<r' H 4 7 O 4 8 4
*774
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
Poročilo o delu v letu 1978
Ljubljana 1979
sb
NARODNE
POROČILO O DELU UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V UUBUANI V LETU 1978
muStvem) srn*
Izdala, založila in razmnožila kot interno publikacijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1 Zanjo odgovarja dr. Branko Berčič Besedilo priredil Maks Veselko Naklada 100 izvodov
VSEBINA
A.	Organizacija in upravljanje knjižnice
1 . Splošni podatki 2. Samoupravljanje
3	Sanacija materialnih in kadrovskih pogojev poslovanja 4, Finančno poslovanje
B Notranje poslovanje knjižnice
1. Dotok knjižničnega gradiva
2. Obdelava knjižničnega gradiva
3. Obdelava posebnega gradiva
4. Tehnične službe
C Zunanje poslovanje knjižnice
1 Referalna dejavnost
2. Matična dejavnost
3. Razstave, publikacije, raziskovalne naloge
4. Mednarodni stiki
5. Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev Dodatek:
Samoupravni sporazum o oblikovanju, vrednotenju in izvedbi programov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani in Univerzitetne knjižnice v Mariboru v obdobju od 1978 do 1985.
Priloge:
i.	Izbor iz tujih serijskih publikacij, pridobljenih v letu 1978
H.	Seznam tujih zamer.jevalcev publikacij
III. Pregled periodičnega tiska
IV. A. Stanje fondov Narodne in univerzitetne knjižnice B Pregled obdelanega knjižnega prirastka
V. Pregled dela z obiskovalci
VI	Medknjižnična izposoja s tujino V)!. Bi b I iografi je sodelavcev za leto 1978
A. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE KNJIŽNICE
I	Splošni podatki
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1774, je z uredbo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta ( Uradni list SNOS in NVS št. 46, 24. 10, 1945 ) postala centralna knjižnica federalne republike Slovenije ter bila v uradni pristojnosti takratnega ministrstva za prosveto. Z zakonom o univerzi ( Uradni list LRS 1957, št. 23 ) je postala zavod univerze v Ljubljani, kar je bila že v letih pred zadnjo vojno. Zakon o knjižnicah ( Uradni list
l.RS 1961, št. 26 ) ji je naložil funkcijo republiške matične knjižnice. Novi zakon
o	knjižničarstvu, ki je v pripravi, bo status knjižnice na novo opredalil . Na podlagi zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register je bila knjižnica dne 20.11.1974 vpisana v register organizacij združenega dela pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani ( številka registrskega vložka 575/00 ).
Po določilih veljavnega statusa je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani slovenska narodna knjižnica, osrednja knjižnica SR Slovenije, republiška matična knjižnica in osrednja knjižnica višjih in visokih šol univerze v Ljubljani. Svojo funkcijo uresničuje knjižnica s tem, da s svojim knjižničnim gradivom opravlja knjižničarsko, bibliografsko, dokumentacijsko in komunikacijsko delo.
Organizacijska struktura knjižnice je naslednja: ravnateljstvo, oddelek za pospeševanje knjižničarstva ( z enotama: bibliotekarski strokovni in znanstvenoraziskovalni center, matična organizacija in inštruktorska služba ), oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva, oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska ( z enotama: tekoča splošna narodna bibliografija, retrospektivna narodna bibliografija in specialne bibliografije ), oddelek za obdelavo knjižnega gradiva ( z enotami: abecedni imenski katalog, stvarni katalog, tehnična obdelava ), oddelek za obdelavo periodičnega tiska s akladiščem in čitalnico, oddelek za delo z obiskovalci ( z enotami: informacijska služba, izposoja, centralni katalog, čitalnice, skladišča ), posebne zbirke ( rokopisna zbirka, zbirka slovenskega drobnega tiska, kartografska in slikovna zbirka, glasbena zbirka, mednarodna knjižnica za sodobno glasbo, francoska zbirka ) ter enote skupnih služb, ki opravljajo naloge skupnega pomena ( upravrio-izvršilne, administrativne, finančne, gospodarske in tehnične zadeve ).
Knjižnica je vključena v Skupnost knjižnic Slovenije in Skupnost nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Ob svoji 200-letnici ( 1974 ) je knjižnica prejela visoko državno odlikovanje Red zaslug za narod z zlato zvezdo
Ravnatelj knjižnice je dr. Branko Berčič, znanstveni sodelavec in bibliotekarski svetovalec. Pomočnik ravnatelja je Maks Veselko, bibliotekarski svetovalec.
2.	Samoupravljanje
Samoupravni organi v knjižnici so: zbor delovne skupnosti, knjižnični svet, komisija za deiovna razmerja in komisija za samoupravno delavsko kontrolo.
V letu 1978 je potekel dvoletni mandat delegatom knjižničnega sveta, prav tako tudi članom komisije za delovna razmerja in komisije za samoupravno delavsko kontrolo. Na volitvah v samoupravne organe, k: so bile 31.5,1978, so bili v knjižnični svet izvoljeni; Jože Munda, Miše! Kurajica, Vesna Musek, Marija Kravos, Tatjana Solarovič, Slavka Trontelj, France Vurnik, Leon Sporčič in Miša Sepe; v komisijo za samoupravno delavsko kontrolo pc: Stanka Dimc, Ivan Klemenčič in Zdenka Mavrič, Na svoji prvi seji dne 6.6,1978 je knjižnični svet izvolil člane komisije za deiovna razmerja: Radojka Vrančič, Mojda Armeni, France Vurnik, Peter Staut in Nuška Štempihar. Kot predstavniki družbene skupnosti v knjižničnem svetu so sodelovali: Leopold Suhodolčan { skupščina SR Slovenije ), Aleksander Skaza in Jože Spanring ( univerzitetni svet ), Bogo Komelj
( skupnost knjižnic ), Vi:ko Ukmar ( svet umetniških akademij), Marjana Kobe ( društvo bibliotekarje'/ Slovenije ), Sonja Goreč ( univerzitetne knjižnice ) in Cene Filipič ( univerzitetna konferenca ZSMS ).
Od samoupravnih organov se je zbor delovne skupnosti v ietu 1978 sestal šestkrat, knjižnični svet je imel <7 sej, komisija za delovna razmerja 18 sej in komisija za samoupravno delavsko kontrolo eno sejo.
Zbor delovne skupnosti je obravnaval ir: sprejei zaključni račun za leto
1977	in začasni finančni načrt za leto 1978 Poleg tega je zbor izglasoval pristop k raznim samoupravnim sporazumom SiS družbenih dejavnosti, k aneksom k samoupravnim sporazumom o temeijih plana družbenih dejavnosti za leto 1978 v Ljubljani, k aneksom k samoupravnim sporazumom o temeljih picna družbenih dejavnosti v Ljubljani za leto 1979-1980,. Na področju normativne dejavnosti je zbor obravnaval in sprejel samoupravni sporazum o skupnih osnovan in merilih za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo knjižničnih delavcev in Pionirskega doma, obravnaval pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupne porabo { ki je bil kasneje izglasovan na referendumu ), sprejel katalog dei in neiog v NUK, obravnaval pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o ljudski obramb; in praviinik o družbeni samozaščiti in varnosti v NUK
V začetku leta 1978 je knjižnični svet sprejel skiep o razpisu referenduma za sprejem sfatuta in potrditev pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke. Sprejet je bi! statutarni sklep o formiranju dveh združenih delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti V skladu z zakonom o združenem delu je po predhodnih javnih obravnavah sprejel praviinik o delovnih razmerjih ter dva samoupravna splošna akta s področja ijudsk.e obrambe in družbene samozaščite. Posebna komisija knjižničnega sveta je v tem letu pripravljala novo vrednotenje del oz. nalog, ki iih opravljajo delavci NUK in pripravila katalog del oz. nalog, kar je bilo konec leta na referendumu izglasovano. Razen tega je bil
v tem letu sprejet sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o oblikovanju in izvedbi programa dejavnosti visokošolskih knjižnic v letih 1978-1985. Sprejet je bil sanacijski program kadrovskega dopolnjevanja za obdobje 1978-1985 in pro-
gram za leta 1978-1980. Razen tega je knjižnični svet sproti reševal še drugo problematiko iz svoje pristojnosti.
V zvezi s sodelovanjem v samoupravnem delegatskem sistemu so delovale v knjižnici tri delegacije: dve združeni delegaciji na področju samoupravnih interesnih skupnosti in ena delegacija na področju združenega dela. V združeno delegacijo za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za zdravstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo, stanovanjsko gospodarstvo, invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zaposlovanje in telesno kulturo so bili izvoljeni Jelka Dovič, Stanka Dimc, Jelka Kadunc, Leon Sporčič, Vinko Gale, Marija Pavlič, Sašo Albert,
Marja Prelovšek^ v združeno delegacijo za vzgojo in izobraževanje, kulturno in raziskovalno dejavnost pa Vlasta Pacheiner - Klander, Majda Ujčič, Ignac Kamenik, Jože Kokole, Ivan Klemenčič, France Vurnik, Radojka Vrančič in Marjan Ozvald. Delegacijo za sodelovanje v družbenopolitičnih skupnostih so sestavljali Tatjana Banič, Vlasta Goljar, Vanda Doležal, Ančka Korže, Ančka Posavec in Jožica Pirc. V knjižnici je delovala osnovna organizacija sindikata, aktiv zveze komunistov, osnovna organizacija zveze socialistične mladine in odbor za splošni ljudski odpor.
3.	Sanacija materialnih in kadrovskih pogojev poslovanja
V maju 1977 je knjižnica pripravila "Sanacijski program 1977-1981 za opravljanje temeljne dejavnosti" in ga predložila v obravnavo ter v dogovor za realizacijo pristojnim republiškim samoupravnim interesnim skupnostim in upravnim organom. Potem ko je bila v letu 1977 dosežena načelna soglasnost Izobraževalne skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije ter Izvršnega sveta SR Slovenije o upravičenosti in načelni usmeritvi sanacijskega programa ter o osnovah in merilih za njegovo izvedbo, je v letu 1978 v strokovnih telesih in izvršilnih organih treh skupnosti potekalo medsebojno usklajevanje interesa ir. deležev pri temeljni dejavnosti NUK in njenem sanacijskem sofinanciranju ( v povezavi z enakima programoma Univerzitetne knjižnice v Mariboru in Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani ), priprava finančnega izračuna sanacije in izdelava ustreznega samoupravnega sporazuma. Usklajevalni pogovori, v katerih so sodelovali tudi predstavniki knjižnic, so bili zaključeni in ustrezni dokumenti pripravljeni za dokončni sprejem v septembru 1978. Skupščina oz. izvršilni odbori ISS, RSS in KSS ter samoupravni organi knjižnic so v oktobru in novembru 1978 potrdili, v decembru pa so njihovi pooblaščeni predstavniki podpisali "Samoupravni sporazum o oblikovanju, vrednotenju in izvedbi programov dejavnosti Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani in Univerzitetne knjižnice v Mariboru v obdobju 1978 do 1985" ( besedilo v dodatku ).
