4500 iztisRov. .. i .X ospodarski Glasnik za Stajerslco. List za gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. List Telja na leto 4 brone. Udje dražbe prispevajo na leto 3 krone. Udje dobd Ust zastonj. Vielilna: Razglas glede oddaje plemensko perutnine štajerske pasme. — Razglas glede oddaje travinega semenja. — Razglas glede naročbe nore izdaje Brtldersovo knjigo o spravljanja in pošiljanju pečkatega sadja. — Listek: Karl Valontinitsoh. — Nevarnost strelo. — Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. — Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Vcepnina proti kužnemu zametanju pri govedu. — Iz podružnic. — Ogledovanje in prodaja plemenske ži-,vine. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila. — Prilaga o Tomasovi žlindri. stv.i875. Razglas glede oddaje plemenske perutnine štajerske pasme. O. o. namerava tudi letos, 1912, razdeliti med svoje ude plemensko, čistokrvno štajersko perutnino, v kolikor bodo dopuščala denarna sredstva, v to svrho določena. Tozadevne prošnje pa morajo biti vsaj do 1. septembra 1912 pri osrednjem odboru c. k. kmetijske družbe štajerske v Gradcu, Stempferghsse 3, in se na zapoznele ne bo oziralo. Posamezniki, ki pa morajo biti člani kako podružnice ali zadruge, naj vložijo prošnje pri načelstvu svoje podružnice. Podružničino predstoj-ništvo ima dotiČne prošnje vestno pregledati, je li prošnjik vreden in zanesljiv, njegovo dvorišče primerno (suho, odločena lega, da imajo kokoši dovolj prostora za prosto gibanje in je obenem ohranitev čiste pasme zajamčena), je odobriti in potem skupno vposlati osrednjemu odboru. Zgornja Štajerska dobi načeloma samo staroštajersko pleme. Za Srednje in Spodnjo Štajersko si pridrži kmetijska družba določitev pasme radi različnih krajevnih, rejnih in gospodarskih okolščin (hribovite, ravne lege, bližina gozdov, bavi li se prebivavstvo pretežno s pitanjem ali trgovino z jajci); to se mora v prošnji naznaniti in oziraje se na te podatke se bo določila ali sulmo-dolska, staroštajerska ali pa celjska pasma. Pro-sivci za eno kurjo družino so navezani na sledečo izjavo. „Podpisan..............prosi c. k. kmetijsko družbo za 1 kurjo družino ..........pasme; čo se njegovi prošnji ugodi, se zaveže, da hoče Karl Valentinitsch. Skupščinarji letošnjega občnega zbora so priznali načelniku kmetijske podružnice na Laškem, gospodu šolskemu ravnatelju Karolu Valenti nits chu zlato družbino kolajno. To redko, toda zasluženo odlikovanje zasluži, da posebej spregovorimo o njem tudi v „Gospodaskem Glasniku". Odlikovančevo koristno in uspešno delovanje, ktero sega nazaj cela desetletja, ni ostalo skrito na mestih, ki zastopajo naše kmetijske interese. Že kot šolski vodja v Hrastniku je ustanovil leta 1872 kmetijsko podružnico v Trbovljah in je sodeloval tudi pri ustanovitvi podružnice v Laškem koncem sedemdesetihlet. Leta 1886 kot šolski vodja na Laško prestavljen, prevzel je takoj vodstvo kmetijske podružnice v roke in začel za-pričeto delo krepko nadaljevati. Leta 1892 so priznali skupščinarji na 68. občnem zboru c. k. kmetyske družbe gospodu ravnatelju Valentinitschu zaradi njegovih zaslug za kmetijstvo srebrno družbino kolajno. To odlikovanje je bilo za njega le izpodbuja, da je z izvanredno marljivostjo in pa velikim razumevanjem nadaljeval svoja prizadevanja v povzdigo raznih panog kmetijstva. Med tem ko je gospod Valentinitsch izprva posvetil svoje veliko strokovno znanje posebno povspeševanju sadjereje, zlasti s tem, da je dajal s svojim naravnost vzglednim skrbeti za ohranitev čistega pl'e-mena na ta način, da ali odloči ali proda dosedanjo tujekrvno pleme; oskrbeti si hoče čistokrvno kurjo pasmo, slušati navodila gospodov potovalnih učiteljev in skrbeti za razširjenje čistokrvne pasme na ta način, da zamenja jajca za domačo potrebo z onimi tujekrvnih pasem." Golice za prošnje, ki služijo ob enem kot reverzi, se dobe pri podružničinih načelstvih. V Gradcu, 1. julija 1912. Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. Načelnik: Glavni tajnik; A11 e m s 1. r. Juvan 1. r. Razglas glede oddaje travinega semenja 8 svrho povspeševanja pridelovanja travinega semena na Štajerskem. Pod pogojem, da bode visoko c. k. poljedelsko ministerstvo pritrdilo nadaljnemu povspeševanju pridelovanja krme z uvedbo pridelovanja travinega semenja na Štajerskem, namisli centralni odbor v smislu sklepa z dne 9. julija 1912 akcijo glede pridelovanja klaje nadaljevati na ta način, oziroma jo raztegniti, da bo razven akcije za oddajo travinega semenja v svrho napravljenja travnikov še tudi oddajal brezplačno potrebna semenja takim posestnikom, kteri hočejo sejati travo in deteljo v to svrho, da se dobi travino in deteljno semenje. , Da se osnujejo nekaka središča za pridelovanje travinega semenja se priporoča, da se pri- šolskim vrtom ljudstvu vzgled, da je nasajal primerne sadne vrste i. t. d., začel je na Laškem svojo pozornost obračati ne le na sadjerejo in oddajo sadnih drevesc, ampak tudi na vse druge panoge kmetijstva in jih skušal zboljšati. Vzrejo sadnih drevesc, skrbno odbero vrst in oddajo drevesc je nadaljeval in razventega pričel s prenovljenjem vinogradov. Akoravno ne najdemo dandanes v laškem okraju toliko vinogradov kakor nekdaj, so vendar sedanji vzgledno prenovljeni, dajo dobro kapljico in zadovoljiv pridelek, kar je zopet največ zasluga gospoda ravnatelja Valentinitsch a. Na Laškem, v njegovem priljubljenem domačem kraju, kjer bi se sedaj naj odpočil sivolasi mož po 40 letnem službovanju kot učitelj in očetovski svetovalec ljudstva — v resnisi pa tudi sedaj ne počiva, ampak deluje naprej neumorno kot bučellca — tukaj toraj je postavil ravnatelj Valentinitsch svoje delovanje v svrho povspeševanja kmetijstva na širšo podlago in začel z vnemo in s srečno roko posegati v vse zadeve sploh, ki so zadevale povzdigo kmetijstva v laškem okraju. Hribovit okraj sam določuje, ktere panoge kmetijstva se naj posebno poprime prebivalstvo; to je živinoreje. Že od nekdaj jo bila živinoreja v okraju vredna, da se jo na daleč okrog imenovala in se govorilo o nji. Vole Iz Jurklošter-skega okoliša že od nekdaj radi kupujejo tuji kupci iz Zgornjega Avstrijskega, Češkega in Mo- javi iz jednega in istega podružničnega okoliša več interesentov. Dovolitev subvencije, t. j. brezplačna oddaja travinega semenja za sejanje trave v to svrho, da se dobi travino semenje, je zvezano s pogojem: Da se mora nahajati polje v dobrem kulturnem stanu, to je, biti mora dobro pognojeno iu brez plevela; nadalje da se morajo prosilci obvezati, da bodo jim vposlane vprašalne pole tekom določenega časa vestno izpolnjene predložili potom podružnice osrednjemu odboru; potem, da bodo izvedli setev in nje oskrbo stvari primerno po jim danih navodilih za obdelovanje vin da bodo dali Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem predkupno pravico za tisto množino travinega semenja, ki je ne potrebujejo za lastne potrebe. Razventega se obveže prosilec, da bo dovolil vsak čas pristop strokovnim organom, kterirn se je poverilo nadzorstvo teh setev, in da se bo ravnal po danih navodilih. Vzorci za prošnje za naklonjenje travinega semenja, kakor tudi navodilo za pridelovanje semenja s vprašalnimi polami se dobijo pri c. k. kmetijski družbi v Gradcu, Stempfergasse 