Dopisi. Od Brežiškega okraja. Težko smo dočakali, da so se volitve volilnih mož razpisale za okrajni zastop. Kakor kažejo imena volilnih mož, je še koj povoljno, čeravno ne prav dobro, ker še nekaj občin tiči v senci nemeurjev, ter se vedno še ne čutijo gospodarjev na lastni zemlji. Med najslabše glede narodnosti gre občina Bizeljsko; tam še vedno nemčurski veter brije ter še imajo vedno prusaka za občinskega t ajnika. Ona bo poslala take može volit, kakor vselej, da bojo v nemški rog trobili. Bojzno si je tudi enakega moža izbralo, ki je za vse drugo, kakor za moža, ki bi za narod kaj storil. Tretja bo gotovo Selska občina; nje župan bo gotovo zopet desertiral ali pa Lastniku roko podal. Četrti pa bo menda njegov sosed iz Gaberja, mož nemškega uradovanja; druge občine Dobovske župnije so vse znac-ajne, imajo vse vrle župane. Ne vemo, kako se bojo kaj obnesle občine Zakot, Videm in Pleterje. Kdor nekoliko vidi in zna računiti, dobro čuti, da se tako gospodarstvo, kakor je zdaj pri okrajnem zastopu, ne more dolgo držati, zadnji čas je, da se kmet zdrami, dokler ga ne preženejo iz očetove hiše strašne doklade sedanjega časa. Vsak lehko vidi gospodarstvo okrajaega zastopa; ako se kaki most dela, nikoli ni dražbe, da bi se videlo, kdo bi delo za nižje prevzel, ampak odda se tebi nič, meni nič. Tako gre pri vsakem početji, ubogi kmet placaj zaduji groš, tako, da nas če vse uničiti; cestnarji se le taki nastavIjajo, ki so ,,gospodu"' tajniku ,,na roko", da mu hodijo drva cepit. Ustanove le takim dajejo, ki sq njih mišljeuja, ali to jim oe pride na misel, da bi ubogemu kmetu vinskih trt priskrbeli, in tako pomagali mu do boljšega blagostanja; njim je še celo menda ljubo, da bi vsi slovenski kmetje izgiriili, da bi posestva Siidmark dobila in najraji bi menda svoje nemške brate nastanili. Vidiš, dr-' *i kmet, kako so naši nemški (?) bratje dobri; nas pri vsaki priliki imenujejo ,,dummer Bauer", le za easa volitve nas poznajo in tedaj se nam hlinijo. Nam tudi veljajo besede sv. pisma: Ko se je Gospod približal Jeruzalemskemu mestu, se je razjokal in rekel: oh da bi vsaj ti spoznalo dneve svojega obiskovanja. Tako naj bi mnogi spoznali čas volitve in dobro prevdarili, koga naj bi volili. Vsaki k svojim; tako naj kmet kmeta, poštenjaka voli, ne pa škrijca, Ako bodo imeli poštenjaki večino v zastopu, bodo vedno skrbeli za dobre cfeste in za okrajne naprave, za šole verske, v prvi vrsti pa še za to, da se ubogemu kmetu pomore do novib trt, da se bodo pravično ustanove delile. Ti si bojo poiskali zvestih uradnikov, da bodo svoje posle na tanko izvrševali, ne pa v krčmi podobice premetavali in rodoljube črnili, in za šulverein mešetarili. Po tem nič ne pomaga jadikovanje, le zdaj je čas, pri volitvi pokažite svojo poštenost! Ako Vas bodo hodili pregovarjat in Vam pošiljali pisma, kakor jib je g. Pregel ob času deželne volitve razpošiljal, recite jim: pustite nas! Vi volite svojih 11 zastopnikov v mestu, kakor bočete, čeprav same šulvereinovce, mi bomo pa svoje volili, ki z nami že davno Vaš jarem čutijo, mi imamo že dovolj svojib zaupuih mož in tudi poštenih gospodov, ki so kmečki sinovi in z nami mislijo: ako potrebujemo svetov, bomo že vedeli njib za svet prašati. Vi popačenci in odpadniki si pa v ,,rajbu" svoje iščite! In tako se jih bote odkrižali, da Vatn ne bojo vedno limanic nastavljali. Storite torej, rojaki, svojo dolžnost. Vi ne bote samo za-se glasov oddali, na Vas se bojo ozirali na dau volitve vsi davkoplačilci, da jim breme olajšate; ako zvesti zastop izvolite, bote lebko dali odgovor svojim volilcem, enkrat pa tudi pred Bogom. Trdno se držite in le tiste volite, katere Vam bojo zaupni možje in gospodje priporočali in njib imena proglasili. Od Pesnice. (Pozor!) Znano je, kako pristranski so postopali pri ljudskem štetji pred desetimi leti. V krajib, kjer jim nib.