Kar zadeva NUK, so v tem samoupravnem sporazumu o sanaciji njene temeljne dejavnosti, ob nekaterih soglasnih uskladitvah, uveljavljali vsi elementi predlaganega sanacijskega programa. Glavne točke samoupravnega sporazuma so naslednje:
-	dejavnosti knjižnice zadovoljujejo potrebe delavcev in drugih uporabnikov s področja kulture, vzgoje in izobraževanja, predvsem visokega šolstva, ter znan-
sfvenoraziskovalnega in razvojnega dela,
- opredeljen je interes za opravljanje nalog, ki jih ima kot slovenska nacionalna knjižnica ter pri usmerjanju in izvajanju refercine dejavnosti, pr: bibliotekarskem in bibliografskem strokovnem in znanstvenoraziskovalnem delu in pri sodelovanju
v vzgojnoizobraževalnem in znanstvenoraziskovalnem delu na ljubljanski univerzi,
- izvajanje republiške matične dejavnosti sod? še naprej pod interes SR Slovenije,
- sanacija bo potekala v obdobju 1978 do 1985, ko bodo postopoma uveljavljeni normativi >:a določanje obsega programov knjižnice glede strokovnih delavcev, snažilk, upravno-adm^nistrativnrh delcvcev in pomožnih tehničnih delavcev, materialnih stroškov, nakupa knjižničnega gradiva in amortizacijskih stroškov, pri čemer bodo upoštevane tudi smernice za razvoj in financiranje informacijsko--•dokumentacijske dejavnosti v SR Sloveniji,
- z letnimi dodatki k samoupravnemu sporazumu bodo sproti določeni obseg realizacije normativov, ovrednoteni elementi cene storitev in višina udeležbe vsake samoupravne interesne skupnosti pri realizaciji ietnih delovnih programov,
- posebej je določen obseg realizacije normativov za število strokovnih delavcev in za nakup knjižničnega gradiva v letih 1978 do 1980 glede na veljavne samoupravne sporazume o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnost? v obdobju 1976 do 1980,
- s samoupravnimi sporazumi o osnovah planov za obdobje 1981 do 1985 bodo samoupravne interesne skupnosti določile takšno razmerje svoje udeležbe pri realizaciji sanacijskega programa, kot dejansko ustreza delovanju knjižnice na posameznem interesnem področju,
- knjižnica sprejme letni program de^a v soglasju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in jim predloži v oceno *udi poročilo o izpolnitvi letnega programa, pri čemer se skupnosti, glede na svoj interes, opredeljujejo soglasno ali z neposrednim dogovarjanjem s knjižnico,
- znatnejša sprememba obsega dejavnosti, uvajanje njenih novih oblik, izboljšav ali modernizacije je osnova za ustrezno uporabo oz. dopolnitev sprejetih normativov.
K samoupravnemu sporazumu sklenjeni dodatek za leto 1978 je elemente cene storitev knjižnice ovrednotil takole: ma'-eria!ni stroški v višin? 300,- din na rr\2-T amortizacijski stroški po veljavnem družbenem normativu^ dohodek v višini, ki zagotavlja sredstva za osebne dohodke in skupno porabo knjižničnih delavcev po normativih ISS, za družbene obveznosti in za obvezno rezervo, pri čemer se število strokovnih delavcev poveča za pet delavcev^ nakup knjižničnega gradiva v obsegu iz leta 1975 in po tekočih cenah. Pri tein zagotavlja ISS 87% finančnih sredstev ovrednotenega programa knjižnice za leto 1978 in jih namenja izenačevanju družbenoekonomskega poiožcja delavcev knjižnice z delavci v usmerjenem izobraževanju^ KSS prispeva 8% sredstev in jih namenja ustvarjanju boljših pogojev pri zbiranju, arhiviranju in obdelav? slovenskih tiskov ter pripravi in izdaji bibliografij, RSS prispeva 5% sredstev in jih namenja za nabavo literature, za referalno dejavnost in za razvijanje baze podatkov o raziskovalnih nalogah.
Prvo leto izvajanja sanacijskega programa se je najbolj odrazilo z začetkom izboljševanja kadrovskih pogojev poslovanja knjižnice. Dosežena je bila družbeno-
ekonomska Izenačitev položaja knjižničnih delavcev z delavci v visokem šolstvu in v kulturi, njih število pa povečano za prvih pet novih strokovnih delavcev. Ker so bili usklajevalni dogovori med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in finančni izračun? zaključeni šele v septembru in je mogel biti šele povem objavljen razpis za nove strokovne delavce, so glede r.a predpisane formalne postopke trije novi delavci mogli skleniti delovno razmerje tik pred koncem leta 1978, dva pa z začetkom leta 1979. Njihov delež k postopni normalizaciji knjižničnega poslovanja bo zato prisoten šele v letu 1979, vključeni pa so, glede na sprejeti kadrovski razvojni plan, v naslednje delovne enote: 1 z višjo izobrazbo v abecedni imenski katalog,
2	z visoko izobrazbo v sistematski katalog, 1 s srednjo izobrazbo v medbibliotečno izposojo, poleg tega je en delavec z visoko izobrazbo preusmerjen z dela v posebni francoski zbirki na delo v centralnem katalogu knjig in periodik SR Slovenije.
V	letu 1978 je knjižnico zapustilo devet delavcev, na novo pa se je zaposlilo v njej trinajst delavcev, tako da je ob koncu leta kolektiv NUK šte! 92 članov. Kadrovski sestav je naslednji: 2 znanstvena delavca, 3 bibliotekarski svetovalci, 11 višjih bibliotekarjev specialistov, 3 višji bibliotekarji, 14 bibliotekarjev ( med njimi 1 pripravnik ), 18 višjih knjižničarjev ( med njimi 2 pripravnika ), 'II knjižničarjev ( med njimi 1 pripravnik ), 3 knjižničarski manipulanti, 6 upravnih delavcev in 21 tehničnih delavcev. Na vodilnih in vodstvenih mestih med letom ni prišlo do sprememb.
Manjši rezultat od predvidenega je bil dosežen na področju drugega temeljnega sanacijskega elementa, nakupa knjižničnega gradiva. Del v ovrednoteni program knjižnice vkalkuliranega zneska za nakup literature ( 1,519.000,- din ) je mora! biti, zaradi prioritetne nujnosti po izenačitvi družbenoekonomskega položaja knjižničnih delavcev, s finančnim načrtom knjižnice preusmerjen sem. Tako je bilo, kljub visokemu povečanju v primerjavi s prejšnjim letom ( indeks 272 ), iz rednih finančnih sredstev za nakupe moč nameniti samo 1,149.000,- din, z namensko dotacijo KSS za mednarodno zamenjavo publikacij pa ta znesek dvigniti na 1,399.000,- din. V fizičnem obsegu pomeni to nabavo ( nakupi neposredno ali preko zamenjav ) 4.179 enot knjižničnega gradiva, od tega 2.777 knjig in 883 naslovov periodik ( normativ je stanje v letu 1975: 5.512 enot, od tega 2,335 knjig in 857 naslovov periodik ).
Razpoložljiva finančna sredstva za druge materialne stroške in za amortizacijske stroške so ob največji možni štednji in gospodarnosti pri pokrivanju tekočih materialnih izdatkov bila usmerjena predvsem v tekoče vzdrževanje opreme in stavbe in v nabavo najbolj osnovnih delovnih sredstev ( zlesti za nove delavce ).
V	primerjavi s preteklim ietom in s soudeležbo namenskih sredstev je bil znesek za te namene sicer opazno povečan na 1,023.953,- din, vendar ostaja še naprej občutno prenizek, zarodi zaostanka pri vlaganju v te potrebe v preteklem obdobju. Ziasti nekatere najbolj nujne potrebe po modernizaciji delovnih sredstev in opreme so bile pokrite z namenskimi dotacijami KSS in proračuna SR Slovenije ( 982.676,- din ).
4.	Finančno poslovanje
Financiranje redne temeljne knjižnične dejavnosti v letu 1978 je potekalo na osnovi dodatka k samoupravnemu sporazumu o sanaciji, ki določa elemente cene storitev knjižnice v letu 1978 ( materialni stroški, amortizacijski stroški, dohodek
za kritje osebne in skupne porebe knjižničnih deiavcev in družbenih obveznosti in za obvezno rezervo, sredstva zc nakup knjižničnega gradiva ). Giede na to so ISS, KSS in RSS ovrednotile program knjižnice v znesku 15,155.000,- din ( indeks 157 v primerjavi z ietom 1977 )-T proračun SR Slovenije je za matično dejavnost prispeval 1,102.571," din ( indeks 115 )-T redni lastni dohodki so dosegi: 811.827,15 din ( indeks 116,5 ), izredni lastni dohodki 408.424,25 din ( indeks 85,0 ), dohodek od bančnih obresti pa 5.720,10 din ( indeks 51,8 }-T skupno je knjižnica realizirala 17,298.542,50 din ( indeks 146,8 ) dohodka za redno temeljno dejavnost.
Poleg tega je imela knjižnica sklenjene pogodbe za namenska finančna sredstva v višini 4,492.341,- din, in sicer: za raziskovalne naloge 759.034,- din ( RSS, KSS ), za tiskanje publikacij 1,212.000,- ( KSS, RSS, ISS ), za razstave 224.480,-din ( KSS ), za mednarodno izmenjavo strokovnih delavcev 64.251,- din ( KSS ), za tehnično opremo 982.676,- din ( KSS, proračun SRS ) in za adaptacijo skladišč
1.000.000,- din ( proračun SRS ).
Od celotnega dohodka za opravljanje redne temeljne dejavnosti je bilo za materialne izdatke porabljenih 4,648.738,61 din ( indeks 145,6 ) od tega za nakup knjižničnega gradivc 1,149.040,10 din ( indeks 272,2, poleg 250.000,- din za namenske dotacije za zamenjave, kar dc skupni znesek 1,399.040,- din ), za financiranje somatične dejavnost! Centralne tehniške knjižnice in Pionirske knjižnice
191.000,- din ( indeks 115 ), za avtorske honorarje 268.627,20 din ( indeks 98,8 ), za druge funkcionalne stroške 555,967,85 din ( indeks 135 ) in za preostale režijske stroške (kurjava, elektrika, potrošni material', PTTisl. ) 1,172.641,91 din
( indeks 140,2 ), medtem ko je bilo za popravila in vzdrževanje opreme in zgradbe porabljeno 201 .290,90 dir, ( indeks 231,5 ), obračunana amortizacija po minimalnih stopnjah je znašale 1,110.176,65 din ( indeks 123,5 ), za nabavo nadomestne opreme je bilo porabljenih 398.695,20 din iz rednih namenskih in 413.967,05 iz amorti-zacijskih sredstev oz. skupaj 812.662,25 din. Poleg navedenega je bilo za kritje funkcionalnih in režijskih stroškov poslovanja porabljenih še 620.072,75 din od namensko odobrenih dotacij.
Iz preostalega dohodka v višini 12,649.803,89 din je bilo za brutto osebne dohodke porabljenih 9,903.453,65 din ( indeks 135 ), za obveznosti iz dohodka in za pogodbene obveznosti 1,085,400,30 din ( indeks 122,3 ) in za regresirano prehrano 313.945,- din ( indeks 158,9 ). Z zaključnim računom ugotovljeni čisti dohodek v znesku 1,523.821,59 din je bil razporejen v rezervni sklad 192.399,25 din, v poslovni sklad za kritje sklenjenih in še neresliziranih obveznosti 600.000,- din in v sklad skupne porabe 731.422,34 din.
Začetno leto izvajanje sanacijskegc programa je omogočilo uskiaditev družbenoekonomskega položaja knjižničnih delavcev z drugimi delavci na področju kulture, visokega šolstva in raziskovalnega dela, pri čemer je bilo na pogojno nekvalificiranega delavca izplačano letno poprečje 3.946,- din in ne bi! normativ po določilih samoupravnega sporazuma (4.269,- din ) dosežen z 92,4%v v drugi polovici leta, ko so bili uveljavljeni dohodkovni odnosi med delavci knjižnice na podlagi novega pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter kataloga del in nalog z njih ocenitvijo, je bil normativno OD na PND v celoti dosežen.
Omogočen je bi! tudi začetek že nekaj let potrebnih, a stalno odlagajočih
n
vzdrževalnih del na knjižnični stavb! in nadomeščanje iztrošene in nabavljanje nove pisarniške in tehnične opreme za deio. Opravljena so bila oz. sklenjene pogodbe za naslednja vzdrževalna dela: popravilo in pleskanje oken v kletnih prostorih in v pritličju ( Turjaška, Vegova ), lakiranje predavalnice f razstavna dvorana ), dodatna zaščitna dela v kurilnici, pleskanje kovinskih mrež na verandah časopisnega skladišča In zunanjih sten na verandah velike čitalnice. Nabavljena je bila oz, sklenjene pogodbe in vplačana dobava za naslednjo pisarniško, strojno in drugo opremo: 6 običajnih in I pisalni stroj IBM, 11 kartotečnih omaric, 7 pisalnih miz, 9 vrtljivih pisarniških stolov, 29 pantografskih namiznih svetilk, kopirni stroj CANON, stavni stroj Composer, razmnoževalec Msnigraph, ofsetni tiskarski stroj, knjigcveški rezalni stroj, fotografski sušilnik, spenjalec, več plastičnih zabojev, kontrolna ura, 2 sesalca, loščiiec, bojler in več okenskih žaluzij.
