MUZEJSKI RAVNATELJ L J U B L J A M P J U C- O "M. A 7 ! J ft. 90 Izh+n "»k dM 9 mesec« L 22—, 1> t. 4 50 v«č. — v iirokooti 1 k*lmčijo. Ali se ne bo Se prej, nego postrme vpra&anje priključitve aktualno, prelevila iz federa-cijske države v unitaristično v smislu, da njene posamezne dežele s svojimi zakonodajnimi skupščinami in pokrajinskimi vladami prenehajo, ali pa se priključi k Nemčiji kot unita-ristična državna celota. Prva možnost bi bila po mnenju prof. Kelsena nezaželjena, ker bi se v tem slučaju število nemških zveznih dežel jako pomnožilo, česar si pa Nemčija ne želi", ker bi potem upravljanje države postalo preveč komplicirano. Iz teh razlogov pride bolj v poštev drugi način priključitve, ker je bolj enostaven in praktičen. Vendar pa bo tudi takšna priključitev naletela na velike zapreke. Avtonomija posameznih avstrijskih zveznih dežel se je po vojni tako okrepila, da bi načrt za ustvaritev unitartstične države brez d voma naletel na moJan odpor in bi celo pretila nevarnost, da bi se Avstrija tudi mogla odreči priključitvi, ako bi se ji stavil predpogoj, da bi se morala v ta namen preleviti v unitaristično državo. Zato skuša najti prof. Kelsen nekako srednjo pot glede načinov priključitve. Kot zgled naj bi bila avstrijskim zveznim deželam pruska ustava. V okviru unita-ristične države bi bil položaj avstrijskih dežel enak položaju Prusije v Nemčiji. Končno raz pravi j a prof. Kelsen v svoji študiji tudi o vprašanju, kako naj bi se izvedla priključitev, ali z državno pogodbo, ali z zakonom. Prof. Kelsen smatra priključitev z zakonom za ugodnejšo, in predlaga, da bi se v ta namen avstrijska ustava prilagodila drugemu členu \vei-marske ustave, ki pravi, da morejo tuje pokrajine stopiti v okvir nemške drŽave le v slučaju, ako se njihovo prebivalstvo prostovoljno odloči za to. Studija profesorja Kelsena zaenkrat ni vzbudila znatne pozi mosti v avstrijski javno3tJ, kar je pač razumljivo. Resnica je, da se v Avstriji mno^o govori in piše o priključitvi k Nemčiji, a se pri tem prav malo razmišlja o raznih neprijetnih posledicah tega dejanja. Edino neki publ;cist se je zamisljl nad razmotrivanji prof. Kelsena in je prišel do zaključka, da do priključitve ne bo prišlo prej, dokler se Avstrija ne odpove svojemu federalizmu. Ako se to ne zgodi, potem bo vprašanje priključitve ostalo še dolgo, dolgo časa nerešeno. Zanlbonljev procee Izjave glavne priče Zftltieranje OunjUe General Capello in iramasonska loža RIM, 14. Dana&nja razprava v Zani boje vem procesu prične ob 9. Predseduje general Frari, ki nadaljuje zasliševanje prič. Duhovnik Bisio, župnik v Rive d'Arcano, i zpove, da se je Nicoloso 4. novembra 1925. ves dan nahajal v Rodeanu. Njemu ni H),una, da bi bil Nicoloso kdaj kaj hudega napravil. Duhovnik Faletti, ki načelju-je nekemu zavodu, v katerem se že sedem let nahaja sta. generala Capella* poda razna pojasnila, ki se tičejo generalovega potovanja iz Rima v Turin. Ob splošni pozornosti stopi nato pred sodnike glavna priča v tem procesu Karel Quaglia, čin. 1. novembra sem s« podal osebno k generalu Capellu; nesel sem mu listek Zanibonija, ki Je izročil Ducd pri« 5000 tiaoft lir in pismo, naslovljeno na Salo. Kako je prišlo tudi to pismo v roke policije ?« Priča: «Jaz sem odneeel ln izročil pismo SalL Tudi jat sem čudil, kako je mogla »vedeti za toliko stvari policij a.« Odv. Petronio: «V nekem do- je zahteval 2000 lir za drugi in nosu policije se pravi, daje že spet 2000 lir za naslednji dan. | pred tem, in sicer 2. novembra sem se spet podal k generalu Capellu, ki mi je rekel: «Dotična oseba (Torrigiani) noče o tem nič slišati, ker ni nič pripravljeno. Napravil bom še zadnji poskus. Pridite jutri vendar pa ne semkaj, kar sts bil že dvakrat. Videla se bova u tri ob 16. na moetu Cavour.* Naslednjega dne je Capello prišel na sestanek. Rekel mi je. da se Je tudi zadnji poskus izjalovil. Torrigiani mu je povsdal, 1925. neka oseba iz kroga Zani-konijevih. zaupnikov dajala po-Uciji informacije o razgovorih Jn .namenih Zanibonija. Jaz smatram Quagiio za to osebo.* Quagiia: «Jax nisem imel takrat z Zanibonijem nikakih stikov, ampak sem živel lepo do- JBM Odv. Petroni: «Zaniboni je dej^, da mu Je prišel na misel atentat, ko je čital en latinski epigram, katerega je napisal je občeval in ss razgovarjal i mnnffimi fašisiovskimi osebnostmi.