó vojna končana, še dolgo ne bodo končane njene strašne posledice.
Barbarstvo sedanje vojne ni nič mauj ostudno, ker se sklicujejo cesarji iu »kralji pri tem na Boga.
Spomin na
komuno
V svoji zgodovini o pariški komuni pravi T. Marck o njenih vodjih sledeče:
"Ti možje, delavci, so živeli, čeravno so imeli v rokah miljone, izredno skromno in siromašno."
Beslay, ki ga je imenovala komuna za ravnatelja Franeoske banke, v kateri so bile, kakor suh» že omenili, 3 in pol miljardc frankov, je tako iz-borno upravljal banko sam in preuredil upravo tako st rokovnjaško, da se ni upal nastopti proti njemu uiti'hudobni Thiers. Imel pa je Tbiers pogum, da je imenoval te poštene ljudi z vladne klopi "un tas de brigants' *Jn zahteval naj mu izroče druge države one, ki so bili ušli njegovim krvnikom.
Naučni minister ni storil mnogo. To je tudi razumljivo, ako pomislimo, da je vladalo v Parizu vojno stanje. Toda ravno isti dan, ko so Thienovi vojaki udrli v Pariz, je otvoril šolo za ženske. Elija Reohes in Gastineau sta reorganizirala državno knjižnico. Delavski minister Leon Frankel je napravil že več načrtov za delavsko varstvo in za minimalno mezdo. In Vse to v dveh mesecih ter v vojnem stanju!
Ampak čas ni bil zato, da bi delavci vladali. Imeli so pač močno vojsko in topovo. Kljub temu
so počakali, da si je Thiers nabral 200.000 moz I »roječ o vojsko in udaril z njimi v Pariz ter uničil komuno.
Če bi bili pariški vojaki udarili takoj na Ver-sailles, bi bili u.Hi vlado, plačali Prusom odškodnino iz Francoske banke pa zavladali čez vso Francijo. Ampak niso imeli nol>enega spretnega vojskovodje z 12.000 možmi. Thiers je tačas ojačil svojo vojsko in pritisnil komuiiarde spet v mesto. Načrt komuuardov je bil spreten, toda premalo mož so bili izbrali in preveč so čakali na napad.
Thiers je ojačil svojo vojsko z vojaki, ki so prihajali iz Nemčije, kjer so bili do tedaj vojni jetniki. Usoda komune je bila tako zapečatena. Kom ima rdi so to sami izprevideli in sklenili so hrabro umreti okrog rdeče zastave. Thiersovi generali, ki niso bili sposobni premagati Prusov niti v eni sami bitki, so planili zdaj besno ua Pariz, ki so ga komunardi hrabro branili. Ulico za ulico so branili na barikadah, dokler niso bili slednjič premagani. i'cz 20.000 jih jc padlo v tem boju. Nekateri »o pač zažigali mesto, toda veliko poslopij je bilo zažganih od verzaljskih bomb in šrapnelov.
Zadnji so se branili na pokopališču Pere La-
chaise. Bivši italijanski minister Ratazzj, ki je bil takrat časnik v francoski vojski, pravi:
,"Tako hrabro se boriti in tako hrabro umirati, nisem prej nikdar videl. I!rob za grobom so branili tia pokopališču. Slednjič jih jc bila še gruča okrog rdeče zastave. Zaklical sem: "Vdajte se"! — "Živela komuna!' jc bil odgovor. Vojaki so ustrelili in gruča je padla. Kanjeii mladenič jc še enkrat vstal, dvignil kvišku rdeči prapor in zavpit "Živela komuna!" — Dve krogli sta ga. zadel! in padet je tudi on. Jaz sein mrtvega poljubil na čelo. Vojaki so pokleknili in sneli "kepy".
Tako je končala komuna. Aretiranih je bilo potem še 36.300 mož, 23.727 so jih potem izpustili, 12.582 je bilo obtoženih, od teh je bilo 2445 oproščenih, 10.137 so jih obsodili od I do 20 let je*'e ali na deportacijo, 95 so jih obsodili na smrt in u-strclili.
Od 50 članov kotnuue je bilo 3D na smrt obsojenih, 11 pa na dosmrtno ječo.
Koinunardoiu očitajo, da so obsodili in ustrelili kot talce nadškofa in druge ugledne može, ki «o bili v njihovih rokah. Kdo je bil pa tega kriv, če ne ravno vlada s svojo brezobzirnostjo, ki je
takoj dala ustreliti vsakega vjetnika komuuardaT Bivši pariški poslanec Miliere v državnem zl>oru v Bordeau.su ni bil nič deležen pri komuni, toda minister Jules Favre ga je dal ustreliti samo zato, ker je pred revolucijo dokazal, da je Favre slepar. Ustrelili so ga v Versailles in visoke dame ter prostitutke so po mrtvem obličju gazile s čevlji iti mrtvecu izpulile s solučniki oči. Take so bile meščanske hijene.
Komuna je padla. Z njo so padle tudi socialistične utopistične sekte In jakobinstvo. Utrdil sc pa je moderni socializem, ki si z rezrednim bojem osvaja svet in ki privede delavsko ljudstvo do končne zmage.
(Dalje prihodnjič.)
t
•Petrogradsko plemstvo je izreklo svojo vdanost novi vladi. — Petrogradsko in sploh rusko plemstvo bi izkazalo Rusiji še večjo službo, če bi, ne da čaka na zakone, samo zavrglo svOje knežev-ske in grofovske naslove in z njimi spojene privilegije. Na poti v demokracijo bi bil to priznanja vreden korak.
Tehnika v vojni.
Najmanje polovica sedanje vojne je tehnika. Kakor je na svetu vse, absolutno vse podvrženo razvoja, tako se tudi vojno, ta najstrašnejši pojev v zavednem življenju človeštva, ta največji napor vseli sil ne more izogniti univerzalnemu zakonu razvoja. Nn ker se je tehnika v mirnem času neprenehoma razvijala, prohaja sedaj z vso doseženo popolnostjo v službo vojne, ki jc od nekdaj najbrezobzirnejša v porabi vseh sredstev.
Prvo pa, kar nam stopa pri tej rabi pred ooi, jc krišeic protislovje. Normalna naloga tehnike je ustvarjanje. Pomnoževanje vrednosti, potuno-ževanje narodnega bogatstva je njen pravi cilj. Obogatitev, oplemenjevanje in olepšavanjc našega življenja je njene namen. Da se zlivajo nova bogatstva v blagajne posameznikov iu nimajo široke mnoiice skoraj nobenega dobička odnjih, ni krivda tehnika, ampak krivda našega družabnega sistema. Kar imenujemo narodno bogatstvo, je v resnici bogastvo peMae kapitalistov; ampak lahko bi bilo naše bogastvo, če bi si uredili družbo tako, da ne bi tnogli troti okradati delavskih čebel, t^ bi vzeli družabna krmila v svoje roke, M tehnika nam služila, kakor služi sedaj vladajo-čemu rezredu.
Služila bi nam kot ustvarjajoča sila. Potnog-la bi nam graditi, tapremhijati puščave v vrtove, jemati vodam uničujočo moč in jo rabiti kot stvar; jajočo stto; vrtala bi nam hribe hi krajšala poti; vezala bi mesta in dežele in kontinente ih »bliže-* vala naroda. Dvigla bo naše življenje na vse vK je in višje kulturne stopnije.
Sedaj stoji tehnika v službi vojne. In njen namen ni več ustvarjanje, ampak uničevanje. Posredno in neposredno. Tudi kjer navidezno ustvarja, služI to le'uničevan ju. Nov top je treba najprej izumiti, pa konstatiratl, vliti ga. Ampak vse zato, da se bodo * njim razdevali okopi, zidov«, trdnjave, mesta, in ubijali ljudje v množicoh. Telefon in brzojav je v vojni službi. Tudi na bojišču je tosred.dvo prometa. Ampak ves ta promet p*»- ^ spešuje uboj, umor, požig, uničevanje.
Naslendje poročilo iz rusko poljskega lw»ji-šča daje nekoliko pojma o pomenu tehnike v moderni vojni.
Nizke, s slamo pokrite koče, ki navidezno lezejo v zemljo, z malim številom mostnih okenc, ki jih ne lepša prijazen beli zastor niti lonec s cvetlicami! vezena vrata, med katerimi se mora srednje visok človek ponižno skloniti, če hoče skozi; nobenega dvorišča s snažnim hlevom in šupo; samo kot, v katerega so brezbrižno nametali najpotrebnejše in najpreprostejše, dokaj zanemarjeno orodje; tfkozi zijajoče razpoke v zidovju iu tra-movju zapiha vlažnotnrzeli decemberski veter. To-je vedno ponavljajoča se slika ruskopoljskih vasi. V svojem bednem domov ju topo životari kmetic, ki je zadovoljen, ako ga skopo polje le prehrani. O svetovnih zgodovinskih dogodkih, ki se odigravajo v njegovi bližini, ima le nejasne misli.
Med takimi kočami je duhovnikov stan skoro kakor imeniten dvorce. Pa tudi župnišče je majhno, golo in mračno, zunaj in znotraj. Stanovalca, sivolas župnik in njegova oskrbnica, nista sposobna, da bi s srkomilimi sredstvi spravila v svoje stanovanje nekoliko več udobnosti. Tu ne najdeš onega tihega miru, ki je sreča nemških žu-pniftč. Žalostno in pusto leži ta hiša pred teboj, in zdi se ti, da jo hoče visoka cerkev zraven, kar zadušiti, ker ji ne privošči solnčnih žarkov.
Nekega dne se je v to enoličnost preselilo življenje, in doslej posvetnemu hrupu tuje župnišče je postali zibelk« važnih sklepov in vHikih posledic. V njem se je bil nastanil neki višji štab, nekaj kilometrov za bojno črto, in zdaj se je začelo tisto posebno vrvenje, ki je za današnjo vojno tako značilno in jo bivsfveno razlikuje od vteh prejšnjih. Še pred malo leti bi nihče ne bil verjel, d« bi mogla novodobna občila tako mogočno vplivati na vojno poveljevanje. Fantastično bi se nam zdela misel, de bi se dali voditi boji iz povcljni-kovega stanovališča, razun pri semintja valujočih srečanjih nasprotnih čet in s toni združenih spopadih. Sedanjost na;t je podučila, da smo se motili. Tiste bojne prizore prejšnijh dob z generali na visokih konjih, z golim mečem v desnici, ki kje za kakšnim poslopjem dajejo pridirjajočVm kar izdrišimo iz spomina!
To se godi dandanes mnogo enostavnejše in pred vsem, mnogo hitreje, (žalibog, da se tu ne moremo spuščati v podrobaosti!) Kakor čete na-
predujejo, tako jim tudi že slede telefonski oddelki, ki polagajo telefonske žice v nasprotni smeri napredovanja, lo je nazaj, ter tako omogočajo poveljniku, da vOdi iz svojega stana ali iz drugega, za delj čaisa uplenjenega bivališča taktične operacije in daje Vsa v to svrho potrebna povelja. V Opisanem župniŠču v O., nad katerim vlada sedaj ko so naše čete Naprej prodrle, zopet navadni mir, je bil več tednov stan divizijskega štaba, v zniislu defenzivne-naloge čet, ki so stražiile ondotuo mejo. V majhni, temotni veži je bila prirejena telefonska centrala, pri kateri sta imela noč rn dan neprenehoma po dva moža službo. Zraven jc bila pisarna. Tam Ho imeli štabni časniki na svojih mizah ročne telefonske stroje, da jim ni bilo tre-Ua hoditi vselej k aparatu v centrali, kar bi druge pri delu preveč motilo; poleg tega je mogio na ta način več oseb istočesuo govoriti z zunanjim svetom.
Na mizi častnika (glavnega štaba je neprestano zvonilo. Treba je pač kerpkih živcev, da pri tako utrudljitein delu, ki napenja vse sile duha, ohraniš potreben mir; kajti to naporno delo ti osladi le kratka dremavica zelo dvomljive vrednosti na preprosti slamnici.
Sedaj javi poveljnik pehote o kretanjah sovražnikovih, ki so jih obhodne straže v predozem-Ijti »dobro zakritih postojank opazovale. Ena težkih baterij je dosegla jasiv» razločnih uspehov, ki jih diviziji sporoča. Poveljnik, nekega odseka domneva, d« so sovražniki spremenili postojanke Mvojegs topništva, ter prosi, da reč natančneje preiščejo letalci. Zdaj pokliče vrhovno poveljstvo armade, ki želi nekega pojasnila. Potem z »pet poroča častnik glavnega štal»a poveljsvu vzhodne armade v P. podrobno o skupnem položaju in razmerah divizije. Zopet pridejo vesti sosednh čet, in potrebni so ukrepi glede pre<krlie. Pri drugi mhd ffizpravlja poveljnik topništva o pombt in dopolnitvi streliva, ali pa sprejema divirijski zdrrvnik poročilo o zdravstvenem stanju moštva in daje potrribna povelja.
smo zvečer smeli nekaj uric presedeti In se pogovoriti pri mor.elskem vinčku in rudcem čajn — e-naka slika. Ko smo sedeli pri večerji, je došlo te-
lefonsko poročilo, da namerava sovražnik našo postojanko napasti. Kratko in sigurno je dal poveljnik svoje ukaze. Stopili smo v vežo, videli, kako so se v črni noči zobliskali streli, in poslušali smo temno bobnenje topov, vse to pa — in to je čudno —brez razburjenja, ki bi se nas pravzaprav v tem važnem trenutku moralo polastiti. To je mir, ki ga povzroča čut, da je uspeh popolnoma zagotovljen. Seveda so vse razdalje od naše postojanke že najnatančneje dognane in določene ter topovi morda že postavljeni in namer jen i na najnevarnejše točke, tako da baiterije ponoči delujejo le kakor stroji, ki jih poženeš s pritiskom ua gotov gumb.
f Jasno mora biti vsakomur, kolike važnosti je telefon za vodstvo bojev. Na postojanki v ozadju ni za vojskovodjo in njogov štab večinoma o-sebno nobene nevarnosti. Četa torej ne more z lahka izgubiti svojega poveljnika, in s tem je zagotovljeno, da se enkrat določi bojni načrt tudi enotno izvršfi. Vojna zgodovina nam kaže, kako važno je to. Poveljnika pri tem tudi he motijo vplivi, izvirajoči morebiti iz neposrednega opazovanja aH pa iz nazorov in mnenj nižjih poveljnikov ,ampak jc v položaju, da kila lahko pred ofmi vedno le celoto. Povelja in poročila pa se tudi innogo hitreje in zanesljivejše odpravljajo iti prinašajo prednim črtam, kakor takrat, ko so jih morali nositi ordonam>ni častniki, jezdeci ali kolesarji, ki jim je pretila neprestano nevarnost, da jih sovražnik poNtrcli sli vjame.
Pri vsaki spremembi staležev čet in premestitvi postojank sc telefonrfke zveze čudovito hitro polože in pritegnejo novemu mestu. Poročevalec je bH priča, kako so .po bit ki pri Novosoltri pnko pavali mrliče, nekaj metrov proč pa so že polagali telefonsko žico, po kateri so se imeli kmalu poslati fronti povelja za monla še bolj krvavo borim.
Tako na vzhodnem bojišču. Pa tudi na zapa-dnem poslujejo telefonski oddelki naravnost sijajno. Ijahfco se reče, da vsakega vojaka, bodisi v strelskem jarku aH drugod, s telefonom lahko doseže*. In *e general zboli, na primer na inftu-end, se mu vsa ta telefonista ropotija postavi pri postelji, da lahko is nje vodi in poveljuje. . •

PROLET A REC
ROLETAREC
.UST ZA imtbbhsk delavskega
ljudstva.
IZHAJA VSA JU TOREK. •
- Lutmik im l*4ajaUIJi «—
¿■ftsimiski dala* ka tisksvsa dniba
i	Jl liai il.
Neosnovani napadi.
Slika induatríjalnega razvija.
Naročnina: Za Am triko $2.00 za celo i leto. $1.00 ta pel I«ta. Z» Evropo $2.10 ta celo leto, $1.2> sa pol lets.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi kivaiišia je peleg novega nainaniti tudi stari naslov.
flllllh iIwmA« «nwilMlit Ju(mI. — (MUIkKM mM v AawrikL —
Ym pritoibe glede nerednega jxriiljanja frta in drugih nerednoeti. je poiiljati . K>r<xlsedoika druibe
Frank UdoTich, 1643 Blu« UUnd At.,
CU««|9, 111.
PROLETARIAN
OwmS ud wmk\Ukmd mry Te*ed*y by
Sastk Slivia WarhnaiTa ftkiabkg Caapaay
___Ckic^s, Mliaaia.__
Subscription rate«: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half v«ar. Foreign countries $2.(0 s year, fl.2i for half year. -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
-PROLETAREC-
W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
OSEMURNI DELAVNIK.
Trdovratne bo^e so morali že-lezuičarji voditi, za onem urno delo in podjetniki so neprenehoma trdili, da je neiyogoèe, ker bi jih miniralo. Sedaj so se morali vdati, in naenkrat bo mogoče, kar je bilo ves čas *4 nemogoče. "
Takih svetnikov, ki pridigajo nemogočnost osemurnega dela, je pa v Ameriki se mnogo. Mi smo vedno trdili, da je ta "nemogoč-nost" prazna fraza; še več: Skrajšanje delovnega časa ni potrebno le za delavce, ampak je tudi v interesu podjetij, le tla so podjetnik i pogostoma tako zaslepljeni o<l profitarstva, da ne spoznajo svoje lastne koristi .