Izvedba določenih strokovnih funkcij knjižnice ter zamenjava iztrošene in nabava nove strojne opreme je bila omogočena s pogodbeno pridobljenimi nameski-mi finančnimi sredstvi, ki so bila realizirana v višini 1,52] „749,25 din (od tega 901 ,676,50 din preko poslovnega sklada za nabavo opreme ) in 1,000.000,- prenesenih na določena sredstva za investicije. Po predvidevanjih naj bi se v letu 1978 nadaljevala dela pri urejanju skladiščnih prostorov in dokončni usposobitvi ogrevalnih naprav. Prvi del finančnih sredstev za 2. fazo urejanja skladišč je SRS knjižnici odobril šele v mesecu decembru, zato bo delo potekalo v naslednjem letu. Vloga Izobraževalni skupnosti Slovenije za odobritev posojila za zamenjavo dotrajanih ventilacijskih naprav za ogrevanje in prezračevanje velike čitlanice in nekaterih drugih knjižničnih prostorov tudi v letu 1978 ni bila obravnavana in rešena, ker so nastopile določene spremembe v razpolaganju z združenimi amortizacijskimi sredstvi. Knjižnični vodstveni in samoupravni organi so ponovno ugotovili, da je dokončna obnovitev ogrevalnih naprav, katerih delovanje je bilo medtem ponovno za silo zakrpano, izredno nujno, kakor tudi, da bo treba pospešeno obnavljati knjižnično zgradbo ( okna, vrata, streha, žlebovi, dvigala, električna, telefonska in toplovodna napeljava ) in zgradbo skladiščnega depoja v Mekinjah, za kar bo treba pridobiti dodatna namenska finančna sredstva. Redna amortizacijska sredstva so obremenjena z odplačevanjem anuitet za najeta posojila, preostanek pa komaj sledi tekočim potrebam.
B.	NOTRANJE POSLOVANJE KNJiŽNICE
1.	Dotok knjižničnega gradiva
Oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva ( vodja France Vurnik ) je v letu 1978 prejel 529,083 ( leto prej 453.855 ) kosov različnega knjižničnega gradiva. Za zbirke knjižnice smo obdržaii 147.027 ( leta 1977: 128.196 ) kosov* knjižnicam, ki so po zakonu določene, da prejemajo obvezne izvode tiskov, in zamenjevalcem pa je oddelek poslal 382.056 ( prejšnje ieto: 332.260 ) kosov knjižničnega gradiva. Po izvoru in skupinah pomeni to gradivo naslednji prirastek za NUK:
knjige	per. tisk	plošče, kasete razno	skupaj
obvezni t. 14.734	71.466	980	46.484	133.664
nakupi	1.032 —	3.505	519	5.056
zamene	1.077	_	4.621	5.698
darov?_____________ 810	-	1.799__________________________________________2.609
17.653	81.391	980	47.003	147.027
Dotok gradiva se je v letu 1978 povečal za 75.228 kosov. Specifikacija pove, da se je povečal predvsem dotok slovenskega obveznega izvoda. Nekoliko večja je bila tudi pridobitev periodik, tako iz naslova obveznih izvodov kot pri nakupu in zameni. Za 1 .004 knjige se je povečalo tudi število jugoslovanskih obveznih izvodov knjig, vendar je treba pripomniti, da je iz leta 1978 ostalo v neodprtih pošiljkah teh izvodov vsaj še 2.500 knjig. Zastoj pri prvostopenjski obdelavi jugoslovanskega obveznega izvoda je nastal zaradi čakanja na katalogne listke, ki jih največji nacionalki ( Beograd, Zagreb ) pošiljata z zamudo.
Nakup ustreza delovnemu programu ( 1 „000 knjig ), oziroma ga presega za 3,2%. Posebej pomembna je pridobitev Trubarjevega Novega testamenta 1557 - 1558, kar je preko Ljubljanske banke omogočilo slovensko gospodarstvo.
( Pomembnejše pridobitve tuje literature glej v prilogi I. ). Pri zamenah ( pridobljenih je opaziti majhen upad, vendar ca 200 knjig, ki so prispele v oddelek tik ob koncu leta, čaka na obdelavo.
Univerzitetnim, nacionalnim, raziskovalnim in inštitutskim knjižnicam po svetu, s katerimi vzdržuje NUK zamene, smo poslali 1 .745 knjig in 1.300 kosov ( 115 naslovov ) periodik z 850 avizami na 109 naslovov. K temu je treba pripomniti, da v letu 1978 nismo razpošiljali Slovenske bibliografije. Za leto
1978	je bilo obnovljeno naročilo 86 naslovov slovenskih periodik, od katerih jih izdajatelji pošiljajo 47 neposredno na 226 naslovov v tujini. ( Seznam tujih za-menjevalcev v prilogi II. )
Občutno se je zmanjšala pridobitev gradiva iz naslova darov, med katere smo v letu 1977 vključili odbrane knjige iz fondov bivšega Federalnega zbirnega centra, pa tudi kriterij za uvrščanje knjig v postavitev je zaradi racionalizacije
dela bolj izostren. V letu 1978 je knjižnica prejela dva večja darova: iz knjižne zapuščine pokojne dr. Vere Brnčič (večinoma ruski klasiki in nekaj literature v francoščini ) in iz zbirke filozofskih knjig dr. Ceneta lego rja. Tudi v letu 1978 se je nedaijevalo sortiranje gradiva, deponiranega na stranskih stopniščih skladišče in nc podstrešje. V tem gradivu ni bilo de!, ki bi bila primerna zo postavitev, zato je večne giudivo prevzel Trubarjev antikvariat.
Slovenskih obveznih izvodov ( postavitvenih in arhivskih ) je bilo inven-ratizirano 6.l64r jugoslovanskih obveznih izvodov 8.750, nakupov 1.032, zamen
1	.077 in daiov 810, skupno 17.833 knjig. Postavljenih je bilo 14.247 knjig: za ,edne /rste -0.332, zc- kompletaciie 2.488, za arhiv 1.222 in duplikatov 205. Dospeli periodični tiski so bi«j sproti oddani de?ovn; enot? za obdelave periodičnega tiskaj v posebne zbirke je b?<o odda:-,ih 27.'!30 koscv gradiva, iz obdelave izločenih In depor.iror ‘h po 20.853 kosov nepomembnih (okcidančnih ) tiskov. Za vse ir.teme kataloge in naročila knjig je biio napisanih
Ekspedit c c'de!ka je odposlal 382.056 kosov različnega knjižničnega gradiva v 'i.49j velikih peketih, za zamene in izposojo pa je biio priptavijanih 1.037 malih paketov. Oddelek ie prejel 1.400 depisov, odposia! pa 1‘.679 z 299 seznami obveznega izvoda. Protoko!irano je biio 3.079 dopisov in napisano 850 aviz.
2.	Obdelava knjiz- ičnego grac’va
Abecedi:- imenski kcta.og ( vodje Majda Armeni ) je prejel v obdelavo
1	1.255 enot. Katalogizira* in oddal stvarnemu kave 'egu v obdeiavo je 12.143 enot, tehničnemu oddelku po 1.537 eiof, skupno tore; 13.680 enot. ( Presežek oddanih enoi gre no račun obdelave v prejšnjih letih zaostalega gradiva. ) Za navedeno gradivo je bi o izdelanih (3.461 iif.tkcv. Prioritetno je za potrebe centralne katalogizacije c bde'ovc. I slovenske tiske.
V javr • kute tog je biio vloženih iO.122 novih listkov, v matični katalog 17.177 listkov1, v katalog arhivskih primerkov 2.708 listkov, v vse štiri kataloge torej 32.953 istkov. V lokalni katalog je bilo vpisanih 4.312 vpisov. Za objavo je b'!o pripravljenih 12 seznamov novosti s 390 enotami.
Stvarni katalog ( vodja Miloš Ryt>ar ) je prevzel v odbelavo 12.222 kosov knjig ( 11.41] enot ) / obdelavo za abecedni stvarni in za sistematski katalog. Opremil jih je s 7.493 stvarnimi gesli in 11.384 vrstici UDK. Za postavitev v skladišču |e pripravil 8.274 kesov (7.580 enot ). Prioritetno je za potrebe centralne katalogizacije klasificiral slovenske tiske.
V abecedni stvarni katalog je bilo vloženih 3.671 listkov, v sistematski karalog 10.418, v interni katalog oddeika 6.538, v katalog fonda s posebnim režimom pa 85 listkov, skupno 20.712 listkov.
Oddelek za obdeiavo perioaičnega tiska (vodja Jelica jugovec ) je f. jel v obdelava 78.911 kosov periodičnega tiska, ki predstavljajo 863 naslovov slovenskih, 3.398 drugih jugoslovanskih in 768 naslovov tujih oz. skupno 5.029 naslovov tekoče domače in tuje periodike ( časopisi, časniki, prim. prilogo lil. ). V evidenčno kartoteko je bilo vpisenih 85.412 kosov, inver.tarizi-rai.ih pa 3.763 enot. Katalogizirano in klasificiranc je bilo 2.249 enot, provizorično obdelano ].’:92 enot, arhivskega primerka 499 enot oz. za postavitev
skupaj pripravljenih 3.940 enct (za lastno skladišče ir, depo 1.403, za glavno skladišče 2.537 ). Kataiognih listkov je bilo na novo izdelanih in vloženih 3.107. Za depo v Mekinjah je bilo izdvojenih 2.960 kosov.
Čitalnico je obiskalo 3,055 bralcev, ki so si izposodili 13.331 kosov gradiva. Obiskovalcem je bilo razen tega posredovanih 2.641 informacij. Izdelan je bil letni seznam tekoče tuje periodike v NUK za Jugoslovanski bibliografski inštitut in bibliografija slovenskih periodičnih publikacij s področja zgodovine za angleško založbo CIio Press.
Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska ( vodja Jože Munda ) je opravil korekture za Slovensko bibliografijo 1973, za Slovensko bibliografijo 1974 pa stipkal zadnji del rokopisa, opravil številčenje rokopisa, pripravil imenska kazala in skorigira! postavljeno besedilo. Pripravljal je tudi mesečno bibliografijo za revijo Knjiga in za Zavod SRS za statistiko.
Bibliografsko evidentiranih je bilo 3.105 knjig, 5 govornih plošč in dve kaseti, 15.611 člankov in 555 letnikov časopisja za leto 1976, 1977 in 1978. Izdelanih in vloženih je bilo 35.474 kataiognih listkov.
Delo z obiskovalci je obsegalo 228 zahtevnejših in 931 drobnejših bibliografskih informacij, strokovno pomoč izdelovalcem raznih bibliografij in vodstvo ekskurzij.
3.	Obdelava posebnega gradiva
Rokopisna zbirka ( vodja Jože Šifrer ) je pridobila precej novega rokopisnega gradiva, med drugim zapuščine ali dele zapuščin Ivana Dečka, Stanka Cajn-karja, Anice Cemejeve, Vere Brnčičeve, Alberta Široka, Viktorja Smoleja, Iva Brnčiča, Etbina Kristana, Henrika Tume itd. Značilno je, da zbirka ni pridobila nobene večje zapuščine, ampak več manjših delov in razmeroma mnogo manjših rokopisnih enot. Potekajo pa razgovori za nekatere večje zapuščine, ki naj bi jih zbirka pridobila morda že v letu 1979.
Vse pridobitve so vpisane v inventarno knjigo rokopisne zbirke. Tako je bilo inventariziranih 74 enot s 1.586 kosi. Od tega smo z nakupom pridobili 31 enot z 231 kosi, 1 enota z I kosom je v zbirko prišla z zamenjavo, vse drugo pa kot dar.