* Sledijo zopet priče, ki izpovedujejo o podrejenih okolnostih, tičočih se postranskih obtožencev. Med njimi je tudi priča Terezija Rustacchio, ki izgleda kakor 20-letna mladenka. Zato zavlada v dvorani veliko začudenje, ko izpovft, da ima 65 let. Priča Marij Roberti, vratar v hotelu «L,iguria» v Torinu izpoveduje, da je bil Capello za časa svojega bivanja v Turinu stalen gost hotela. Dne 3. novembra je poslal Capello brzojavko, v kar t eri je naznanil, da pnuo naslednjega dne v Turin, ter da naj mu napravijo njegovo sobo. Kmalu po njegovem prihodu je iskal Capella policijski komisar. Priča je povedal to Capellu, ki se Je takoj podal h komisarju da je o pripravah za atentat i»- Quaglia na okvir slike v nekem ter se mu stavil na razpolago. Prva mednarodna avtomobilska manifestacija Jugo-slavije BECGKAD, 14. (izv.) Po sklepu centralnih avtomobilskih klubov v Parizu priredita avstrijski avtomobilčki klub in avtoklub kraljevine SHf, ki je pod pokroviteljstvom kra-jice Marije in predsedstvom princa Pav'a, letos veliko tekmo, takozvano Alpsko vožnjo v Avstriji in Jugoslaviji. Tekma bo trajala od 5. cio 15. juflija na progi: Dunaj - Ljubljana - Zagreb - Beograd - Sarajevo - Dubrovnik - Bi-nač - Zagreb - Maribor - Dunaj. Vsa presra je dolga okrog 3100 km. To bo prva velika mednarodna avtomobilska manifestacija v Jugoslaviji. Doslej je prijavljenih že nad 50 tekmovalcev iz raznih evropskih držav. ki položi najprej prisego in nato izjavi: «Pri preiskavi nisem vsega povedal, ker sem bil prepričan, feem izpolnil svojo nalogo s tem, da sem preprečil atentat proti načelniku vlade. Danes pa ni, da bi molčal. Za-ntboni je prihajal v Rim, ker Je skušal pripraviti generala Capella do tega, da bi izpolnil neko obljubo, ki je pa general ni dal v svojem lastnem imenu, marveč kost eksponent nekega udruženja. 21. oktobra 1925 je prišel Zaniboni k meni; imel je puško. Bil je vesel in mi je povedal, da je general Capello o-dobril njegov načrt. Vendar pa je bilo treba še počakati, da se v Rim povrne Torrigiani (veliki mojster rimske framasonske lože). Zaniboni j u je bilo obljubljenih 300.000 lir za to, da oboroži kakih 100 mož. Zaniboni se je nato povrnil na Furlansko ter je čakal na odgovor, ki je tudi prišel v pismu z dogovorjenim besedilom. Odgovor je bil negativen. Zaniboni pa ni izgubil poguma; rekel je, da bo denar gotovo prišel pozneje. «Skušal sem prepričati Zanibonija, naj bi se odpovedal svojemu zločinskemu načrtu. Prar-vil sem mu tudi, da bi on postal prva žrtev generala Capella, če bi po smrti načelnika vlade prišlo do vojaške dikta-ture. Zaniboni se je obrnil za denar tudi do senatorja Fras-sattija, ki ga Je pa zavrnil. Zaniboni mi je tedaj rekel, da bo pa sam delal. Namignil mi je, da bo atentat izvršil mogoče le 28. oktobra. Anonimne grožnje «Vprašal sem se tedaj, ali naj se ločim od Zanibonija, ali pa Daj se ga še naprej držim; odločil sem se za poslednje, ker sem hotel na vsak način doseči, da bi se on odpovedal svojim načrtom. Ponujal sem mu celo službo v inozemstvu. Postopal sem torej napram njemu prav po bratsko. Tako se je zgodilo, da sem mu sledil v Urbignacco. Čez per dni je dobil anonimno pismo, pisano na stroj, v katerem se mu je grozilo s smrtjo, če ne bo izvršil svojega načrta. Pod okni njegovega stanovanja je nekdo šestkrat ustrelil iz revolverja, oči vidno z namenom, da bi Zanibonija ustrahoval. Zaniboni je stvar naznanil policiji, ki pa ni nič ukrenila za njegovo obrambo, marveč je celo namignila, da ga namerava aretirati. Zaniboni je bil radi tega zelo razburjen, bal se je aretacije *in se zato ves dan ni prikazal v vasi. Ko sva zvečer sedela v neki gostilni, je vdrla v sobo policija; zbežala sva preko polja. Puška za 8§f Ur «Ko se je Zaniboni podal v Čedad, se mu je posrečilo dobiti od nekoga 10.000 lir. Šel je v Milan, kjer se je srečal z genera/-lom Capellom. Povrnil se je nato v Urbignacco, kjer je našel Nicolosa, Ursello (proti kateremu bo sodišče postopalo v kon-tumaciji, ker je utekel policiji) in druge prijatelje. Zvečer se je vršil skupni sestanek. Takrat se je Ursella ponudil Zaniboniju, da mu bo preskrbel puško. Naslednjega dne je Zaniboni prišel k meni ter mi rekel: «Da, Ursella mi je našel puško; 800 lir je stala, pa kaj hočem!» «Mene, 21-letnega mladeniča, ni Zaniboni nikoli vprašal, dali sem pripravljen tvegati kožo in ječo za to, da izvršim zlo- vedel še z neke druge strani in 1 hotelu ▼ Lužnici pri Trbižu da bo Zaniboni lahko aretiran. Podobno postopanje ni nikakor Capello mi Je radi tega sveto- odvračalo Zanibonija od bojeval, naj rečem Zaniboniju, da bi vitih načrtov « stvarodgodil na poznej« čas. Quaglia: «Zaniboni Je napisal Isročil mi je majhen ovitek ln | še mnogi hujši epigram, kate- mi dejal, da Je dal to iz lastnega žepa. Ko se je poslovil, me je vpraAal: «Kaj mislite, ali se mu bo posrečilo?« Občutil sem v sebi gnev, gospod predsednik, a zatajeval sem se in odšeL General mi je Se rekel: «Sporočite mu moja voščila!» Da pred poskvSenim atentatom «V onih zadnjih trenotklh sem spremljal Zanibonija pri vsakem koraku. 3. novembra zvečer, ko sem se vračal od Zanibonija, sem vso zadevo naznanil oblasti. 