Dne 10. marea so imeli nekate-' ri uradniki države Wisconsin in tajnik Amerieun Federation of Labor sejo, na kateri je bil navzoč tudi lastnik tovarne za spodnjo obleko in delavno obleko (O-veralls) iz Racine, Wis. Z njiiu je -'bilo tudi več delale v za priče, ra seja je imela namen, da poda delavskim organizacijam podrobnosti o uspehih osemurnega dela. • f-
Lastnik omenjene tovarne, ki je bil naprosili, du odda svojo izjavo, je povedal na tej seji, da ima njegovu družba vpeljano <osem-urno delo za ženske in sploh vse delavce že dvanajst let in da se je obneslo na popolno zadovolj-noat družbe, kakor tudi delavcev. Izjavil je, da je v tovarni urejeno vse kolikor mogoče dobro za delavec. Vsi uživajo brezplačno zdravniško pomoč, imajo v tovarni urejeno kuhinjo, ki jim da za nizko ceno dobro tečno hrano. Delavke imajo priložnost, da zaslužijo do $22 na teden, kudar s«» do volj iivežbajo. Družba nima zloglasnega priganja hleva sistema, kt'u*iči in izčrpa delavce ter je tlelavcem dano na prosto, kolikor foočejo hiteti in koliko da hočejo zvišati svoje dohodke. Navzoči delavci so vse podatke lastnika potrdili.
Družba ima tovarne v Kacine in Oahkosh ,Wis., odkoder pride po v&ej državi znana oprava za delo, kaierc se poslužujejo pove čini organizirani delavci, da ne podpirajo drugih podjetij, ki so delavcem nasprotna.
Lastnik A. J. George je nadalje izjavil, da je oscuftirno delo veli ka dobrota za delavce in tudi za delodajalce. Delavci delajo radi, so sveži in zdravi, med družbo in njimi vlada vedno sporazumije-njc, ki družbi zelo koristi.
Da se vsak podjetnik rad neko. liko pobaha s svojo socially do brotljivostjo, je razumljivo, in tudi gospodu Georgu uc moremo šteti v greh, če stori to, kadar ima priliko. Ampak važno je njegovo priznanje, da ne koristi osemuriii delavnik le delavcem, temveč tudi družbi.
* Do tega spoznanja bi kmuiu prišlo vsako podjetje, če bi le napravilo resen poizkus s skrajšanjem delovnega časa.
Da se človek včasi zmoti, ni »jnrten greh; ampak vztrajata v ftmoti .kijuh holjAftiiu spoznanju jc hudobnost.
Vladni preiskovalci so dognali, da ni najmanjšega vzroka za po-rfi-aževanje premoga. Kaj ima ljudstvo od tega, da sí) dognali, kar je .«uno že davno vedelo t
Na nekeui seatauku socialističnih orguuizacij v Cook Comity je dejal mestui svetovalec sodrug Rodriguez:
"V Zedinjenih državah so pač reči, ki sem jih pripravljeu braniti, za katere bi bil* pripravljen vzeti puško na rame. «las nisem pristaš miru za vsako ceno. In *če pridejo kakšne tuje tolpe v Zedinjene države in hočejo uničiti nase svobodne institucije, tedaj je vojua pač vredna podpore."
Nekateri listi, ki se vedejo, kakor da imajo patent na socializem, napadajo zaradi tega sodni-ga Rodriguezu in ga, četudi bolj bo ovinkih, ozua» čujejo za izdajalca.
Sodrug Rodriguez pa je imel popolnoma prav, in kar je dejal, je veliko bolj socialistično, kakor'tiste večne pridige o "miru za vsako ce-iio,'* ki nimajo nič, prav »čisto nič opraviti s soci alizmom.
Ves ta "mir zä vsako ceno" je švindel, ki postane lahko socializmu samemu nevaren. Če bi brli danes ustanovitelji msHlernegu, znanstvenega socializma živi, bi se začudili, da se more v imenu tega socializma toliko javkati iu prodajati toliko mehkužnosti.
Rodriguez ni dejal, da naj gredo Zedinjene države koga napadat. Pač pa je dejal, da so v Zedinjenih državah reči, ki bi jih on bil pripravljen braniti.	%
Mar ni res v Zedinjenih državah takih reči, hi so vredne obrambe! Gotovo niso Zedinjene države take, kakršne bi si želeli mi. Ampak če hočemo kdaj doseči več svobode, moramo pred vsem ohraniti tisto, ki jo imamo. In da se to, kar se ima, ohrani, je trebu braniti, če je napadeno.
•Neprenehoma se bojujemo z domačimi silami: bojujemo ^ za tisto, kar imamo, iu za tisto, kar hočemo še pridobiti. In zdi se nam, da je veliko premalo te obrambe, ne pa da bi je bilo preveč. Jezimo set da ne spoznajo delavci pravega položaja in da se ne bojujejo za svoje interesi-. In neprenehoma jih kličemo v boj.
To je v redu.
{ Amp& če bi se pojavila od zunaj nevarnost, da pogazrrazne svobodne institucije, ki so si jih naJH predniki priborili v krutih bojih, tedaj naj bo naenkrat greh, da bi jih branili, ampak v imenu ed i no z v elič a v nega "miru za vsako ceno" naj bi potrpeli, da se pomandrajo utagari vs~ politične in iudustrijalne pravice ljudstva.
Sodrug Rodriguez pravi "Ne!" In sodrug Rodriguez ima popolnoma prav. Nimajo pa prav sladki pridigarji "miru za vsako ceno", ki so
morda ilobbro preštudirali Berto Suttnerieo iu Bryanove govornice, ne pa socializma.
Resnična naloga socialistične stranke je, da presodi pomen vojne, da pretehta, kakšen inore biti njen konec in da skuša spoznati, kako vpliva vse to na ruzvoj socialističnega gibanja, in |H>-tem iuia urediti svoje ravnanje. Socialistična stranka je lahko proti vojni; ona liliko pasivno sprejme vojno; ona je pa tudi lahko naravnost za vojno. To je odvisno od razmer, od položaja, od interesov prolétariats, ne pa od fraz, pu naj doue tudi lej&e od Salomonove Visoke pesmi.
Rodríguez ni dejal, da je za vsako vojuo, ne da bi vzel v vsaki vojni puško na ramo. Ampak "čeč bi kakšne tuje tolpe vdrle v Zedinjene države in hotele uničiti naše svobodne institucije, tedaj je vojns ptfč podpore vredna" — je dejal. In to je res. To je socialistično. C'c je prsv, da se brani splošna volilna pravica in kos tUkovne svobode in republičanska institucija zoper hockefel-lerja in Schwaiba in Roosevelta, tedaj je prat, di bi se branile tudi zoper kajzerja, če bi pokazal voljo, da jih napade.
Pacifistična môra je postala že nesramna. Njenim prerokom ni dovolj, da se agitira proti vojni, ki je nasprotna delavskim interesom, ali pa ki vsaj ni v njihovih interesih. Ne! "Mir za vsako ceno!" je njihovo geslo, in kar vse naj bi aklo-liilo tilnike pred to neumno frazo! 44Mir za vsako ceno" — torej tudi če bi se mogel mir ohraniti le na printer za to ceno, da prizna Amerika Vilčka Norega za svojega vladarja. Za vsako ceno! In kakor pravi fanatiki bi ti preroki zopet radi izključili iz stranke vsakega, kdor ne prizna absolutnega, brezpogojnega pacifizma za najvišjo modrost. To se pravi, da bi radi izpremenili socialistično stranko v nekakšno novo cerkev, sezidano v oblakih.
Temu terorizmu fraze se je treba upreti, ker postaja res načelom socializma čimdalje bolj ne-varen. Kajti "mir za vsako ceno" ne pomeni nič druzega, kakor prepustiti ves svet tisti reakciji, ki je najbolj $raa in najbolj nesramua. Kjer imamo kaj socializma» bomo v vsakem slučaju za mir;kjer imajo ttajvecójo avtokracijo, naravno ne bodo za mir, iu logična posledica je, da mora vse, kar je naprednega, demokratičnega in socialističnega, iz same miroljubnosti sprejeti vse ukaze av-tokracije.
To bi bilo izdajstvo socializma, ue pa socialistična taktika ali pa celo socialističuo načelo. In zaradi tega se je treba dervišem "miru za vsako, ceno" v interesu socializma postaviti po robu.
Kaj je z Viljemom?
Kmalu po izbruhu vojne je izšla anonimna •knjiga nekega Nemca, ki je^pod naslovom "J'accusc" (Obtožujem), dolžil nemško vojno stranko, da je namenoma in sniotrcno provociraia vojno. Knjiga, ki jc kazala znamenito poznavanje notranjih razmer v Nemčiji, je napravila povsod globok vtisk.
V pariškem časopisu "OeuvTe" j^ sedaj izšel interview s pisuteljem te knjige, W se bavi s sedanjim položajem gospoda Viljema Hohenzollcr-nu in prihaja do zaključka, da mu kmalu ne ho preostajalo uičjlrugega, kakor odpovedal i se prestolu. V tvojem zanimivem izvajanju pravi:
* 'Cesarja preganja misel, da je odgovoren za vojno, misel, ki strupi vso njegovo eksistenco. Čuti se ugroftenega od -treh sovražnikov doma, ne v-števši zunanje. Prvi jc kronprinc, refmični začetnik vojne, drugi so juiikerski pengermanistK(ne morete si domisliti plamtečega kajzerjevega sovraštva napram tistim, ki jih smatra za blazne, goneče ga v pogin), tretji je pa ljudstvo — ne sooiali-stična stranka, ampak ljudstvo sploh, tki strada in ki se — kakor čuti cesar — množi in polagoma vstaja zoper tiste, ki so organizirali vojno.
Nekega dne se je na seji parlamenta predsednikov in ministrov, na kateri se je sklepalo o sub-marinski kampanji, razvil najostrejši boj med kajzerjevo in Tirpitzevo stranko. Večina zoper cesarja je «bila tako velika, da se je moral p<*lati pod pretvezo, da je bM prepričan. Posebno se je osebno upiral razkolu s predsednikom Wilsonom, ampak prisiljen je bil odnehati. Prišel bo dan, ko bodo objavljeni dokumenti, ki dokažejo, da je na tajnem dHal vse mogoče, da bi ne nahujakal Ame riike zoper sebe in da smatra ta razdor za nepopravljivo napako. Neuspeh podmorskega vojskovanju pokaže, da je imel prav, toda tedaj bo prepozno.	' K •'	\
Ljudje, katerih se najbolj boji, so protimili-taristični, prot ¡pruska liberalni republikanci, ki
hočejo splošno volilno pravico. Zato hi Viljem tako rad prepričal ljudstvo, da ni hotel vojne. Vsi njegovi protesti imajo ta namen, da potolažijo liberalce iu njegove sestradane in ruiniraiie podanike, katerih godrnjanje postaja vse glasnejše. Rad bi bil za vsako ceno popularen in zato je ¡¿pregovoril prvo liescdo o miru. Ljudstvo je bilo hvaležno zanjo; toda prišla je -¿ubmariiDika kampanja in je pokvarila vse.
Težko si je spraviti v zavest, kako je ta cesar, ki je užival popularnost, kateri ni primere v naši tlobi,ranjen v svojem ponosu. On edini pozna morda v vsej Nemčiji vsy resnico, ker ima on edini vye faktorje, da si more sestaviti sodbo o celotnem položaju. Kako more duševno in fizičuo prenašati tako napetost? Gotovo, včasi, toda vse manj in manj upa v uspeh sulnnarrnskc kampanje, kateri se je upiral. Vidi, da postaja osamljenost Nemčije vse popolnejša.
Enkrat je j>oskusil uvesti razpravljanje o miru in je dosegel neuspeh. Poizkusiti to vnovič bi pomenilo prizmi t i in razglasiti vseiuu svetu, zla-iti pa nemškemu ljudstvu, katerega se najbolj boji, resničen položaj. Če bi zavezniki slovesno razglasili. kakor so storili z Napoleonom leta 1815., da odklanjajo mirovno pogajanje s llohenzollerni, bi bil to odločilni udarec. Naše nemško ljudstvo, ki še vedno veruje vanj, bi gu zapustilo, kajti mir za vsako ceno bo kmalu vsesplošna- tajna misel izmučene Nemčije.
Kakšna pot mu ostaja, kakor dranrfTtčna ub-dikaeiik.da bi si obranil simpatije nemškega ljudstva in zavaroval politično bodočnost Prusije? Nemara poreče: "Žrtvujem se, da dosežem mir. Brez mene so le tisti odgovorni, ki so si želcii divjo vojno in popolno osanielost Nemčije, tisti, ki so v začetku vzeli mojega sina za voditelja svoje stranke in me prisrlfili mobilizira/ti, čemur sem se branil____"
i Vsekakor obsega ta interview marsikaj, kar je vredno ramišljevanja.
' \ Razglas nove ruske vlade pran z ozirom na ' vojno.: ;
"Sovražnik «upa, da najde korist v neslogi armade. Ko'nastopi pomlad, zgane svojo veliko bojno mornarico in bo ugrožal glavno mesto. Njegova zmaga bi pomenila poraz svobodne Rusije. Pruska ZTnaga bi vzela Rusom zopet vso svobodo in obnovila carjevo oblast nad zasužnjenim narodom." '
T»-žko si je izmisliti argumente, s katerimi bi se pobili ti nazori.
O bodoči politiki Rusije je izdal zunanji minister Miljukov sledečo izjavo:
" Rusija ima dolžnost, da nadaljuje Imj zu svojo svobodo, kakor tudi za svobodo Evrope. Z izpremcuvbo vladne oblike smo pridobili simpatije nevtraloev, zlasti Švedske. Finsko je vsled obnovitve njegove ustave postslo nsš odkritosrčni prijatelj. Nsši zavezniki so tskoj stopili v zvezo t novo vlado, ker so vedeli, da je bila dose-
danja vlada ovira organizaciji ruskega naroda-za^ koneno zmago. Danes ni Rusija več breme v sodelovanju zavetnikov. Danes jc uspešna sila. Zato morajo obmolkniti vse govorice o separatnem miru Rusije. Nerazumno bi bilo, če bi se svobodna Rusija sporazumela z reakcionarno Nemčijo/'
Na Francoskem je Ribot sestavil novo vlado, kateri je zbornica izrekla zaupanje s 440 glasovi proti 140. — Kukor se vidi, nc velja na Francoskem načelo, da ne sme biti opozicije proti vladi, dokler jc vojna. Briand se je moral celo umakniti, ker je bila opozicija premočna. Zdi se, da se zuhteva absolutna sloga lc v Nemčiji. Taka sloga seveda ne more biti nič druzega, kakor slepa pokorščina.
V Evropi je nekoliko ljudi, ki žalujejo, ker se je Nikolaju Romanovu strkljala krona t glave. Nobeden pa ne toliko, kolikor njegov sovražnik" Viljem Hohenzollern, doslej. Je iinenovsn "Wilhelm der Zweite.	•
Med najglasovitejša podjetja v, Zedinjenih državah spada Fordova avtomobilska tovarna v Detroit u. Ulaaovita je pa zato, ker i-ma Ford sijajen talent za reklamo in jc v tem oziru posekal marsikaterega mnogo večjega denar* nega inagnata. Ford razume, da je prvi pogoj uspešne reklame čim širša seznanitev z občinstvom. V ta namen služijo splošno oglasi; v časopisih se oglaša, po cestnih železnicah, po kolodvorih, po letakih in lepakih iu na razne načine, ki si jih nanovo izmišljajo anončni eksperti.
Ampak reklama je mnogo uspešnejša tam, kjer ne kaže naravnost svojega pravega lica. Kdor išče kakšen predmet, ki bi ga rad kupil, pogleda med oglase; ampak čitatelj, ki ne misli na kupčije ,pogleda oglas le slučajno iz radovednosti, ali pa če se tako vsiljuje njegovim očem, da ga ne more prezreti, lil tedaj si misli: "Eh. reklama!"
Vse kaj druzega je, če slišiš govoriti o blagu ali o fabrikantu na takem mestu iu na tak način, da ne misliš na reklamo. To je razumel Ford, in zato je skrbel, da se je neprenehoma raznašalo njegovo ime, a vendar tako, da.se ni bleščalo v samih oglasili in da ni bilo navidezno niti v zvezi z njegovimi kupčijami. Iu to se mu je izvrstno obneslo. Njegovo podjetje je uspevslo in se razvijalo iz malega v veliko in iz velikega v velikansko, in se še veduo razvija kot prava slika modernega indu-strijaliziua in kapitalizma.
O postanku iu razvoju njegove družic poročajo:
Leta lTMM je bila organizirana Ford Motor Company. Kakor v mnogih slučajih je bil tudi tukaj začetek skromen. Avtomobilska industrija je bila takrat šele v razvoju» vendar pa je družba že prvo leto svojega obstanka izgo-tovila 1708 avtomobilov. Od tega leta naprej pa je neprestano napredovala, in sicer čudovito hitro. Naslednje številke nam kažejo, kako se jc družba razvijala leta do leta.