Tudi v tem letu so v zbirko dotekali elaborati sklada Borisa Kidriča, vendar smo vse to gradivo sproti inventariziraii in postavili na police v trezorju.
V	celem letu je v zbirko prispelo 978 enot, kar pomeni, da dotok tega gradiva stalno raste, pa tudi povpraševanje po njem je razmeroma živahno.
Osebje zbirke je oskrbovalo fond mikrofilmov in kartoteko tega fonda.
Fond mikrofilmov se je povečal za 6 inventarnih številk z 39 posnetki. Nove enote so prihajale tudi v priročno knjižnico, v fond redkih tiskov in v fond gradiva s posebnim režimom, medtem ko sta fond inkunabul in fond tiskov NOB v glavnem zaključena.
Že v letu 1977 sta dr. Branko Berčič in Marijan Ozvald začela pripravljati za tisk nadaljnja dva snopiča kataloga rokopisnih fondov ( katalogiziranih ), v preteklem letu pa sta z delom nadaljevala in je naslednji snopič v glavnem že
pripravljen za tisk. Jože Šifrer in Janez Logar sta pripravljala za katalog popis inventariziranega, a še ne katalogiziranega gradiva.
V letu 1978 ?o sodelavci zbirke imeli največ opravka z razstave "Tiski od konca 15. do konca 18. stoletja v Sloveniji, Furlaniji - Julijski krajini in na Koroškem", ki je bi!a prirejena v okviru mednarodnih kulturnih prireditev Alpe™Jadran. Rokopisna zbirka je bila s svojim fondom glavni nosilec razstave, njeni sode lovci pa so se močno angažirali tudi pri sestavljanju razstavnega kataloga. Sodelavci zbirke so oskrbovali tudi stalno razstavo dragocenih rokopisov in tiskov in so de lova\ ? pri drugih razstavah.
Zbrko je obiskalo v čitalnici 1.240 oseb, skupinskih obiskov je bilo 12 z 242 osebami, skupaj torej 1.482 oseb. Izposojenih rokopisov je bilo 1 .515, tiskov 3.003, skupaj 4.518 enot. Sodelavci zbirke sc posredovali čez 500 informacij o gradivu ustno in po telefonu.
Glasbena zbirka ( vodja mr. Iva n Klemenčič ) je prejela v obdelavo 780 tiskanih muzTkaTTj, 243 rokopisov in 624 gramofonskih plošč in kaset, skupaj 1,647 kosov. Inventariziranih je bilo 630 muzikalij in 715 plošč, skupaj 1.364 kosov. Katalogiziranih je bi!o 1,927 enot in izdelcnih 3.028 novih listkov.
Domačim in tujim interesentom je bilo posredovanih 271 informacij. Zb;rko je obiska,!o 1.057 oseb, ki so si izposodili v čitalnici 3,782 kosov in na dom 140 kosov gradiva.
V tem letu je bilo dokončano združevanje svetovne in jugoslovanske giasbe ( muzikali je iri katalogni listki ). S tem ima obiskovalec namesto prejšnjih štirih skupin katalogov (slovenska, jugoslovanska, slovanska in svetovna glasba ) le tri skupine s po pet katalogi. Pregledane so bile vse starejše gramofonske plošče do vključno 1976, izločene vse tiste, ki ne pridejo v poštev za redno obdelavo
( jugoslovika; narodnozabavna glasba in popevke ) ter deponirane v Mekinjah ( 73 označenih škatel z 2.940 enotami ).
Pridobljenih je bilo več glasbenih zapuščin. Najpomembnejša je bila zapuščina skladatelja Antona Foersterja ( zadnji del ). Poleg ureditve zapuščine dr. Devideja iz Zagreba smo sprejeli del iz zapuščine A/tatije Tomca in del rokopisne zapuščine Luke Kramolca. Urednik Naših zborov Mitja Gobec je odstopil zbirki rokopisne in kserografirune skladbe iz novejšega arhiva te revije. Po dolgoletnih dogovorih smo naposled pridobili od Veronike Žepič zapuščino po nekdanjem vodji zbirke L. Žepiču.
Nadaljevali so se dogovori z RISM ( Rčpertoire internationai des sources musicales ) glede naprtovanja popisa glasbenih rokopisov do leta 1800 za področje Sloverije. Popis smo že odposlali, zdaj pa bo potrebna dopolnitev z notnimi začetki in adaptacija za računalniško obdelavo.
Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo ( BiMC ) ( vodja Božidar Kan-tušer ) je v letu 1978 pridobila 783 partitur, od teh 169 jugoslovanskih. Obdelanih je bilo 800 skladb. Za vsako obdelano partituro je bil tiskan kartotečni listek v 100 izvodih. V svoje kataloge je oddelek vložil 5 600 listkov. Enako število listkov je bilo razporejenih in poslanih v center BIMC v Parizu. RTV Ljubljana je prejela 2.400 listkov razporejenih v tri kataloge, 800 listkov smo poslali skladateljem obdelanih partitur, 1.200 založnikom, raznim glasbenim knjižnicam pc svetu pa je bilo poslanih 13,200 listkov. V letu 1978 sta bila izdana dva informativna biltena v
1 .000 izvodih ter ietni tehnični i iiten.
Kattogrurska in slikovna zbirka ( vodja Merka Avsenak ) je fond povečala za d 43* kosov-, na novo obdelanih je bilo 4.545 kosov gradiva, ostolih 886 kosov pa obsega večinoma zemljevide in atlase, ki so delrr že zajeti v obdelc' o in čakajo na dokončne obdelavo po novih pravilih za katalogizacijo kartografskega gradiva 3BD ( CM ). Izdelanih, preverjenih in vloženih v raznovrstne kataloge je bilo
2 857 kartotečnih listkov, v inventarno knjigo pa vpisanih 2 100 enot.
Med rrvirri pridobitvami je omeniti večje število fotografij jugoslovanskih političnih in kulturnih delavcev nakup jugoslovanskih specialk ) : 25.000, obsežen dar kartografskega gradiva piof. F. Planine in slovenske politične plakate, ki
ih ne dobivamo rr.ed obveznimi izvodi.
Zbiiko >e obiskalo 626 uporabnikov in si izposodilo 16.085 kosov siikov-t - ga in kartografskega gradiva ( 15.421 v oddelku in 664 na dom ), postedovanih |im je bilo 617 informacij ( 503 ustno, 114 po telefonu ali pismeno ). Zbiika je s svojim gradivom cli fotokopijami sodelovala pri razstavah v knjižnici in zunaj nje in pri opremljanju raznih publikacij. Zbirka je nudila s*rokovno pomoč drugim so~ j.dnim ustat . vam, opravljala inštruktazo in mentorsko delo ( npr. Mladinska knjige., Urbanistični inštitut SRS ) o obde!a\ i slikovnega in kartografskega giadivu.
Francoska zbiika ( vodja Jožica Pirc ) je na dom in v čitalnici izposodila 690 izposojevalcem i .74'! k.n.ia, dala 322 intorrnacij in izd:! da 1 seznam diziderat. Pridobljenih in invenfariziranih je bilo 192 novih knjig in 183 zvezkov periodik ( 16 n:, lovov ), katalogiziranih 157 kr.jig, izdelanih in v kataloge vloženih 1 . 132 listkov, od tega 196 ASK gesel. Opremljenih in postavljenih 'e bilo 157 knjig.
Zbiika posebnega gradiva ( vodja Janez Sešek ) je prejela 9.788 kosov raznih tiskov iz slovenskih tiskarn, 9 212 kosov iz ostalih republik in 302 kosa iz tujine, skupaj terej 19.302 kosa.
Po ppavilih za obdelavo ^osebnega aradiva je bilo obdelanih 964 neslovenskih učbenikov »n pomožnih učbenikov za osemletke, 473 kosov stripov in podobne literature, I 684 društvenih spisov, 143 šolskih spisov, 465 katalogov, 7.982 drobnih tiskov, 138 voznih redov, 82 telefonskih imenikov, 48 ko!eda«jev in rokovnikov, 640 sepaiatov, skupaj 12.619 kosov Za odvoz v depo v Mekinjah je pripravljenih 2.799 tiskov.
Opomba k '	1 -3 točke: Piegled stanja fondov in obdelai o--a knjižnega prirastka
gl. v prilogi IV.
4	Tehnične služ! 2
V	teh-.icnem oddelku ( vodja Meta Zadel ) je bilo stipkanih 6 337 matric, dopolnjenih in poplavljeni 24.753 karalognih listkov, razmnoženih za centralno k 1 lalogizacijo slovenskih tiskov pa 582.520 listkov, za ostale tiske 22.884 listkov it za BIMC 1 320 listkov, skupaj 606.454 katalognih listkov. Signiianih i t v skladišče oddcr.ih je bilo 12 74! kosov knjižničnega gradiva.
Za centralno kalaiogizacijo slovenskih tiskov je bilo v tem letu obdelanih
2	137 knjig. Število naročnikov je naraslo na 258 ( 152 šolskih in 106 drugih
knjižnic j, število naročenih sefov pa na 498 ( 138 kompletnih, 194 šolskih in 166 priporočilnih ). Poslanih je bilo 24 pošiljk, prodanih pa 524.826 listkov.
V	knjigoveznici ( vodja Peter Staut ) je bilo na novo vezanih v različne vezave 1.538 knjig in časnikov, popravljanih, prevezanih ali restavriranih pa 718, skupno torej 2.356 vezav Poleg tega je bila opravljena vrsta drugih knjigoveš-kih del, npr. izdelanih 4.267 raznih map in ščitnikov in 45 kartotečnih škatel, vlep-ijenih 1 . 118 ščitnih ovitkov, narezani 766.500 listkov in 10.000 zluknjanih, izdelanih 1. 140 ovitkov za plošče, natisnjenih 45 dvobarvnih lepakov itd.
Fotografska delavnica je izdelala 5.670 mikrofilmskih posnetkov in 3.336 povečav za naročnike iz domovine in tujine.
Preš; i kova In ica je za potrebe knjižnice in njenih obiskovalcev ter za naročnike doma in po svetu izdelala 230.571 kopij. Ob koncu leta je bil odsluženi kopirni aparat Xerox zamenjan z novim znamke Cannon, žal pa še zmeraj manjka nujno potrebna aparatura za preslikovanje člankov iz časnikov.
C. ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE
I.	Referalna dejavnost
Funkcije in naloge refera Inega cer‘ra opravlja knjižnica, zaradi specifične organiziranosti kot nacionalna knjižnica, v različnih svojih organizacijskih enotah. To velja predvsem za oblikovanje baz podatkov o publiciranih virih informacij ( monografske in serijske publikacije ) in za nepublicirane vire informacij ( gradivo specialnih zbirk ). Opravljanje tega dela je po obsegu in vsebini sestavni del rednega poslovanje delovnih enot, ki imajo naloge, da dopolnjujejo, strokovno obdelujejo in hranijo knjižnično gradivo vseh vrst; pri oblikovanju baze podatkov o institucionalnih virih informacij pa sodelujeta predvsem republiška matična služba za knjižnice SR Slovenije in centralni katalog knjižnic SRS ( prim. podatke letnega poročila o delu teh enot ).
Usluge referaIne dejavnosti uporabnikom ( informacije o virih,tematsko izbrane informacije, referalrte usluge, publikacije ) nudi prvenstveno oddelek za delo z obiskovalci ( vodja Radojka Vrančič ) z informacijsko ir. izposoj e val no službo ter ob neposrednem sodelovanju centralnega kataloga knjižnic SRS in oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska.
Informacijska in izposojevaIna služba je registrirala 4,930 rednih uporabnikov (od tega 4.248 študentov, 682 raziskovalcev idr. ), pri čemer niso v celoti zajeti posamezniki in delovne organizacije iz domovine in tujine, ki so prejemali referalne usluge v tej službi ali v posebnih zbirkah. Obseg obiska in izposojenih enot knjižničnega gradiva ter posredovanih informacij je bil naslednji:
- velika čitalnica
- posebna čitalnica
- izposoja na dom
- informacije, medknjižna izposoja =skupno
- druge delovne enote = skupno število
Podrobni pregled dela z obiskovalci gl. v prilogi V.