4. novembra zju-tratj sem šel z Zanibonijem v hotel «Dragoni», odkoder sem šel nekaj kupovat, ker me je poslal Zaniboni. Vrnil sem se tja ob 8.30, ker sem se bal, da bi policija ne prišla o pravem času; v takem slučaju bi bil sam preprečil izvršitev zločina. «Zaniboni se Je posluževal vsake stvari, ki bi mu btta lahko prav prišla za izvršitev njegovega načrta in se ni pri tem nič oziral na to, da bi ga marsikaj lahko kompromitiralo. Jaz sem mu moral izmeriti, koliko korakov znaša razdalja med hotelom in palačo Chigi. V okolici Rima je Zaniboni preiskusil puško; sprožil je devet strelov in vse krogle so zadele cilj. Puška je bila izborna. General Capello je Zanibonija nagovarjal, naj izvrši zločin, ker Je pač računal, da bi po umoru Mussoli-nija prišlo do vojaške diktature in bi on, Capello, kot armijski general in ugleden Član framasonske lože, gotovo prišel na lepo mesto. Ko je garibaldinsko gibanje končalo brez uspeha« se je Zaniboni priključil udruženju « Damo vina in svoboda*. Namen tega gibanja je bil izvršiti prevrat v drŽavi; podpirala ga je masonerija, katere eksponent je bii general Capello.« Drž. pravdnik: «NaČrt je bil torej povzročiti, po smrti predsednika, vstajo.« Priča: «Da». Drž. pravdnik: «General je vedel za Zanibonijeve načrte?« Priča: «Da». Drž. pravdnik: «Ducci je ve-de4 za prevratniške namene?« Priča: «Da». Drž. pravdnik: «Ali je poučen o atentatu ?» Priča: «Ne». Drž. pravdnik: «Nicolosu so bili znani načrti za vstajo in pokolj?« Priča: «Da». Predsednik prekine nato razpravo, ki se bo nadaljevala ob 15. uri. Zaniboni In Qaa$lli RIM, 14. (Izv.) Predsednik posebnega tribunala otvarja popoldansko razpravo ob 15. uri. Tribuna! nadaljuje zasliševanje priče Quaglia. Odv. Petrom pravi, da je priča izjavila, da je pomagala Zaniboniju v septembru, a ga Je potem idejno zapustila ter ni odobravala več njegovega delovanja. Nadalje je izjavila priča, da ne ve, kako so prišla njena pisma v roke policije ter so bila fotografirana. Odv. Petromi: «Pripomniti moram, da je nesel v maju 1925. na Misurija in Duccija naslovljeno pismo priča osebno v Rim. To pismo je prišlo takoj v roke policije. Kako je prišlo do tega? Kdo je izročil pismo policiji?« Priča: «Jaz sem ga izročil Ducciju.* Odv. Petrom: «Po prejemu rega sem jaz zbrisal in napisal onega.« Odv. Petroni: «Vi ste imeli đne 3. novembra razgovor s komisarjem Dosijem. Ali se vam je predstavil?« Priča: «Da, da. Rekel mi je, da je komisar Dosi.« Odv. Petroni: «Na zapisniki« Incident Na poziv predsednika poseže-ta v zasliševanje tudi Capello in zanikata trditve Razprava se bo nadaljevala v torek Priča odv. Lorenzooi pravi, da je vedel, da pride onih dni general Capello v Turin radi u-reditve neke privatne zadeve. Radi te zadeve sta se dne 4. nov. podala k predsedniku tribunala. Capello je bil popolnoma mi ren. Takrat ni govoril ničesar o politiki. Tudi v svojih prejšnjih razgovorih s pričo nsi nikdar grdo govoril o predsedniku vlade Po svoji izpovedi je priča odpuščena ter pred odhodom stiska roko generalu Capellu. Po velikonočnih voščilih med sodnim dvorom in zagovorniki zaključuje predsednik razpravo. Zaniboni, ki _ _ _ priče o sestankih dne 1., 2. in 3. ki je preložena na torek, novembra in o visokosti svote, katera je posodil general Capello Zaniboniju dne 3. novembra. Zaniboni: »Prisegam na glavo svoje hčerke, da je priča dne 4. novembra, ko je prišla k meni ob 8.30 zjutraj, zahtevala čast streljati na predsednika vlade.« Priča: «Lažešl» (Med pričo in med Zanibonijem je došlo do ostrega besednega prerekanja, katerega predsednik energično udušuje.) Zaniboni: «Dodati moram še, da je Quaglia hotel, da vzamem puško ter jo namerim proti palači Chigi. Ker je vedel, da vstopi vsak. Čas policija, je hotel, da me slednja preseneti v položaju streljanja. Izjavljam tudi, da mi je on sam prinesel program manifestacije dne 4. novembra, potom katerega me je hotel opozoriti, da se bo prikazal predsednik vlade na balkonu ob 12.30.« Pričat: «La£e&! Nasprotno: ko sem vstopil v sobo, je pritrdil odejo na okno in mi je rekel, naj se prepričam, kako natančno se vidi balkon palače Chigi. Ker sem se nekoliko "tresel, me je vprašal, afco me je strah. ,,Jaz sem popolnoma miren!'', sem odgovoril. Prisegam na to, kar mi je najbolj sveto, da vse to čista resnica.« Zaniboni: «Ako je en Bog, tedaj bi moral ti takoj umreti.« Priča Piastra Gino, publicist: «Pa umoru Matteottija je bil u-stanovljen v Franciji protifaši-storski odbor, ki je razpisal posojilo „Svobode". V začetku sem se tudi jaz udeleževal tega gibanja, toda ko sem uvidel, da hočejo Garibaldi in njegovi tova^ riši iz tega samo kovati denar za svoje osebne potrebe, sem jih razkrinkal, nakar sem bil izključen. Zaniboni nas je s svojim govorom v Parizu vzpodbujal, naj vztrajamo, češ da ni več daleč dogodek, ki bo pospešil u-porno gibanje v Italiji.