3. Razglas glede naročbe nove izdaje Brddersove knjige o spravljanju in pošiljanju pečkatega sadja. P. t. člane c. k. kmetijske družbe opozarjamo, da izide na novo v zalogi družbe brušurica strokovnega učitelja BrUdersa o spravljanju in pošiljanju pečkatega sadja v nemškem in slovenskem jeziku, ktera se dobi koncem meseca avgusta 1912 pri podružničnih načelstvih po 20 vin izvod. ravskega. V novi domovini uporabljajo te vole še nekaj let zlasti v sladkornih tovarnah kot izvrstno vprežno živino, potem pa jih podrejajo. Ker pa je dobava regeneratorjev popustila v osemdesetih in devetdesetih letih, in je s propadanjem vinarstva začela nazadovati tudi živinoreja, treba jo je bilo zopet osvežiti. Valentinitsch, kteremu se je kot članu okrajnega odbora poverilo povspešc-vanje živinoreje, je stopil v dotiko s strokovnjaki, je sestavil za okrajni odbor natanko določeni vspored v svrho povspeševanja živinoreje in si jc znal iti vedel izposlavati od okraja potrebnih denarnih sredstev. Ta denar in sredstva, ki jih jo dala na razpolago c. k. kmetijska družba, je znašal skupaj lepo svoto, s ktero se je potem začelo odločno in skrbno delovanje za povzdigo živinoreje. Na podlagi tega programa so so nekoliko časa naročevale tudi telice muropoljskega plemena iz Zgornjega Štajerskega in se oddajale zanesljivim živinorejcem. Te regeneratorke bi naj dale primerno podlago govedoreji in se je skrbno čuvalo nad tem, da so njih teleta ostala v okraju in se niso odprodajah izven laškega okraja. Že več let dobi okraj s posredovanjem in podporo c. k. kmetijske družbe primerno število plemenskih bikov; skrbi pa tudi sam za to, da skrbno vzrejene bike bodisi nakupijo domači živinorejci bodisi jih podpira okraj s subvencijami. S takim ravnanjem se je živinoreja tega okraja popolnoma Da morejo podružnice družbi navesti število izvodov te brošurice, ki ga potrebujejo, priporočamo, da se člani že sedaj oglasijo k na-ročbi te knjige pri svojih podružničnih načelstvih. Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. Nevarnost strele. Migljajoče vroče poletno nebo so zajezili mračni jeklenotemni oblaki, ki naznanjajo nevihto. Leno začnejo padati na žejno ravan prve težke kapljice; in kmalo nato kar škrbetajo poga hišnih polknah vodeni curki in butajo ob tla. Vihravi potočki in jarčeki se vijejo kakor milijoni črvičkov po zemlji, drevesa oživijo in hvaležno raztezajo svoje košate in debele vrhove ter povešajo svoje vejice pod težkim mokrim bremenom. Tudi človek se čuti prerojenega in obide ga neko veselo čuvstvo. Za nekaj dni ko dobi v roke časnike, pa * čita,- da je divja naravna godba, gromenje, ki je oznanjevala dež, povzročila mnogo nesreče in žalosti. Marljivemu kmetiču je upepelila strela njegov dom in vse že spravljene pridelke, v drugem kraju zopet ubila živenče ali celo ljudi na polju. Zalibože mora novodobna veda konstatirati, da narašča nevarnost strele po vseh kulturnih deželah od leta do leta. Nevihte se namreč pojavljajo zmiraj bolj pogosto, in tako se množijo nesreče po streli od leta do leta. Da se je nevarnost strele povečala v razmerju k preteklim desetletjem, to ima svoje vzroke. Glavni bi bili: prebivalstva je na jedni in isti površini zmiraj več; gozdovi se kar neusmiljeno sekajo, in velika močvirja se izsušavajo. Voda in mokrota sta namreč izvrstna strelovoda, ki počasi porazdelita električno silo (tok) zraku ter tako zmanjšata silno združenje pozitivne in negativne elektrike in s tem nevarnost, da udari. Tudi gozd s svojimi nebrojnimi drevesnimi vrhovi počasi porazdeli električno napetost. Kot strelovode smemo smatrati velike, visoke dimnike in ognjišča, iz katerih se vali dim, medtem pa zvišajo nevarnost strele na samem stoječa visoka drevesa in poslopja. Čudna prikazen je ta, da v nektero drevo rajše udari kakor v drugo, da se nekterih vrst drevja strela takorekoč ogiblje. Malokedaj trešči v lipo, bukev in oreh. V hrast približno desetkrat rajše udari strela kakor v prej navedena drevesa. Med hrast in lipo lahko uvrstimo ig-lovje, kakor: smreko, bor in hojko. Učenjaki tolmačijo to različno svojstvo dreves iz večje ali manjše množine oljnatih snovij, ki jih ima drevo. Malo oljnatih snovij in toraj streli posebno izpostavljeni so: hrast, jesen, jagned, brest in vrba. Večje množine oljnatih snovij vsebujejo: bukev, lipa in oreh; zato pa tudi v te vrste dreves le malokedaj trešči. Zakaj strela tuintam poslopje vžge, v drugem kraju pa mogoče samo okraspa zidovje; zakaj strela ubije človeka, ne da bi potem zapazili na mrtvecu najmanjšo ranico, medtem ko zopet drugega človeka, v kterega je treščila, popolnoma ožge, to je uganka — ktere še veda dosihdob ni rešila. Kako pa se naj zadržimo ob času nevihte? Že prej sem povedal, da so visoka posamezno stoječa drevesa naravnost strelovodi. Ne postavljaj se toraj po nja in ogibaj se jih! V gozdu pa se lahko čuti človek popolnoma varnega, če ne gre vedrit pod drevo, ki presega po dolgosti okrog stoječega drevja. Če Te zasači hudourje na polju, ne beži; kajti veter, ki ga delaš s tem, in potno telo vleče na se strelo. Itajši se daj do kože premočiti, saj Ti to skoro gotovo ne bo škodovalo v poletju na zdravju. Ako si na cesti in ne moreš v bližino kake hiše, je gosto in obsežno grmovje varno zavetišče. Nevarno pa je, če se postaviš pod kako kolarnico ali drvarnico, kamor je pastir spravil svojo čredo, ali kamor je pribežalo vedrit mnogo ljudij. Elektrika se namreč nabira okrog živečih bitij in vleče strelo na se. Ako zaloti nevihta več ljudij sredi polja, recimo celo gručo delavcev na njivi, tedaj se naj razkropijo takoj na vse strani. Če šviga strela za strelo, in se nahajaš sredi polja, kjer ni hiše, kjer ne stoji nobeno drevo, rešiš se, če se naravnost vležeš na zemljo. Železna orodja, kakor: motike, kose i. t. d. položi proč, kajti železo je dober prevodnik elektrike! Vprežno živino odprež.i od voza na polju, pane ostani v bližini konj in volov; še manj pa se skušaj obraniti deža s tem, da se zavališ pod voz! Torišč, kamor je treščilo, se na vsak način o g i b a j, kajti tamkaj Ti preti velika nevarnost ! V vasi, naselbini sploh, je nevarnost manjša. Rečemo lahko, čim večji je kraj, tem bolj si varem. Seveda tudi v hiši te lahko zadene nesreča. N e hodi v bližino peči, štedilnika v kuhinji, ne stoj morebiti blizu električnih naprav ali vodovoda! Da bo vsaka pametna gospodinja v peči takoj pogasila ogenj, če se bliža huda ura, to je umevno, saj smo že prej rekli, da vleče dim elektriko na se. Življenje tvegaš, ako se postavljaš okrog mirno in na samem stoječe vode, recimo gnojščnice. Koliko ljudij je že ubila strela, med tem ko so vedrili pod kapom; in vkljub temu lakko opažamo vsak čas, da ob nevihti pribežijo ljudje iz polja in travnikov ter se postavijo pod kap kake hiše v red in vrsto kakor vojaki v kompaniji, namesto da bi se hitro zmuznili v hišo. Žleb na strehi je vendar iz pločevine, ki je pritrjena z železom na zid. Nabere se dosti osvežila. Da se je proglasil okraj kot čisti okoliš muropoljske pasme, tudi tozadevno seje treba zahvaliti Valentinitsche-vemu plivu v okrajnem zastopu. S to strokovno oskrbo si je gospod Valentinitsch stekel velike zasluge za kmetijstvo laškega okraja, za kar se mu prebivalstvo ne more dovolj zahvaliti. Iz živinoreje