Leta I^JKKj je fedetala in razpe-čala 1695 avtomobilov; potem 1. 1<KK>, 1590; l!*r7. 842-1; l!MW. &W8. licta 1909. pa se je pričela velikanska množitev, ki se je vse doslej nadaljevala. Leta 1909. se je izgotovilo že 10.607 avtomobilov, leta 1910. 18,664, 1911. .14,-528, 1912. 78,440, 1913. 168.220, 1914 248.307, leta 1915 308,213 iu 1. 1916. 533,921. Torej zadnje leto je prekoračilo pol miljona. Zu tekoče leto bodo izdelali gotovo 700,000 avtomobilov. Kakor vse kaže, pa lie bo to niti zadostovalo.
Da si more človek predstavljati, kolike množine posameznih komadov se* porabijo pri tej industriji, navaja poročilo natančne številke iz 1. 1916.
Za 533,921 avtomobilov sc porabi: Dva tovorna vozova ua mesec vžigalnih klincev (spark plug*); jekla za obod (body) celih 255,000 ton; žime za sedeže 12^267,540 funtov; za strehe pri avtomobilih 57,722.500 kvadratnih čevljev guminatega blaga; koles in gumi obročev 2,669.605 in ravno toliko svetilk; za osi 4,-435,200 čevljev jekla posebno za to izdelanega; cevi za izpuhtenje dima 2,085.000 čevljev; šip 2,875,-000 kvadratnih čevljev» medenino 10,000,000 funtov samo v radiatorjih; bakrenih cevi za te radiatorje 60,000,000 čevljev.
To je samo majhen del od vsega, kar se je potrebovalo, vendar pa zadostuje, da si moremo predstaviti ogromno množine drugega materijala. Pripomniti je še treba, da je vsake tri ure zapustil po en vlak s 50 tovornimi vozovi Fordovo tovahur in da Jfc^je ?*abi-lo 56,218 tovornih vozov tekom leta, da so odvužali in dovažali to množino blagu.
Ford je "napravil", to je njegovi delavci so mu naredili zadnje leto *60,000,000 Čistega dobička. Posebe pa še deset miljonov dolarjev, katere deli z delavci vsako leto.
Vseh oseb, ki so prodajale Fyr-dove avtomobile, je bilo zadnje leto »totisoč. iu če bi vsi živeli skupaj v enem mestu, bi se to povečalo gotovo za pol miljona prebivalcev, če se štejejo njih družine in le en del ljudi, ki Imajo zopet od njih zaslužka.
Fordova družba je'živa slika iz modernega kapitalističnega raz-
voja. H 1600 avtomobili se je pri-čelo, iu v 13 letih je produkcija narasla na ve$ kakor pol uiiljon-na avtomobilov, dobiček pa od nekaj več kakor nič 4ia 60 miljonov.	•
Začetek je bil mogoč na tak na- ' čin zato, ker je bila vsa industrija motorjev še v povojih in vsled tega ni bilo velike konkurence. Kdor bi danes tako z malim začel, bi imel vse drugačne izkušnje. Reklama je Fordu ,kakor smo že o-menili, zelo pomagala, ker je bila nenavadno spretna. Ko je vpeljal v svojem podjetju petdolarsko plačo, je govorila o njeui vsa A-merika, v Evropi pa ao postali pozorni vsaj tisti, ki se bavijo s socialnimi vprašanji. Potem je vpeljal Ford za kupce njegovih avtomobilov delež od dobička. Tudi to se je krasno izplačalo. Splošno znana je njegova "mirovna eks-pedicija" v Evropo. Takrat je bilo njegovo iine cele mesece v časopisih vsega sveta. Celo povsem rosni ljudje so sc dali premotiti in so smatrali njegovo ekspedieijo za važno mirovno podjetje. No, miru sicer ni približalo niti za en dan, ampak Ford je bil z uspehom zadovoljen; njegova produkcija avtomobilov je tisto leto poskočila od 300.000 na 533.000.
Zdaj, ko se je poostrila kriza meti Zediujeuimi državami in Nemčijo, se je Ford nagloma prelevil iz absolutnega pacifista v bojnega patriota iu je dal za slučaj vojne vladi svojo tovarno na razpolago. Kajpa, da zopet dobro ve, zakaj .
Fordovim delavcem so bili drugi skorsj nevoščljivi. Kaj ne bi bili! Pet dolarjev na dan se ne zasluži tako iz lepa. In/Vendar so Fordovi delavci sužuji kakor drugi, kajti če ne bi dali več kakor za pet dolarjev dela vsak dan iz sebe, ne bi mogel Ford imeti šestdeset miljonov dolarjev profi.a na leto.
Sedaj je Ford s svojo družbo iz vode in ni se uiu treba bati uničujoče konkurence. Nasprotno, drugi, manjši se morajo bati nji-gove tekme. Kajti industrija sc razvfja iz malega v veliko, ne \t v posameznem podjetju, amprk tudi v splošnem. Kur se ne more dovolj hitro povečati, mora poginiti .To jc kukor Darwinov boj za obstanek v pnrodi. Kar je najbolj sposobno, kar se najbolje prilagodi, to obstane in preživi sla-bejše, nesposobnejse. Današnjim razmeram pa je najbolje prilago-den velik kapital in velik fibrat. In ta razvoj gre dalje in dalje, preko samega sebe, iz velikega , individualnega podjetništva v družbo, v trust, dokler ne postane naposled tudi ta oblika pretesna. Neizogibno pride čas, ko mora počiti tudi ta obroč, iu tedaj se mora privatna produkcija u-makuiti socialni.
Kongresni Rcavis iz Nebraske se je z ostro kritiko lotil navade, ki sc boljinbolj širi med častniki ameriške vojske in armade. Gospodje gredo v pokoj, dobivajo tri četrtine svoje redne plače kot pokojnino, potem pa sprejemajo službe pri velikih konporacijah. Zadnja leta je šlo -mnogo oficirjev v pokoj, da so prevzeli mesta v anuni-eijskih in orožnih tovarnah. Reu-vis trdi, da se ravno taki vpokojeni častniki najbolj upirajo načrtu, da bi prevzela vlada sama taku podjetja v svojo upravo. Ker so bili častniki vzgojeni na narodne stro4kc in hi torej morali čutiti dolžnost, da postavijo vse svoje -•posobiiosti v službo narod«, i-metulje Reavis njihovo početje naroden škandal in zahteva, da se takih častnikom odvratne penzija.
Škandal je to res; razumljiv pa je v kapitalistični družbi, kjer gre v6e za dobiček.
Brrr, puška 1 Kako nekulturna reč! — Ampak če ne bi bilo toli ko pušk v rokah ljudstva, slučaj no . Atnknjenega v uniforme, bi bil gospod Nikolaj Romanov dañas še absolutni car vseh Rusov.
V državi Masftachussctts je guverner MM'ali po «logovom z vojnim tajnikom naznanil, da ^»kliče dva polka milice v službo za zastražen je mostov, arzenalov, vodovodov in drugih javnih naprav.
Dolina je pogostoma še v temi, ksdar sije <na vrhovih le najsvetlejše selnce.

Pet minut pred dvanajsto.
V Berlinu so se uradni krogi pelo trudili, da bi bili dali ruski revoluciji drugnteu pomen, nego ga ima v resnici. Revolucija bi bila nemškim vladajočim krogom lahko všeč, seveda pa le pod gotovimi pogoji in nikakor ne na ta način, kakor sc
je v resnici izvršila.
& »
wČlovek večinoma najrajši verjame, kar uiu je všeč. Zato so si tudi v Berlinu razlagali rusko revolucijo tako, da bi bila ugodna za Nemčijo, to h« pravi ugodua za Hoheuzollertie in ostale kronane velcuuie, katerih ima Nemčiju fte nekoliko, ugodna za vlado in ujen sistem.
Kje bi bilo prišlo Bethiuaun Hollwegu na misel. da bi mogla duma odstaviti Nikolaja Romanova! Pač pa mu je naravno ugajalo, da imajo na Ruskem notranje zmede, ki lahko oslabe deželo in dajo dinastiji povod za sklenitev separatnega miru. Kdo naj bi ne razumel, da potrebuje gospod Nikolaj nujno vojake doma, če razsaja tam punt, in da jih je vsled tega treba odpoklieati od fronte? Naposled bi bil še gospod Viljem saiu pripravljen posoditi iz sovražnika hitro v prijatelja izpremenjenemu Nikolaju nekoliko pruskih regimentov, da mu pomagajo potlačiti upor.
Doslej je ruska revolucija drugače potekli» i 11 sc nikakor ni hotela ravnati po poročilih, prihajajočih iz Berlina. Resnica o dogodkih, o od^avlje-uju Nikolaja, o ustanovitvi provizorične, doslej popolnoma republičanske vlade, o rapidnem izvrševanju revolucionarnih reform*je pa prišla kljub trudu cenzure tudi v Prusijo. Vznemirila je vladajoče, vznemirila je pa tudi ljudstvo — seveda vsako stran na drug način.	\
Nemška vlada obljubujc že nekaj časa reforme — po vojni. V pruskem deželnem zboru je nedavno govoril kancelar Bethmann Holhveg, ki je za Prusijo ministrski predsednik. Pravil je, da bo treba po vojni politične reorganizacije 111 da misli vlada po vojni na reformo volilne pravice za pruski deželni zbor.
Kakor je znano, velja za ta parlament še razredna volilna pruvica. Voli se v treh razredih. Le delavci, ki imajo toliko dohodkov, da plačujejo tudi direktne davke, imajo v tretjem razredu volilno pravico. Pruski deželui zbor je vsled tega pravi junkerski parlament. Desetletja ho se lam socialisti bojevali za splošno -volilno pravico, odgovarjale so jiui policijske sablje. Sedaj jim obljubil je Bethiuaun Holhveg volilno pravico. Ampak — šele po vojni.
Zakaj?
14Po vojni,' pravi liethuiann, 'bo stala Nemčija pred gigautičuo nalogo, iu ves narod se bo moral udeleževati pri nje rešitvi, Močua zunanja politika bo potrebna, ker bomo povsod obdani od sovražnikov, katerim se ne more stopiti z glasnimi besedami, ampak z vso uotraujo silo uaroda nasproti.
"Vso silo naroda je le tako mogoče spraviti v rabo, da se podeli narodu splošuo sodelovanje pri državnih opravkih. Gorje državniku,ki ne spozna znamenj časa in ki misli, da Imj inogel po tej katastrofi, kakršne svet se ni doživel, nadaljevati svoje delo na tisti točki, kjer ga je prekinil!"
Gorjč državniku, ki ne spozna znamenj časa! Gorje torej tudi Bethmann Holhvegu.
S tem, da napoveduje slavni kancelar Nemčiji, da bo po vojni obdana od sovražnikov, še nikakor ni dokazal, da spoznava znameuja časa. Prav zdaj je za resničnega državnika najlepša t prilika, da opazi in pozna zuamenja časa. Kažejo se v Petrogradu. v Moskvi, v Sibiriji! Kar se zdaj lam godi, je veliko, značilno, poučno.
Sehcideioaiin, vodja edbialno demokratične 'večine v nemškem rajbstagu, ki je od začetka vojne tako zvesto podpiral vlado in zlasti liethuiann Hollwega, kakor da je pozabil na vso svojo preteklost, je vendar veliko bolje spoznal, kaj pomenijo dogodki v Rusiji. V "Vorwacrt»u" je napisal članek, v katerem pravit
"Ni treba veliko besed, da se raztolmaci, zakaj je skoraj ves «vet zoper nas. Odgovor dobimo kmalu. Ves svet vidi med našimi sovražniki vcČ ali manj razvite oblike demokracije, v nas pa vidi le Prusc.	1	•
"Na to smo vedno odgovorjali kazoč na ruski absolutizem, toda sedaj je padel earizem, in carjev naslednik naj zajede prestol le tedaj, če privolijo zastopuikHjudstva v to. Ti zastopniki bodo izvoljeni ua podlagi splošne, enake, tajne iu direktne volilne pravice.
"V Aziji je država mandariiiov nasprotovala vsaki reformi. .Mandarini soželeli cesarja z absolutno oblast jo, dokler izpolnjuje njihovo voljo. S teui so izpodkopali temelje monarhije in položili fundament za republiko. V srednjeevropskih cesarstvih skušajo sorodni duhovi zgraditi podoben kitajski zid in preprečiti vsako reformo, l'ra kaže pet uiinut pred dvanajsto. Oni mislijo, da morejo ustaviti tok časa, če pomaknejo kazalji ua uri Itaka j.
"Zakaj se plaše kancelar brezpogojne potrebe? Večni obotavljalcc, večni zakasnilec hoče Bethmann llollvvcg , po vojui pričeti s tem, da kurira Prusijo. Tudi Rusija je obljubovala vsakovrstne reforme po vojni; toda Rusom je trajala vojna predolgo. Zak:^j od klada t i na jutri, kar je danes neizogibno potrebno, kar je celo kralj že pred leti označil za eno najnujnejših državnih zadev? Zdaj je čas za odločilno akcijo. Težave, ki nastanejo iz tega, da v|>elje vlada dr-¿avnozborsko volilno pravieo za pruski deželni zbor, so kakor perje lahke, če se primerjajo s težavami, ki nastanejo, a ko je ne vpelje. Kancelar naj bi ne zamudil ne enega dneva. Prusko ljudstvo v vseli drugih iieitu*kih državah 1k> stalo ka» kor en mož za njim, če bo ravnal odločno."
Toda Kcheidemann prigovarja Bethmaunu zaman. On in vladajoči krogi na Nemškem* sploh ne verjamejo, da kaže ura pet minut pred dvanajsto. Trdno so prepričani, da ostane nemški narod
potrpežljiv, kakor jc bil doslej iu da bo čakal do konca vojne, ko bo vlada v " normalnih " razmerah lahko zopet z njim ravnala z 'normalnimi policijskimi' sredstvi.
V berlinskem "Lokal Anzeigcrju", ki se lahko smatra za Bethinannovo glasilo, je bil odgovor ua Hcheidemannov članek, in v njem je rečeno:
"Izpreineinba pruskega volilnega sistema je bila obljubljena že pred eniui letoui ; |h> vojni se bo o njej razpravljalo in tedaj se bo z mirno temeljitostjo prevedla v praksi». To ni nič novega. To je oêivicbio dejstvo. Zahtevati to za jutri iu v zvezi s tem celo zspeti slovesno himno ruski revoluciji, je tako nezanesljivo podjetje, da ga je treba odklanjati. Gotovo je, da ni ministrski predsednik Bethmann Uollweg s svojim govorom na-J mera val takega rezultata.'
Gotovo. Bethmann Holhveg ua noben način ni nameraval takega rezultata. Bethmann Uollweg ne mara, da bi se danes govorilo o refor-nisli, da bi se danes zahtevale reforme, za kater« vendar lahko še pojutršnjem ogoljufa narod. Bethmann Hollweg tudi ne mara, da bi se pela himna ruski revoluciji. Sploh ne revoluciji, še posebno pa ne ruski. Nemčija ima «icer vojno z Rusijo. Ampak Bethuiaiiu Hollweg in Viljem ne bi bila nikakor rada premagala Nikolaja Romanova.
Posebno pa ne gre, da bi se ruski revoluciji pela himna, odkar je postalo mogoče, da ne dobi car sploh več naslednika. Ruska repnblika? K vragu ! Rusija je preblizu Prusiji ! Da je imela Rusija absolutističen režiia. to jc bilo še imenitno; za to jo je uradna Nemčija rada imela za sosedo. Ampak imeti za sosede 11a vzhodu in ua zapadli republike, to bi bilo vendar preveč. Ne, za to se Bethmann Hollweg 11e navdušuje.
Vpraša se le, če ne pride vendar tudi na Nemškem še ¿as, ko se 11e bodo zanimali za to, zakaj se Bethmann in Viljem navdušujeta ali ne navdušil jet s.
Karel Marx in balkansko vprašanje.
Pred krimsko vojsko, ko ni bilo po celi Kv-roji najmanjšega razumevanja za balkanske narode in razmerja z rusko državo, je spisal Kari .Marx 21. 5. 18.">:t. za newyorško Tribuno sledeči članek:
Vidimo, kakor se evropski državniki v svoji omejenosti okamenele diplomatične rutine in mehanične duševne vztrajnosti plašijo pred od-govoroMi: Kaj bo iz Turčije v Evropi? Že davno so Palmerstoni, .Metternichi iu Guizoti obupali, ker ne morejo najti rešitve tega vprašanja, med tem pa brez obzira na vse diplomatske angleške in francoske note in intrige Rusija pro-/lira. a neodoljivo.
Četudi so si stranke v vseh deželah Evrope sveste tega stalnega prodiranja, ga ne more nobeden oficijelui državnik razjasniti. Vidijo to prodiranje, vidijo njega učinek, celo njegovo zadnjo posledico, ali im noben način ne morejo opaziti vzroka, in vendar ni nič laže razjasniti kot to. Velika gonilna sila. kstera pomaga Rusiji pri prodiranju v «Carigrad, je ravno ono geslo, s katerim ne hoče to prodiranje preprečiti: Teorija 0 vzdržavanju status quo.
Iz česa pa obstaja ta status quo? Za podani-ke krščanske Turčije i*e pomeni uič druzega. nego ovekovečenje tlačanstva, katero nad njimi vrši Turek.- Dokler jih turška vlada drži podjarinlje-ue, vidijo v glavarju pravoslavne cerkve in v vladarju nad 611 miljoni pravoslavnih kmčanov svojega prirodnega zaščitnika in osvoboditelja. Ta diplomatski sistem, im j sc prepreči rusko prodiranje s status quo, goni 10 iiiiljouov pravoslavnih krščauov v cvropejski Turčiji, da sc morajo obračati proti Rusiji radi zaščite in pomoči.