« Sledi nato cela vrsta prič, med katerimi sta tudi poslanca Barnaba in Viola, ki izpovedujeta o podrejenih okolnostih, tičočih se postranskih obtožencev Capello v Trstu Priča Ivan Melone, odvetnik: «Jae sem se udeležil sestanka rezervnih častnikov, katerega je sklical v Trst general Capello. «L'Idea Nazionale« je pisala, da je bil to framasonski sestanek, toda izmed 47 udeležencev je bilo 44 včlanjenih fašistov. Na onem sestanku je bila sprejeta resolucija, ki je bila odposlana predsedniku vlade.« Cristini: «Capello je takrat že operiral z masonerijo?« Priča: «Da.« Na vprašanje generala Capella izjavlja priča, da tekom svo jega bivanja v Montecatini v avgustu 1924. general Capello nikdar ni govoril grdo o faši-stovskem režimu. Prijateljsko Rim in Beograd O direktnih razgovorih še nI bilo gcvcra RIM, 14. Tiskovni urad načelnika vlade je objavil naslednji ko-munikć: da je bilo pričakovati že po veliki noči direktnih razgovorov med Italjo in Jugoslavijo. V to svrho je bilo že nekaj stikov med italijanskim poslanikom Bodrero in zu-nan. ministrom v Beogradu. Splošno se je pričakovalo, da se neposredni razgovori priftno takoj po velikonočnih praznikih. Danes pa je dobila vlada iz Rima obvestilo o uradnem komunikeju agencije Štefani, ki objavlja, da takih pogajanj z Jugoslavijo ni bilo in da jih tudi ne bo, ker se tiranska pogodba Jugoslavije ne tiče. Iz vodilnih krogov v Beogradu se čuje, da vlada ne bo odgovarjala na ta komunike rim. kabineta. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da je albanski poslanik Zena beg, ki je nedavno podal izjave o prijateljskem zadržanju Albanije napram Jugoslaviji nenadoma odpoklican v Tirano. Danes je bil v zunanjem ministrstvu in je o tem obvestil jugoslovensko vlado. Odpoklicanje Zena bega iz Beograda v trenutku, ko je podal prijateljske izjave o razmerju Albanije napram Jugoslaviji, se razlaga kot jasen dokaz, da je albanska vlada drugega mnenja. _ Ameriška ponudba za zgradbo nove železniške proge v Jugoslaviji . BEOGRAD, 14. (Izv.) Kakor se doznava, je neka nova ameri#ka finančna skupina ponudila državi posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev za zgradbo povardarske železnice v dolžini 450 km. Družba zahteva zgradbo železnice popolnoma v svoji režiji. Ostali pogoji so po mnenju poučenih krogov precej ugodni. Kakor se doznava se bo vlada s to ponudbo obširno bavila na eni svojih prihodnjih sej. Jugoslovanska kraljica se bo po-vrnila v soboto v Beograd BEOGRAD, 14. (Izv.) Z ozirom na to, da se je zdravstveno stanje romunskega kralja Ferdinanda znatno zboljialo, se povrne kraljica Marija v soboto v Beograd. Novo poročilo rimskega cGtarnale d'Italla« • vojnih pripravah Jugoslavije RIM, 14. > Italije in Albanije. Zatorej ne more tvoriti predmet racgsrvcrrov ali v-elo pogajanj s kako državo. Rimska «Trihuna» pa po&veča temu vprašanju uvodni članek, v katerem pravi med drugam: »Zaščitniki Jugoslavije in beograjski krogi zahtevajo, naj se Italija desinteresira za vlado Ahme-de-bega-Zogu, ki je prišla na krmilo potom gibanja, ki je bilo pripravljeno na jugoslovanskem o-»emlju. Italija je priznala vlado Akmeda-bega-Zogu, ker je hotela napraviti konec neprestanim vstajam, ki so ogrožalo nezavisnost in razvoj Albanije. V ostalem pa je smešno posvečati tako neznatnim vprašanjem tako veliko pozornost.* _ Velika nesreča v Rimu RIM, 14. (Izv.) Danes zjutraj se se dogodila v ulici Sakistiana v Rimu velika nesreča. Ko je skupila delavcev polagala podzemski kapelj, je radi kratkega stika električnoga toka ubilo tri delav oe. Drugi delavci so bili nevarno ožgani. Nesreča jo vzbudila v mestu veliko sočutje. MigoslavHa na msrju V italijanski politično-znan-etveni reviji « August ea», peta številka teg«; leta, čitamo kratko razpravioo pod naslovom «Jug-oftlav4a sul mare», pod katero je podpisan g. Maestrini Garlo. Jugosloveiiska mornarica — pravi Mae strini — se pričenja z ladjami od skupno 110.000 ton, ki jih je prejela, oziroma podedovala po Avstriji na podlagi versailleskega in senžermenske-ga pakta ter poznejših -dogovorov. Z ladjami so Jugosloveni dobili tudi pristanišča^ Split, Sušak in še nekaj drugih manjših. Ladje, pristanišča in druga pristaniška oprema niso bile prvovrstne. Začela pa da je v zadnjih letih Jugoslavija živahno pomorsko akcijo. Novoustanovljene razr-lične družbe za vzdrževanje in za gradbo ladij ter zboljšanje pomorske službe, vse to kaže resno stremljenje za povzdigo jufTV*! o ver. Sk eg-a momarstva. Z ozirom na razširjanje pomorskih družb in z ozirom na izboljšanje pristanišč se je pričelo tudi stremljenja po izboljšanju železniških zvez med zaledjem in obalo. Tako je nastala železniška zveza med Splitom in Šibenikom ter njihov spoj z glavnim