dobivajo ljudje lep dobiček, ki leto za letom še narašča. Njegovo umno sodelovanje pri povspeševanju živinoreje je dalo osrednjemu odboru povod, da je stavil pri visokem deželnem odboru predlog, naj imenuje gospoda ravnateljaValentinitscha za distriktnega načelnika za 23. govedorejsko okrožje, ki obsega celjski, vranski in laški okraj. Temu predlogu je visoki deželni odbor tudi pritrdjl. Kot di-:;triktni načelnik deluje gospod Valen ti ni tsch smotreno že osem let pri licenciranju bi kov §in ogledovanju živine. Skrbi pa vestno tudi za to, da dobita celjski in vranski okraj čistokrvne bike-plemenjako muropoljskega plemena. Njegovemu prizadevanju se je tudi treba zahvaliti, da je na Laškem obstajala pri Drolzu dolga leta postaja za vzrejo svinj nemške plemenite pasme. Kmetijska družba je kupila tukaj več merjascev in lih spravila v druge kraje v svrho povspeševanja svinjereje. Valentinitsch je začel prvi tudi s premovanjem svinj o priliki ogledovanja goveje živine; škoda le, da ni našel posnemovalcev. _____ \ Velik del laškega okraja je obraščen z gozdovi. O kakem gozdarstvu svojčas nisi tukaj niti slišal. Ljudstvo je sekalo šume kar povprek, in kjer je prej raztezalo mogočno drevje svoje košate veje, rastlo je pozneje grmovje. Ker je svet na dostih krajih strmen, zemlja pa apnena, nastal bi prav kmalu drugi Kras. Tu je zopet posegel vmes gospod ravnatelj Valentinitsch z ustanovljenjem gozdne dr e v e snice. Pred šestimi leti se je po njegovem umnem navodilu in pod njegovim vodstvom na primernem kraju ustanovila drevesnica za gozdno drevje, iz ktere dobivajo člani podružnice lepe sadike po nizki ceni. Že precej let poprej si je stekel Valentini t s c h veliko zaslug za pogozdovanje Huma, ob čijega vznožju leži Laško. Hum, kojega rebra so svoj čas štrlela suha in prazna proti nebu, je dobro zasajen, in je tudi že mladoles prav lepi. Upajmo, da bodo kmetovavc! v svojem lastnem interesu zmiraj bolj spoznali vrednost gozdne drevesnice in začeli pogozdovati praznote. Veliko gospodarsko korist ima kmetijstvo okraja že leta in leta od sadjereje, s ktero je pričel Valentinitsch. Sadje se zlasti odlikuje po velikosti in lepoti sort, drevjev pa stoji zdravo in sveže vsepovsod. Na prej Černyjevem posestvu tik za trgom zasajeni sadonosnik nosi ime našega odlikovanca, in tam postavljeni kamen z napisom bo še poznim potomcem pravil o dobrotah gospoda Valentinitscha. , elektrike — in nesreča nikdar ne miruje. Grda razvada je tudi, da hodijo ljudje ob hudi uri o d-pirat hišnih vrat drug za drugim, kakor bi jim kdo za to plačal. Prepih je vendar velika nevarnost! Na ta način se toraj do gotove meje lahko obvarujemo strele. Kaj pa, če udari strela v živinče? Po večji ali manjši sili strela precej do mrtvega ubije ali umori posamezne dele, vzame vid, zažge in napravi opekline, osmodi dlako, ali pa samo omami in omoti, da pade žival na tla. Kolikor prej se zave od strele zadeta žival, toliko gotoveje ostane pri življenju. Če traja od strele povzročena mrtvo-udnost po več dni, tedaj je pozneje ne moreš iz lahka odpraviti. Naš Dular nasvetuje sledeče: Omamljeno žival v položi tako, da leži glava malo nižje od trupla. Škropi jo z mrzlo vodo, brizgaj ji v črevo hladne vode, okoli gobca jo namaži z žganjem, sahnijakovcem ali jesihom, ali pa ji drži te reči pred nosnice. Če je prišla k sebi in je ranjena, hladi rane pred vsem s hladili. Ako sprevidiš, da ves trud ničesar ne pomaga, zakolji žival, ne pusti je dalje trpeti in ko-nečno crkniti. Meso od strele omamljene ali ubite in precej nato zaklane živine se namreč sme brez skrbi uživati, ker ni škodljivo. Od strele zadetega človeka spravi nemudoma proč iz mesta nesreče, odpni mu obleko in začni pred vsem z umetnim dihanjem. Ribaj ga z jesihom in če se kmalu ne zaveda, pošlji po zdravnika. J—%—č. Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. (Dalje.) Napenjanje govpje živine. Ta bolezen se navadno pojavlja pri govej, živini, pa tudi pri drugih prežvekovalcih, zlast, spomladi in jeseni in sicer predvsem na pašii manj v hlevu. V hlevu se opaža napenjanje takrati ako pokladamo živini močno rosno, skoro zmrzlo mlado travo, da se prebavljenje vsled o hlajenj a želodca zmanjša; nadalje pa tudi takrat, ako se živina krmi s sparjeno ali tako travo, ki je ležala v kupih in se je že segrela. Slednje se dogodi navadno o praznikih, ko živinorejci nakosijo in spravijo večjo množino trave ali detelje, da bi tega dela ne opravljali v svetek. Na paši se pojavlja ta bolezen, če živina na tešče požre veliko množino z deteljo pomešane, mlade, rosne in mrzle trave. Ako živina na paši preveč bezglja in skače, kakor tudi če jo takoj napojimo, ko se je nažrla zelene krme, ima lahko to zle posledice. Ravno-tako je nevarna paša po strnišču z mlado rosno travico ali pa tudi pokladanje zeljevega listja in ostankov. Na pol prežvečeno klajilo ostane po pravilu v vampu goveje živine približno 24 ur. V tem času se skozi in skozi pomeša in zavre, pri čemur se delajo vetrovi (sapa). Ti s klajo pomešani plini se odstranijo z riganjem po požiralniku, ako je normalna želodčeva vsebina in S tem pa še nismo opisali na kratko nikakor vsega delovanja tega moža. Ni tedaj čuda, da je tudi naučno ministerstvo opazilo nesebično delovanje gospoda Valentinitscha in ga imenovalo za šolskega ravnatelja. Tudi centralni odbor je že leta zasledoval z največjim interesom njegovo delovanje ter je soglasno sklenil v svoji seji dne 19. marca 1912, predlagati 89. občnemu zboru, naj se gospodu ravnatelju Val en ti ni tsch u podeli zlata družbiua kolajna, kteri predlog je bil potem tudi soglasno sprejet. Dne 7. julija 1.1. je sklical podružnični podnačelnik gospod D r o 1 z izvanredni občni zbor područnice in je povabil na istega tudi vse korporacije trga. Mnogobrojno so se odzvali povabljenci temu vabilu in s tem pokazali, kako čislijo in cenijo neumorno delovanje tega za kmetijstvo vnetega moža. Kot zastopnik osrednjega odbora mu je izročil generalni tajnik Juvan zlato družbino kolajno s kratkim nagovorom, v kterem je orisal njegovo plodonosno delo. Čeravno že blizu sevemdeset let star, je je gospod ravnatelj še zmiraj krepak. Dal Bog, da bi še ostal dolga leta zdrav in čil sebi in svojcem v veselje, človeštvu pa v korist! Naj mu bo usojeno, še mnoga leta z dosedanjo krepkostjo delovati v korist in hasek našega domačega kmetijstva. Ro Juvanu. želodčeva mrena. Ako pa se je govedo nažrlo prej navedene škodljive klaje, oslabi želodčeva in črevesna mrena in naberejo se v vampu vetrovi, ki nastanejo vsled vretja klajila. Tudi pri prenaglem prehodu od krmljenja živine v hlevu pa na rejo goveda s pašo se moramo bati te bolezni. Ako v požiralniku zaostane kaka tu-ia reč, recimo krompir, repa ali jabelko, wttdaye povečanje žlez v bližini požiraka je tudi to lahko vzrok, da živino naglo napne, ker vetrovi ne morejo skozi gobec. Napenjanje goveda se spozna najprej na tem, da se zadnji del naglo napne, kar nakipi. Trebuh je na levi strani, kjer leži vamp, mnogo bolj napet kakor na desni. Koža čez trebuh je napeta, in če z roko na lahko udariš na njo, zabobni kakor napeti boben. Govedo noče več žreti, ne prežvekuje in ne riga. Vetrove, ki jo mučijo, skuša spraviti s tiščanjem skozi ritnik, se večkrat pripravlja k blatu, pogostoma