Medknjižnična izposoja je potekala z 247 inštitucijami, od tega s 104 tujimi ( gl prilogo VI. ), 96 slovenskimi in 47 drugimi jugoslovanskimi. Za interesente iz Slovenije je bilo za posojilo iz drugih knjižnic posredovanih 402 naročilnici in pozitivno rešenih 71% naročil;, iz drugih knjižnic je prišlo 1.290 naročil, ki so bila 85% pozitivno rešena. V prostorih knjižnice je bilo prezenčno uporabljenega 60% posojenega gradiva, medtem ko je bilo 40% posojenega izven hiše. Poleg individualnih informacij neposrednim uporabnikom so bila posredovana navodila o uporabi knjižnice in njenega gradiva 52 skupinam ( visokošolci, srednješolci idr. )s 1.262 udeleženci. Informacije o knjižničnem gradivu so bile nudene tudi na 9 tematskih razstaveh v knjižnici in s sodelovanjem na 4 razstavah drugih prirediteljev.
obisk	enote	infor.
51,887 '	20,157	
775 +-	8.099	
3£,467	18 431 *	
3.673	1.543	12.096
94.802	49'230	12.096
7 548 /	39 797	6.666
102 350	88:827'	18.762
Tekoče je vodeno evidenca domačih institucionalnih virovjnforrnacij, ki vključuje znanstvene, visokošolske in splošnoizobraževalne knjižnice ter specialne knjižnice, ki sodelujejo v centralnem katalogu; za specialne knjižnice oz. !NDOK centre in za splošnoizobraževalne knjižnice v Jugoslaviji so na voljo analitične preglednice in bilteni, izdelani na osnovi baze podatkov na magnetofonskih trakovih, medtem ko je v pripravi anketa za enako obdelavo šolskih knjižnic { deio vodi republiška matična služba )„ Zbirka publiciranih gradiv o domačih in tujih institucionalnih virih informacij je bila tekoče dopolnjevana in je na voljo v informacijsko - izposo-jevaini službi. Isto velja za zbirko publikacij o domačih in tujih individualnih virih informacij. Lastnih individualnih virov informacij doslej še ni bilo moč sistematično zbrati in obdelati in obstajajo provizorične evidence za posamezna strokovna področja, ki nastajajo ob obsežnem tekočem individualnem in medbibliotečnem posredovanju znanstvenih informacij. S posebno pozornostjo je biia dopolnjevana zbirka sekundarnih in terciarnih publikacij kot vhov informacij (s sodelovanjem nabavne komisije in oddelka za dopolnjevanje knjižničnega gradiva }f ki je prezenčno na voljo v informacijski službi, v posebni in veliki čitalnici in v posebnih zbirkah, starejših del gradiva pa v skladišču. Pregled nad domačimi in tujimi tekočimi bibliografskimi in referatnimi časopis? vedita oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska in za periodični tisk, podatke nad tujimi viri te vrste, ki prihajajo v znanstvene in specialne knjižnice v Sloveniji, pa tekoče zbira centralni katalog.
Centralni katalog knjižnic SRS ( vodja mr. .Jože Kokoie ) je prejel 41 .520 listkov ( od tega vKopiji 12.861 ) z informacijami o tujih knjigah v slovenskih knjižnicah. V svoje kataloge (avtorski, crionimc, periodika ) je vloži! 28.310 novih listkov, medtem ko katalog kongresnega gradiva ni bil dopolnjevan, ker bodo podatki vnešeni na magnetofonski trak. Za področne centralne kataloge je bilo oddeljenih 12.861 listkov. Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu v Beogradu je bilo poslanih
1	.870 listkov s sporočili o tuji literaturi v NUK,, !z katalogov oddelka je bilo 638 obiskovalcem dano 763, po telefonu pa še 564 informacij, skupno torej 1.427.
K seznamu tekočih periodičnih publikacij iz leta 1977 je bi! pripravljen dodatek za 1978, ki prinaša 4.329 vpisov za 3.223 naslovov serijskih publikacij ( med njimi je 1 .677 povsem novih ) v skupno 3.750 nahajališčih. Pri dodatku je sodelovalo skupno 94 knjižnic, med njimi 37 na novo vključenih. Seznam in njegov dodatek skupno registrirata 9.346 naslovov s skupno 13 699 nahajališči.
Zaključena je bila vključitev ISBD (M) v format SAIDC 2 strojnega zapisa podatkov za vse vrste monografskih publikacij, tudi zahtevnih opisov del v več zvezkih in korporativnih spisov. Rezultati so bili vključeni v raziskovalno naloge* za RSS o računalniško oblikovanem centralnem katalogu. Pripravljeni so bili tipični vzorci bibliografskih opisov in vključeni v poskusni bilten z vsemi možnimi kazali, s katerimi so se preizkusile možnosti sortiranja in iskanja podatkov v niem glede na razširjeni format SAIDC 2. Pripravljena je bila serija iskalnih profilov za preizkus možnosti iskanja po programih za RP ( retrospektivne poizvedbe ) in SOI ( selektivna disemina-cija informacij ). Preizkusi so uspeli, rezultati so bili javno predstavljeni z dvema referatoma in dvema člankoma v Knjižnici. Vse te priprave je biio mogoče izvesti samo s tesnim sodelovanjem s strokovnjaki v NUK ( za AIK ) in zunaj nje ( vodja in programer INDOK službe Iskre ).
Za centralno bazo podatkov o raziskovalnih nalogah so bile preučene mož-
nostf za vključitev podatkov v SAIDC 2 format in na osnovi tega določen način vpisa podatkov v vhodni dokument, Postavljena so bila načela indeksiranja ter sestave anotacij in omogočena povezava informacijske baze pri NUK z admini” stratlvno-finančno pri RSS. Pregledani so biIi vzorci vpisov za poskusni bilten z 77 enotami. V celoti je bilo konec !era 1978 za AOP pripravljenih okroglo 300 dokumentov. Zg strojno obdelavo podatkov o serijskih publikacijah je bi! organiziran popis ustreznih serijskih publikacij ( v UDK skupinah 5, 6.2/69 in 71/72 )■„ skupno je bilo izpolnjenih vhodnih dokumentov za 1.390 naslovov.
Glavno skladišče ( vodia Rudi Čepon ) je prejelo: knjig redne postavitve 8.255, arTiTva 3.497, duplikatov 214, društvenih spisov 956,. šolskih in visokošolskih spisov 49, skupno 12.971 kosov. Postrežba in vračanje je obsegalo: prispelih listkov 26.750, izdanih knjig 27.28, vrnjenih knjig 28.094 in nerealiziranih naročil 4.080 ( že izposojene knjige ).
V	depo v Mekinjah (oskrbnik Vida Burkeljca ) je biic- oddanih 2.960 kosov gradiva iz oddelka za obdelavo periodičnega tiska in 47.003 kosi obrazcev ( tiskovin brez besedila ). Prekatalogiziranih je bilo 875 kartotečnih listkov stare katalogizacije in oddanih 1.094 listkov, ki obsegajo 710 enot. Danih je bilo 680 informacij.
2.	Pospeševanje knjižničcrstva
Bibliotekarski strokovni znanstveno ~ raziskovalni center ( vodja Ignac Kamenik ) je pr! "delu kaTaVteriziralo dejstvo, de je njegov vodja do konca novembra predsedoval delovni komisiji za dohodkovne odnose. Spričo analitične narave dela komisije, ki je terjalo ustrezne metodologije (samega dela komisije, vrednotenja posameznih del itd, ),je to delo zahtevalo 56% delovnega časa, ki ga program n? predvideval ?n je to vplivalo na izvršitev drugih, v programu centra zastavljenih nalog.	x
Izdelan je bi! slovenski prispevek k skupnim jugoslovanskim izhodiščem o statistiki v splošnoizobraževalnih knjižnicah^ le-tc so biia usklajene v ustrezni komisiji Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic v Beogradu, Center je sodeloval z matično službo pri utrditvi teoretičnih in organizacijskih zasnov osrednje knjižnice v sistemu SSK glede na še vedno nedorečeno stvarno usmeritev dosedanjih študijskih knjižnic. Svetovalno ;e sodeloval pri načrtovanju takih knjižnic in sistemov v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Murski Soboti in v Celovcu, vodja centra pc je za knjižničarje Primorske obdela! organizacijo občinske mreže SSK z zametki regionalnih žarišč.
Končan je bil prvi del raziskave o mestu knjižničarske dejavnosti v učnem procesu kot obliki spoznavne dejavnosti v srednjem usmerjenem izobraževanju na Slovenskem. To področje so obravnavali prispevki v tisku, analiza za Pedagoški inštitut, sodelovanje v problemski razpravi, k? jo je organizirala KSS in v TV oddaji. Razen tega so bili retrospektivno in sprotno evidentirani in aproksimativno ovrednoteni vsi učbeniki, ki so namenjeni usmerjenemu izobraževanju ter ustrezni študijski programi na Danskem in v Zvezni republiki Nemčiji.
Center je v tem obdobju navezal stik z ustreznimi službami v Hrvaški,
Srbiji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji. Vojvodini in Kosovu, tesnejše stike pa je razvijal s centrom v Zagrebu. Načrtno je spremljal’ domačo in tujo strokovno bibliotekarsko literaturo ( predv.-em periodika ) glede no programsko evidentirane teme, pri čemer je imela zunaj ožjega knjižničarskega področja prednost vernatska s področja gnozeologije, metodike ir> didaktike (ob nadaljevanju tematskih sklopov iz prejšnjega leta: statistika, šolanje in izobraževanje, terminologija itd, ) Bibliografsko je bilo dokumentiran h 168 številk (49 naslovov ) periodik s področja bibliotekarstva in izobraževanja s 405 dokumentacijskimi Sisrk.i in :41 dopolnili ter izdelana shema dokumentacijskega kataloga člankov s področja bibliotekarstva za Bibliotekarske novosti. V katciog je biic vloženih 2,528 listkov.
Vodja centra je na mednarodnem simpoziju Alpe-Jadran sodeloval z referatom o razvoju slovenskega splošno izobraževal n ego icfijižn-čarstvaj, zo Republiški komite za kulturo SRS je bil izdelan spremni dokument k predlogu zakona o knjižničarstvu s tematskim! sklopi: mednarodno klasifikacija tipov knj;ž-;c„ tipologija knjižnic na Slovenskem, knjižničarska terminolog;;a in sronje knjižničarstva v Jugoslaviji; v Radljah je predaval brigadirjem MDB "Kobansko 78" c temi Človek - kultura - knjiga; r.a zborovanju slovenskih knjižničarjev v Mcrrbo;u je poskrbel za realizacijo vsebinskega dela posvetovanj j s teme Knjiga v delovni organizaciji in krajevni skupnost? te vodil razpravo v sekcij: ra spiesnoizobiazeva Ine knjižnice. Ob mesecu krij*“ge se je udeleži! jugoslovanskega posvetovanja s temo Knjiga kot sredstvo zb^ževenja med narodi ( v Zranjaninu ), v kulturni oddaji Radia Ljubljane pa je sodeloval > prispevkom o slovenskem bibliotekarstvu s posebnim ozirom na delo bibliofcusne službe. V mesecu septembru je za :0 dn* Studijsko obiskal Dansko.