Poglejmo za trenotek historična fakta. Rusija še pred Katarino H. ni opustila prilike, da bi na Ifii 1 minskem ne ustvsrila povoljnih razmer zase. To se ji je posrečilo tako dobro, da je Rusija z Odrinskim mirom 1829. dobila v teh deželah več pravic, nego jih jc imela sama Turčija. Ko je l. 1804. vzplamtcla srbska revolucija, je Rusijo takoj vzela pod svojo zaščito spuntano rajo in ker ji je v dveh vojnah pomogla, je tudi z dve-m« pogodbama utrdila avtonomijo srbske zemlje. Kdo je rešil borbo, ko so se Grki spuntali? Nc zarote in vstaje Ali-paše iz Janjine, ne bitka pri Navariuu ali francoska vojska v Moreji ali konference in protokoli v Londonu, marveč general Djebič, ki je z rinko vojsko primarširal čez Balkan v dolino .Marice. In ko jc Rusija koinodno delovala na raztelesenju Turčije, niso zapadni diplomati prenehali propovedavsti o posvečenem
status quo in o uerszdeljivosti Turčije. Dokler bo ta trsdicija temeljni motiv diplomacije zapadmh držav, toliko časa bo devet desetin prebivalstva cvropejskc Turčije gledalo iu videlo v Rusiji svojo oporo, svojo zaščito, svojega osvoboditelja, svojega mesijo. ^
Predstavimo si za trenutek, da bi se grško-slovansko prebivalstvo osvobodilo turške vlade; da na balskeiu poluotoku velja režim, ki je prtme-^ njen potrebam prebivalstva. Kakšeu bt biltal krat položaj Rusije?
Znano dejstvo je, da se je v vsaki državi ua turškem ozemlju, katera je uspela, da postane ali čeloma ali deloma neodvisna, takoj razvila jaka antiruska stranka. Ce se to godi celo v času, ko vidijo vazali v Rusiji oporo proti turškemu po-tlačcvanju, kaj bi smeli pričakovati, kadar bi izginil strah tega potlačevanja ?
Ali bi ne vzplamtela svetovna vojna, kadar bi prenehal turški \ >liv ua Bospo.ru, kadar bi se razne narodnosti veroizpovedanja balkanskega poluotoka osvo dile. kadar bi se široko odprla vrata iiiahinseijam in intrigam protislovnim željam in interesom velevlastl K v rope T — Tako se vpraša klavrna rutina diplomacije. Kako pa naj bi bili za tako delo sposobni Palmerstoni, Aberdi-ni. kako toliko ministrov viraujih poslov na kontinentu — le z jezo morajo misliti na kaj takega. Dočim je človek, ki poučuje zgodovino, vajen diviti se večni premeni bi ljudske usode. X kateri ni nič stalnega izven ncstalnosti, nič nepremeulji-vega izven premembe, kdor je sledil železnim korakom zgodovine, katerih odmevi grme po razvalinah velikih cesarstev, neusmiljeno iztrebljsjo cele generacije, kdor ima oči ter vidi, da noben de-magugični klic in nobeua puntarska proklamacja en more imeti toliko revolucionarnega učinka, kolikor ga imajo priprosta dejstva ljudske zgodovine, kdor more pojnuiti ogromni revolucionarni značaj sedanje «dobe, v kateri para in veter, clek-tricitcta iu tiskarsko črnilo, artilerija in zlati rudniki v medsebojni zvezi izzivi jejo več prcnicmb in revolucij v enem samem letu, nego je to prej storilo celo stoletje, ta se nikakor nc odplaši, da bi si ne postavil zgodovinskega vprašanja samo zaradi tega nc, ker bi njega pravilna rešitev uiogla imeti za posledice evropejsko vojno.
A vlade s svojo staro modno diplomacijo ne rešijo nikdar te težkoče. Kakor rešitev mnogih drugih problemov, tako je tudi rešitev turškega problema rezervirana cvropejski revoluciji.
Bila bi igra fantazije, ako bi se hotel skicirati načrt delitve cvropejskc Turčije. Moglo bi se
zamkliti najmanj dvajset projektov, od katerih bi bil eden zanimivejši od drugega. A mi se ne-četno oddajati fantastičnim projektom, hočemo le poskusiti, da na temelju nepohitnih dejstev dobimo obče gledišče za vprašanje. Tedaj pa uvidimo, da ima vprašanje dve strani.
Prvo nepobitno dejstvo je, da je poluotok, kii se zove samo évropejska Turčija, pri rod no na-seljenje jugoslovanskega plemena. Od dvanajst iiiiljouov prebivalcev pripada sedem miljonov nanje. Že 1200 let drži to zemljo. Ako postavimo na stran malo število prebivalstva, katero je tudi slovanskega porekla, a si je prisvojilo grški jezik, tedaj ostanejo kot tekuieoi .Jugoslovanom samo š% turški in arnavtski barbari, kateri so že od dav* na pokazali, da so trdovratni protivniki vsakega napredka. Nasproti njim so Jugoslovani, kateri tvorijo jedro poluotoka, edini nosilci civilizacije. Oni res še niso konstituirali uaroda, a v niz i rano jedro naroda. Srbi imajo svojo zgo-nizirano jedro naroda. Srbi imajo svoje zgodovine in svojo literaturo. Svojo uotrauja neodvisnost imajo od enajstletne hrabre Innbe proti sovražniku, kateri je številoma mnogo močnejši od njih. Oni so zadnjih dvajset let kulturno močno napredovali: krščaoi v Trsciji «in Macedo-niji, Bolgari in v Bosni jih smatrajo kot središče, okoli katerega se skupijo v bodočih borbah za neodvisnost. Lahko se trdi, da se neposredni ruski vpliv na ¿Slovane na Turškem iztisne bolj, ko se učvrsti Srbija iu srbska nacionalnost. Srbija jo morala, da utrdi saoaostalui položaj kot krščanska država, vzeti od zapadne K v rope nje politične institucije, nje šole, njeno znanost, nje industrijske izume. 8 tem se tudi pojasnjuje anomalija, da je Srbska, četudi pod ruskim patrona-tom, že od svoje osvoboditve sem ustavna monarhija. '
Kakršna že si bodi vez krvnega sorodstva iu skupne vere med Rusi in Jugoslovani, njih interesi se bodo križali od onega dm*, ko se Jugoslovani osvobodc. Trgotinske potrebe, katere iz-tliajajo iz zemljepisnega položaja obeh dežel, pojasnijo stvar. .Rusija, kompaktna zemlja brez morske obali, proizvaja danes v glavnem agrarne produkte, morda bo pozneje tudi industrijske. Grško-slovanski polotok pa je dejanski majhnega obsega, ali njegove prostrane obali opljuskavajo tri morja do katerih tudi Ruska eno vlada. Balkanski polotok je predvsem trgovinska dežela tranzitnega prometa* četudi ima sama najboljših sredstev za lastno neodvisno produkcijo. Ekoivo-inija Rusije stremi za monopolom, ekonomija Ju-
goslovanov za ekspanzijo. Poleg tega so tekmeci v centralni Aziji, ker ima Rusija najživejše interese, da se pr<xlajajo le njeui produkti, Ju-1 goslovaui pa imajo že danes največ interesa, da uvažajo na vzhodna tržišča produkte zapada. Kako bi torej bilo mogoče, da se ta dva naroda zdrn-žita? Turki, Jugoslovani in Grki imajo realno več skupnih interesov z zapadno Evropo nego z Rusijo. In kadar sc železniške proge, katere hi vezale od Ostende, liavra in Hamburga preko Peštc, Bel grada fn Carigrada, kakor se to sedaj namerava, izgrade, mora po«tati vpliv zapadne civilizacije in trgovine na jugovzhodu Evrope se vztrajnejši.
Z druge strani Slovani na Turškem silim mnogo trpe od suženjstva, v katerem jih drži ino-hauicdauski razred spahijev, kri so ob enem vojaki, katere morajo vzdržavati. Ta vojna posadka zedinjuje v sebi dve javni funkciji, po eni strani vojaško, po dr"gi strani pa administrativno-sod-nijsko. m), pa tudi ruski vladajoči sistem, kolikor ni kombiniran s fevdalnimi institucijami, ni nič druzega nego vojaška okupacija, ker so meščanske oblasti in sodna hierarhija organizirane ua vojaški podlagi in ker mora narod vse to vzdrževati. Ako bi kdo mislil, da odgovarja tak sistem jugoslovanskemu značaju, ta naj nekoliko pregleda zgodovino Srhije od 1804. Karadjordja, osnovatelja srbsko neodvisnosti je narod odpustil in Miloša Obrenoviča, ki jc neodvisnost obnovil, napodil zgrda iz dežele za to, ker sta poskušala uvesti ruskoavtokratičeii sistem z vsem svojim spremstvom: korupcijo, polvojaško birokracijo in pašersko eksplontacijo.
Evo vam torej proste in definitivue rešitve balkanskega Vprašanja. Zgodovina kakor tudi dejstva današnje dobe kažejo na ustanovitev svobodne neodvisne krščanske države na razvalinah muzi Ima nskega cesarstva v Evropi.
Angleška ne nvorc nikdar dopustiti, da se Rusija dokcplje do Carigrada. Ona mora omogočiti organiziranje neodvisne slovanske države, namesto ošibelc trhle Visoke Porte. Kdor hoče danes pomagati demokratičnim idejam Evrope, ta mora gledati, da z vsemi sredstvi pomaga razvijanju industrije in prosvete, zakonitosti in instinkta za svobodo iu neodvisnost pri krščanskih vazalskih državah Turčije. Bodoči mir in napredek •človeštva stoji s tem v najintimnejši zvezi. Kadar se rCsno hoče žeti in ob času, se mora obrniti največja paznja na to, kako se obdelava zemlja in kako se v njo seje seme!
Razkol v slovenski klerikalni stranki.
Že od lanske pomladi se širijo vesti, da je ua-stal v klerikalni stranki oster spor med Sušterši-čevimi In Krekovimi pristaši. Da si obs nists bila odkritosrčna prijatelja, je že stara reč. Nasprotje je nastalo že takrat, ko je fcušteršič opeharil Kreka m driavuozborski mandst v tedanji peti k uri ji. Toda diplomatom v stranki se je vselej, ka«lsr *e j»» spor ksj poostril, posrečilo, ds so ga izgladili. Krek je nedvomno inteligentnejši v strsu k i. ampak ŠuSteršič je dobil vodstvo v roke, ker to klerikalci mislili, da ga potrebujejo za re-prezentscijo v44 višjih" krogih in ker je neizmerno predrzen.
V zadnjih časih, ko aa je šuštaišič v stranki tako povzpel, da ga je morala sprejeti za deželne-ga glavarja, je pontal Krek odvisen od njega, ker ui imel v neki aferi toliko poguma, ,is hi bil mi-krito prevzel odgovornost za svoje postopanje.
To se jc zgodilo prav tisti čas, ko je bilo v stranki največ tihe opozicije proti Šuštersiču in so neza-dovoljneži le čakali na trenotek, da se jim postavi
Krek na čelo.
Med vojno se je Kreku vrnil pogum. Kako se je to zgodilo, ne vemo; nekoliko je nedvomno tudi naziranje o vojni vplivalo na to. Šušteršie zastopa v stranki absolutno avstrijsko, črno rumeno, dr .Krek pa bolj narodno, kolikortoliko jugoslovansko strujo. Morali so biti pač tudi drugi vplivi; kakšni, zvemo šele po vojni.
Da je v stranki res razkol, je nedvomno. Potrjujejo iu iluNtrirajo ga tudi sledeča poročila o občnem zboru "Zadružne Zveze," velike klerikalne gospodarske organizacije, o kateri poroča zad-uja statistika sledeče: r "Leta 1915 je imela "Zadružna Zveza" 686 zadrug s 410,200 zadrugarji. Istega leta je znašal
novčni promet Zveze 169,$U,418 kron. V zadružne novčne zavode je vloženih 2ó,787.402 kron. Posojil je izdanih 12,042,049 kron. Novčni promet Zveze je bil leta 1915. za 79,787,008 krone večji nego 1914./ Istega leta so se novčne vloge povečale zs 10,300.000 kron, a posojila zmanjkala za en miljon."
Na tem občnem zboru se je spor med Šušter-šičevci in Krekovci očitno pokazal, tako da ga tu« di v javnosti ni bilo mogoče zatajiti.
Klerikalni "Slovenec" je o ujcui poročal:
"30. decembra je bil veliki zbor "Zadružne Z\eze." Pri voliti v-nadzorni odbor je nastal spor, zbog kojega je odstopilo več članov uprave in nadzornega odbora, med ujimi tudi direktor Traven. V interesu gospodarskega napredka našega naroda obžalujemo, da 9c je ta spor pripetil v naši centralni zadružni organizaciji, katera
združenje vse slovenske pokrajine« Želimo, d« se ta spor kmalu reši na podlagi stvarnih dogovorov, kajti v današnjih dneh se gre za nas Slovence o 44biti ali ne hiti", pa treba da smo ne samio politično, nego tudi ekonomski tesno združeni, da moremn v danem trenotku pripravljeni v imenu uaroda braniti naše pravice"
"Slovenski Narod** (8. 1.) je prinesel po katoliškem "Grazer Volksblattu":
"Na dan HI. decembra pr. I. se je sestal v slavnostni dvorani hotela 'Union* veliki zbor 'Zadružne Zveze' (gospodarske organizacije, razširjene po Štajerski, Koroftki, Kranjski, Goriški, T-stri in Dali^aciji, v zvezi s Susteršicevo ali Slovensko Ljudsko Stranko, katero je organiziral dr. Krek.) V 'Zvezi se nahaja nad 500 zadrug, nov-Čnih zavodov, krajevnih zv*r. in gospodarskih or-(Konec ua 6. strani.)
SLOV. DELAVSKA
«Ml«.*
PODPORNA ZYE2A
v.1.i««< IV»»«
Sede*: Cone m« ug h. Pa.
a LAVNI URADNIKI:
1'REDSKDNiK: lvuu Pro«tor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. |*OI>PK£l>8EDNlK: «'«•»P Zorko, K. T. D. 2, box 50, Weil Newtua, Fa. TAJNIK: Bias Novak, 20 Main 8t., Conemaugti, I'a.
POMOŽNI TAJNIK: Aadrej Vidrich, 170 Franklin Main Rt., Coaenaugh, Pa. BLAGAJNIK: Joeip tel«, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank PavtovAi«, SO Maia 8t., Coaemaufh, Pa.
NADIOBNXKI:
1.	nadtornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover t)t., Milwaukee, Wit.
t. nadzornik: Nikolaj Povfte, 1 Craib St., Nnmrey Hill, N. 8. Pitteburgk, Pa. 3. uadsoraik: Jakob Koejan, 1400 E. 52d 8t., Cleveland, Okie. , ..	POROTNIKI:
). porotnik: Anton Lavril, box 8, Tukoa, Pa.
2.	porotnik: Frank Bavdek, «.103 GlaaeAve., Cleveland, Ohio.
3.	porotnik: Anton Welly, box S3, Superior, Pa.	^ |
VRHOVNIeORAVNIK:
r. J. Kern, M. D., «202 St. Clair Ave., Cleveland, Okio.
POMOŽNI ODBOR:
Frank Skufea, 485 2nd St., Conemaugk, Pa. Ivaa Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. If jane K08, Conemaugh, Pa.
Mihael Flek, R. F. D. 7, b. 143 a, Johnetowu, Pa. Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Hribar, 709 Brood 8t, Johnstown, Pa.
GLAVNI URAD v hi*i «t. 20 Maia St., Conemaagh, Pa. » ——
Uradne Glaeilo: PROLETAREC, 4008 W. 3let St., Ckieago, 111 % Cenjena drufttvn, oziroma njih uradniki, eo uljudno protoni, pošiljati vee dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na ee pošilja edino potom Poštnih, Expreanih. ali Baašnik denarnih nakazale, nikakor pa ne dot>ia*> naravnost na glaveega tajnika in nikogar drugega. D*nar naj ae ponilja
K ion. privatnih rekov. Nakaznice naj se naslovlja:. Bias Novak,, Conemaugh >po»it Bank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljene polilja a mesečnim poročilom na naalov gl. tajnika.
* V alušajv, da opazijo društveni tajaiki pri porošilik glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, aaj to aemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ee v prihoda je popre 7?.