spusti nekoliko blata in scalnice, vzdiguje rep, razkorači se z vsemi štiremi nogami in krivi hrbet. Dihanje je kratko in težko. Da lažjo diha, odpre gobec. Iz gobca se ji scejajo vlačne in smrdljive sline in pene. Gleda topo, oči izstopijo iz votline, kaže strah in tesnobo, žila ji bije zelo naglo in razdraženo tolče. Živinče se maja v zadnjem delu, dokler po kratki bolezni ne pade in se zaduši. Če ima vpožiraku kako tuj ore 6, poskuša jo govedo z davljenjem požreti ali pa s kašljanjem odstraniti; pri tem steguje vrat, riga in se peni. Pač pri nobeni drugi bolezni ni hitra pomo|č tako potrebna kakor pri naglemnapenjanju. Že tekom četrt ure do pol ure so smrtonosni vetrovi svoje škodljivo delo izvršili, povzročili pogin. Zdravljenjese mora toraj vršiti z odpravljanjem vetrov; to pa se lahko zgodi naravnim ali umetnom potom. V prvi dobi bolezni si pomoremo z notranjimi in mehaničnimi sredstvi. Žlvinčetu sedajo zdravila, kakor makovega olja, žganice (% litra na steklenici vode), apnene vode (dve žliči živega apna, ki se prej pogasi, v steklenici vode). Vlivanje petroleja terpentina, kamenega olja, gnojnice i. t. d. je nevarno, ker je meso potem skvarjeno, ako bi bilo slednjič vendarle primorani živinče zaklati.1 Da živinče začne žvekati in da so povspešuje riganje (vsled česar pridejo vetrovi skozi požiralnik) obdrzdamo ga s povreslom, potegnemo mu večkrat jezik iz gobca in držimo glavo pri tem navzdol2. Jako dobra pripomoč je, da gnetemo in pritiskamo jednakomerno levo lakotni c o3. Kmalu bodemo opazili pod roko na lahno gibanje, živinče začne rigati, in napetost vidno ponehava po vsakokratnem odstranjenju vetrov. Učinkovanje tega dela nam znatno olehko-Čuje polaganje v mrzlo vodo namočene rjuhe na živinče. Ako bi prikazni naglega napenjanja ne jenjale vkljub zdravljenju na zgoraj navedene načine, posesti moramo po umetnem odpravljanju vetrov s p o ž i r a 1 n i k o v o c e v j o. Tft je 1 y2 metra dolga in 2 do 2% cm široka cev, ki sega od gobca do vampa. Na znotraj obstoji iz zayojito (spiralno) spletene železne žice in na zunaj iz usnjate prevleke. Na tistem koncu, ki pride v vamp, ima cev glavico ali bat iz roga ali mehke kovine (cina, svinca). Glavica je preluknjena liki sito. Predno porinemo požirnlnikovo cev v gobec, priveže se živinčetu med čeljusti povprečni les, v kojega sredini je napravljena luknja Skozi njo potem vtaknemo cev, ktero poprej namažemo z mastjo ali oljem, in jo previdno porivamo Čez jezik v požirak in vamp. Smrdeči vetrovi potem naglo grgljaje sfrčijo. Pri tem delu naj stoji govedo z zadnjim delom bolj nizko. Ako stoji živinče vodoravno, ne prodre požiralnikova cev do vetrov, ampak v kašnato vsebino vampa, odide le malo vetrov, in požiralnikova cev se tudi kmalu zamaši. i Dr 131 a p i !n Dular prlpofiota tudi Be razvente*a, da Vrivajo kamillčino („gomilice-) in kunimino vodo, milnico ali žujfeneo in lug bukovega pepela. Eno pest stolčenega oglja pomešamo z moko, prilijemo malo vode, napravimo testo, ktero damo govedu v gobec. s Iz slame so napravi povez, kakor povreslo za Snope, jo denemo govedu v gobec in za rogoma zvežemo. Živinče zveče to slamo, kar napravi včasih riganje. Tisti del povezi, ki pride v gobec, lahko namažemo z milom, da prisilimo žival žvečiti. 1 Živinče naj stoji pri tem delu s sprednjim delom višje kukor zadnjim, To orodje se naj tudi takrat uporabi, ako jo treba poriniti v goltancu zaostale tuje reči v želodec. Ako nimamo cevi pri rokah, in sila kola lomi, vzamemo dolg, gladek in šibek gajželnik (gajžlo, koprivovec) ali tako vrbovo vejo. Predno pa uporabljamo taka sredstva, skušajmo v goltancu zaostalo reč, če se ne nahaja preveč globoko in jo otipamo, razdruzniti in poriniti nazaj proti gobca. Ako jo živina že tako napeta, da prav težko diŠe in je pričakovati, da pade na tla, takrat ne moremo več uporabiti požiralnikove cevi ali drugih sredstev, ker so je bati, da se zaduši. V tem slučaju se moramo poslužiti čim prej tem boljše t rok ar j a, s kterim napravimo vbod. Trokar obstoji iz nožnice in bodalca in je bodisi okroglo ali tristansko poostren ali ploščat, eliptično zaokrožen In ima v slednjem slučaju dvorezno ost. Trokar se mora zmiraj nastaviti na levi strani (levo lakotnico) in sicer na onem mestu, kjer je vamp najbolj napet4. Vbod se mora napraviti proti desnemu kolenu sprednje noge. Tudi se lahko koža pred vbodom s trokarjem prereže z nožem, pa nikakor glob oje, da bodalce potem lažje in hitreje porinemo v vamp. Po vbodu potegnemo bodalce ven, nožnica pa vse pusti v rani, dokler ni nevarnost odvrnjena. Če ni bodalca pri rokah, služi nam dobro tudi žepni nož. Po vbodu moramo nož nekoliko obrniti, da se dobi luknja, skozi ktero izpuhtijo vetrovi. Ko se je odvrnila nevarnost, tedaj jc potrebno, da dajemo Živinčetu nekaj dni lo zelo malo in bolj mehke klaje8. Boljše pa, kakor napeto Živinco zdraviti, je napenjanje preprečiti. Pričnite s pašo, ko je travica komaj Še le prikukala izpod zemlje. Ako se govedo mora pasti več ur, predno je sito, ni se nam treba bati napenjanja. Hudo lačni živini dajte, predno jo zaženete na mrzlo, mokrotno pašo, nekoliko suhe krme; napojite živino tudi pred pašo. Pri paši na sočnatem in deteljepolnem travniku ne pustite Živino brez nadzorstva. Pobiranje sadja je velika previdnost, in ta nikdar ne škoduje. Pri polaganju v hlevih naj bo prebod od suho krme na zeleno mrvo le počasen. Ako pa že moramo pokladati živini mokrotno mrzlo ali segreto travo, mora se vsaj pomešati s suho krmo in potem počasi krmiti. (Prido Be.) Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. 760. seja đne 9. julija 1912. Začetek ob 10. uri predpoldne. Navzoči so gospodjo: Ekscelenca gospod predsednik grof Edmund Attems, 2. podpredsednik Roman Neuper, 18 članov osrednjega odbora in generalni tajnik Juvan kot zapisnikar. Predsednik otvori sejo in pozdravi došle centralne odbornike. Svojo odsotnost od današnje seje so opravičili 1. podpredsednik gospod Hinko vitez Ples-sing in 5 udov osrednjega odbora. Pred vsem posveti predsednik dne 1. julija 1912 v Rostohyh (Rostock) pri Pragi umrlemu poljedelskemu ministru ekscelenci dru. Brafu v srce segajočo žalnico, ktero so osredpji odborniki poslušali stojč. Spominja se m§ogobrojnih zaslug, ki si jih je stekel dr. Braf za časa svojega dvakratnega delovanja kot poljedelski minister za povspeševanje avstrijskega kmetijstva, kojega odkritosrčen prijatelj je bil vedno. Tudi Štajerski kmetovalci se imajo za marsikaj zahvaliti njegovi skrbi, ter moramo smrt tega redkega moža in znamenitega učenjaka globoko obžalovati. Končno se zalivali članom osrednjega odbora, ki so se v znak sožalja vzdignili raz sedežev. Zapisnik zadnje seje^ ki se je vršila dne 11. junija 1912, se predloži v pogled. Predno preide osrednji odbor na dnevni red, preda predsednik gospodu Rihardu Klammer ju zlato družbino kolajno, ktero so mu soglasno priznali skupščinarji na 89. občnem zboru dne 29. marca 1912. (O nagovoru predsednika i.t.d. smo poročali že v zadnji številki). . .. ... ISS * Kakor pravi Dular: Štiri prsto od kolka in štir prste od ledvičnih kosti. » Dular pravi, da malih ranic od bodalca in noža ni potrebno zdraviti; dosti je, če jih namažemo z maslom ali z lizolovo raztopnino. Nato se vrši razprava o naslednjih dnevnih točkah: 1. Poročila in predlogi živinorejske sekcije. a) Poročilo in sklepanje o knjigi kranjskega deželnega mlekarskega inštruktorja Antona Pevca „Mlekarstvo s črticami o živinoreji". Poročevalec je generalni tajnik. Predlaga, da se sprejme predlog živinorejske sekcije, in se zaukaže uredništvu „Gospodarskega Glasnika", naj objavi o predležečem delu v „Gospodarskem Glasniku" oceno in pozove kmetovalce, da si naročijo to knjigo. So sprejme. b) Sklepanje o predlogu podružnice v Ptirggu, ki se je sprejel na 89. skupščini, glede izplačila zneskov za plemonitev (skakanje) zasebnim živinorejcem, ki so člani živinorejskih zadrug. Poročevalec je centrnlui odbornik Zettler. Referentovo poročilo prečita generalni tajnik in priporoča, naj se stavita naslednja predloga visokemu deželnemu odboru v sprejem: Lastniki zasebnih v rodovnik vpisanih bikov s G 5 točkami naj dobijo pod sledečemi pogoji podpore: o) Ce se izkaže za zasebnega, v rodovnik vpisanega bika pri kravah in telicah lastnika bika in pri drugih kravah in telicah Zadružnikov najmanj 43 skokov. 