Matična organizacijska in inštruktor? ko služba ( vodja Miša Sepe } je tudi v tem letu skrbela za organizac, p^t .-jevanjelcnjižničf ega omrežje ne območju Slovenije, za strokovnost dela v knjižničar« in za permanentno izobraževanje knjižničnih delavcev. 'nšJrukto-sko pcmoč je nudila s 25 obisk- v slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnicah, s 3 obiski v vniverzmh knjižnicah ir. pri 143 obiskih knjižničnih delavcev v NUK. Svetovalo je pri načrtih za gradnjo oziroma adaptacijo knjižnic v Sloveniji, predvsem SIK v Slovenski Bistrici <n o pregrarmkih zasnovah za gradnjo osrednje !<r,j»žnice v Novi Goric’. Skoraj dokončana je akcija za izdajo kataloga za gradnjo knjižnic in standarda zc< op emo knjižnic. Svetovala je pri izdelavi statutov za S K Nova Gorica in Kranj rn g«ede statusnih vprašanj SIK v Zagorju in centralne knjižnice biotehniške fakJtete v Ljubljani in sodelovala v akciji KSS pr« odkupu knjig zo S’K. Pripravita je osnutek standardov zc univerzne knjižnice in delaia na raziskovalni nuiog! o knjižničnem sistemu univerze v Ljubljani. Skupno s Pionirsko knjižnico v Ljubi ja n« je prpravila in izvedla reorganizacijo matične službe za pionirske in šolske knjižnice.
Zbrala in statistično je obdeia’a podatka za 62 S»K In 7': 8? unlverznih knjižnic za leto 1977. Na podlagi zbranih podatkov jt bUo pripravljenih tudi več analiz o slovenskem knjižničarstvu. Skrbela je za redne sestanke in delo korrnsije za univerzne knjižnice. V okviru strokovnega izpopolnjevanja knjižničarskih kadrov je organizirala vsakoletni' poglobi tv ec i tečaj >:a knjižnične delavce tečaj za pripravo na strokovne izpite, pripravila pa je tudi program ?r> sodelovala pri organizaciji tečajev za knjižničarje amaterje pri ZKO. Skupno sta bili pripravljen? 202 ur«
predavanj, obeh tečajev pa se je udeležilo 44 knjižničarjev. Matična služba je izvedla tud: organizacijske priprave zo spomiadcnski in jesenski rok opravljanja strokovnih izpitov. Tu je bilo vodstvo Skupne komisije za samoupravni sporazum in je potekalo delo za nov: sporazum za knjižničarsko stroko.
Objavljen; sta biii 2 številki Obvesti! republiške matične službe, pripravljenih je bilo več; informacij in poroči* o delu knjižnic, med drugim podatki o 97 najvažnejših slovenskih knjižnicah za Bibiiotheks-Harsdsbuch ( MUnchen ). Služba je organizacijsko sodelovala or; izdaji dodatka tujih periodičnih publikacij v knjižnicah visokošolskih zavodov. Dokumentacija člankov o knjižnicah je bila v tem letu obogatena z izrek; 438 člankov Iz 22 slovenskih časnikov in časopisov.
3.	Razstave, publikacije, raziskovalne naloge Knjižnica je priredile naslednje razstave:
- Stalna razstava pomembnejših rokopisov in slovenskih knjig Odprta vse leto. Oskrbujeta Jože Šifrer in Marijan Ozvald.
- Ob 100-letn'ci Otona Zupančiča. Odprta januarja in februarje 1978, delno ponovljena marca 1978 v Zagrebu. Pripravila Jaro Dolcr in Radojka Vrančič.
- Ady Endre ( 1877 - 1977 ). ^riredi' literarni muzej "Potfjfi", Budimpešta.
Odprta marca j978. Slovenske objave dodala	Radojka Vrančič.
- Dela Borisa Kidriča. ( Ob 25--‘etnici smrti in	8. kongresu	ZKS.	)	Odprta	aprila
1978. Pripravi! jaro Dolar.
- Tiski od }5. dc konca 18. stoletja, ( Pričevanja o kulturi v Furlan?ji-Julijski krajini, Koroški in Sloveniji. Ob kulturnih ptireditvah teh dežel Alpe™Jadran. ) Odprta maja 1978, ponovljena julija 1978 v Trstu. Pripravili dr. Branko Berčič, Janez Logar, Jože Šifrer.
- Črnogorske knjige in periodika. ( Ob Dnevih črnogorske kul ture. ) Odprta maja 1978. Priredila Centralna narodna biblioteka Cetinje. Pri dopolnitvi gradiva sode lova ia Rado j ko Vrančič.
- Zofka Kvedrova. (Ob iOO-letnici rojstva. )	Priredila RK	SZDL	in	NUK,	Odprta
[unija 1978. Pripravila jaro Dolar in Radojka	Vrančič.
- L. N. Tolstoj. ( Ob i50-letnici rojstva. ) odprta septembra 1978. Pripravil Jaro Dolar.
- Novejše slavistične publikacije. ( Ob mednarodnem kongresu slavistov. ) Odprta septembra 1978. Pripravile Jaro Dolar in Vlasta Goljar.
- Miško Kranjec, ( Ob 70-letnici. ) Priredila SAZU in NUK, Odprta oktobra 1978. Pripravila Jaro Dolar in Radojka Vrančič.
- Vuk Karadžič in Kopitar. Priredili Vukov in Dositejev muzej, SAZU in NUK. Odprta oktobra 1978. Pri dopolnitvi gradiva sodelovala Radojka Vrančič.
- Publikacije SAZU. ( Ob 60-letnici SAZU. ) odprta decembra 1978. Pripravil Jaro Dolar.
V	knjižničnih prostorih so priredili razstave tudi drugi organizatorji ( razstava orientalistične literature, exlibristov ), s svojim gradivom pa je knjižnica sodelovala tudi pri razstavah zunaj hiše ( npr. Slovenski filmski plakat 1948 -1977, Slovenska umetnost 1945 - 1977, Župančičeva mladinska dela v Sežani, knjižne ilustracije Milka Bambiča v Sežani, Titova in Kardeljeva dela v tujih jezikih za CK ZKS, mladinska književnost drugih jugoslovanskih narodov v Pionirski knjižnici v Ljubljani ).
Knjižnica je izdala naslednje publikacije:
- Obvestila republiške matične službe, št. 16. Ljubljana 1978. 42 str. Uredila Ančka Korže - Strajnar.
- Obvestila republiške matične službe, št. 17. Ljubljana 1978. 23 str. Uredila Miša Sepe.
- Poročilo o delu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v letu 1977. Ljubljana 1978. 53 str. Priredil Maks Veselko.
- Seznam tujih periodičnih publikacij, ki jih prejemajo univerzne, znanstvene in specialne knjižnice v Sloveniji, dopolnilo in dodatek za leto 1978. Ljubljana 1978. XVI, 171 str. Uredil Jože Kokole.
- Tiski od 15. do konca 18. stoletja. Pričevanja o kulturi v Furlaniji- Julijski krajini, Koroški in Sloveniji. Katalog razstave. Ljubljana 1978. 86 str.
Uredili dr. Branko Berčič, Janez Logar, Jože Šifrer.
- Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice II. Ljubljana 1978. 124 str. Gl. in odg. ur. Branko Berčič.
V	tem letu so po pogodbi z Raziskovalno skupnostjo Slovenije potekale naslednje raziskovalne naloge:
- Avtomatizacija knjižnične mreže v Sloveniji. Nosilec mr. Jože Kokole.
- Priprava podatkov za oblikovanje baze podatkov za raziskovalne naloge.
Nosilec mr. Jože Kokole.
- Knjižnični sistem univerze v Ljubljani. Nosilka Miša Sepe.
- Katalog rokopisnih fondov NUK. Nosilec dr. Branko Berčič.
- Dokumentiranje sodobnega slovenskega in jugoslovanskega glasbenega gradiva. Nosilec Božidar Kantušer.
Predlog za omogočanje dela na slovenski retrospektivni bibliografiji ( nosilec Jože Munda ) je s svojim deležem podprla Kulturna skupnost Slovenije, medtem ko je bila Raziskovalna skupnost Slovenije pripravljena prispevati samo manjši del svojega deleža, Izobraževalna skupnost Slovenije pa se sploh ni odzvala. Zaradi nepopolnega financiranja z delom ni bilo mogoče začeti.
4. Mednarodni stiki
Knjižnica stalno vzdržuje stike z več kot 130 knjižnicami v 37 državah preko zamenjave publikacij ali medknjižnične izposoje, od tega s 23 državami na podlagi meddržavnih konvencij o kulturnem sodelovanju. Knjižnica ima po konvencijah dogcvor za recipročno izmenjavo strokovnjakov z 9 državami. Od tega je bilo v letu 1978 realizirano 10-dnevno študijsko potovanje Ignaca Kamenika na Danskem, Jožeta Šifrerja v Avstriji, Franceta Vurnika v Sovjetski zvezi in Maksa Veselka na Poljskem. K nam sta prišla na recipročni študijski obisk gosta iz Poljske in Sovjetske zveze. Ravnatelj knjižnice je bil povabljen kot gost na otvoritev nove zgradbe Državne biblioteke v Zahodnem Berlinu, pomočnik ravnatelja Maks Veselko pc se je udeležil jubileja Nacionalne biblioteke v Varšavi.
Knjižnico so med letom obiskali številni tuji gostje, med njimi:
H.	Zimmermann iz Švice, Sandor Gyč5rke, Josef Lang in E. Taxner iz Madžarske, dr. Alfeo Mizzau in dr. Josef Schante! s skupino 40 funkcionarjev in knjižničarjev iz Furlanije-Julijske krajine oz. Koroške, Jevgenij Osetro iz Sovjetske zveze, Tarrd Al-Koubagsi in Musa Karidi iz Iraka, Hubert Grajek in Jan Wolosz iz Poljske ( recipročna študijska izmenjava ), Che Van Vien in Bui Hien iz Vietnama in 26 udeležencev mednarodnega seminarja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi v Ljubljani.
Knjižnica je član mednarodne federacije bibliotekarskih združenj in ustanov IFLA. Rednega letnegc zasedanja organizacije v septembru 1977 na Slovaškem ( Strske Plešo ) se je udeležil ravnatelj knjižnice dr. Branko Berčič
5. Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev
Vrsta sodelavcev NUK je bila vključena stalno ali občasno v razne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov, in sicer na oddelku za knjižničarstvo Pedagoške ckcdemije v Ljubljani ter na rednih in izrednih poglo-bitvenih tečajih, ki jih za slovenske knjižničarje pripravlja NUK, razen tega pa še v komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji za bibliotekarske strokovne nazive. En sodelavec je stalen zunanji sodelavec na pravni fakulteti v Ljubljani. Posamezni sodelavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot svetovalci za določena vprašanja ter kot člani ustreznih delovnih teles in strokovnih žirij. Posamezni delavci sodelujejo v družbenih organih revij Knjižnica, Jezik in slovstvo in Slavistična revija ter v republiških redakcijah bibliografije in enciklopedij Jugoslovanskega leksikografskega zavoda v Zagrebu.
Sodelavci knjižnice so vodje ali člani upravnih organov in strokovnih komisij Društva bibliotekarjev v Ljubljani, Društva bibliotekarjev Slovenije, Komisije za knjižničarstov in informatiko Univerze v Ljubljani, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije in Skupnosti nacionalnih knjižnic Jugoslavije.
Nadalje sodelujejo v raznih telesih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, kot so Kulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Ljubljane, Področna raziskovalna skupnost za humanistične in zgodovinske vede, Izo-
braževalna skupnost Slovenije, Republiški komite za kulturo, Republiška konferenca SZDL, Zvezna konferenca SZDL, Sindikat kulturnih delavcev Slovenije, predsedstvo ZSS, predsedstvo ZKPO, Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah, Prešernov sklad, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo prevajalcev, Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO, Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu in Združenje založnikov Jugoslavije.
Številni knjižnični sodelavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižničnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in znanstvenih člankov, kot prireditelji strokovnih in leposlovnih del, kot prevajalci ter kot uredniki različnih publikacij ( prim. prilogo VII.).
DODATEK
IzobraževaIna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije ter Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani in Univerzitetna knjižnica v Mariboru sklenejo zaradi pomena dejavnosti teh knjižnic za področje slovenske kulture, vzgoje in izobraževanja ter znanstvenoraziskovalnega dela
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o oblikovanju, vrednotenju in izvedbi programov dejavnosti Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Centralne tehniška knjižnice v Ljubljani in Univerzitetne knjižnice v Mariboru v obdobju 1978 do 1985.