(Kotie« « 5. «tratil.) * 1	dvorano z vzkliki: "Na svidenje čez štirinajst
gunizuci ji. Veliki «bor je bil dobro obiakan.	dni." Deželni peafcmie Ivan Piber, ki je bil izvo-
Predaedeval je predpeduik, «lani jugoslovauski	Ijen od obeli «tr«ni, je izjavil, da v takih okolišči-
organizator zadrug dr. Ivan K. Krek. Pri pretre-	uah ne more sprejeti iivolitve. Zbor je trajal celili
aaiiju poedmih točk je prišlo med pristaši drja.	pet ur. V LJubljani se govori o velikem in rea-
Krek« ter kranjskega glavarja in predsednika SI.	nem razdoru v stranki. V zadnjem času se je
Ljudske Stranke drja. du&teriiča do ostrih besed,	gbvorilo, da je edinost stranke iznovs v nevarno,
osebnih in ekonomskih napadov in očitanj, ki «o	sti, in dogodki na zboru J Zadružne Zveze so do
postala tako re«n«, da se je razprava morala prf-	volj «pokazali, da Je pomiritev voditeljev drja. Su-
kiniti. Od strani predsednika drja. Kreka so se	šterftiea in drja. Kreka brezuspešna. Pravijo, da
udeleŽevaH razprave vikar in urednik Franjo timodej iz Celovca, poslanec v parlamentu in štajerskem deželnem «boru Franjo Pišek iz Maribora, svečenik Streicher (?), poslanec v parlamentu profesor Kvgen Jlrc in profesor Remce; a od stranke drja. Sušteriiča inonaignor, kanonik in krauj«kl deželni odbornik dr. Evgeu Latupe, direktor Traven, dr. Dermastija, odvetnik iti kranjski deželni odbornik dr. Pegan in še nekoliko drugih delegatov. Pri volitvi nadzornega odbora je glasovalo 2,810 Članov, od katerih je lista drja. Kreka dobila veliko večino, t. j. 1,617 pla«ov proti 1,106 glasov dr. Sušterliičeve liste. Sušteršieev« skupina je predlsgals, ds se izbere stsri nadzorni odbor, s skupin« drja. Kreka je ta kompromisni predlog odločno odbila in podala novo listo. Ko je bil naznsnjen Izid volitve, je Aušter-šičeva skupina glasno protestirsIs iu zepustil«
Je Susteršičeva skupina dane« vložil« protest pri vladi, d« zbor nI bil pravilno skliean.'*
O tem «o pisali tudi socialdemokrat je v gra-škeui *Arbeiterwille.# Ta list piše: "Aošteršiče-va skupina je kapitalistično-buržvazna. Krekova demokratako-krščanako-soeialns. Ustanovitelji 'I* lirske banke' so duiteršičevi ljudje in nsrsvno neprijatelji 'Zsdružne Zveze.' Zbor tega bi oni radi dobili Zveio v svoje roke, ker je ftušterftič pred petimi ali šestimi leti vložil prošnjo za ustanovitev 14Zadružne banke", katera prošnja pa šc danes ni rešena »Šušteršičeve pristaše je organiziral «krivaj dr. Lampe, namestnik deželnega glavarja. . . Občni zbor je z veliko večino izvolil pristaše drja. K reka/f
e • e
Kadar se pokaže spor tsau, kjer gre za denar, tedaj je uedvomno resen .
I V E R «I E.
NEKOLIKO POJASNILA!
Cleveland, O.
• V št. 49(j Proleturca je izšel protest od društva št. 1. S. D. P. Zveze, v katerem članstvo omenjenega društva protestira proti selitvi gl. urada S. D. P. Zveze.
Meni, kot gl. predsedniku organizacije, se je kar čudno dozdevalo, čeniu protest, čemu članstvo razburjati T Torej po sklepu zadnje konvencije, katera se je vršila v Pittsburghu, je bilo z večino sprejeto od zastopnikov Zveze, da se gl. urad Zveze premesti v kakšno drugo mesto, ter so bila iioiui-riirana tri iiK.ita od delegatov, namreč CJreeuaburg, Pittsburgh in Johnstown, ter da potem članstvo odloči s splošnim glasovanjem, •kam da naj se gl. urad premesti. Torej priznani •♦ani, da se nismo ravnali sedanji odborniki po sklepu »konvencije, ker je gl. urad šc ves čas na mestu, kjer jc bil, ter bi apeliral zaradi tega pregreška na Članstvo, da naj nant oprosti! (D uštvu št. 1. smo pa ustregli, kot razvidno iz protesta.) Da *.*e ni premestil gl. urad Zveze, navajam tukaj vsemu članstvu sledeče razloge :
Vsi gl. odborniki, navzoči na
na Varčnost je temelj sreče" med drugim tudi razpravljanje o združitvi S. D. P. Z. s S. X. P. J. Sploh pa to ni nikakršno razpravljanje, ampak le golo očitanje gl. j odboru S« D. P. Z., da zadržuje združitev, češ. da se posamezni gi. odborniki držijo polnih koritov,' iz katerih hočejo kolikor essa mogoče zajemati svojo medeno eksistenco.	^
Po mnenju 'filozofa prepereLih otrob leži vsa krivda zavlačevanja združitve podpornih organizacij v gl. odboru S. D. P. Z. Predrane se
Nič niso boljši ti ruski revolucionarji od ca-ristovl Prejšnji režim je zapiral socialiste iu ni« hiliste, sedanji pa zapira carjeve pristaše. V Čilskem Selu jih imajo zsprtih krog 200. V Niko-lsjski gimnaziji jih imajo v eni sami dvorani 70, bivših dvornih špiclov in provokaterjev.
Da, tako z rokavicami in blagimi besedami se ne delajo revolucije, kakor mislijo neboglrdi fan-tasti, ki mislijo, da se socialna republika enostavno odglasuje v parlamentu, pa je vae opravljeno. Ampak resnica je vendar, da sc je ruska revolucija izvršila tako kulturno, brez izbruhov barbar-
stva in slepe maščevalnosti, da priča to najbolje o . V«šc dežele. Upam, da bo ta velika izpreniemba
zrelosti ruskega ljudstva za svobodo.
Ce bi bilo v nenriki armadi kaj revolucionarnega duha, bi se moral zdaj pokazati v tistih zborih, ki operirajo proti Rusiji. Menda ga pa ni toliko, da bi se mogel pokazati.
Veliki knez Nikolaj, stric bivšega carja, ki je bil v začetku vojne glavni poveljnik na evropsko-ruskem bojišču in je mislil, da dobi zopet to mesto, izjavlja, da si ne želi povratka starega režima.
V «nigovor temu članku naj o-menim, kar se tiče pisca, le, da ( skuša doticuik razpravljati o zadevi, katere bistvlnega gibanja
»ploh ne pozna, kajti, ako bi za-1 sledova! tozadevno delo od strani S. D. P. Z., bi vse drugače sodil, na kar bi -šele mogel o zadevi •¿tvarno razpravljati — ako hoče biti nepristranski.—
Kar se tiče obsojanja prvakov (oziroma potuhnjenih polit ikar-jev^ pri S. D. P. Z., kateri ovirajo združitev, kateri hočejo biti absolutni gospodarji ljudskih institucij, vse to le zato, da ostanejo pri polnem koritu, se smatram osebno
. . , .. , . .	napaden, kot edini — za boro ekst-
letni seji dne 4. jan. 191i smo oi .	. . . „ . .
,,, ,	..	a* I* a. stenco zadostno plačani gl. odbor-
ulrlimii il/nni'anAi m / nliot IMII tni>
celo, nas pitati s hinavsko politiko, f Verjamemo. C'e spoznava, da ni upanja v tak po
vrstek, bi bil neumen, če bi dejfcl, da si ga želi. Zdi se nam, da vemo, česa bi si stari Miklavi želel v srcu; včasi je v sanjah aamejf sebe videl ns
ruskem tronu. To lahko še doživi ,Če pojde tron
na licitacijo. Tedaj ga lahko kupi in postavi v svojo hišo. Za svojo zsbavo sedi tedaj lahko ves
dan na njem.	#
sklepu konvencije debatirali, ter priznali zaključek, da bo zvezina blagajna, ako za nedoločen čas premestimo gl. urad Zveze, precej oškodovana. Ker deloma vsi gl. odborniki Zveze zastopamo idejo združenja vseh SI. podp. organizacij, ter upam in želim, da bomo organizacijo združili, jo bomo tudi premestili tja, kjer bo sedež združene organizacije, po mojem mnenju v najkrajšem času. Toliko v prijazno naznanilo, posebno društvu št. 1
S sobratskim pozdravom
John Prostor, preds. S. D. P. Zveze.
REFORMA TEMELJEV SREČE.
J ako me veaeli.čitati raattiotri* vanja o združitvi slov. naprednih podpornih organizacij. Zadeva je v resnici velevažna za splošnost slovenstva, za kar zasluži razmo-trivanja in razpravljanja v svrho [»voljne rešitve. Zasluži razpravljanja pravim, da razpravljanja-; a potrebno je razsodno razjfflftvlJanje — za dosego razsodne rešitve.
Pogosto se vprasnje: kdo vendar — katera ontiinizaeija, oziroma katere organizacije gl. odlMrr —«adrihije združitev? sV pogosteje se pa menila temri vprHhtnJit odgovarja, ki ti odgovori navadno prihajAjo v javnost od oseb, ki i-majo jako malo pojma o združevalnem delu aH pa nič.
Vsekakor je v al nO vedeti vzroke odlašanja zdniižitve. Ali predfcn more ena ali druga ose^a to vpr«. Šanje poVoljno rešiti, mora brezpogojno povnati delo in okolšMnc posamee.nib. za združitev odločenih podp. organizacij. •
V prave ti št. 60 t «Ine 13. marca sem čital pod naslovom "Zmer-
nik S. D. P. Z.
Temu napadu si dovoljujem odgovarjati, da je moj obstanek — kot vsakega delavca—, odvisen od dela; nikdartlo sedaj pa šc ni bila moja eksistenca odvisna od ene gotove stroke, šc manj pa od kakšnega posameznega podjetja, in še inanj pa od ka<kšne podporne organizacije ali ljudske institucije.
Ko sem prevzel svoje sedanje delo, nisem pričakoval, da bom v tem času še tičal tu v Conemaugh, kajH pričakoval sem uresničenja združitve do tega easa.
Podtikanje hinavske politike poštenim ljudem bi prej pričakoval od kakšne p ropa lice, kot pa od
Zcdinjene države so priznale novo rusko vlado. Bilo bi pač nemogoče, da bi sc zgodilo kaj druzega, ker sc ne da niti misliti, da ne bi Amerika, ki je naposled vendar kolikor toliko republi-vanska, pozdravila odstranitve najknitejsega absolutizma.
Ameriški veleposlanik Francis je dne 22. dopoldne, takoj ko je dobil instrukcije od vlade iz Wa$hingtona, obiskal znnai«jega ministra Milju-kova. Popoldne je z vsem svojim štabom, vštevši vojnega in mornariškega atašeja, prišel v Marin-sko palačo, kjer je bil zbran ruski ministrski svet, in formsliio predložil čestitke Zedinjenih držav. V svojem nagovoru je dejal:
"Tast mi je kot vdeposlauiku in zastopniku vlade Zedinjenih držav, poverjenemu pri ruski dr-
žavi, naznaniti v soglasju z dobljenimi instrukci- * jami ,da bo vlada Zediujenih držav z veseljem nadaljevala prijateljske stike z Rusijo « posredovanjem njene nove vlade. Naj trajajo prijateljske vezi med obema deželama dalje. Naj se izksžejo vzajemno zadovoljive in uspešne."
Ruski zunanji minister Mitjukov je odgovoril:
"Dovolite uii, da odgovorim v imenu provizo-rične vlade ua priznanje Zedinjenih držav. Bil sem več kakor enkrat v Vaši deželi iu lahko potrdim, da so ideali, ki jih zastopa provizorična vlada, isti, na katerih je bila osnovana eksistenca
Massachusetts — 2. In U. polk; Pennsylvania — 1. tu 3. polk; Maryland — 4. polk ; District of Columbia — 1. *S4uo-stakd bataljon;
Virginia — 2. polk ; Vermont 2 polka stotuija B. t Connecticut — U pohk ; New York — 2. in 71. polk; New .Jersey — 1. in 5. polk; Delaware 1. polka 1. bataljon; Sedaj v aveaui službi stoje** 13. polk ic Pen nsy Ivan i je in «totniji A in B prvega polka iz Ueorgije ostanejo v tej slušbi.
'Pozneje so bile poklicane še sledeče čete:
Illinois—1., 5. in (i. polk t Indiana — 2. polk;	1
Missouri — 1. in 3. polki Nebraska — 4. polk; Michigan — 33. polk; Wisconsin — 3. polk; Ho. Dakota—3. bataljon 4. pol ka;
No. Dakota—2. bataljon 1. polka ;
■Colorado — 1. iu 2. saiuostalui bataljon;
Wyoming — 2. samostalni b«*a ijon;
Ohio — 3. in 6. polk: Washington — 2. polk; ^ Oregon — 3. polk; California — 2., 5. in 7. polk; Idaho — 2. polk; .Montana — 2. polk.
j"1"
zelo pomagala, da se zbltzaino bolj kakor kdajko-li prej. Naznaniti Vam moram, da sem dobil zadnje dni mnogo čestitk od odličnih mož Vaše dežele, ki mi zagotavljajo, da siiopatizira javno mnenje v Zedinjenih državah z nami. Dovolite mi, da se Vain zahvalim. Ponosni smo, da siuo dobili prvo priznanje od dežele, katere ideale ljubimo iu eeni-ino."	^
Ko \*o se prekinili dipl orne t ičn i stiki med Ameriko in Nemčijo, je oatal ameriški poslanik za Belgijo Whitloek v Bruslju, da bi vo-dfl ameriško podporno akcijo za Belgijce. iSedaj je ameriška vlada odpoklicala njega in vso ameriško p jdpoino komisijo; vlada is javlja, da se je to agodtlo zato, ker so nemške oblasti kršile vse sloveuue obljube, ds se pomožno delo uc bo oviralo. Withtock je odšel v Hav-re, kjer je provizorična belgijska vlada.
Nemčija koncentrira ogromne mase vojaštva na severnem delu ruske fronte. Zdi se, ds hoče llindeoburg sam voditi napad proti Petrogradu. % Car plače. Car je lahko po svoji Zakaj?
I Nihče ne ve, koliko je imel car I dohodkov kot vladar. Pravijo, da ! je dobival 12. in pol miljona na leto. To pa ni natančna *vot«, kajti v ruskem zakoniku ni postave, ki bi določevala, koliko ima
Ali morila zato, da pribiti na pomoč tisti revoluciji, ki so jo Rusi izvršili sami T Kdo jc tako naiven, da verjame to?
Poraziti rnako revolucijo — to je jasen namen nemških priprav na vzhodni fronti.
It tafa pa jasno sladi, da ta mora Rusija braniti Nem&je, Še ta hoda braniti carina. Nadaljevanje vojna proti Nemčiji ja nadaljevanja ruske revolucije. Omagan j« pred Nemčijo bi bila zatajitev revolucije
To je resnic^, iu resnico je treba priznati. Mi siuo za mir, čim jc mogoč brez škode za splošne ljudske interese. Ampsk mir za to ceno, da se potepta ali proda revolucija, bi bil podlo ifdajstvo. Tisti, ki še vedno čveksjo o "miru za vsako ceno," sami ne vedo, kaj hočejo in kaj delajo. Cc bi Nikolaj zbral par regimentov, da bi zopet ugrabil krono, bi bila sveta dolžnost vseh revolucionarjev, da manširajo proti njemu. Kako da proti irindcnburgu ne?
Takoj za Zedinjenimi državami so Anglijs, Francija iu Italija priznale novo vlado v Rusiji.
AMERIŠKI VOJNI DELEŽ.
Iz Wsshingtona poročajo, da bo vodila Amerika po mnenju predsednika in njegovih svetovalcev vojno po sledečem programu: Vsak vladni oddelek mora izvršiti svoje priprave s čim večjo pospešitvijo.
Olavna vloga vlade v začetku vojne bo ta, ds oksrlnije zave/ni-
. , „	. . , 414 .. . ,ke s živili iu z vojnim materija-
kakšnega raziskovslca temeljev
•reče "
» ,, .	Mornarica bo sluiila v boju zo-
Povdarjal sem * r«vkrat m «o- 1ubm(l1nkt. in ,H> „trullftU
p« poMvlj..,,: Mo .rou,. m fil.-,	vn.Uh. t.kn ,1. ho,I«
telji teh vrtite, z«»Muj»e delo u. MVerJiike. poim)rike sil( prt>,fc
(Tlb«.je V prt I <>ff «InrteMja »tov.;^ (|n > Mr(ln MRail, nnprednih po<lp. iH-Ruiuzaetj. /,*■ ....	,	, ...
«Irrlnjtf ofieieh,« poročil. r.».ih A-«tn*kr .nn.d« ne ..miljo
«nc.iut.eij (,h,«-l.no Hvojr). Pn-	v Kvr"P°- P»« P« n«J "e
dife v Javnost z ^MdnirtR nasveti ra#f»ravljanj1, da se Želje večine prej ko mogoče uresničijo.
Sicer ne ljubim osebnega pričkanja in tiidi nI moja navada spravljati svojega bližnjega v zadrego ftli sramoto {'a tnoj* narava žc običajno fcahteva <*bračun po poti, |k> kakršni pride napad, za-kar podajam (sigovcVr piscu bne-novanega obrekljivega elauka v javnosti.
Pri««detemu modrijanu p« naj tem potom svetujem,"d« se v bodoče o zadevi, o kateri hoče pisati članke, prej *>olj informira, preden jih spušča v javnost, ako sc hoče iiognlti neljubi blamaži. is sobratskim piadriVom
nial Novmk • tajnik S. D P. Z
poviša regularna armada na 220.« 060 mož.
Po s*-nt h tik u kongresa nsj se mobilizira milica in poviša na 800.000 mož.
Zaveznikom naj se olajšajo po* sojila v Ameriki in eventualno naj jim vlada direktno finsučno pomaga.
Internirane nemške ladje se zaplenijo le v slučaju sile in po vojni se plačs odškodnina za to.
Z zavezniki se že vodijo p«g«. jan j«, da sc i zdel« nsčrt za hsr-monleno sodelovanje, ne pa za rdmžHev.