2. Za plemenitev krav in telic, ki so last drugih zadružnikov, naj odškoduje zadruga lastnika zasebnega, v rodovnik vpisanega bika-plemenjaka za v resnici dokazane skoke a) po biku s 65 do 69 točkami s K 2‘50 za vsak skok; b) po biku s 70 do 74 točkami s K 3-—• za vsak skok; c) po biku s 75 in več točkami s K 3 50 za vsak skok. Predlog podpira član osrednjega odbora Huber ter se nato sprejme. c) Sklepanje o predlogu podružnice Kaindorf, ki se jo sprejel na 89. občnem zboru, glede izdelanja načel za hleve na Srednjem in Spodnjem Štajerskom. Poročevalec generalni tajnik priporoča, naj se ta predlog ne sprejme iz vzrokov, ki jih navaja živinorejska Bekcija, zlasti pa iz jednostavnega razloga, ker nimamo na razpolago v to svrbo potrebnih sredstev. Sprejeto. • Na predlog referonta so nato nadalje tudi sklene, naprositi visoki deželni odbor, naj izda in vpošlje seznam leta 1911 izvršenih hlevskih poslopij. Kmetovalci se naj potem v nemškem in slovenskem družbinem glasilu pozovejo, da si ogledajo ta poslopja. Nadalje sklene centralni odbor odgovarjajoč predlogu sekcije, naprositi visoki deželni odbor, naj priredi novo izdajo knjige o hlevskih poslopjih, ki sta jo spisala višji deželni inženir Schwarz in dr. Schuppli. Podpredsednik Neuper poroča nato, da se je pokazala kuga na gobcu in parkljih pri živini posestnika Matjaža Pirker y Allersdorfu, okraj Judenburg, iu opozarja na to, da sta njegova soseda Tomaž Yogi in pa Blaž Glatz imela precejšnjo škodo, ker sta morala vsled kontu-macije živino krmiti v hlevu. Pašnikov nista smela izrabiti, pač pa sta velik del suho krme, ki je bila pripravljena za zimo, skrmila. Priporoča toraj, naj se jima za njuno korektno postopanje izreče priznanje v obliki premije 100 K iz fonda za povspeševanje živinoreje. — Odborniki Ja-nausehke, Reitter in Kappel podpirajo ta predlog in predlagajo, da se premija zviša na 200 K. Poročevalec se pridruži temu predlogu, ki se potem sprejme, ter se prepusti določitev visokosti subvencije za vsakega izmed teh dveh poškodovancev podružnici v Judenburgu. Na predlog poročevalca generalnega tajnika Juvana se nato sklene, uvažujoč posebno okol-ščine prosilčeve, priporočati pri c. k. ministerstvu prošnjo ekonomijskega praktikanta Leo Pirkerja iz Perchau, okraj Neumarkt, ki je prosil za štipendijo v svrho študija na kmetijski srednji šoli Y Modlingu. 2. Poročila in predlogi sadjerejske sekcije. n* *.-------- «) Sklepanje o prireditvi nove izdaje Brtldersove knjige o spravljanju in razpošiljanju sadja. Poročevalec je centralni odbornik Zweifler. Ta poroča, da je omenjena časuprimerna brošu-rica popolnoma pošla, in je toraj potrebno, prirediti novo izdajo; kajti ta knjiga je za sadje-rejce dober svetovalec, in jo je ljudstvo z veseljem kupovalo in čitalo. Uvažujoč te okolnosti je storila sadjerejska sekcija že pred nekaj časom potrebne korake, da se pripravi nova izdaja. Strokovni učitelj Brtlders je to svojo brošurico popolnoma predelal in se v nji oziral tudi na izkušnje, ki smo si jih med tem pridobili. Delce je toraj tako pisano, kakor le to moremo zahtevati od njega. Strokovnjaki, kterim se je knjiga poslala vpogled, so jo pregledali in po malih spremembah označili kot popolno in v ljudsken, duhu spisano delo. Sadjerejska sekcija toraj priporoča osrednjemu odboru, naj sprejme ta-le predlog: Centralni odbor blagovoli skleniti, da da natisniti časuprimerno brošurico strokovnega učitelja Brtldersa o spravljanju in pošiljanju sadja v svrho povspeševanja kupčije s sadjem v nemški in slovenski izdaji v 10.000 izvodih. Brošurica se naj potem odda za znižano ceno 20 vinarjev. » Predlog se sprejme in ob jednem naroči družbini pisarni, da takoj vse potrebno vkrene, da se z ozirom na obilico sadja, ki ga letos po nekod pričakujejo, knjiga že jeseni razdeli med ljudstvo. Statiska o številu sadnega drevja na Štajerskem se ne sprejme v knjigo, kar se po poročilu generalnega tajnika Juvana vzame na znanje. Poročevalec, centralni odbornik Zweifler referira nato glede odbere raznih škropilnic in naznanja osrednjemu odboru, da je priporočljivo, se ozirati pri naročilu škropilnic na krajevne razmere in želje prosilcev. Po hribovitih in goratih krajih Vzhodnega in Zgornjega Štajerskega se naj pred vsem porazdeli tirolskaškropilnica, za polje Kernreuterjeva, za sadjerejske okoliše, kjer se prideluje tudi vino, pa škropilnica od Jesscrnigga brez podaljšane cevi in ona od Pircha. Se vzame na znanje. . Nadalje poroča centralni odbornik Zweifler o predlogu, ki ga je sprejela sadjerejska sekcija: Naj se storijo pri železniških oblastnijah tostranske državne polovice potrebni koraki, da bo se razpošiljalo kakor v Nemčiji in Italiji sveže sadje in zelenjad po navadnem tovornem nastavku kot brzovozno blago. Se sprejme z.dodatnim predlogom centralnega odbornika Klammer: „Naj se pozovejo tudi druge kmetijske družbe, da se pridružijo ti peticiji", kar se tudi sprejme. 3. Poročila in predlogi rastlinar-skega pododbora. a) Poročilo in predlog o znižani oddaji semenja. Poročevalec je centralni odbornik dr. Hotter. Ta poroča, da je visoko c. k. poljedelsko ministrstvo ugodilo predlogu osrednjega odbora, naj se rezervira znesek 4000 K, ki je ostal kot prebitek iz leta 1911 dovoljenega izvanrednega kredita za povzdigo živinoreje. Ministerstvo je odobrilo predlog, da se omenjeni znesek uporabi za povspeševanje pridelovanja krmil i. t. d., za oddajo semenja po znižani ceni in za povspeševanje potovalnega pouka. Nikakor pa se ne sme denar uporabiti za oddajo žitnega semenja po znižani ceni. Ker se je ljudstvo poprijelo z velikim veseljem akcije za napravo trajnih in se menjajočih travnikov, in se ta akcija zmiraj bolj razširja, smatra referent za potrebno, da se začne s pridelovanjem travinega in deteljnega semenja, ki ga potrebuje Zveza gospodarskih zadrug, na domačih tleh. Štajerski kmetovalci se naj potrudijo, da bodo postali tozadevno neodvisni od inozemstva. To pa se lahko zgodi tem bolj, ker so pri nas dani vsi predpogoji za pridelovanje deteljnega in travinega semenja. Iz izkaza, ki ga je doposlala Zveza gospodarskih zadrug, - kterega poročevalec tudi prečita — je mogel centralni odbor sprevideti, da gredo lepi denarci za nakup travinega in deteljnega semenja v tujino. Te okolščine so napotile pododbor, da se je začel resno baviti z mislijo, da se prideljujejo travina semena doma, zlasti pa še zaraditega, ker je ministrstvo za poljedelstvo dalo na razpolago podporo. Sekcija torai predlaga, naj se sprejmejo sledeči predlogi: 1. Iz leta 1911 preostali prebitek po 4000 Z se naj uporabi za povspeševanje pridelovanja krmskega semenja na ta način, da se upelje na Štajerskem pridelovanje deteljnega in travinega semenja. 