če ni gledal na prste, vprašali so slovenske prebivalce le, če znajo nemški in že so jih zapisali med Nemce. Na tak način so v neki mali fari blizo Maribora, ki šteje nekaj čez 1000 duš trdo slovenskih, našteli celo 100 Nemcev, da-si še enega ni. In ko bi vse ,,dajčverderbarje" soštel, tudi še ne bi vsak dan v enem meseci svojega imel. Tako tedaj se nam godi tu ob Pesnici, kjer hočejo z nameravano železnico zadnjega Slovenca zapeljati v germaosko žrelo. Bog nas varuj! Slovenski gospodarji, letos pa tirjajte odločno, da Vas dotični pisači kot Slovence vpišejo, če tudi rečete, da znate za silo nemški! Se-li bo kak Nemec med Slovence vpisati pustil? lz Dunaja. (Podpornega društyaza slovenske visokošolcenaDunaji) občni zbor bil je pred kratkim na Dunaji. To društvo je bilo ustanovljeno y spomin na cesarjevo štiridesetletnico y decembru 1. 1888. Zborovanje, pri katerem je bilo mnogo Slovencev, otvoril je g. Navratil, predsednik društva, povdarjajoc veliko veselje nad cesarjevim darom (50 fl.) in nad tem, da sta sedaj uže dva cerkvena kneza mej ustanoyitelji, namreč: premilostivi knezoškof Lavantinski, dr. Mihael Napotnik in prevzvi šeni knezoškof Ljubljanski, dr. Jakob Missia. Tajnik g. Jeraj povdarja v svojem poroeilu, da je več kot četrtina udov duhovniškega stanvi. Lansko leto pristopili so kot ustanovnik knezoškof Lavantinski, letos pa knezoškof Ljubljanski s sto goldinarji. Kot ustanovniki so letos še pristopili: Vč. g. dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja v Grorici, s 50 fl. g. Fran Ferfila, uraduik v Gorici, s 50 fl., g. Fran Kotnik na Vrdu pri Vrhniki s*60 fl., g. Oroslav Dolenec, posestaik in mestni svetovalec v Ljubljani s 50 fl. — Vis. deželni zbor Kranjski dovoljil je društvu 200 fl., hranilno in posojilno društvo v Ptuji 10 fl.. sl. posojilnica na Verhniki 30 &., sl. posojilnica v Celji 50 fl. Kranjski notarji ob priliki 801etnice dr. Jarneja Zupanca so nabrali za to društvo 36 fl., Ciril in Metodovo društvo v Ljubljani darovalo je 50 fi., gledališka predstava v Novem mestu neslaje društvu 50 fl. Koliko bilo je darov po 20, 10, 5 itd. fl.! To vse bode tiskano v letnem poročilu. Velike zasluge za društvo imajo gospaMarija Murnikova v Ljubljani, gospica Antonija E.ajnieeva v Novem mestu, g. dr. J. Vošnjak v Ljubljani, g. Avg. Drukar, not.-kand. v Kranji, g. J. Skočir v Trstu, g. A. Mihalič v Ljutomeru, ker so nabirali podpornike itd. Blagajnik g. Pukl poroča: Društvo ima letos 1226 li. 30 kr. dohodkov. Prosilcev je bilo 42. Hed te se je v 110 slučajih razdelilo 693 fl. Med prosilci je bilo 18 juristov, 13 medicincev, 6 filozofov, 1 konservatorist, 3 živinozdravniki, 2 učenca akademije izobrazovalnih umetnij. Največ je treba podpirati v zimskih mesecib. Največa podpora je znašala 10 fl., naj nižja 3 fl. V dveliletih je društvo prejelo 3484 fl. 94 kr., potrošilo pa 1329 fl. 84 kr. prebitek znaša 2155 fl. 10 kr. V teh je pa 2000 fl. neporabljive glavnice. Gr. prof. Šyaršnik poroča, da so revizorji vse knjige in blagajno dobro pregledali in vse našli v zglednem redu. Odboru in blagajniku dala se je zaupnica ia zahyala. (Konec prih.) Od Sčavince. (Vino pa resnica.) Nedavno naredil je g. J. v našem kraju veselico za našo mladino, pa tudi starejim ni se branilo. Vse se je godilo pošteno in mirno. Akoravno je letošnje vino dokaj močno, vendar naša mladina ni nobenih sitnob oštirju, pa tudi drugim došlim gostam jih ni delala, nego razveseljevanje med njimi bilo je skoz in skoz mirno in pametno. Da ne razpravljam preveč te veselice, omenim toraj le samo to, kar me je prignalo do tega, da sem ošpičil gosje pero, ter Vam, č. g. urednik, enako bralcem Vašega cenj. lista poročim. Kakor Vam je že gotovo znano, da sta Nemec in nemčur kaj eudni stvarici med slovenskim ljudstvom, a čudnejih še misli, in ker vino pre resnico govori, bil se je pri tej veselici tudi eden zatekel proti našemu sosedu, ker je vedel, da je sin slov. matere, z besedami: ,,Die K.... werden alle erbangt!" Se ve, da se je pa presneto spekel, ker ni naletel na kolenolazca, kar je potem sam sprevidel, ker je prosil na zahtevanje žaljenca oproščenja z besedami: ,,Nisem mislil tako, to je govorilo le vino". In ravno s temi besedami podpisal si je še mnogo slabše sprieevalo od prvega, ki ne dela njemu, ni njegovemu stanu poštenja, nego nasprotno. Za sedaj naj bode ime s krše. plaščein zakrito, toda spet dokaz, kako je Nemec v družbi olikan, a njemu še zabilježim, da mu ni še prestopkov razžaljenec pozabil, obdrži si še, poklicati ga na odgovor, kam, to ve dobro on sam, vendar ne tje, kjer bi rtaše sosede on vesil! Več ob pravem času! Sčavniški.