I.
Udeleženke sporazuma ugoravljajo, da Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani in Univerzitetna knjižnica v Mariboru / v nadaljnjem besedilu: knjižnice / s svojo dejavnostjo, opredeljeno s tem sporazumom, zadovoljujejo potrebe delavcev in drugih uporabnikov na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, predvsem visokega šolstva, ter na področju znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela. Zato soglašajo, da je treba med delavci teh področij in uporabniki njihovih storitev ter delavci knjižnic vzpostaviti odnose svobodne menjave dela in s tem omogočiti usmerjanje knjižnične dejavnosti in enakopraven družbenoekonomski položaj delavcev v tej dejavnosti v skladu z družbeno priznanimi merili,
II.
Dejavnost knjižnic po tem sporazumu je zbiranje, obdelovanje, hranjenje in dajanje knjižničnega gradiva v uporabo v skladu z zakonskimi predpisi in njihovimi ustanovitvenimi akti.
Pri tem Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani kot slovenska nacionalna knjižnica izvršuje obveznosti in pravice na osnovi zakona o obveznem pošiljanju tiskov, s knjižničnim gradivom dokumentira razvoj slovenskega naroda ter omogoča izobraževanje, strokovno in znanstvenoraziskovalno delo, izdaja nacionalne bibliografije in skrbi za prisotnost slovenske knjige v tujih knjižnicah. Usmerja in izvaja referalno dejavnost v SR Sloveniji in se povezuje z jugoslovanskimi in tujimi informacijskimi centri. Razvija bibliotekarsko in bibliografsko strokovno in znanstvenoraziskovalno delo. Sodeluje pri vzgojnoizobraževalnem in znanstvenoraziskovalnem delu v ljubljanski univerzi združenih visokošolskih organizacij združenega dela, zlasli na področju družboslovnih ved.
Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani sodeluje pri vzgojnoizobraževalnem in znanstvenoraziskovalnem delu slovenskih visokošolskih organizacij združenega dela na področju tehniških ved. Kot osrednja tehniška knjižnica v Sloveniji je knjižnični, informacijski, medknjižnični izposojevalni in referalni center za področje tehniških in prirodoslovnih ved. Usklajuje nabavo knjižničnega gradiva med tehniškimi knjižnicami in se preko informacijsko dokumentacijske službe vključuje v druge informacijske centre.
Univerzitetna knjižnice v Mariboru sodeluje pr; vzgojnoizobraževaInem in znanstvenoraz•£kc"J!nem delu visokošolskih organizacij združenega dela mariborske univerze. V skladu z zakonom o obveznem pošiljanju tiskov zbira in arhivira vse primerke slovenskega tiska. Omcgcčc strokovno in znanstvenoraz-iskovalno delo.
r n n li u li •
Udeleženke ugoisvljajo, da SR. Slovenija namenja iz sredstev republiškega proračuna posebna sredstva za financirani« matične dejavnosti Narodne in univerzitetne knjižnice in Cen*7~Sre tehniške knjižnice v Ljubijar. , kulturna skupnost v Mariboru pa za domoznansko In matične dejavnost Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Ti
dejavnosti nista vkljuCen: v dejavnosti knjižnic iz šl. točke in nista predmet tega sporazuma.
3V.
Da bi do kor.ca !erc i985 izenačne p-jgoje za delo knjižnic s pogoji ostale knjižničarske dejavnosti, sprejemajo udeleženke normative za določitev obsega njihovih programov, ki bode v obdobju 1978 do 1985 postopoma uveljavljeni.
Ti normctivl obsegajo-
1. število strokovnih knjižničarskih deiavcev;
2. število snažiiK glede na knjižnično površino,
3. število upra vnoc dm i n Istra tivnI h In pomožnih iehničnih deiavcev sorazmerno glede nc število delavcev iz 1. In 2. tečke^
4. materialne s‘roške na kvadratni meter knjižnične površine;,
5. nakup knjižničnega gradiva,
6. amortizacijske stroške.
Normativi so določeno / prilogi, ki je sestavni dei tega spe- ra z uma.
V.
Pri vrednotenju infcrmacijsko-dokumentaci jske dejavnosti v okviru dejavnosti knjižnic bodo udeleženke upošteva le Smernice razvoja informac:jsko-dokumentacijske dejavnosti v SR Sloveniji in Kriterije za financiranje informacijsko-dokumentacijske dejavnosti, ki jih je sprreia Raziskovalna skupnost Slovenije ( Raziskovalec
VII	- 77, št. 4’3 In Raziskovalec V - 75, št. 9 - 1- ).
Vsako leto bedo udeleženke s pesebn5™ dodatkom k temu sporazumu določile obseg realizacije normativov ir. 'V. točke za x l-sto in v skladu z dogovorjeno rastjo cen storitev na področju kultur*, vzgoje In izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela ovrednotile e'emente cene storitev knjižnic. Z dodatkom bodo določile tudi višino udeležbe vsake samoupravne interesne skupnosti v svobodr.; menjavi dela na osnovi letnih programov dela knjižnic / IX. točka /, v kateri bo posebej opredeljen vsakoletni obseg njihovega pc 'ečanja.
Za določitev obsega programov dela knjižnic v letih :978, 1979 in i980 udeleženke v okviru normativov iz IV. točke podrobneje določijo:
- potrebno število strokovnih delavcev:
	1978	1^79	1980
Narodna in univerzitetne knjižnica	74	79	84
Centralna tehniška knjižnica	32	34	36
Univerzitetna knjižnica Maribor	33	r~ d5	37
-	Nakup knjižničnega gradiva se v Setu 1978 normira s številom kupljenih enot v letu 1975, To število se v letih 1979 in 1980 poveča si upe j zc 30 %.
Po določitvi višine svoje udeležbe v svobodni men;ovi deia v navedenih letih bodo udeležene samoupravne interesne skupnosti upoštevale svoje obveznosti, prevzete s samoupravnimi sporazum: o osnovah planov za obdobje 1976 do 1980 oziroma z njihovimi dopolnili.
VHL
Z letnimi dodatki k temu sporazumu za obdobje 198] do 1985,, v katerem bodo v celoti uveljavile normative iz SV. roeke, bedo udeleženke v skladu s samoupravnimi sporazumi o osnovah planov zc to obdobje in na osnovi razčlenitve dejavnosti knjižnic zagotovile tako razmerje udeležbe samoupravnih interesnih skupnosti v svobodni menjavi dele, da bo ustrezalo dejanskemu pomenu dela knjižnic za področje kulture, vzgoje in izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela.
IX.
Knjižnice za vsako leto sprejmejo program deia v soglasju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, udeleženkami sporazuma, Po zaključku ieta tem samoupravnim interesnim skupnostim predložijo poročilo o izpolnitvi programa letnega ob" računa.
Po predložitvi poročila in letnega obračuna udeleženke ugotovijo vrednost dejansko opravljenih storitev v okviru sprejetih programov.
X.
Samoupravne interesne skupnosti, udeleženke fega sporazuma, zagotavljajo svoj vpliv na oblikovanje in izvajanje programov dela knjižnic pri določitvah, ki zadevajo interese vseh skupnosti, soglasno, pri odločitvah, k! zadevajo samo interese ene izmed skupnosti, po z neposrednim dogovarjanjem s knjižnicami.
XI.
Med letom so knjižnice upravičene do mesečnih predujmov v višini dvanajstine celotne vrednosti programa dejavnosti po tem sporazumu„
XII.
Če se obseg dejavnost' knjižnice zaradi spremembe njenih nalog na osnovi zakona in predpisov na podlagi zakona znatneje spremeni, se bodo udeleženke z dodatki k temu sporazumu dogovorile o ustrezrl^uporabi normativov.
Če udeleženke ugotove, da je zaradi modernizacije, izboljšave ali novih oblik knjižnične dejavnosti treba normative iz IV. točke dopolniti, se o tem dogovore z dodatki k temu sporazumu.
x i n.
Ta sporazum začne veljat?, ko ga sprejmejo pooblaščeni organi vseh udeleženk.
Izobraževalna skupnost Slovenije
Ljubljana, dne 29.12.1978 ( podpis in žig )
Kulturna skupnost Slovenije
Ljub Ijana, dne 29.12.1978 ( podpis in žig )
Raziskovalna skupnost Slovenije
Ljubljana, dne 27.12.1978 ( podpis in žig )
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
Ljubljana, dne 22.12.1978 ( podpis in žig )
Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani
Ljubljana, dne 22.12.1978 (podpis in žig )
Univerzitetna knjižnica v Mariboru
Ljubljana, dne 25.12.1978 ( Podpis in žig )
PRILOGA k IV. točki samoupravnega sporazuma
NORMATIVI ZA DOLOČITEV OBSEGA PROGRAMOV KNJIŽNIC V OBDOBJU 1978 DO 1985
1.	Normativi za izračun števila strokovnih knjižničarskih delavcev:
- letni prirastek knjižničnega gradiva:	150	enot
- letni prirastek dokumentacijskega gradiva:	4.000	enot
- tekoča periodika (časniki, časopisi ):	100	naslovov
- izposojenih enot knjižničnega gradiva v 1. letu 1 .000 enot
- medknjižnična izposoja v 1. letu:
- knjižnični skladi
- uporabniki (obiskovalci ):
- obdelava in ekspedit obveznih izvodov drugim knjižnicam (samo pri NUK ):
- bibliografsko delo:	NUK:
UKM:
-dokumentacijsko gradivo na magnetnih trakovih ( samo pri CTK ):
100 točk pomeni enega strokovnega delavca.
Normativi se v obdobju 1978 do 1985 na osnovi realizirajo postopno.
200 enot =
3.000 enot = 100 obiskov =
15.000 enot = 300 enot = 500 enot =
2.000 enot =
Podatki o dejavnosti v letu 1975
- letni prirastek knjižničnega gradiva
- letni prirastek dokumentacijskega gradiva
- tekoča periodika ( časniki, časopisi )
- izposojene enote knjižničnega gradiva
- medknjižnična izposoja
- knjižnični skladi
- uporabniki ( obiskovalci )
- obdelava in ekspedit obveznih izvodov drugih ( NUK )
- bibliografsko delo ( NUK, UKM )
- dokumentacijsko gradivo na magnetnih trakovih ( CTK )
10 točk 10 točk 10 točk 10 točk 10 točk 10 točk 1 točka
10 točk 10 točk 10 točk
10 točk
obsega dejavnosti v 1975
NUK	CTK	UKM
44.257	11.136	20.743
139.760	41.723	10.711
4.490	1.820	3.015
101.525	90.360	80.469
4.761	25.458	2.316
1,140.589	112.198	266.403
154.611	45.514	69.579
520.152	—	-
18.519	-	30.501
225.000
2. Število snaži;k se določi tako, da se na 500 kvadratnih metrov šteje ena delavka.
3. Število upravno-administrativnih "n pomožnih tehničnih delavcev se sorazmerno glede na število delavcev iz ]. in 2. točke doioči z letnim dodatkom iz VS. točke sporazuma.
4. Materialne stroške na kvadratni mete:- knjižnične površine določi vsako leto dodatek iz VI. točke spc~azuma.
5. Obseg nakupa knjižničnega gradiva se doioči na podlagi števila kupljenih enot v ietu 1975, v obdobju 1978 do 1985 pa se letno povečuje tako, da
v letu '985 dosege! dvakratni obseg fz Število kupljenih enot knjižničnega gradiva
NUK
domače knjige	1.22'!
tuje knjige	1.114
domače revije	352
tuje revije	505
posebno gradivo	2.320
CTK
domače knjige	531
tuje knjige	1.499
domače revije	230
tuje revije	1.502
standardi	5.259
patenti	1.200
mikrofilmi
mikrofiši	10
magnetni trakovi	2
6.	Amortizccijski stroški se določijo v viši skih stopnjah na predpisano osnovo po s
eta 1975.