2. Tistim kmetovalcem se da brezplačno na razpolago deteljno ali travino seme, ki se hočejo baviti s pridelovanjem krmskega semenja. Površje dotičnega polja pa mora obsegati vsaj i/i pluga. 3. Prosilci se morajo zavezati z reverzom, da bodo točno izpolnjevali jim predložene vprašalne pole o izvršitvi in poteku kulture, da se bodo držali danih navodil za pridelovanje semenja in da bodo končno vsak čas dovolili strokovnemu osebju, kteremu se bo poverila kontrola, pristop k temu polju. Sprejeto. Referent poroča nadalje o potrebi, da se nasejejo strmi bregovi, kjer je rastla svoječasno vinska trta, in priporoča osrednjemu odboru, naj ta pozove v svrho poiskusa kmetijsko podružnico v Mariboru, da se njeni člani potegujejo za brezplačno dobavo deteljnega in travinega semenja. Se vzame na znanje. Ravnotako se vzame na znanje vzpodbuda sekcije, naj se začne s poiskusnim nasadom raznih vrst turščice. Generalni tajnik poroča potem o razpošiljanju raznih vrst krompirja na kmetovalce iz grottenhofske kmetijske šole v svrho poiskusov. Ker je imel pristav omenjenega zavoda s tem veliko posla, dovoli se mu remuneracija 50 K. 4. Posvetovanje in sklepanje o prošnji občine Libenau za mesečne živinske sej me. 5. Sklepanje o ustanovitvi kmetijske podružnice v Veličanah. Poročevalec je generalni tajnik. Stavi predlog, naj se predležeča prošnja zavrne, ker manjka za ustanovitev podružnice uvaže-vanja vrednih vzrokov, in ker so se sosedne fili-jalke izrekle zoper ustanovljenje te podružnice; končno pa tudi ne obstoji nobena ovira, da bi ne pristopili kmetovalci iz Veličan ivanjkovski podružnici. Sprejeto. 6. Poročilo in predlogi knjigovodskega podobora. a) poročilo o uspehih prijav h knjigovodstvu in o korakih, kijih je storilo tozadevno družbino kmetijsko knjigovodstvo. Poročevalec centralni odbornik Klammer poroča, da so je prijavilo 2(3 kmetov za pristop iz Zgornjega, Srednjega in Spodnjega Štajerskega. Zastopana niso okrajna glavarstva: Liezen, Murau, Gradec, Radgona, Weiz in Slovenji Gradec. Vzorci so se razposlali na člane že 25. junija, tako da se lahko z vodstvom tega posla že prične s 1. julijem. Na Spodnjem Štajerskem so strokovnjaki pri nekterih kmetovalcih sestavili inventuro tor jim dali razne migljaje in nauke. V drugi polovici meseca julija bo gospod tajnik Holz, kteri vodi te knjigovodstvene posle, nadaljeval sestav-Ijenje inventur in dajal posameznim posestnikom potrebne nauke. b) ker se je prijavilo toliko kmetovalcev, mora se za izdelanje podanih podatkov sprejeti posebna moč. Uvažujoč te okolnosti predlaga referent, da se sprejmejo naslednji predlogi knjigovodskega pododbora. 1. Centralni odbor vzame na znanje, da ’se je prijavilo za na nov kfor za fm0 zmleto moko, zaznamo- '2*^ zmleto moko, zaznamo-vano s ———1 ■ štiriperesno deteljico garantira (jamči) znana in že z nad 30 letnimi, vedno sijajno uspelimi skušnjami glede Thoma-sovo moke 65—24 /IS /IS /IS /IS /IS /IS /IS /IS /IS /IS /IS /IS t . . T kupčijska pisarna za Matovo moko ® £ čeških ThomasoYih tovaren 4 Dunaj I., Bausrnmarkt 13. «-*—Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, Oradec, Franzensplatz št. i. Načelstvom naših zadrug-članlc. Zvezinl odbor je storil v svoji seji dne 25. julija 1912 z ozirom na sedanji položaj na denarnem trgu iz silnih vzrokov sklep, kteremu je pritrdilo tudi nadzorstvo Zveze v svoji seji dne 8. avgusta 1912, in sicer da zviša: 1. obrestno mero za vlogo pri Zvezi od 4 na 4%%, 2. obrestno mero za kredite rajfajzenovkam od 4V4 na 4%% in za kredite gospodarskim zadrugam od 4 Vii na 4 Vi %. II. Upravni odbor Splošne zveze gospodarskih zadrug v Avstriji na Dunaju je sklenil v zadnji seji na predlog generalnega zastopnika, da se vrši z ozirom na ugoden uspeh lanskega zadružnega zborovanja tudi letos taka prireditev tik v zvezi z rednim zborovanjem Članov Splošne zveze, da pa sc ne bo letos sklicala skupščina Splošnih gospodarskih zadrug. To zadružno tedensko zborovanje se vrši od 3. do 8. septembra s sledečim dnevnim redom: Dne 3. septembra ob 10. uri predpoldne: Konferenca o zadružni organizaciji za vnovčeuje vina, Dne 4. septembra ob 10. uri prcdpoldno: Konferenca zastopnikov. Dne 5. septembra ob 9. uri predpoidno: Seja načelstva Splošne zveze. Dne 5. septembra ob 11. uri dopoldne: Zborovanje članov Splošne zveze. Dno 6. septembra ob 10. uri predpoldne: Konferenca revizorjev. Dne 7. septembra ob 10. uri predpoldne: Nadaljevanje konference revizorjev. Dne 8. septembra ob 9. uri predpoldne: Občni zbor penzijskega društva gospodarskih zadrug v Avstriji. Z ozirom na zanimive točke tega zborovanja smemo pričakovati, da bo se ta prireditev tako mnogobrojno obiskala in bo toliko zanimanja v krogih kmetijskega zadružništva, kakor o priliki prvega takega poskusa pretečenega leta. Priporočamo svojim včlanjenim zadrugam, da se tega zborovanja udeležijo v čim najbolj mnogo-brojnem številu in vpošijejo tozadevne prijave Zvezi. pravočasno zbirajo naročila od svojih udov in lam jih potem skupno vpošijejo; tako mi lažje in brez vseh pritožb izvršimo naročila. Na zahtevanje vpošljemo vzorce. 2. Melasina močna krmila. Objavljamo s tem našim cenjenim odjemalcem prodajne cene močnih krmil za bodočo sezono iz tovarne močnih klajil Bruck n. L. c. k. kmetijske družbe na Dunaju in ponujamo dokler jo kaj zaloge: Št. IV melaso iz palmovih tropin 100 ltg ATI5.90, št. I melaso iz palmovih koščic 100 ltg K 16.10, št. II melaso iz palmovih koščic kokosa 100 fe/ K 16.40 od tovarniške postaje Bruck—Kiralyhida. Pošlje se po želji odjemalca takoj ali koncem meseca julija 1913, neštevši vrečo, ki se zaračuna s 60 vin; ta se vzame nazaj tekom 4 tednov brez stroškov na južnem kolovoru v Gradcu, ako je v dobrem stanu, po ravnoisti ceni. Ako se vzame celi vagon, dovolimo pri zgorajšnjih cenah še popusta 25 K. Ako bi tovarna za močna krmila v Brucku m. L. c. k. kmetijske družbe na Dunaju prod končno dobo znižala svoje oficijelne cene, dovolimo svojim odjemalcem celih vagonov za krmila, ki še jih niso odvzeli, tudi nižjo ceno. Če so vzame melasinih močnih krmil manj kakor vagon, takrat no izvršimo naročila od tovarniške postaje, ampak od naših skladišč v Ljubnem, Gradcu in Račjem. Ponujamo ta krmila, dokler je kaj zalogo, po sledečih cenah: Št. IV melaso iz palmovih tropin 100 leg K 17.40, št. I melaso iz palmovih koščic 100 ltg K 17.60, št. II melaso iz palmovih koščic kokosa 100 Ig K 17.90, št. VI melasino goščo 100 £# K 19.50 brez vreče, ki se zaračuha s 60 v. To pa vzamemo za ravnoisto ceno nazaj tekom 4 tednov, ako jo v dobremu stanu in se nam vpošlje brez stroškov na južni kolodvor v Gradec. Plačati se morajo krmila takoj. Zlasti pa moramo opozoriti svoje odjemalce, ki dobivajo melasina močna krmila iz naših skladišč v Leobnu, Gradcu in Račjem v manjših množinah, da imamo v teh zalogah cele vagone teh krmil, in toraj daje Zveza tem odjemalcem to blago po nižji ceni, ker jim ni treba plačati visoke tovornine za posamezna naročila od tovarne v Bruck—Kiralyhida. III. Ogledovanje plemenske živine muropolj-ske pasme s prodajo živine. Dne 10. septembra 1912 priredi Zveza muro-poljskih živinorejskih zadrug na Štajerskem imenom Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem jesensko ogledovanje živine, na kterem se sme tudi prodati muropoljskega plemena živina. Ker imajo vsi interesenti ugodno priliko za nakup izvrstne živine muropoljske pasme za vzrejo, vabimo na mnogobrojni obisk te prireditve. IV. Poročilo glede blagovnega prometa Zveze. I. Za jesensko naročevanje. Ponujamo, dokler je kaj zaloge: z i m s k o rž, sorta petkuška, štajerski pridelek AT 27.