Predsednik Wlls<m je baje pre-pHčsn, da bo kongrea, kadar za« sliši njegovo sporoCIl», ortohrll te ukrepe, Hastl ker «aslednjf* Hida načelo, da pomaga čim več ca ves-

nikotn, ne da bi se Amerika direktno udeležila vojskovanja.
Z Londonom in Parizom je l>a-je že dosežen sporazum v tem zmislu, da ne pošlje Amerika ect v Francijo, ker ne potrebujejo zavezniki toliko moštva, kolikof vojnega materijala iu živil.
Kabinet uvažuje načrt, da bi zahteval od kongresa poldrugo niiljardo vojnega kredita. Od tega bi se pol miljarde porabilo za ameriške potrebe, ena mlljards bi se pa odkazala zaveznikom. Razno tega bi vlsds posredovala, ds dobe zavezniki v deželi pet milja rd posojila.
NEMCI V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
Iz Washingtona poročajo o rav* nanju z Neincl v slučaju vojne
sledoee:
Zcdinjene države so formalno 6dklonile priznati prusko»«meri-ško pogodbo iz let 17*1 in 1W28 v razširjeni obliki, švicarski poslanik dr. Rittcr je odposlsl ta mlgo-vor v Nemčijo.
Odgovor pravi, ds pri«nsv«jo Zedinjetve ilržave pogodbo v prvotni obliki, d« pa ne sprejmejo nemške ra*1«ge, po katerih se ne hI smela vlada nemških ladij niti v slučaju vojne dotakniti in priznati Nemcev v Zedinjenih drla-vah popolfioma neomejeno svobo-d#
Vlsds ZmHtijenih držav misli
postopati po duhu pogodbe in ne ho nadlegovala Nemeev v «lučaju
vojne, dokler sc podvržejo zakonom.	•
Nedvomno bo pa vlada prisilila nemške državljane, da se podvržejo registraciji in da ne smejo potovati brez dovoljenja. Splošno interniranje se doslej ni uvsževa-lo, ker sc hočejo Zedinjene države bojevati le proti nemški vladi, ne pa proti njenim državljanom v tujini.
Vlada je prepričana, ds bodo Ne'm*l, k! Žive tukaj, večinoma respektirali svoje dolžnosti kot gosti Zedinjenih držav, Četudi jc znano, da bodo nekateri delali težave, kar more drugim le škodo-
Vojni ura«r*^c žc pribavil popolne informacije o različnih pravilih in podrobnostih, po katerih postopajo v drugih deželah, m jc pripravljen, <ju kved« tisti načrt, ki bo splošno sprejet. Doslej sc jc izkazsl kanadski načrt kot najboljši ; po njem so na svobodi vsi Nemci, ki se podvržejo gotovim registraeijskim predpisom in potnim omejitvam, internirani so pa le ti«ti, ki so znani kot «ovratniki države. Po kanadskem načrtu jc istimi A0.000 Nemcev . njih 6000 interniranih.
i volji določil svoto, katero je hotel i imeti iu ni mu bilo šele treba do-| vol jen ja ministrstva, še iHanj do-
j vol jen ja dume. Poleg teh dohodkov je imel ruski car še mnogo večje privatne dohodke od poso-jstev in rudnikov.
Kakor pravi "Alinanach Ha-| (thette' \ je dobival car 42 in pol miljona dolarjev na leto ali ¿85 ua minuto.
Poleg tega je imel še več dohodkov, ki pa so določeni za vzdr-žavanje carske rodbine. Te dohodke je dobival od posestev ro-dovinc Romanovičev, ki merijo 680,988,927 akrov, od katerih je I produktivnih 32 miljonov akrov. Na leto donašajo nad 10 miljo I nov dolarjev. Ta svota se porabi za vzdrževanje velikih knezov in kneginj, katerih je 46. Mnogi od teh imajo še svoje privatne dohodke, ali kot častniki v armadi in mornarici, ali na kakšnih drugih važnih mestih.
Ruska avtokraeija je bila politična oblika vlado in zelo dobička nosna.
Iz tega sledi, da bo imel novi režim,hoče biti temeljit, že z vpraša n jKn Romanovo ve familije dovolj opraviti. Verjeti ni, da si bo hotel natovoriti breme 46 lenuhov, ki izsesavajo Rusijo brez vsaki, druge pravic, kakor po tej, da so prišli na svet kot Romanovi.
Upajmo, da reši nova Rusija tudi to vprašanje v prid ljudstva.
Predsednik Wilson je ukazal inobUisacijo dvanajstih polkov milice sa zvezno sltižbo v dc tetih dr žavah. Obenem je izdal nalog, da se poviša število moštva v bojni mornarici na 87.000 «noš.
V sluŠbo so doklej pozvane sle-deče dnžavne čete :
Uradniki državnega oddelka, vojnega in mornariškega urada so imeli v soboto sestsnek z zs-stepniki ameriškega časopisja in so se dogovorili o prostovoljni cenzuri, kateri naj se časopisi podvržejo v interesu deželne o-brsmbe. Izostanejo naj v*c vesti, ki hi mogle dajati «ovražniku pojasnila o politiki in o ukrepih vlade, kakor tudi vse vesti o gibanju bojne in trgovske toornsrice. ("> Je vsinost kakšne vesti dvomljiva, naj se vprašajo zastopniki vls de za navodilo. Informscije, poročil* in govorice, ki pripisujejo vladi kakšno držanje v medna rodnem položaju in ni«o odobrene o ilpmlsednik« ali od kakšnega člana kabineta, naj se ne objavljajo brez dogovora a državnim oddelkom.
Z razgrnjenimi rjnliami sc I prepreči prihod dneva.
ne
' «ir if' "" ' v - — •
" " f!9Hpi " ■ n «r ym^-n
\jm
PROLETAREC
Dopisi.
veliko posodo pive ia zarenčl : "To je naš hut!M Potom se pa zadere: "Sedaj ae pa kar z#ubi i* hiše, drugače tizbijesu glavo!" Seveda sesn jim povedal, da »e tiruflfi 7ui OOvHdin) ^pmlujö- lie pu,im M	Odšellosobfc ki uaj pomsgs pri vsadki
či alov. assetotni vrgli puÀke v ko. ^ 5*22 kHJh M tfet,m rÄX »tilJe 7' ,UiJa' V dvunni	*Ä
Lawrence, Pa
Cenjeno uredništvo;—
Da ne Imate mislili, da aiuo so-
Dalje prosim *odru*e, ds se vsi
gotovo udelele kluhove seje tfctt 20. aprila, ki ae vrii v navadni prostorih — 2657 So. Lawiidsle ave. Na tej aeji se >bo določilo
ruao ml strahu pred bosi ali črno-suknježi, imam sporočiti javnosti, tla smo imeli dobro obiskan ahml daie 18. marca, ns katerem je govorit kot ffl*vni govornik sodrug Dalton Clark, soc. advokat ter taj-mk Countjr stranke v Waahington, Pa. Izvajanju mlatiega govornika, v katerega moramo staviti socialisti vse nade, je sledilo burno a-plavdiranje. Dokazal je, da leži krivda za današnjo draginjo in strah pred vojno na ljudstvu, ker glasuje za starokopitne kapitalistične stranke. Rezultat tega shoda je, da se ustanovi nov močan soc. klub. V ta namen je sklican drug javni ljudski shod v slovenskem jeziku,oziroma ustanovna seja v nedeljo dne 1. aprila v dvorani dr. Proaveta št. 245 8. N. P. J. Sodrugi iz sfatednjih naselbin so nam obljubili pomoč, da nas pose-tijo ns omenjeni dan. Upamo, da ne ostane noben Slovenec doma za pečjo na ta dan, temveč se pridruži modni armadi, katera se bori z uma svitlim mečem. Ne ostanimo zadej za drugimi slov. naselbinami, ampak korakajino naprej, kot amo si začrtali pot. Ne poenemaj-mo onih, katerim je srce v hlače »lezlo. Delavec, ki se ne bori za odpravo gnilih razmer, ni vreden, da bi končno užival sad drugih.
O delu naj poročam toliko, da je pravcato preseljevanje na dnev nem redu, kot drugod, dasi se dela vsak dan. Ako dobi kdo slabši prostor v rovu, si takoj zveže orodje in hajd drugam, kjer ni nič bolje ali pa še slabše. Kljub temu se število Slovencev množi in društvo št v. 243 S. X. P. J. koraka proti številki sto, kar upamo doseči drugi mesec, ako količkaj na-pnemo agitatorično str»mo. Smelo trdim, da bomo imeli danes leto eno najmočnejših druAtev v Penn-svlvaniji, spadajočih k S. N. P. Jed noti. Torej sosednja društvu look out! da vas ne prekosi najmlajše društvo. Oprostite!
Končno naj še omenim, da smo se lotili težkega dela s tem, da smo kupili veliko novo poslopje, ki stana, pet tisočakov smo imeli miši v blagajni. V treh mesecih obstanka se je pokazalo, da bo posestvo enkrat naša last, kajti samo redna stanarina ¿od
b ¡jai i jem glave ne bi bilo šlo tako rel Jonas, 5510—14 W. 25. Street, gladko.	Cicero, 111.
< «z par clui sem prišel mimo S sik*, pozdravom
in
hiše in sem vklel : žena je privlek la kovčeg, iuuš pa najemnika, vrgla hI a ga v blato na cento. To so very very good katoličani
L. J. Truger, tajnik.
Chicago, 111.
Jugoslovanski socialistični klub in Vaši priutaii, gospod Berk. In I štev. 1 priredi v nedeljo 27. maja
boljši napredek, ako imamo *voje prostore.
Tu ne nudi zavednim slovenskim In hrvaakku delavcem, katerim je za napredek in izobrsabo delavstva, ds pristopijo k klubu in s tem pomagajo zavednemu proleta riatu do končne zmage sociali-»ns.
.S socialističnim pozdravom
Frank Alič, tajnik.
to je njih izobrazita. ' . r Drug dan sem prišel mimo cerkve. Otroci so prihajali po dva in dva i* šole v cerkev. Po hodniku je šel neki moški. Naenkrat so začeli otroci rjuti "Oini buki" — in obmetavati moža s konjskimi odpadki. Mož je tekel za otroci v cerkev in kričal prott St. V Mu. Sestre niso dejale nič, «nr. Berk in Ponikvarsta pa gledala pri oknu. Aele p**zneje je prišel mr. Berk in govoril nekaj, česar nisem rsz-umel.
liepa izobrazim, kaj!
Kje imate vzroka, da se zaletavate v socialistično kulturo T
Bilo bi bolje, da ne Is prodajali liiilavščine in nič ne govorili o kulturi, pa povedali, da Vam sploh ne gre za kulturo, ampak da le sovražite socializem in socialiste iz globočme srca. Zato kor uči Vaša vera "ljubezen" do bližnjega.
Le bodite prepričani, da liomo socialisti v Ctevetandu poskrbeli
za drugačno izobrazbo. In boljša bo od tiste, s katero se toliko bahate.
Fran Mikše, MSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS
! Stran Ka j
tssMMSsssssssssssissass
NACIONALNA KONVENCIJA SOCIALISTIČNE STRANKE.
V soboto je imela nacionalna eksekutiva Socialistične stranke izredno sejo, iha kateri se je bavila s splošnim političnim položajem. Z ozirom na kritične razmere je sklenila sklicati na dan 7.- aprila nacionalno konvencijo v Cleve-land, St. Louis ali Chjcago.
Kakor je znano, je bilo predla-dasi tgano, da ae skliče konvencija za jesen. Po dosedanjem glasovanj je videti ,da je večina članstva za ta predlog. Kksekirtiva je pa z O-
zirom na napete razmere mislila, dvorane in trgovine znese 40 do-jda ne kaže odlašati konvencije do larjev mesečno, društvo zase ima jeseni, ampak da je bolje, če se
pa na razpolago sedem sob in dvorano. Poleg požrtvovalnih moči, ki jih imamo doma, se moramo za-. hvaliti tudi bratom v Beadlingu in Syganu, ki so nam priskočili, oziroma obljubili finančno pomoč.
Torej korakajmo naprej do naših ciljev, eitajnio ter podpirajmo tri liste, ki so za izobrazbo potre-hni, to so: Proletarec, Prosveta in Čas.
Soc. pozdrav
—s—r.
Cleveland, Ohio.
Z delom še gre nekako v Cleveland u, ampak to ui , Nikakršen vzrok, da bi se človek pobabal; zatok je namreč draginja taka, da skoraj ni več mogoče živeti v tej mkeriji.
Kakor Vam je merda znano, imamo v Clevelandu vojno. Ali ta ni krvava. Ne osvaja se ne Petro-grad ne Berlin, ampak boj bojujemo za našega " Proleta reaKakor je videti na tabeli, ki nadomešča "Orilre du ha talile", se fronta še precefj dobro razteza. Vendar I*m ne vem, kaj je z nekaterimi kontestanti, ki imajo še prazne čptvcrokotnike. Morda jih malo pogreje, če spoznajo, da je sodru-žica Zupane bolj aktivna od njih. Sodrugi, novi naročniki ne pridejo k Vam. Vi morate iti k njim.
Naj se nekoliko zmenim o kulturi, ker sem zadnjič čital v 'Slogi'.
skliče takoj, zlasti ker se kažejo v stranki različni nazori o položaju rn želi eksekutiva, da se pride do enotnega mnenja.
Sodrug Spargo se ni mogel udeležiti seje, ker so ga zadrževala predavanja. Za njegovo mnenje so vprašali brzojavno. Na sejo so bili povabljeni tudi tajniki tujeje-zičnih organizacij.
O konvenciji bi pravzaprav moralo glasovati članstvo, toda eksekutiva upa, da se njen sklep na-! knadno odobri. Postavila se je namreč na stališče, da je v kritičnem času treba nujno delati.
Konvencija bo štela 200 delegatov. Vsaka tu je jezi ena zveza bo imela svojega " Fraternal-delega-ta". Katero izmed omenjenih treh mest bo določeno za sedež konvencije, se naznani pozneje. Stroški se pokrijejo tako, kakor jc bilo predlagano za jesensko konvencijo-
v Cicero, lil. »veselico z
gledališko predstavo.
na kateri ar uprizori glasovita Go gol jeva komedija 'Revizor'! Prijateljske organizacije prosimo, da ne prirejajo svojih veselic ta dan, kakor se tudi naš klub rad ozira na take želje. "Revizor" je tako sijajna komedija, da bi bilo gotovo mnogim rojakom žal, če jc ne bi mogli videti, ako bi bili vsled kakšne druge veselice zadržani.
Louis Trugar, tajnik.
Chioago, 111.
V nedeljo, 22. aprila zaključuje Jugoslovanski socialistični klub št. 1 svoj letošnji ciklus predavanj. Zadnje predavanje je bilo v nedeljo, 25. marca o "Življenju sveta", in kolikor je bilo opaziti, jc zadovoljilo poslušalce.
Zadnje predavanje v tej sezoni
bo
v nedsljo, 22. aprila.
ob pol treh |>opoldne v dvorani S. N. P. J. 2657 So. Uwndale ave.
Na dnevnem redu bo predmet
Evolucija in njeni nasprotniki.
Predaval bo sodrug Ktbin Kristan.
Klub misli, da spada vprašanje evolucije, ki je zlasti z Darwino-vitn naukom postalo osredje modernega pri rod nega nazora, med tista, ki morajo zbujati zanimanje v najširših krogih. Nauk o e-volueiji pojasnjuje probleme, katerim se ne more izogniti noben misleč človek. Tudi kdor se je rešil bajke o kepi ilovice, iz katere je bil smesen prvi Adam v raju, se ne more iznebiti vprašanja: "Odkod?" in "Kam?" Hrepenenje po jasnosti o življenskili problemih je globoko vkoreniiijeno v človeku; četudi stavlja današnje materijalno življenje na delavnega človeka take fizične in čačs je-majoče zafhteve, ♦ da ovira razvoj njegove duševnosti, vendar ne more potlačiti in ubiti teh vprašanj, ki se dvigajo zopet ♦ in zopet, in s vedno večjo silo.
Kaj vemo o človeku in njegovem postanku? Kaj o svetu in njega zakonih?
•Največ odgovora na to pereče vprašanje nam daje zakon o evoluciji. Zategadelj mislimo, da list režemo s tem predavanjem širokemu krogu rojakov in da bomo imeli veliko udeležbo, tembolj ker se potem do zime predavanja zopet prenehajo.
Vstop je brezplačen. Vse, ki so se udeleževali dosedanjih predavanj, vabimo, da pridejo zopet in da pripehjejo še kaj znancev s seboj.
Louis F. Truger, tajnik.
Klubom J. S .Z. na znanje.
Glavni odbor socialistične stranke je poslal pred kratkim vsem našim in drugim socialističnim klubom apel za zbiranje denarja v prilog fonda ^50,000, ki je namenjen za propagando iia a-gitaeijc za 1. 1918—20.
Vse prostovoljne doneske v ta namen je pošiljati direktno tajni
kil skupne stranke, sodr. Ad. Uer-kakšno kulturo da ima " Prnsve- mer j h, 803 W. Msdison St., ( hita" in njen urednik In socialisti, cago, lil., ali pa tajništvu J. S. Z., Meni se zdi, da imajo boljšo, ka- katero odrsčuna svoto tajniku kor mazrtjeni urednik "Sloge" in skupne stranke. "jpgt>vi pristaši in učenci.	|	. Tajništvo J. S. Zr
Detroit, Mich.