železniškim vozlom j ugoslo venske države. Zveza med Vardište-Užice — spoj med Srbijo in Bosno — je obrnila tok trgovine teh krajev proti Jadranu. Zato se grade v prista^ niščih industrijska podjetja, zidajo se novi pomoli, splošna se razširjajo pristanišča, vse to radi naraščajočega prometa. Jugoslavija je imela na koncu leta 1925. ladij 214.000 ton (za 114.000 ton več od začetnega prometa). In danes ima okrog £40.000 ton, čeprav še nimamo uradnih podatkov. Jugo slovensko brodovje Šteje 40 ladij za veliko plovbo in sto mahjšili ladij (32-000 ton), ki služijo bolj ca obrežni promet. Ustanovili so tudi že perijodične črte po evropskih pristaniščih. In sicer v severnih pristaniščih in juž-no-ameriških. Glavna in naj- večja paroploroa družba j« «0-ceanija« (Mesečna črta. je: Ja-dran-Marsilija-Španska - Maroko-Kanarski otoki in zopet nazaj). Druga je «Atlantska Plovidba« in « Jadranska Plovidba« (ima promet pretežno v Egej-skem morju in v Črnem morju). Te družbe imajo večinoma moderno opremljena ladje. «Jugo slovenska aktivnost ne teži samo za tem, da bi vzdignila tonažo in promet*, pravi Mae*trini», pač pa tudi skrbi za izvoz svojih lastnih izdelkov v pristanišča drugih držav. Tako so v zadnjem (asu sklenili pogodbo z Grčijo, da lahko ju-goakvvenaki pamttri prevažajo domače blago iz solunske zon« v katerokoli grško pristanišče.» «In čeprav,» pravi nadalje Maestri ni, «se ta pravica, ki si jo je pridobila Jugoslavija, nanaša izključno le na takozvano «srbsko k*x>» v solunskem pristanišču (velja od septembra pret. leta) in zato ne krii grškega monopola v grških vodah, kaže verudar, kako veliko važnost polaga Beograd na trgovski razmah in s kako vnemo se skuša zagotoviti jugo slo- venski zastarvi važnost in stalnost prometa, poleg tega tudi hitrost prevažanja.« Glavno težnjo po razmaha morskega prometa pa postavlja Jugoslavija na Jadransko obal, kjer prednjači med pristanišči Split, najnaravnejša zveza z zaledjem in centrum, v katerega sku&ajo usmeriti vse železniške črte in ki je edino pristanišče, ki bo lahko, Če ne potolklo, pa vsaj vzdržalo inozemsko konkurenco. Statistika pove, da je imel 1. 1925 Split celoletnega prometa dva milijona in pol ton, Sušak pa le 930 tiso« in Šibenik 800.000. Če smo omenili zgoraj, da šteje današnje jugoslovansko brodovje le 240.000 ton, a italijansko 3,556.000, ta&o da je na Četrtem mestu v svetovni mornarici, potem je razumljivo, da konča g. Carlo Maestrini svojo razprarico s tem, da oenača jugoslovansko stremljenje po izboljšanju mornarice kot «aogno invero ardito quello dei Jugo-8 lavi e non di facile realizza-zione» (v resnici drzne sanje, ki se ne dajo baš lahko uresničiti). D. B. DNEVNE VESTI Mfleotrt — vitek mmie Vsi različni programi poudarjajo predvsem, da človek bodi socialno orientiran; če je to doeegel, da je dos«ff«l glavni smoter, za katerega se vsak posameznik bori. V socialni orientaciji, v spoznanju neke svetovne socialne struje, to pravijo j« ono človeško duševni® zadovoljstvo, katerega tako željno išče naša duša. V tem je bistvo vsega tirljenja, v teea naj se kate vse. ona delavnost duba samega. — Ne zanikam tega. Veliko pažnjo mora človek temu posvetiti. Velik del človeške duševnoeti se mora pri tam uveljaviti; toda da bi bik> to ona ...... 14,606.021 19»......12,796.332 1937 ...... 12,074.878 V mesecu marcu je zaznamovati povečan promet po morju <1,518.342 v pran en z 1,410.432 v isti dobi lanskega leta). Istotako so narastle odpofitljatve po železnici (942.007 kvintalov v primeri z 881*390 kvin-tali v isti dobi lanskega leta). Celotni promet po morju je znašal 2,307.428 kvintalov proti 2,301.480 kvmtalom v isti dobi lanskega leta, se je torej povečal za 5948 kvintalov; nasprotno pa se je zmanjšal promet po železnici, ki je znašal 2,166.251 kvint. proti 2,310.564 kvint&lom v isti dobi lanskega leta. _ MNOGO RISI Današnji ribji trg je bogato založen z ribo, kot se nam poroča Sipe in sardele po 4 lire kilogram. tržaški blagovni tro 14. t. m. Trg z ozirom na zadnje dni miren. Blaga razmeroma mnogo, nekoliko sl&bejši je bil trg t kupčijah. Cene niso utrpele velikih sprememb — nastopil je mrtvi moment ki veže slabo dobo trga z dobro. Danes smo imeli sledeče cene: Zelenjava: radič zeleni raznovrstni 80-420, radičeve sadike 180, špargeljni 800-1000, pesa 180-200, zelje navadno belo 120, cvetno zelje 30-80, karfijol 70-80, korenje 70-90, cikorija 40-130, janež 80-120, krompir (v pesku) 80-105, krompir nov 160-200, sveži grah 130-280, spi-nača 100-150, čebula 65-110. Sadje: jabolka 160-480, pomaranče v zabojih po 35-70, pomaranče za kvintal 150-180. Cene brutto per netto. DAROVI V počeščenje spo mina svojega najstarejšega člana pok. g. Mihaela Ivančiča, bivš. sodn. naduf., daruje Narodna čitalnica v Kanalu L 