— zimsko rž, sorta hanaška ... * 27'— zimsko-pšenico, sortaGroB-Bleu „ 30 — zimski ječmen...................„ 26’— za 100 ltg Čiste teže, v vrečah po 50 ltg, od graškega južnega kolodvora proč. Plača se pod že znanimi pogoji. Vreče se zaračunajo po kroni in se zopet vzamejo nazaj za isto ceno, ako se vpošijejo tovornine prosto tekom 4 tednov v Gradec južni kolodvor. Ozimina je že od Zveze skrbno očiščena in vsled večletnega pridelovanja na Štajerskem za naše podnebje prikladna. Zrnje za setev se oddaja v originalnih vrečah po 50 ltg. Opozarjamo naše zadruge-članice, da 3. Cenik umetnih gnojil za jesen 1912. S 1. julijem t. 1. stopijo v veljavo jesenske cene za Tomaževo žlindro. Cena Tomaževi žlindri za dobavo od 1. julija do konca decembra 1912 po skupni fosforovi kislini znaša po tem, kaka je pač produkcija 15 do 20% skupne fosforove kisline, z 80% raztopljivosti v citrenski kislini in 75% fine moke od železnice v Trstu za one kraje, za ktere se od Trsta to gnojilo pošilja, 32 % vin. za kilogramodstotek skupne fosforove kisline. Cene za kaj n it, kalijevo gnojilno sol, kostno moko I in II, miniral in kostne moke-super-fosfate ostanejo 31. decembra 1.1. neizpremenjene. V vseh drugih dobavnih in rabatnih (glede popusta) pogojih za umetna gnojila ne nastane nikaka sprememba. Čilski solitar pošilja Zveza, dokler je kaj zaloge, po svoji prosti volji iz skladišč v Gradcu, Mariboru, Celju in Ptuju za 31 AT 500 do 100 ltg bruto (to je teža solitra z zavojem vred) za neto (tako se imenuje teža kakšne reči brez zavoja) proti takojšnjemu plačilu brez popusta. Naročila na umetna gnojila v celih vagonih za jesensko uporabo se naj pravočasno naznanijo Zvezi, ker navadno jeseni primanjkuje železnicam vagonov, in toraj prepozno došiih naročil ne moremo točno rešiti. 4. Bakreno galico, dobava Zveza, dokler je kaj zaloge, najboljše kakovosti v vrečah po 100 kg po od 15. junija t. 1. veljavni ceni K 64.— ; kraj odpošiljatve Gradec, Maribor ali Celje določi Zveza; lOo kg z vrečo vred brutto za netto. Vreče po 50 kg se podražijo za 60 vinarjev pri 100 ltg. Z ozirom na vedno višje cene moremo imeti razmeroma le majhne množine bakrene galice na skladišču. Priporočamo torej svojim članom, da si jo omislijo čim prej in nam naročila vpošlo, kakor hitro mogoče, kajti ni izključeno, da se bodo cene še bolj zvišale. 5. Žveplo. Ventillato Trezza, najflnejša kakovost, v bombaževih vrečah, po 25 kg, od našega skladišča v Mariboru ob Dravi, 100 leg za 21 AT 50 v. V. Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem. Pregled ponudeb in naročil. 5. Pozor! Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske n rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo. Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko. Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili. Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu. Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1. Živinski sejmi v Gradcu meseca avgusta, septembra In oktobra 1912. Sejmi z rogato živino: Dne 22. in 29. avgusta. Dva di pred sejmom s klavno živino se vrši sejem z živino za vzrejo. Sejmi z klavno živino: Dne 16., 23. in 30. avgusta; 6., 13., 20. in 27. septembra; dne 4., 11., 18., 25. in 31. oktobra. Konjski sejmi: v soboto, dne 31.avgusta; v četrtek due 5. septembra in v četrtek dne 3. oktobra. Ponudbe: Oskrbništvo grajščine Steinhof pri Radgoni, 8 mladih bikov, pinegavskih in simodolskih, kakor tudi teh križancev, 6 mesecev do 1 Va leta starih, za nadaljno vzrejo. Cena 1 AT 12 v za kilogram od mestne tehtnice v Radgoni. Posamezni repi se ne oddajo. Oskrbništvo grajščine Freud en au, pošta Apače (Abstall), postaja Cmurek (Mureck): 3 plemenske bike algavškega plemena, čez 1 leto stare, lepe rasti, cepljene, ki so zrastli na pači; njih matere so prav dobre dojnice. Njih živa teža znaša približno 400 kg. Cena jim jo od hleva proč po 700 K. Gospa Lota Huckel, grajščiua Freiberg, pošta Gleisdorf: 17 pristnih pinegavskih telic, približno 6000 kg težkih, za vsak rep živinčeta 260 do 400 Al; 11 pristnih mladih pinegavskih bikov, približno 3500 kil težkih. Vsako sledje navedenih glav stane 300 do 500 K. Frederik II ar tin ge r, posestnik v Fernitzu št. 70, 1 čistokrvnega bika montafonske pasme, 2 leti starega, dobrega plemenjaka, 520 kil težkega, 500 K. Zadružna vnovčevalnica za živino pri Sv. Miklavžu v Sausalu: 2 lepa plemenska biku muropoljske pasme, 21/, leta stara, vozita dobro, nista huda, približno 1000 kg, K i za kilogram; 1 kravo, mešane pasme, dobro dojnico, vrže koncem meseca julija sedmo tele, vozi dobro; cena po sporazumu. Jožef Berger, grajščina Hahnhof, Stifting-tal pri Gradcu: 1 bika čiste muricodolske pasme, 15 mesecev starega plemenjaka, čez 600 kg, K 800. Hinko Klement v Kirchbachu ob Rabi: 4 mlade bike, od kterih sta bila dva premovana, 1% do 2 leti stare, lepo zraščene, za plemenitev, cena za kilogram 1 K. Vpraša se naj pri Mariji Klement v Kirchbachu ob Rabi. Jožef Heinrich, Hengsberg pri Wildonu: Kravo s teletom, simodolsko križanko, 600 K težko za 620 K; je dobra molzna krava. Franc T h o m a, Grobming: mlado kravo gorskih liscev s 3 tedni starim teletom, lepe rasti, približno 580 kg 600 K. Karl N e u p e r, pivovarnar in posestnik, Bad Aussee: 1 pincgavskega bika, 1% leta starega, premovanega, rod se more dokazati, 550 leg 680 K. Oskrbništvo grofa d’Avernas, Neuschloss, pošta Wundschuh, 8 izvrstnih telic za vzrejo, pinc-gavske pasme, 6 do 8 mesecev brejih, 470 do 550 leg težkih, cena za komad 530 do 650 K. Naročila. Viktor Glaser, Ruše pri Mariboru, kupi mlado telico holandske pasme. Oskrbništvo Frauneder, Urgenthal pri Brucku ob Muri, kupi vsak čas na novo molzne krave. Prosimo, da se pri ponudbah živine navede po možnosti živa teža in cena. Prijave za prodajo in nakup se priobčijo samo trikrat, če se nismo pismeno drugače pogodili. VI. izkaz o kontokorentnem poslovanju Zveze gospodarskih julija 1912. (Promet z denarjem in A. Posojilnice. zadrug na Štajerskem meseca blagom). Konto vlog Konto kreditov Posojilnice Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K V K V K V K v Stanje dne 30. junija 1912 , „ ___ 8,428.238 41 4,722.145 83 __ —— Promet julija 1912 . . . 362.974 14 331.802 44 213.516 43 229.372 95 Skupaj . . . 