19. KONGRES
ZVEZE ETNOLOŠKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE
CETINJE, 10. 10.—12. 10. 1985
Pobuda slovenskih etnologov s 1. kongresa jugoslovanskih etnologov in folklor is tov v Rogaški Slatini (1983), da bi bila v prihodnje posvetovanja etnologov in folkloristov skupna, ni dobila želenega odmeva. Folkloristič-na društva so se odločila za nadaljevanje letnih posvetov, etnologi pa za dveletna srečanja. Leta 1985 je etnološki kongres pripravilo Etnološko društvo Črne gore na Cetinju med 10. in 12. oktobrom.
Razpisane teme posveta so bile naslednje :
1.	Etniči procesi v Stari črni gori (prijavljenih 6 prispevkov)
2.	Oblike patriarhalne kulture v današnji družbi (11 prispevkov)
3.	Običaji in verovanja v zvezi z naravo (9 prispevkov)
4.	Etnologija in šport (7 prispevkov)
5.	Oblačenje (noša, kostum, moda) (11 prispevkov)
6.	Socialisti in etnologija (3 prispevki)
7.	Jugoslovanska kultura (okrogla miza).
Pripravljeni referati (teh je bito skoraj polovico manj od prijavljenih) niso bili vnaprej razmnoženi ali natisnjeni, zato se je ponovilo dolgotrajno in pogosto utrujajoče branje, ki je tudi skopo odmerjalo čas razpravi.
Kakor običajno je bil prvi del posvečen »gos t i tel j cm". O etničnih procesih v Stari Orni gori so bili prebrani naslednji prispevki: dr. Jovan Vukmanovič (Cetinje), Etnični procesi in značilnosti plemensko-patriarh al ne družbe v Stari Črni gori; dr, Petar Vlahovič (Beograd), Plemena v črnogorskem hribovju; dr. Vidak VujaCič (NikŠič), Elos Crnogor-ke — med človečnostjo in odtujenostjo; dr. Pavle S. Radusinovič (Titograd), Marko Milanov kot personifikacija patriarhalne družbene zavesti.
_ (1 Ob navedenih prispevkih so si poslu-3o šalci lahko osvežili poznanje posebnih
črnogorskih razmer in prepoznali raven strokovnega razmišljanja, ki večinoma plemensko in patriarhalno kulturo razume in pojasnjuje kot apriorno vrednoto. Nasproti se ji postavljajo povojne družbene spremembe, ki so vse staro, dobro iti vredno razrušile, ne da bi ponudile nove življenjske kvalitete in vrednote. Slišati je bilo celo, da je tega kriva marksistična ideologija. Na ravni razprave, ki smo ji bili priča, lahko takšna vulgarna interpretacija pač samo prikriva še vedno skoraj romantično obravnavo problema nacionalnosti, socialnih oblik in kulturnih pojavov, ki pa, glede na današnje razmere in strokovne ambicije zahtevajo povsem drugačna izhodišča.
predmet drugega dela so bile oblike patriarhalne kulture v današnji družbi. S prispevki so od 11 prijavljenih nastopili le naslednji referenti: dr. Tvrlko Cubelič (Zagreb), Oblike patriarhalne kulture; dr. Olga Supek (Zagreb), Od zadruge do neolokalnosti v Jaskanskem Prigorju; Milica Ziua-rurotč-Purič (Beograd), Spremembe v velikosti in strukturi družine Albancev v Črni gori; Senka Rašljanič (Beograd), Tradicionalni in sodobni zakon v Novem Pazarju.
V	razpravi o tej temi, ki se je v več pogledih navezovala na prvo, ni prišlo do spoprijema različnih pogledov, od najbolj tradicionalnih do tistega, ki ga je ponudila O. Supek.
Dopoldne drugega dne kongresa sta ločeno tekli predstavitvi v sekciji o običajih in verovanjih v zvezi z naravo in sekciji o etnologiji in športu.
V	prvi so izsledke svojih preučevani posredovali:
Katja Kogej (Nova Gorica), Znanje o vremenu v Goriških Brdih; Dragana Antonijevič (Beograd), Značilnosti in funkcija narave v naših bajkah; To-misiau Z. Zivkovič {Smederevska Pa-
lanka), Verovanja in običaji v zvezi z naravo v okolici Smederevske Palanke; Ivan Kovačevič (Beograd), Namesto totemizma; referat Dušanke Ogar (Četinje), Črnogorci v vojni, je zaradi časovne stiske sledil tej »skromni* sekciji, čeprav je morda najbolj sodil k prvi temi,
V	drugi sekciji so poročali:
dr. Turtfco C ti belic (Zagreb), Kulturo-loški vidiki športa in športnih tekmovanj ; Dragan Markovič (Beograd), Elementi viteškega športa v igrah na Kosovu; Tomislav Ž. Živkovtč (Sme-derevska Palanka), Ljudski športi v okolici Smederevske Palanke; Milena Vujoieutč (Kotor), »Fašinada« in ciljanje Petelinov v Perastu; dr. Ejup Mužovtč (Novi Pazar), Črnogorski muhadžiri.