25 šol. društvu. Denar hrani tržaško upravništvo. Iz tržaškega življenja Na Žalosten način je končala dni svojega življenja 70-letna Adele Brusco stanujoča v ulici Valdiri-vo it. 23. Prikrajšala ai je pot svojega življenja, ki se je po neizprosnih zakonih še itak nagibala k svojemu koncu, z obupnim dejanjem - samomorom. Včeraj popoldne okoli 17. ure je izpila v svojem stanovanju znatno količino kar-bolne kisline. Ko so čez nekaj časa ljudje prišli na sled njenemu obupnemu dejanju, se je nesrečna starka je borila s smrtjo. — Zdravnik rešilne postaje, ki je bil teleionično poklican na lice mesta, jo je dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer je pa čez par minut izdihnila. O vzrokih samomora se ne ve ničesar gotovega. Domneva se pa, da js nesrečno starko privedla do obupnega koraka beda Bruseova se je živela s tem, da je oddajala v najem sobe. V zadnjem času pa ji je ta posel slabo nesel; ker ni imela drugih dohodkov, se je morala boriti s črno bedo. Razen tega je bila starka strastno udana alkoholu, kar je brez dvoma kolikor toliko tudi pripomoglo k njenemu obupnemu činu. Mesarjeva a« 18-letni mesarski pomočnik Robert Laufrit, stanujoč v ulici Pon-zianino št 1, je včeraj popoldne snažil stene v mesnici Jakoba Zel-lotti pri Sv. Mariji Magdaleni zg. flt. 8. Pri tem opravilu je mladenič zdajci izgubil ravnotežje ter padel 7 lestve, na kateri je stal; nesreča js hotela da je pri tem zadel z derao roko ob kavelj za obešanje mesa, viseč na steni, ter zadobit 10 cm dolgo in globoko rano. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo v 10 dneh. Is tatinskega dnevnika Težak Štefan Puzar, stanujoč v ulici Tesa št. 35, je pustil predvčerajšnjim svoj ročni voziček, naložen z raznim blagom, za kratek čas brez nadzorstva pred neko trgovino na trgu S. Francesco. Ko se je vrnil je neprijetne iznenadan ugotovil, da sta zmanjkala z vozička dva vrča barv za barvanje piruhov, vredna kakih 50 lir. Možu ni preostajalo drugega kot da js javil tatvino na bližnjem policijskem komisarijatu. — Da pri svojih podjetjih niso izbirčni, to so zlikovci že večkrat dokazali; vse jim pride prav. — PredainoČnjim »o ukradli z hiše Viktorija Scala pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 785 strešni žleb od cinka in s tem povročili Scali kakih 100 lir škode. Tržoiko kazensko sodišče Navajanje k tatvini Lidija Jamnik, 13-Ietno dekletce, je v sredo nastopilo kot tožiteljica pred tržaškim kazenskih sodiščem proti Massarotto Emi, roj. 1. 1899. v Trabaselighe (Padova). Lidija Jamnik pravi, da jo je Massarotto v februarju in marcu 1987. pripravila do tega, da je ukradla po večkrat svotice denarja, katere je morala izročiti njej. Vrhu tega je Massarotto še izsilila Lidiji razne zlate predmete, ki so bili last matere deklice. Lidija Jamnak vzdržuje odločno svoje tatvine. Tu pa tam jI glas sicer gre na jok, vendar pa ne umakne nobene obtožbe. Ob koncu izpraševanja ji reče predsednik: «Je hudo, kar govoriš! Deni roko na srce in reci Massarottovi v obraz, kar je storila, ako je res, kar si povedala! Lidija: Je resi Massarottova: Ni res! Nja nisem videla že nad poldrugo leto! Mati Lidije pove, da je večkrat pofllljkla hčerko po denar k neki gospe. Lidija je nekdaj prišla in dejala, da je izgubila denar. Drugi! je zopet navedla ta izgovor, a se jI seveda ni verjelo. Naposled je priznala, da je denar dala Massarottovi. Izginilo je tudi zlato v hiši in to je pripravilo Jamnikovo do tega, da je stvar naznanila. Massarottova je Že pred kaznovana, in sicer večkrat radi tatvine in enkrat radi pohujševanja mladoletnih. Ona sicer trdi, da je bila le enkrat sojena, in sicer, da js bila obsojena na 9 dni ječe. Priča Katerina Calligaris, ki nastopi tudi kot oškodovana stranka s prisego, pove, da je izročila Lidiji Jamnikovi tudi ona nekaj Hata in denarja. Vrnila se je šele drugi dan. Bila je celo noč zuntg. Po več dnevih je šele dejala, da js zlato dala neki Pilonovi. Državni pravdnik predlaga sodišču, da oprosti Massarottovo radi pomanjkanja dokazov. Brani odv. Berton, ki smatra, da Lidija laže in dokazuje svoje Srepričanje z zaključkom, da se na Maisearottova oprostiti obtožbe, ker ni zagrešila ničesar. Massarottova je bila oproščena radi pomanjkanja dokazov. TELESNA VZGOJA SPORT S. d. Adriji Javljamo vam, dc. srno pripravljeni odigrati na velikonočni pon-deljek nogometno tekmo in hazeno na našem igrišču ob 15. uri. — S. d. Primorje. Igržžfe v Reeolti Obzer - Tommaseo. V nedeljo se srečata na igrišču v Rocolu ob 16. uri četi gorinave-denih drufctev v prvenstveni tekmi. — Ker bo ta tekma določila več ali manj, kateri četi pripade letošnje prvenstvo, je upati, da poseti igrišče v Rocolu vsa tista masa ljudi, ki prihaja ob vsaki priliki. Vrhu tega pa nam obeta biti tekma resna