362.974 14 8,760.040 85 4,935.662 26 229.372 95 j Proč vračila — — 362.974 14 229.372 95 — — I Stanje dne 31. julija 1912 — — 8,397.066 71 4,706.289 31 , — 1 B. Druge kmetijske zadruge in društva. Konte vlog Konto kreditov Kmetske zadruge Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov 1 K V K V K V K v | Stanje dne 30. junija 1912 - 8.327 85 1,252.597 73 — Promet junija 1912 . . . 4.669 35 130 60 •13.813 34 .17603 56 Skupaj . . . 4.669 35 8.458 45 1,266.411 07 17.603 56 Proč vračila — — 4.669 35 17.603 56 — — Stanje dne 31. julija 1912 — — 3.789 10 1,248.807 51 — — Ves promet posojilnih društev Zveze meseca julija 1912 ... Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca julija 1912 .... „ Stanje vseh vlog koncem julija 1912 .............................................. . „ Stanje vsega kredita „ „ 1912.................................. „ Uvoz blaga v juliju 1912..................... * . *..................................... Izvoz „ „ „ 1912 „ Skupni promet meseca julija 1912.................................................* „ Število pridruženih posojilnih društev koncem julija 1912: 285. Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem julija 1912: 1,137.665.96 36.216-85 8,400.855-81 5,955.096-82 61.072-95 92.081-35 153.154-30 PIE ID w Tržna poročila. S J B =[M1SIMI= Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. a P ! o S m g O in Mesto ra 1 XZ2 PH P J >o čš C M C P « K v k | V K\ V V K V K V Celje .. 5o 12 — 9 10 — 12 50 11 50 14 Ormož.. 50 U — 9 — 8 50 8 50 10 50 9 50« Gradec . 50 12 50 11 50 11 95 12 67 LO 70 6 50 Ljubno . 50 13 20 12 25 11 50 13 25 11 25 — — Maribor 50 11 — 10 — 9 — 12 — 10 50 11 5 oj Ptuj ... 50 11 50 10 50 10 — 12 — 10 50 — j Inomost 50 — — — — — — — 27 — — 70 — Celovec 50 11 74 10 48 — — 10 56 10 80 — Solnograd 50 12 30 11 40 — — 12 60 11 30 — — Dunaj . 50 12 25 12 15 9 63 11 45 9 55 — Ljubljana 50 12 42 10 87 10 60 11 47 9 90 — — Line ... 50 Pešt .. . 50 c5 c3 c3 Mesto Ajda Bob Seno sladi Seno kisle h a >SiS a ” Jezna slam 5 K V K V K V K V K V K v i Celje... 50 10 50 15 50 2 40 2 20 3 — 2 50 Ormož . 50 12 — 15 — 3 — 2 50 2 — 1 50 Gradec . 50 12 — — — 3 05 2 95 2 35 — — Ljubno . 50 — - 22 — 4 — 3 — 3 50 3 —! Maribor 50 11 50 15 50 2 50 — — 2 50 2 —, Ptuj .. 50 — — — — 3 60 3 10 3 40 2 60 Celovec 150 Graško tržno poročilo. Sejem s krmo in slamo od 29. julija do 4. avgusta 1912. Pripeljalo se je 36 vozov s 492 metrskimi stoti sena in 22 vozov s 261 metrskimi stoti slame; sejem je bil slabše obiskan, ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 5-— do K 6.40, sladko od K 5.20 do K 6-50; ržena slama od K 4-— do K 5-—; pšenična slama od K 4-— do K 4-80, ječmena slama od K —•— do K —•—; ovsena slama od K —•— do K —•—; jezna slama od K — do K . Sejem z rogato živino dne 8. avgusta 1912. Prignalo se je 380 volov, 333 bikov, 430 krav, 22 živih telet in — konj, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnice. Izvoz na Nižje Avstrijsko*1: 5 volov, 90 bikov, 43 krav, — telet; na Gornje Štajersko: 84volov, 20 bikov, 22 krav; Spodnještajersko: — volov, — bikov, — krav, — telet; Trst: — vol, — bikov, — krav, — telet; Predarlber-ško: 34 volov,22bikov,20 krav, 16 telet; Swico: 28 volov, — bikov, — krav, — telet; Češko: 30 volov, 30 bikov, 214 krav, 1 tele. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od 98-— do K 104-— (izjemoma ATllO'—), poltolsti od K 88-— do K 96-—, suhi od K 82-— do K 88-—; voli za pitanje od K —•— do K —; klavne krave tolste od K 76'— do K 86-—, poltolste od K 58-— do K 76*—, suhe od K 48-— do K 56* — ; biki od jK 78*— do K 100-—; dojne krave do 4. teleta od K —•— do K —•—; črez 4. tele od K —•— do K —•—; breje od K —•— do K —•—; mlada živina do 80'— do K 100-—. Sejem klavne živine dne 9. avgusta 1912. Zaklana živina: 705 telet, 1786 svinj, 7 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1-34 do K 1-40; teleta la (izjemna cena) od K 1-42 do K 1-52; mlade svinje od K 162 do K 1-68; nemške pitanske svinje od K 1-56 do K 1-60; ogrske pitanske svinje la od K 1-66 do K 1-70; ogrske pitanske svinje Ha od K 1.54 do K 1-62; mesne svinje od K 1-56 do K 1 64; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K 1.50 do K 1.56; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od —•— do AT —•—; ovce od AT-.80 do K 1-10; kozlički in jagnjeta od K 6-— do K 8-—. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 24. avgusta na Laškem**; v Teufen-bachu**, okr. Neumarkt; pri Sv. Petru, okr. Oberwolz; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 26. avgusta na Bregu pri Ptuju*; v Ribnici*, okr. Marenberg; v Ilzu, okr. Ftlrsten-feld; v Ljubnem**, okr. Gornjigrad; v Lipnici*. Dne 27. avgusta v Ormožu (sejem s ščetinarji). Dne 28. avgusta v Stainzu**; pri Sv. Ani am Aigen, okr. Fehring; v Fttrstenfeldu**; v Fer-nitzu*, okr. Graška Okolica; pri Št. Janžu pri Herbersteinu, okr. Pollan; v Vorau; pri Sv. Trojici v Slov. Gor., okr. Sv. Lenart v Slov. Gor.; v Svičini, okr. Maribor; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Mariboru*. Dne 29. avgustav Pusterwaldu, okr. Ober-zeiring; pri Sv. Tomažu**, okr. Onnož; pri Sv. Petru ob Ottersbachu**,v okr. Cmurek; na Muti**, okr. Marenberg; v Žalcu**, okr. Celje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s ščetinarji); pri Sv. Filipu, okr. Kozje. Dne 30. avgusta v Kirchbergu ob Rabi**, okr. Feldbach; v Poličanah**, okr. Slovenska Bistrica; na Hajdini*, okr. Ptuj; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 31. avgusta v Konjicah*; v Brežicah (svinjski sejem); v Predli!zu**, okr. Murau. Dne 1. septembra v Semriachu, v okr. Frobnleiten; v Ilieflau, okr. Eisenerz; na Žigar-skem vrhu, okr. Sevnica; v Liezenu; v Št. liju v Slov. Gor., okr. Maribor. Dne 2. septembra v Obdachu; v Fisch-bachu**, okr. Birkfeld; v Arnočah, okr. Šoštanj; v Murau*; v Ternovcih**, okr. Ptuj; v Slovenjem Gradcu**; v Zrečah**, okr. Konjice; v Marija Tinskem**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Donners-bachu**, okr. Irdning; v Gabersdorfu**, okr. Lipnica; v Ormožu*; v Celju*. Dne 3. septembra v Fernitzu, okr.Graška okolica; v Radgoni*; v Račjem*, okr. Maribor (tudi konjski sejem); v Ormožu (sejem s ščetinarji). Dne 4. septembra na Ptuju (konjski in govejski sejem, ter tudi sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Vuhredu*, okr. Marenberg; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež. Dne 5. septembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji). Dne 6. septembra v Št. Pavlu v Sav. dol*, okr. Celje; v Gradcu (z zaklano klavno živino); v Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slovenska Bistrica; v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Opozarjanje. Današnji številki je priložen prospekt „Navodilo za jesensko obdelavo" tvrdke „Društvo tvornic za Tomasovo žlindro/1. . v Parizu 1900 motorji za surovo olje io lokomobile. Motorji z visokim tlakom. Naj-cenejši za kmetijstvo, industrijo in obrt. Stotine zadoToijiTih na- stroški za kurjavo na HP in uro od I v naprej, prav že r obratih. — --------—..........................--------- ceniki in proračuni Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole brezplačno. finančne oblasti. Potrebuje malo vode. Itf HMIIMJt »silijo HeiligenstadterstraBe 83 La. 179a~12 Izkopavalnik za krompir „Welt“~Roder 272-a model 191« ______ j« neuottibno polvubon /» vsakog« krompir 'pridoliijdfega kmetovavoa! — Enostavša in roliiim konstrukcija, noop«»toilJlv