člani slov. we. kluba št. U4 se pozivajo ua redno mesečno sejo, ki bo
dna 1. aprila
ob 0 dopoldne na 387 Ferry Ave.
Na dnevnem redu imamo razne važne predmeta, ki jih je treba rešiti na tej aeji. Tudi ae morajo opraviti volitve glavnih odbornikov za J. S. Z. Vai člani, ki so že dobili glasovnice, so naprošeni,da jih izpolnjene oddajo tajniku.
Zadnji čas opažsm, ds so posamezni člani začeli ostajati bolj 'v rezervi' in celo stari člani se umikajo delu. Težko je razumeti, zakaj se tako godi, ko je ravno sedanji čas tak, da bi se morali še z večjo vnemo oprijeti dela. Strupene cvetke kapitalizma se takoj bujno razvijajo, da je že vsa at* litosfera polna njihovega strupa. Če niso delavci tega spoznali ob sedanji draginji, vpričo vojne nevarnosti in vsega hudega, kar jim prinaša to življenje dannadan, tedaj morajo biti udarjeni s slepoto.
Ne omahujmo na sredi pota! Socializem mora priti. Ampak kdaj da pride, to je odviauo od nas in od našega dela. Treba je, da spopolnimo sami sebe in da prebudimo one, ki še spe. Za to je najboljše sredstvo, da razširimo naš list "Proletarea", Slovenski delavci smo lahko ponosni na tak list, kakršen je "Proletarec" in slovenski delavec, ki ga ne čita, niti ne ve, koliko duševnega u-žitka in praktične koristi izgubi s tem.	; .
Ne ustrašimo se vsake zbadljive besede pri agitaciji. Od sovražnika ne moremo pričakovati, da bi nas gladit; kdor nas pa ne razume, ga moramo poučevati in gledati, da se mu zbudi razum v glavi.
\i» Vse, ki so spoznali potrebo raz-vednega boja, pozivamo, naj se firtrl ruti jo našim vrstam in vstopijo v naš klub, da se bomo s pomnoženo močjo bojevali za boljšo bodočnost delavskega razreda in vsega človeštva.
Organizator.
everas
Kidney and Livtr Remedy
(SEVEROVO ZORA VILO SA OBISTI Iff JETEA).
Vfivajt* to zdravilo, da odpravite nsrsdnrfsti. Priporoča ss
HrktoM jo tegtaüL
1) II iff bland A VS.,
Mr S. Mil»u»kM. II HiefeUnd At«., «•»too l'piwr KftUa, Naa.. umiu pila: "Trp»i Mm BS brbtobolju la v»1*0 bo-M Ml aa Itsii, la bo Mm ëttol V V»-êmm alm*Mhu, un taMmtlS««e-rovo Zdravilo M ubtotl Is i«(r», lu IriitaloMm p- ih.íl«».*okrotaJ.
SEVEROVA ZDRAVILA -
m naprodaj pov»«d t takiriuk Zahtevaj t« Mino S®v»rovu. Z «vrni«« »UMudU. Ako — moral« dobétl. kar sabtavai«. uanVita narod
O
W. F. SEVERA CO- CEDAR RAPIDS, IOWA
m¡mm
ciuiu uiviUiUlulVIVlVMVIVwlWIVIV
eee*eeeeee«eeee«<
ee»ee«a*e •/ • • « •eeeeeeeeeee^eeesee eee«#eeeaeeeeeeeeee< >eeeeeee«eeeeeeee»ee
eeeeeeeeeeei
>eeeeee«ee<
eeeee*eae»eeeeeeee
7B
JO
.10 .10 .10 .10 .10 1C 16
2fl
La Salle, 111.
Prihodnja seja Jugosl. Soc. kluba štev. 4 bo dne 1. aprila ob eni popoldne v navadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo več važnih reci, ki jih je nujno treba rešiti; upati jc torej, da se udeleže člani te seje polnoštevilno.
John Rogel, tajnik.
Posor socijalisti v Minnesoti!
J. a Klub štev.'22 v Ohieholm, Minn, ima na razpolago socialističnega govornika in ga labiko dobi vttiko mesto na Iron Range, če se kdo zavzame za to, da se razneso letaki m priskrbi dvorana.
Stroške in vse drugo trpi Soc. klub iz Chisholma.
Zatorej sodrugi in somišljeniki, tam, kjer vas je kaj in bi se lahko ustanovila nova organitncija, pišite nemudoma za pojasnila podpisanemu.
M. K. Soitarich, 12H Lake St., Chisholm, Minn.
LI8TTJ V PODPORO.
Louis Olaser, Lawrence, Pa. $1. Nabrano na veselici soc. kluba št. 128 v Nokomis, 111. ob proslavi "Paričke komune". Darovali so: Dolinar, popotnik k Wit t a $1.00, Frank Klememčič $1.00, O. Plahut-nik 25e., O. K«liec 10^ T. Kerhli-kar 25c., K. Kukovič 25c., M. Pra-šnikar 2i>c., Joe Petan 25e., R. Hribar 25c., John Mekink 25c„ M. Zajber 25c.f I. VerbW 25c., Fr. To-mažič 25c., Fr. Kerhlikar 50e., J. Nagelšnik 10c., J. Porenta 25c., L. Stanman 25c. in Fr. Kuinik 25c. Skupaj $5.95. in poslano po John Mekinda. — Frank Čopi, Springfield, 111. 25c. — Louis Kveder, Forest City, Pa. $2.00. — Val. Ma-her 60c., Ant. Weiss 25c., Ant. Oblak 25c.. Geo We 25c., Joe Hrvat 25c. VnW Pudlman, III. — lgnac Smuk 50c. Ed. Branisel 50c. Fr. Matičič 10c. Vsi v Cleveland, O. — Joe Aniiček, Detroit, Mich. $1.00. — Fr. ¡Žerovec, Kenosha, Wis. 2fte.
Vsega...............$13.15
Zadnji izkaz......... ttt.06
Skupaj............ $78.20
Opomtia. V izkazu zadnjega tedna je tkikoviia pomota. Namesto "Vsega" $1.100 — bi se moralo pravilno glasiti $14.10. Skupne številke pa so prave.
Pred par tedni sem bil na agitaciji Prišel sem do neke hiše M potrkal. Zaslišal sem osoren glas: "IV«ne in> če ne, pa zuuaj bodi." Na to prijar.no povabilo sem vsto-pil, pozdravil, in vprašal, če stanuje tukaj človek, katerega hi rad vklel. Vprašajo me, kaj da mu hočem. Ko jim povem, da srm za stopnik "Proletarca" in da imam tiuli 4> Dnišinske koleidarje", me nahrulijo, da ne bom pri njih nič
Članom J. S, S. kluba št. 1.
Chioago, 111.
Člane Jugosl. Soeial ističnega kluba št. 1. prosim, da mi pošljejo glasovnice, tičoče se izvolitve gl. tajnika in gl. odbora, najkasneje do 8. aprila t. 1., da jih morem pravočasno odposlati na glavni urad Zveze. Glasovnica mr.rajo hiti v glavnem uradu 12. aprila,
sicer mo neveljavne. Sodrugi, pro-vere obračal; «len pa pokaže lia sim vpf-števajte to!
Pittsbnrgh, Pa.
Članom kluba št. 1111 se naznanja. <ln se vrše sejo vsako 1. nedeljo in .'i. nedeljo v mesecu točno ob 9, dopoldan, in obenem se vabijo, da se polnoštevilno udeleže seje 1. aprila točno ob.9„ ker imamo rešiti več važnfh točk.
Klub se je preselil iz Kranjsko slov. doma v svoje-lastne prostore na 471H Hutler St., ker smo prišli do prepričanja, da b<«no imeli
LISTNICA.
V zadnji št. lista se je v napisu i« Detroit, Miob., vrinila neljuba |K>mota. Namesto: Seja se vrši dne 1, aprila ob 9. uri popoldne, bi se moralo pravilno glasiti: Seja vrši dne l, nprila cA 9 uri dr.pol-i lic.
RasAirlte svoje saaajel Poefiite se o soeialismut Rasvedrtte si duha! '4Proletarec" ima v svoji kajifevai sslogi sledete ksjigs ia brošure. PoSlji le aaroCile le dsaes:
Oorbl: Mati, ■aSSs vesba ...............................Si oo
Uatea Stari sir (poslov. Jea Eavertalk la Iv. Kakor): Dtaagel. Povest
U chtcatklh klavale ................
fiarlce Ferrl: SoctaUsem la aioderaa veda Proletariat , • • . . . .••««>....*.... r.tbia Kristan: Nevaral seclaUsen Kdo oalCujs proizvajanje v malem dociallzem . . . . . .»•••••»..««.»».» Socla^istlCaa kajltnlca, 2 treska la "NiU bogatstva Kapitalistični rasred.........
▼ejaa la sodjalna demokracija..................................
Prof. Wahrmund (poslov. Kristan): KatoUike svetovno naslranje
la svobod a s znanost , . . . . ...................................
O k enoumnih druitvlli............................................10
Zadružna prodajalna ali koaaam ..........••.•........*........... 05
KatollAka cerkov ln soclallsom .............. ...................10
Spoved papeSa Alekaaadra ........................................ .10
Vse te knjige in broftore poSlJemo pofttnln« prosto
PBOLETABEO,
400S W. Slst St..	CHIOAOO, ILLINOIS
Na|več|i slovfaska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
SEJE
Piiite po cenik, kateri ae Vam poil jo breaplašno. Najboljše blago.	Najnižje cene.
IDI
]E1C
]0C
IE1IM
KAKO ZASLUŽITI $80.00 DO $100.00 NA MESEC?!
Izučite se lahko v šestih, devetih ali dvanajstih mesecih. Dnevni in ve("erni razredi, na katerih se poučujejo« praktični predmeti, angleška gramatika in višje šolska izobrazba. Nove razrede pričnemo s 20 marcem. Za informacije, in kako zaslužiti $5.00 na dan, pišite na naslov: Chancellor J. J. Tobias, Chicago Seminar of Science, 63. W. Jackson Blvd., Chicago, m.	(4x)
»ku ali nkalovju.Vso kaj drugega je »eve ^la, ako lete pod tem pfakom ali nka-lovjem kovinski skladi ali vlaine pla sti, potem ga poišče strela tem rajAa. Tako si je razlagati pojav, da udarja 'strela pogostoma v niiave, ko bi si lahko izbrala mnogo vi#jo točko. Violle navaja tudi neki kraj na Francoskem, kjer udarja strela redno v tri točka. Preiskali so jih in naAli na vsaki iamed njih podzemeljski izvirek. Zdi se torej, da bi bilo pri iskanju vod« potrebno vpoStevati zlasti kraje, ki si jih pogo atoma izbirn blisk.
Prnncoski učenjak Violle je nedavno predloftil v nkndemi.fi znanosti raz pravo, kjer opozarja na tajinstveno "ljubezen'* med ognjem vUlne in vodo, ki se skriva v nedrih zemlje. Mišk udarja najčeAče na krajih, kjer se na-kaja pod zemljo nabrana voda ali skri
SPOMINI UBKOLBOA NEM-dKEOA VOJAKA
je nepristranski popis grozot vojne od preprostega delavca-sociali-sta, ki je vse sam skusil na zapad-ni fronti, ter se mu je posrečilo, pobegniti v Ameriko. Velezanimi-vo — vse do pičice resnično. "Co-p.vright", vse pravice pridržane. Ako hočete citati, naročite si »LOVBNMO, 408 Park St., Mihvaukee, Wis.
Pol leta 7.V, 8 mesecev ¡M.00, na j ralgije, nesreč, leto $1.50,
(Adv.)
ŽELODČNE NADLOGE
ko se ravna « njimi. Oboji imajo meje brzine, katerih ni moči prekoračiti brez kazni. O se želmkd pekvatijo, so temu krivi njihovi gospodarji. T rine rje vo Ameriško (Irenko Vino je najboljše sredstvo za poplavilo, lzčišča čn»-vesje ter po\Tača moč celemu drobil. če trpite na zaprtju, če slt/s» prebavi jate, Vas b(?li glava, ste nervo«ni, ali ste izgubili e u /gijo, vzemite vase Trbierjevo Ameriško Orenko. Vinn, ki ne ponuign tmiotno in ki ne povzroča slabe reakcije, kakor alkoholne "gren-čice", nego njegovi zdravilni učinki so trajni, zakaj pripravljeno je iz grenkih zdravilnHi želišč, ki čistijo in iz močnega naravnega •r<le«>ga vina, ki krepi iicojaeuje. Ona $1.0t). Po lekarnah. Triner-je Linimeut se ne sme zamenjavati z drugimi podobnimi izdelki. Kajti .mnogo močnejši in neprimerno bolj&i je o<l njih. Po-maiga v v4is*aju revmaiiatna, nev-oteklin, oaH>lin in otipaielosti v vratu, ( e ni drgnete po trdem delu sli po utrudljivi hoji mišiee ali noge z nji.n, se boste počutili potem izredno o-krepčane. Ona 25 in TiO e po le-
Želodčne nadlnire so jako nevar- kaniab, po pošti &5 in e. .los/ ti »odni toki; ogihije pu *e — razen če na stvar. Neki medicinski pisatelj I Tviner, izilelovabc-kemiM, IS'UI Je nedavao deftevalo — auhih zemelj pravi: "Želodei so kakor avtomo» 1330 S. Ashland Ave., Chi< :»tfo. III." ikik plasti, počivajočik aa suhem pe bili; tollkd^ odvlstlO od tega, ka-	(Adv.fc
UTRINKI.
I)r2ava Virginia je, kakor je mano, auha do koati. To pomeni, da ae ne pije taiu nié druzega kakor voda, limonada, nedolžen sok iz jagod in podohue "mehke" pijače. In logično pomeni to, da ni v državi Virginia pijanih ljudi.
Po teorijah prohibieiouiatov.
Le v resnici je nekoliko drugače, kakor po navadi. Koncem februarja je bilo v nekaterih časopisih čitati sledečo notico:
"Povpraševanje po neki patentni medicini, ki obsega 3T> odstotkov alkohola, s« je tako pomnožilo, da je polieija sklenila predložiti stvar prohihicijskeuiu komisarju. Pravkar dovršena preiskava je pokazala, da se ni prodalo zadnje sobote in nedelje v Danville in Sehooifield nič manj kakor 70«tcklenic te patentne pijače. Policija je imela ta teden opraviti z večjim fttevilom pijancev, kakor ves mesec januar skupaj. Vsak prijeti i»ijanec je priznal, da je dobil svojo "opico" od ono patentne medicine."
Uredništvo strokovnega liata "American Medical Journal'1 je pisalo policijskemu šefu v Dan-, ville, da se prepriča, če je vest resnična. Policijski urad je potrdil resničnost in dodal, da se do-tična medicina imenuje "Hostetters Bitter."
Halo! Pojdite v boj za prohibicijo! Lani smo zvedeli o 'Wine of Cardui", letos pa o "Hostetters* Bitter." Ko ie zdravniška organizacija v Chicagi izjavila, Ira je "Wine of Cardui" sredstvo nevarnega pijanvčevanja Je bila obsojena. Tisto zdravilo obsega 20 procentov alkohola. Virgin i jski 14 Bit ter" ga obsega 25 procentov. Ampak "zdravilo" je. Ne prodaja ae v salunih, temveč v apotekah. To je pravzaprav praktično; kjer prodajajo strup, se dobi morda tudi kakšen protistrup. Na vsak način pospešuje prohibicija kupčijo, in policiji daje posla.
Le da je niso vpeljevali s tem namenom. Saj so dejali, da hočejo z njo odpraviti pijančevanje. In napraviti ljudi trezne. In pametne! — Napravili so ljudi bolj pijane in bolj neumne. I^e tisti, ki fabricirajo "Wine of Cardui", "Hostetters Bitter" in podobna "zdravila", niso neumni.
Od nikoder ni tako malo vesti izza ruske revolucije, kakor iz Avstrije. A ni dvoma, da je.morala prav tam ruska revolucija napraviti največji vtiak —spodaj in zgoraj. 8eveda zgoraj nekoliko drugačnega kakor spodaj. Mladi gospod Kari je aicer še kratek čas cesar in kralj, pa vendar ni dvoma, da se mu je ta poklic že temeljito prikupil in da si ne bi rad izbral druzega. Prav tako pa tudi ni nobenega dvoma, da bi dobil naš Korl lahko povsem enak papirček za podpis, kakor ga je dobil gosped Nikolaj Romanov, če bi mogli avstrijski narodi tako ravnati, kakor ruski. — Tudi o sklicanju avstrijskega parlamenta ni zadnje čase nič več slišati. In vse se nam nekaj zdi, da naj-brže tudi ne bo kmalu. Clam Martinic je bržčas izgubil veselje za taka eksperimente.
Ni « uda. Prokleta duma je pokazala, da ao celo parlamenti postati nezanesljivi. In če se pomisli, koliko vzrokov bi imel avstrijski parlament za nezadovoljnost — ne, je že bolje, da ostanejo poslanci .še nekaj časa doma.