in kavalirska, kar nam jamčita še posebej imeni čet, za kateri je vladalo vselej veliko zanimanje. Pred to tekmo ob 14. uri se srečata za spominsko ploščo S. U. četi Obzor II. - Sparta. Tudi ta tekma nam obeta biti zek> zanimiva. Igrišče v Rocolu bo v nedeljo nudilo občinstvu dve nadvse zanimivi tekmi. S. d. Adria Odborova seja danes ob 8. uri in pol. Kapetan nogometa in kapetanica hazene naj ne manjkatal V pondeljek ob 13.30 (1.30 pop.) naj bodo pred južno postajo sledeči igralci: Rupena I. in II., Šteblaj, Ceear, Vrbec, Štolfa in Košuta, Vrtovec I. in II., Biziak, Saksida, Tavčar in Počkaj. — Igra se s Primorjem (kombinacija). Prijatelji so vabljeni supporterji zaželjeni. Prijeten sprehod! — Vodja. Vesti zjjoriškega 6T. VIŠKA GORA Gorska planota V teku enega dneva nas je pretreslo dvoje težkih vesti. Dvoje nesrečnih smrti se je dogodilo zaporedoma. V soboto je šel z doma Jurij Klemenčič posestnik na Pečinah, in se ni več vrnil. OmraČeni um ga je peljal v smrt. Našli so ga v nedeljo v gozdu. — Isti dan v nedeljo je končal žalostno smrt mladenič Leopold Vogrič s Pra-petna. Bil je Že delj časa slaboumen; a ta dan je dospela bolezen do vrhunca in zahtevala svojo žrtev; mladenič se je pognal v vodnjak, kjer je utonil. IDRIJA Socialno gibanje naših delavcev dobiva, kot smo že večkrat poročali, svojo obliko v tukajšnjem našem sindikatu, ki je ob zadnjem prihodu gen. tajnika g. Chiarellija postal zopet res enostranska organizacija, ker sta zapustila svoji mesti v upravnem odboru dva gg. inženirja, izvoljena vanj v času gibanja proti g. Schiavi-ju, ki je tudi moral zapustiti svoje mesto. Na mesto omenjenih gg. inženirjev sta vstopila v odbor dva delavca. Trebalo bi pojasniti vso zadevo tukajšnjega sindikata onim odgovornim faktorjem, ki najbrže ni«o o stvari pravilno informirani. Delavstvo ve, da je to danes njegova edino prava in možna organizacija. To zaveet je že večkrat izkazalo. Vzlic temu se ne obrača še v sindikat z onim zaupanjem, kot bi »e moralo. Ni kriva temu oblika organizacije, ki jo vsi spoštujejo, še manj morda kaj drugega podobnega; krivi so temu neki gotovi ljudje, ki so v organizaciji kot merodajni činitelji in v katere delavstvo nikakor ne more imeti zaupanja po premnogih in žalostnih izkušnjah, ki jih je ono imelo z njimi za časa svojega obstoja, dela itd. v prejšnjih časih. Navedimo primer: Po odhodu tajnika je nekdo v delavnici razglasil, da je omenjeni g. tajnik že odgovoril telegraiiČ*io iz Rima in da stavi delavcem na razpolago rešitev ene izmed dveh zahtev: ali delovno pogodbo in ureditev plačilnega reda ali asimilacijo, t. J. podržavljenje. Dotičnik je potem vpraševal kar na svojo pest delavce v tovarni, za kaj so. To m« je služilo potem za dokaz uelav*ka volje. Vemo, da noben sindikat v c*M Italiji, in teh jj premnogo, ne posluje na enak način in da tudi vr* hovno vodetvo sindikatov noče tankega . poslovanja, ki uikakor na odgovarja pravemu smislu. Uradno se s teca delavcem ni &e nič razglasilo. "Ker pa je delavstvo nt to navajer. > iz prejšnjih časov, s« na taka poročila nekatc Tiikov ozira hi po nepotrebnem bega. Čaa bi torej bil, da ee to na kak načjn prepreči. Hočemo pravega poslovanja. mM mmwx\ Številka 19. Na vozovih angle?vkih železnic so opremljeni spalni oddelki z zaporednimi številkami. Uprava je opazila, da je spalnici, ki nosi številko trinajsto, vedno prazna. Ljudje nočejo spati v oddelku s tako nesrečno številko, to bi se relilo naravnost izzivati usodo, ki j*e Že itak nemila na potovanjih. Ljudje so pač pa-aznoverni. Dolgo je mislila razprava, kako bi pregnala pri potujočemu občinstvu strah pred številko trinajsto, a je ostala slej ko prej prazna, naj je til naval potnikov še tako velik. Kon&no se je vendarle odloČila in zapisala na vse spalne oddelke s številko najsto novo Številko in sice 14 a. Sedaj je vse v redu. Po* J i spe tudi v takih oddelkih, ki so ljali prej za nesrečne. Za izraženo sožaije ob priliki naše nepozab;:e K&rile Karanten roj. Ferluga izrekamo podpisane Športnemu društvu „Adrifa" svojo naiglcbo-kejšo zahvalo. Družine : Marangon-Miižina-Matellč. t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša pre-Ijubljena hči in sestra An;; Rralsusc po dolgi in mučni bolezni, v 28 letu svoje starosti, včeraj, ob 13 uri, mirno v Gospodu preminula. Pogreb se bo vršil danes, ob 16. uri, iz hiše žalosti, Corso Garibal-di št. 20. Trst, dne 15. aprila 1927. (50K) ŽALUJOČA DRUŽINA. mMA OgLASj BERLSTZ-SCiiOOL Via Fabio Fil1' v vseh jezikih. 23, pouk in pre-455 TI Boisatu & Fig lio. Trst, ILMIkIUIM Corso 47 (lekarna Rovi«) E opravlja, prodaja in kupuje zlato, sre-ro po poštenih cennh. Govori so slovenski. 393 BRIVSKI pomočnik, mlad, dober brivec, se iiče za Opatijo. Atanasievič, brivec, Opatija, Vila Artemis. 