Tako v vsebinskem kakor metodičnem pogledu je bila najpestrejša tretja sekcija o oblačenju, noši in modi. Re-ferirali so:
dr. Angelos Beti (Ljubljana), Oblačilna moda kot sredstvo politične propagande; Ines Priča (Beograd), Slogi oblačenja beograjske mladine; Dragico Cvetan (Zagreb), Travnata ogrinjala za dež pri kajkavskih Hrvatih; Libu-še Kašpar (Karlovac), Oblačenje v vasi Pečica pri Karlovcu v preteklosti in danes; Maja Povrzanovič (Zagreb), Slika in beseda na oblačilih — sporočilo etnologiji; Zorica Mrvaljevič (Cetinje), Oblačenje plemena Kuči nekoč in danes; Vilma NišJea/tovie (Sarajevo), Vpliv evropske mode na oblačenje (Zgled družin Despič).
V	četrti sekciji (Socialisti in etnologija) sta nastopila Miodrag Aleksie (Svetozarevo), Aktualne teme Sveto-zarja Markovica o združevanju kme-tov-proizvajalcev na osnovi samopomoči in mag. Božidar Jezernik (Ljubljana), Dimitrije Tucovič kot etnolog. Pri tej sekciji sta časovna stiska, pa tudi diametralni pogledi med poročevalcema na eni strani in delom poslušalcev na drugi pravzaprav onemogočila vsakršno diskusijo, v kateri so vprašanja ob iskanju etnoloških sestavin v delu neetnologov kar silila k razpravi.
Z okroglo mizo o jugoslovanski kulturi se je tretji dan zaključil strokovni del srečanja jugoslovanskih etno-
logov. V razpravi ni nihče zares odgovoril na vprašanje, ali sploh lahko govorimo o jugoslovanski kulturi in v kakšnem smislu. Vrašanje k patriarhalnosti na eni in oziranje k državi na drugi strani pač ne moreta pojasniti fenomena jugoslovanstvo, ki so ga, po mnenju dr. Mrvaljeviča, strokovnjaki prepustili politični mistifi-kaciji in manipulaciji. Etnologi so bili doslej premalo zavzeti pri pojasnjevanju nacionalnega vprašanja. Predlog, da bi v bodoče bolj iskali skupne značilnosti kakor razločke, se vendarle zdi sprt z življenjsko resničnostjo, ki kaže ravno nasprotno. Ker se nikakor ni bilo mogoče dotakniti številnih problemov, je bilo predlagano, da bi bila na enem prihodnjih kongresov »-nacionalna kultura« posebna plenarna tema.
Med strokovnim delom so prireditelji poskrbeli tudi za dva krajša izleta, na Lovčen in v Budvo, in skupno slavnostno večerjo za vse udeležence. Zadnji dan je bila na sporedu še skupščina Zveze etnoloških društev Jugoslavije, kjer se je precej govorilo o pripravah na svetovni antropološki in etnološki kongres v Zagrebu, zlasti pa o organizacijskih zadevah: izbrano je bilo novo predsedstvo Zveze (predsednika dr. Mirjana Prostč-Dvornič iz Beograda), dr.Tetar Via-hovič je odstopil kot urednik Etnološkega pregleda, za katerega bo do oblikovanja novega uredniškega odbora skrbelo predsedstvo.
Cetinjski kongres je v strokovnem pogledu pokazal zlasti naslednje: inovacije tako v problemskem kakor metodološkem pogledu med jugoslovanskimi etnologi vznikajo zlasti pri obravnavi tistih tem, ki imajo že dolgo tradicijo v etnološkem preučevanju (npr. noša, verovanja). Taka snov, vsaj tako se zdi, bi bila tudi obravnava patriarhalne kulture, ki pa je močno obremenjena z različnimi ideološkimi sestavinami. Za preučitev celostnejSih družbeno kulturnih fenomenov, razen izjem, še nI razvitih ustreznih izhodišč in modelov, ki bi na znanstveni ravni pojasnjevali Žgoče teme naše preteklosti in sedanjosti.
Ingrjd Slatec
********
66