• Trideset miljonov dolarjev na dan znašajo stroški vojne za Anglijo v času od 1. aprila 1916 do konca marca 1917. Tako je naznanil Bonar Law v angleški zbornici. Najlepše je to, da se iirekajo zdaj take številke tako, kakor se je včasi reklo "trideset tisoč". Dobro bi bilo, da bi si de-lavatvo zapomnilo take miljonske in miljardne številke. Prišel bo čas, ko se bodo zahtevale socialne reforme. Takrat bodo vlade pravile, da ni denarja in da ga ni mogoče od nikoder dobiti. In takrat se bo lahko vprašalo, kako ga je bilo mogoče obivnti vedno za vojno.
Po poročilih iz Berlina je socialistični poslanec Kunert v četrtek ožAičil v rajhstngu kaj-zerja in Bethmann Hollwega za začetnika vojne. Tajnik za notranje/adeve Helfferich je dejal z oiirom na Kunertov govor, da žali Nemec svojo domovino, če govori v eni sapi o ruskih in nemških razmerah. Kunert je odgovoril:
"Pravite, da sem žalil svojo domovino, ker sem primerjal nemške reakcionarjc z ruskimi revolucionarji. Ppnoaen bi bil, če bi bili napravili v Nemčiji tak napredek, kakor so ga v Rusiji."— Socialistični poslanci so ploskali.
V pruski deželni zbor je bil na mesto Lieb-kneehta v Berlinu izvoljen znani sodrug dr. Meh-ring. "Koelnische Zeitung" je v*a osupla zaradi te izvolitve in piše:
"Čudno je, da je bil pri dopolnilni volitvi za Liebknechtov državnozborski mandat Mehring premagan od svojega socialno demokratičnega protikandidata, dasi je tam glasovanje tajno in direktno, medtem ko je bil pri volitvi za pruski deželni zbor po trorazredni'volilni pravici kot kandidat radikalno socialistične stranke uspešen."
Htvar nemara ni taRo zelo čudna, kakor se zdi kelmorajnskeimi listu. Za rajhstag je kandidiral Mehring — ki pripada socialistični manjšini — v Potsdamn. Liebknecht je bil tam pred vojno izvoljen z veliko večino. Ali razmere so sedaj drugačne. Velik del njegovih, tedanjih volil-cev, ki bi bili sedaj nemara glasovali za Mehrin-ga, je na fronti. V Potsdamn se je razvila ogromna municijska industrija, in četudi je državno-zhorska volilna pravica tajna in direktna, je vendar verjetno, da ae je napravil na municijske delavce primeren pritisk. Pred vojno je bil v Pots-damu Liebknecht edini socialistični kandidat; sedaj je postavila proti Mehringu večina Stahla za kandidata, in tega so podpirale tudi meščanske stranke. Za prurfki deželni zbor je Mehring kandidiral v povsem drugem okraju, nanycč v Berlinu. In Berlin je radikalen. Zdi se le, da prese-ga radikalizem k delavskih vrst tudi že v drage.
Aforda torej vendar ne bi bilo popolnoma ne-
Zelo malo vesti je sedaj dobiti o notranjem političnem položaju v Avstriji. I*e včasi pade kakšna kapljica. Tako piše tržaška "Kdmost" v neki jauuartki številki:
"Razburjenje zaradi nove vlade se je nekoliko poleglo, in sicer zlasti zaradi tega, ker so storjeni koraki, da se z vedejo tendenciozni ukrepi na pravo mero. l^ahko se smatra za gotovo, da ne bo novi kabinet opravljal poslov Karla Hermana Wolfa in njegovih prijateljev. Dokler ne obvesti ministrstvo javnosti, po kateri poti misli hoditi, bomo mirno in hladnokrvud Čakali. V novi \4adi nimamo nobenih zastopnikov in se ne moremo pozivati na kakšne antecedencije ali podobne dogodke, ki bi kazali, da se je kakšna vlada ali kakšen član vlade brigal za ureditev narodnih razmer na jugu. Danes imamo cesarski manifest, ki ohljubuje vsem narodom enakopravnost. V tem zinislo imamo tudi izjavo vlade. Svojo besedo so dali člani vlade kot cesarjevi svetovalci v slavnostni prisegi, s katero so obljubili, da bodo izpolnjevali zakone vestno in pravično za vse, torej tudi «za nas. Pozivamo se na to, da so naše dežela neprecenljive vrednosti za državo, da so eklatantne važnosti in da jim mora vlada posvetiti vso pažnjo. Dovolj razlogov imamo, da zahtevamo od vlade, naj začne z ureditvijo narodnega vprašanja na jugu. Zahtevamo, da se ustvari tak položaj, ki zadovolji narod."
Iz članka je posneti,_da je zelo jezen in da nima "Edinost" pravzaprav nobenega zaupanja do vlade. Kaj so vredni cesarski manifesti in vladne izjave, to vedo pač tudi v Trstu, ^važnosti dežel ob Jadranskem morju gotovo tndf\hi-da ne dvomi; ampak med deželo in narodom je bila v Avstriji vedno razlika.
Clam Martinic je obljuboval, da skliče parlament januarja. Potem je pravil, da so nastale nepričakovane zapreke in da bo sklican februarja. Sedaj je marec, ampak avstrijskega parlamenta ni. T zvezi s tem dejstvom prinaša članek "Ed." nekoliko luči v avstrijsko politiko. Ta loč pa le kaže, da je tam velika tema.
Na Ruskem ne smejo več tikati prostib vojakov in Častniku ne pravi vojak več "blagorodje**, ampak enostavno "gospod". — Majhna, pa vendar značilna izprememba.
Ženske dobe na Ruskem volilno pravico. — Ali bo res Rusija prehitela Ameriko t
Ruska duhovščina priznava novo vlado in ne moli več za carja. Ej, duhovščina! Ona prizna tudi socializem, kadar pride do vlade.
Iz Haaga poročajo, da je kajzer resno, bolan in da mu zdravniki svetujejo, naj se gre kopat v Homburg. — Zdi se nam, da je najbrže še nekoliko podobnih gospodov bolnih; bili bi pametni, če bi se šli vsi "kopat" — dokler je še čas.
Nemška armada i« za pod ni fronti se je precej daleč umaknila. Nimamo prostora, da bi se mogli baviti z dogodki na bojiščih in s tem, kar pomenijo. Ampak to umikanje je dalo francoski vladi povod, da se pritožuje pri nevtralnih deželah. Seveda ne zato, ker se Nemci umikajo, ampak zato, ker zapuščajo za sabo popolnoma opustošeno deželo. Francoska vlada pravi, da ne delajo tega, kar bi moglo ovirati vojaško napredovanje zaveznikov, ampak da uničujejo vse, le da je uničeno.
Po izkušnjah iz Belgije in Srbije se ne bi bilo več čuditi, če bi to bilo res. Ko je kajzer Viljem pošiljal kazensko ekspedicijo na Kitajsko v dobi "boksarjev", je tudi dejal vojakom: 'Postopajte tako, da jim bo nemško ime strašno ka-kor nekdaj hnnsko."
Petrogradu so v vseh tovarnah vpeljali o-semurni delavnik. Kljub temu, da je dežela že skoraj tri leta na vojni. Kakšen izgovor morejo torej imeti ameriški podjetniki?
Nikolaj Romanov — čitatelji se spominjajo, da je bil ta gospod nekoč "car", to je približno bog v človeški podobi na Ruskem — je sedaj jet-nik provizorične vlade. Njegova žena Aleksan-drovna je bila že prej internirana.
So pač barbari, ti ruski revolucionarji, kaj? Povedal je, kako hrepeni po cvetlicah, katerih je toliko v Livadi ji, pa mu še ne privoščijo, da bi šel tja in sredi rož — organiziral protirevolucijo!
Nemški kajzer je turškemu velikemu vezirju Talaat begu podelil red črnega orla, ki ga navadno dobivajo le vladarski princi. Morda si misli Vilče, da bi ntegnilo — zmaitjkati princev.
Na Pruskem zahtevajo splošno volilno pravico za deželni zbor. Vpričo ruske revolucije se
nam zdi to zelo majhna, premajhna zabteva. *
mogoče, da bi prišlo v Berlinu tudi do radikalnih — dogodkov. Če bi se to zgodilo količkaj a uspehom, bi bilo verjetno, da bi bil to signal za revolucionarno akcijo drugod, zlasti na Saksonskem. In tedaj bi dobil ves položaj pač popolnoma dri* gačno lice.
Prekotnorska agentura (nemška poluradna poročevalska organizacija) javlja preko Stock-holuia, da je bilo v ruski revoluciji 4000 ljudi u-bitih, do 7000 pa ranjenih. Kaj je na tem resnice, se bo pač šele pozneje zvedelo; če se številke vje-majo, je gotovo obžalovati žrtve. Vendar je pa treba vpoštevati, da je tudi to število, če se primerja z žrtvami drugih revolucij, še majhno, zlasti z ozirom na obsežnost preobrata. Dokler ni ves svet tako urejen, da se mbrejo potrebe družabnega napredka mirno uresničevati, zahtevajo revolucije pač krvi.
• V •• t a rt'm švicarskem mestu Arboa ob Uodenakem jezeru je umrl notar
Kan ter, ki je zapustil čudno sblrko. Moi je aamreč zbiral 'revije ter si je sčaaoma nabral eel muzej Akornjev, črevljev ia šoiaov, vsega skupaj oič umu.i kot 7000 parov. Ta sbirka obsega obutev aajrazaovrataejših oblik ter rasličaih narodov in časov. Zanimivo je, da ni smel nihče, niti lastna njegova soproga pogledati toga budnega m u*« Je, dokler je notar fte živel, šele pa njegovi smrti eo si. smeli ljudje ogledati to veliknaeko abirko ¿revije v, ki je vredna 25,000 K.
CARL STROVES
Attorney at Law
/atlipa m «tik stfttik
specialist za tožbe v odškodnina kih zadevah, ftt sobe 1009 US W. WASI1IWT0N STREH
CHICAGO, ILL. Telefon:
lAMIMV ČLANEK O NADZOROV A H JU BANKS Z V ANE OLE ARI NO v HOÜBE
Kaj to »oaaeal aa ljudstvo, te )o banka fad nadzorstvom "Clearing Housa".
Moderno orejona gostiln* VTLLÁOl INN • prostranim vrtom sa Uloio MARTIN POTOKAK, Ofden Ava., blixo oedtoo šolani fin portaje, Lyons, HL Te|«fonska štev. : 224 m.
najbolj Uh socUllstlM| revi i t angleškem jezika v Aaerl ki jo: ' INTERNATIONAL m CIAUUBT RBVTEW." — lakaj* ! mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soo. Revi*w, 841 ■ I Ohio 8t, Ohicaffo, ni.
I MOD KRN A KNIOOVHNIOA.
Okusno, hitro in jrpoino dal« za privatnike in društva. B preja mamo naročila tudi isvea Imamo moderne stroje, ono in poštena postnih*.
BRAT m HOLAfl, 1038 Bhte Isiaal A v*,
(Ailoor.t
Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od
Stane 25c na
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
IA 411IMIO m, IEI0SIA. VIS
Talofon 1199
Vse banke, ki iaiajo zveso a Chicngo Clenring House, ao podvržene str tgemu nadzorovanju od uradnikov tega zavo da. Pregledovanje rakunov in imetja,	.
se mora vršiti najmanj enkrat na leto. mesta New York Izvedenci natančno preiščejo ataaje mOOOC. Milwaukee, Wis vsake banke. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vee note, vnrščine, vknjižbe ia druge vrednoatne listine, se prepričajo o fondih, ki ao naloženi v drugih bankah ia pregledajo knjige in račune, če najdejo iavedenei kake slab« ali dvomljive vredaoatne listine, ae te ne itejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premo*« aja, mora banka kazati pravilno vred-nost v svojih knjigah, če banka drzno špekulira ia ae ji pride na sled, mora to takoj opuatiti. Vse, kar je slabo, ri akirano, se mora takoj odstraaiti in nn-doaeatiti s boljšim. Če vsega tega banka hitro ae popravi in atori, izgubi vae nadaljnje ugodnosti in praviee, ki jih vlivajo banke, katere so «družen«» v i flearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnoati ali če al aprejeta v Cleraiag House ima slednja aa to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članiea te svete, Že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, dn je njen kredit dober in da vodi svoj dennrni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za -.nadzorovanje bank [Mitom Clearing Housa je bil izdelan v Chieagu pred desetimi leti, od katerega časa na prej ni banknftirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem CJearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo < vsled panike ali vojake,-so ji takoj pri-
SLOVENCI
priât opa j te k
Ako želiš čitati najnovejšo in j SLOVENSKI^ NAWJpNI POD-dobro novice, potem se naroči na
PORNIJEDNOTL
Naročite si devnik "Proaff. ta". List stane za celo leto pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. De« set čJanov(ic) je treba za novo druitvo.Naslov za list in za faj-ništvo je : 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, IU.
Naivečia dnvanska tiskarn? v Ameriki je
== Narodna Tiskarna=
Blue Island Avenue. Chicago, ll-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naia posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
ooosssisssèiooeeeoeeeeseoooeeeeeeooooooooossoeeeseer
! If ADAR potrebujete društvene po-tre bič i ne kot zaatave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite ae na avojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
- CH1CAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -:- Vae delo garantiramo.
skočile na pomoč druge Clearing House ..............................................lia«»
banke in ji pomagale, dokler ae niso
povrnile zopet normalne razmere. Ta Cleakring House nadzorovalni na»'rt se je pokazal tako vspeien, da so povsod, kjer koli ae nahaja kak Clearing Houm», sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi * tem Clearing Housom. je pod njegovim '■nndzorstvom in ima vae privilegije te banke, kateri poda vaako leto pet popolnih računov.
Ameriean State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking De par t men t h države Illinois.
Napravite NA&0 banko za VA&) banko ia Val denar bo varen in gn lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpraftajte za seznsm uaAih First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečaih bondov.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČlC SM BROAD STREET Tel. 1475 . JOHNSTOWN. PA.
predsednik.
ameriške DRŽAVNE BANKE
Blue Island Ave., vogal Loomia in 18. ceate.
Dr. Rlchtifs Pili Expallar
Pravi ae šobi la . zavitka, ko« vam kale ta slika. IV« vzemite ga, aha nima aa aa vitka
ka • «dre.
M in so eentov » vaeh lekarnah, a* pa naroiite al na ravnoet ed
F. Ad. Richter A Ca.
74-00 Wa
New Tact, W. 1
Central Hotel
Conemnugb, Pa.
Fred. Moaebarger,
Ne igraj se z zdravjem!
Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako ze počutil dobro, nikar no spravljaj v' nevarnost svojega zdravja a tem, da posknSai raznovrstne alkoholne grenčice, ki ne oslnbe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne celice. Kri jo takoreč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona ae preteka po arterijah in iilah in prinaAa hrano vsaki posamezni celici in okrepčtije vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne anovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Kadi tega ae treba ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in atorilo nezmožne krvne celiee. Edinole silna, močna krvna telesca lo sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. Cisto naravno vino jim . nikakor ue škoduje. "Ono okrepčuje živčni sistem in uzpoaablja telo, <da izvršuje svoje glavne namene", pravi dr. Armand Oauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga jo imel pred zdravniftko komisijo v Parizu.
Trinerjev Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina.
To sredstvo, a kojim se nobeno primerjati ne da, je aeatavljeno ia rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in is naravnega, čistega, popolnoma zrelegn vina. Nima nikakih kemikalij aH strupov. Pospešuje prebave 4 ekrepčuje organe, jih oživlja in daje moč živcem. Pomaga pri
ZAPEKI VETROVIH NAPBNJANJU GLAVOBOLU
NERV0ZN08TI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOSNI SLABOSTI
hitro In siffurno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbe, ki iro samo denar! NaAe načelo je, da izgotovino sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — ia naša cena ostane — na j se cene tvarin. posel.no vina, ie tako dvigajo — vedno iste: $1.00. - PRI V8EH DBÜG1STIH.	g J
Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstna nezaželjene goste, po-aebno revmatizem ,n nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejeti! Najbofill
h«H%íl»da.Jab-1	OBLIZ. Je izvrstno zdravilo, ako fe
boli vrat, oko .maš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vaeh drugistih, po pošti 35 in 60c.	' P
za uíilWTRTVFR^ nnínTte !	Trinerjevo zdravilo
S in aoí.	COUGH SEDATI VE), cena 25 in 50e, po polti
JOS. TRINER
t	kemik iadolovalec,
1JJMJ39 So. Ashland Ave.
Chicip, m.
LASTNIK.
Or. W. C. Ohlendorf, M. D
oáravaiiha pretakava hraaplašao—«a» lati jo lo aéra v IIa. itS4 kine Ule» Avow, craie age. UroSaje e4 1 4e S ao ml.) od T 4o I avalar, iovoa OU MvaÜ telaMü oaj pOajo aUveaafem.
DINAR V DOMOVINO.
Sigurno jamstvo, da se Vam denar ne izgubi kadar sra nošiliate je-ko Vam ga pošilja. Mi jamčimo zS mko pJiUaUv" |
POŠILJAMO TUDI 0BZOJAVNO
«a M.SO vsako denarno pošiljatev, ako naslov ne preneha 6 besedi. CIKKHDfB	P*™*! v domovino po
9mWWkš^mmm	ti f °*l*ur* pro,,tor na Par-
¡mrobroHov, kateri otHujejo^ tU^Lg^o TSlt.H^ pojasnila v katerej koli atvarTpiMte ali pa prffite oaešno na
>KA/PM >/TATE > B JINK>
lfOO BLUIISLAND AVI. CNICACO
Kmpilml, prebitih in o/o t«	OOO, OOO.OO.