492 GOSPOD, ki ie vprašal naslov inserenta malega oglasa št. 428, je naproŠcn, da >avi upravništvu svoj natančni naslov, SMILAJOĐ (TrpoSki sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, u-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni C istellanovich, Trst, via Giuliani 42 (paudeina vilica Via deiristria). 470 pil Limm ilLil TRST - Via XXX Gttobre 31 |Ob priliki veliko ločnih praz-l i n'kov imamo v prodaji velikansko | lizbero vzorcev po konkurenčnih« cenah. (504) ■ Klobuki navadni iz svile in I slame od L 30.— naprej. ! — Vsakovrstna prenavljanja — * ml PODLISTE (76 J y. L KRI2ANOVSKA: NEMEZA ROMAN Naslednjega dne je Rudolf imel službo in ni mogel spremiti sestre, Antuaneta se ni počutila Aobro in tako je Valerija odšla samo v spremstvu tete Adele. Izogibajoč se gneči, je Valerija počasi korakala in se umikala potnikom, ki so se ravnokar pripeljali. Velela je teti Adeli, naj gre naprej, in naj se poda v kupe s papigo in s psičkom, ki ju fe vzela s »eboj, in s kopo kovčegov in zavojev. Čakalnica je bila skoraj prazna, ko je Sla Valerija skozi njo. Pri vratih pa je nenadoma trčila W gospoda., ki je vstopil, vodeč za roko otroka. — Oproetite, — >e rekel ter se umaknil, da ji napravi pat. Zvok tega glasu je vrdramil Valerijo, da je dvignila glavo, in njene oči so se srečale z ognjenim bankirje vi m pogledom. Neko nenavadno čuvstvo jo je prevzelo, obr- nila se je in iskala z očmi otroka, ki ga ni nikoli videla. Toda v tistem trenotku je tiho vzkliknila, se opotekla ter se prijela za vrata. To so bile velike, žametaste Raulove oči, isti izraz trme na ustnih in isti pepelnati kodri Ta deček, ki jo je smehljaje se in radovedno gledal, je bil živa knezova podoba. Pri tem Valerijinem vzkliku je Hugo smrtno pobledel. Hotel je hitro mimo, toda Valerija se Je dotaknila njegove roke in naglo izpregovorila: — Pojasnite mi tajno, po kateri ima vaft sin poteze mojega moža, a moj otrok vaše poteze; to da ste nenadoma pobledeli, mi dokazuje, da vam je znano, kaj to pomeni. — Kneginja, — je odgovoril bankir in obrvi mo se mu dvignile, a oči so mu zabliskale, — zahtevajte od Boga in od narave pomsnitev te zle slučajnosti; jaz vam ne morem ničesar povedati. Poklonil se je in &el svojo pot, vodeč otroka 9 seboj. Ko je Valerija stopila v kupe, je bila kakor omamljena Njen razum ae je upiral smatrati sa slučajnost, kar je bilo prej podobno zlobnemu posmehovanju. Ali je bilo mogoče, da so njene misli, ki so ae bavile a Samuelom, vplivale na zarodek in so mu vtisnile poleže ljubljenega človeka? Toda aakaj pe je bil bankirjev in Rutin sin podoben Raulu? Na to vprašanje na našla odgovora. Polagoma se je umirila ter se prepričevala, da je Samuel morda ravno tako nedolžen kakor ona pri tej slučajnosti. Rekla si je, da je bankir pobledel zaradi nenadnega srečanja, ne pai morda zaradi slabe vesti; in končno, če jim je Bog poslal to prerz-fcuSnjo, se ji morata pokoriti, ne pa se udaj a ti prašnim sumničenjem. Te misli so jo pomirile. Mlada ženska si je prizadevala pozabiti to srečanje. Ni hotela, da bi prevladali v njej dvomi, v molitvi je hotela najti pocatoljenje in mir. V takSnem nastzoju duha je prišla t vilo, ki ji je zelo ugajala zaradi lepe lege, a tudi notranja oprema je bila prav prijazna. S terase je imela čudovit razgled na jezero in na slikovite bregove; iz vse pokrajine je vel globok mir. Medtem ko je tata Adela ogledovala stanovanje ter urejevala razne malenkosti novega bivališča, je Valerija s terase promatrala okolico. Pod njo se je razprostiralo jezero, do katerega so vodile kamenite stopnice. N« levo, v precejšnji razdalji, se je dvigala vila, ki je kazala samo svoja streho izza vrtnega zelenja. Pred tem lepim po« slopjem, ki je stalo na polotoku, štrlečem v jezero, se je razprostirala terasa s stebri in obdana z ve« likim grmovjem. Valerija je z ravnodušnim pogledom proma« tnala to hišo ter se v mislih vprašala, če kdo ^ njej stanuje. Ni ji prišlo na um, da je tudi on9 sama predmet opazovanju: na terasi je stal Raul, ki je pri Sel že pred nekaj dnevi. S kukalom v ro kah, skrit za oranžnimi drevesi, je pohlepno zasledoval vse, kar se jo godilo v sosedni vili. Knei je bil tako zaljubljen kakor prva leta evojega za^ kona. Dolgu ločitev mladih zakoncev hi nepričakovano upiranje Valerije so nanovo vzbudili njo-gura čuvstva. Ko jo je aop^t zagledal, je bil pre* mag-an. Nikdar se mu ni zdela tako preleetna kakor v tem trenotku. Postala je še lepSa, i* energični izrez na njenih ustnah ter mračni blesk njenih oči sta pri dajala njenemu obličju docel? nov značaj tn novo prelest. «Moraw se spraviti 1 njo kakorkoli ki premagati njen odpor, — si j« govoril Raul a strastno nestrpnostjo. — Se cA razum pridem, če bom tako životaril ln jo bon samo od daleč gledala