7 975'
UKM
2.144
1.083
370
176
1.116
ii amortizacije po minimalnih zakon-ar.ju osnovnih sredstev na začetku leta.
IZBOR TUJIH PUBLIKACIJ, PRIDOBLJENIH V LETU 1978
ARUAAAA Peeter: Urslavische Grammatik. - Heidelberg 1964 - 1976. Bd. 1, 2.
BEITRAGE zur automatischen Sprachbearbeitung, - Berlin & New York 1976 - 1977. Bd. 1, 2
BIBLIOGRAPHIE der deutschen Sprach und Literaturv/issenschaft. -Frankfurt am Main 1976 - 1978. - Bd. XV, XVII.
BIBLIOGRAPHIE linguistique de I'ane6 1974. - Utrecht & Anvers 1977
BIEDERMANN Hans: Handlexikon der magischen Kunste von der Spdtantike bis zum 19. Jahrhundert. - Graz 1973
BROV/N A. G.: Introduction to subject indexing. A programmed text. -London 1976. Vol 1, 2
BUSSE Joachim: Internationa les Handbuch aller Maler und Bildhauer des 19. Jahrhunderts. - Wiesbaden 1977
CANKAR Ivan: II servo Jernej e il suo diritto. - Torino 1978
CATALOGUE gfenčral des livres imprims de la Bibliotheque nationale. Auteurs.
-	Pariš 1977. - T. 227
CLAIR Colin: A history of Europeari printing. - London & New York & San Francisco 1976
COMPUTER Science. Programming in basic. - New York 1976
DAHLKE Hans: Geschichtsroman und Literaturkritik im Exil. - Berlin & Weimar 1976
DANCKERT Werner: Symbol, Metapher, Allegorie im Lied der VdIker. - Bonn Bad Godesberg 1976
Die DEUTSCHE Literatur des Mittelalters. Verfasserlexikon. - Berlin & New York 1977. - Bd. 1
DICHTER Uber Dichter. Literarische PortrMts von Goethe bis Fontane. -MUnchen 1976
DIZIONARIO biografico degli Italiani. - Roma 1977. - Vol. 20
FLEMENTF. des Buch und Bib!:otKekswes<en. - Wiesbaden 1976. - Bd. 2, 3
ELZE Theodcr: Die Ur.iversittft TUbingen und die Studenten aus Krair.. - MUn-chen 19 77
ENCYCLOP~D!A of Computer Science and Technology. - New York & Basel 1978. - Vol. 9, 10
The ENCYCLOPED!A of Islam. - Leiden 1978. - Vol. 4
ETHNSC M^ricritfes in Ausirsc. ~ vV?en ;977
El UD ES ce!r?ques. - Po ris 1976 - 1977. -Vol. 15
EXTENS’ONS and cor^ections to rhe UD C 1977. - The Hague 1954 - 1977.-Series 1/6, 2/6, 3/6, 4/6, 5/6.. 6/6, 7/6, 8/5-6, 9/3, 10
The FONTANA d;ctionary of modem thought. - London 1977 / ^
FRED ER !C Lou;:S’ Encyeiopea.a of As!an cic‘iisat5ons. - Viilecresnes 1977. -Vol. 1 - 3
F RIE D E L. L Egon: KulturgescKchte der Neuzeit. - MUnchen 1976
FRIESiNGER Hervvig: D:s Siavven Ir, NiedertJsterreich. - St. Polten & Wien 1978
G ESAM 1\' ER ZFi [C H N !S ausicndsscher Zeitschriften und Serlen. - Wiesbaden 1978
GESAMTVERZE5CHN3S DeutecKsprachiger Zeitschriften und Serien. - MUnchen
1977.	- bd. s, 2
GESCHICHFE der deutscher Literatur. - Ber!in 1978. - 6d. 7
GOETHE WtSrterfcuch. - St^tgcrv 1978. - Bd. }
GOLDBECK Friederck: Die gr*-?5ers Kompor.isten unseres Ja hrhunderts. - MUnchen
&	ZDrrich 1978. - Bo. si; Frankreich, italien, Sponien
GRAND Larousse de la iangue 'ra:ica;se. - Par s 1977. - Vol. 6, 7
Der GROSSE Brookhaus. ■■ WSesbaden 1978. - Bd. 1, 2, 3, 4
HANDBUCH der Bib!iotheck'w5ssenschaft. - vVie.^baden 1965
The HABSBURG empire in world war S. - New Ycrk 1977
HANDBUCH der internationaien DokumentaHon und Information. - MUnchen 1976
HANDWORTERBUCH der musikalischen Terminologie. - VViesbaden 1975.-Lfg. 4, 5
HEFNER Otto von Titan: Grundstltze der Wappenkunst. - Neustadt an der Aisch 1976
HEiDEGGER Martin: Gesamtausgabe, - Frankfurtom Main 1978. - Bd. 1
HENDRICKS William O.: Grarnmars of style and styles of grammar. - Amsterdam & New York & Oxford 1976
HIERSCHE Anton: Sov/jeti itera tur und wissenschaftlichtehnische Revolution. -Berlin 1977
INDEX Bio-bibliographicus notorum hominum. - OsnabrUck 1978
INTERNATIONAL co--operation in terminology. - MUnchen 1976
INTERNATIONALE Bibliographie der Fachzeitschriften. VVorld guide to perio-dicals. - MUnchen 1967. - Bd. 1, 2, 3
INTRRNATIONALE Bibliographie der Zeitschriftliteratur. - OsnabrUck 1977. -Vol. 13, Pars I, lndex autorum A-K, L-Z. Pars II, A-F, G-K, L-R, S-Z, lndex autorum A-K, L-Z. Vol. 14, Pars I; A-F, G-K, L-R, S-Z
INTERNATIONALE Bibliographie zur Soziologie und Psychologie des Lesens. MUnchen 1971
Die INTERNATIONALE wissenschaftliche Dokumentation und Information. -MUnchen & Berlin 1969
KERCHE Peter: Bibliographie der Literaturen Jugoslawiens in deutscher Uber-setzung 1975 - 1977. - Wien 1978
KROMER Norbert, S. Schroder: Datenbanken und lnformationssysteme. - Baden--Baden 1976
LEXIKON der Agiptologie. - Wiesbaden 1977, 1978. Lfg. 17, 18, 19
LINGUA, espressione e letteratura nella Slavia italiana„ - San Pietro al Natisone & Trieste 1978
Die LITHOGRAPHIE von der Anfdngen bis zur Gegenvvart. - Bremen 1976
LUKACS Georg: Werke. - Neuwied & Berlin 1969. - Bd. 4/1, 8, 10
MAMMCH Klaus: Die deutsche antifaschistische Widerstandsbewegung 1933 -1939. - Berlin 1974
MARXISTISCH-leninistische Asthetik. - Berlin 1976
MEYERS enzyklopf3disches Lexikon. - Mannheim & Wien & ZUrich 1978. - Bd. 22,23
MLA intemational bibliography cf boeks and crticles on the modem languages and literatures. - Nevv Ycrk 1976. - Vol. 1, 2, 3
MLA intemational bibliography. - New York J978. - Vol. 1, 2, 3
MONUMENTA Germaniae histcrica. - Stuttgart 1977. - Bd. 3
MORGHEN Raffaello: Evropska civilizacija. Zgodovina za višje in srednje šole. -Udine & Trieste 1975. Kr.j. 1-3
MURRAY Peter, Linda Murray: The Penguin d;ctionary of art and artists. - New York 1978
OLIVIOy Otero Manuel: Manua! de bibliografia y biografia de los escritores
espanoles del siglo XIX. - Hildesherm & New York 1976
PAPAZOGLU Fanula: The Central Baikan tribes in preroman times. - Amsterdam 1978
POGAČNIK Jože: BcrtholomtJus Kopitar. - MUncher. 1978
POGGENDORFF J. G.: Biographisch-iiterjrisches Handworterbuch der exakten Naturvvissenschaften. - Beriin 1978
PROPYLAEN Geschichte Europas. 1776 ~ 1847. - Frankfurtom Main & Berlin &
Wien 1978. ~ Bd. 4, 5
Die PSYCHOLOGIE des 20. Jahrhunderts. - ZCrich 1976. - Bd. 1-6
QUINN Edvvard: James Joyce's Dub.in. Wlth seiected writings from Joyce's works.
-	London 1974
REALLEXICON der Assyriologie und vcrderasiatischer Archdologie. - Berlin &
New York 1977. - Bd. 5, Lfg. 3/4.
REALLEXICON der bysantinischen Kunst. - Stuttgart 1978. - Lfg. 23
REGELN fUr alphabetische Katalogisierung. - Wiesbaden 1977
ROGEL Caroline: The Slovenes and Yugoslcvian. 1890 - 1914. - New York 1977
De RUGGIERO Ettore: Dizionario epigrafico di Antichita romane. - Roma 1942 -1976. - Fasc. 1-40, 44-64
RUSINOV Dennison: The Yugos!ov experlment 1948 - 1974. - Barkeley & Los Angeles 1977
SCHWEIGLER Peter: Einrichtung und tehnische Ausstattung von Bibliotheken. -VViesbaden 19 77
SOUČEK Branko: Microprocessors and microcomputers. - New York 1976
SPARK Jones Karen, Martin Kay: Linguistik und Informationsv/issenschaft. -MUnchen 1976
STADTBIBLIOTHEK und Regionalbibliographie. - Berlin 1975
STOCK Karl F.: Inventarisierung Zugangsstatistik - Zuvvachsverzeichnis im Offline-Verfahren. - Graz 1976
Lo SVILUPPO degli Instituti di credito Sloveni nella provincia di Trieste dal 1880 al 1945. - Trieste 1977
SISTEMATISCHE Bilder-Gallerie zur allgemeinen deutschen Real Encycloptfdie.
-	Carlsruhe & Freiburg 1977
THESAURUS linguae latinae. - Leipzig 1977. - Vol. 7, Fasc. 11
TRESOR de la langue francaise. - Pariš 1978
TRUBAR Primož: Ta pervi deil tiga noviga testamenta... Tubingae 1557
TURCONI Sergio: La poesia neorealista italiana. - Milano 1977
VORNDRAN RoIf: Sl)dslavische Reformationsdrucke in der Universitdtsbibliothek Tubingen, - Tubingen 1977
VVAHRIG Gerhard: Deutsches VVtSrterbuch. - GUtersloh 1978
WELLEK Renč: Geschichte der Literaturkritik 1750 - 1950. - Berlin & New York 1978. - Bd. 1,2,3
VVESSEL Andrew E.: The social use of information - ownership and access. -New York 1976
VVORTERBUCH der Klassischen arabischen Sprache. - VViesbaden 1978. - Bd. II, Lfg. 5
ZOVATTO Pietro: II Vescovo Antonio Santin e il razzismo nazifascista a Trieste ( 1938 - 1945 ). - Trieste 1977
SEZNAM TUJIH ZAMENJEVALCEV PUBLIKACIJ
ALBANIJA
Ti ra na:
AVSTRALIJA
Camberra:
AVSTRIJA
Graz:
Wi en:
Celovec:
ARGENTINA
Buenos Aires:
BELGIJA
Bruxelles:
Liege:
BOLGARIJA
Sofija:
UNIVERSITET! SHETEROR I TIRANES ACADEMY OF PEOPLE'S REPUBLIC OF ALBANIA
NATIONAL LIBRARY OF AUSTRALIA
SLAVJSCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT GRAZ STEIERMARKISCHE LANDESBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK GRAZ
INSTITUT FUR SLAVISCHE PHILOLOGIE UND ALTERTUMSKUNDE DER UNIVERSITAT VVIEN OSTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI DOM KOROTAN UN!VERSITATSBiBL!OTHEK WIEN
SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA SLOVENSKI ZNANSTVENI INŠTITUT
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
er
BiBLIOTHEOUE ROYALE ALBERT 1 B1BLIOTHEOUE DES BOLLANDISTES FONDATION UNIVERSITAIRE
UNIVERSITE DE LIEGE
BOLGARSKA AKADEMIJA NA NAUKITE NARODNA BIBLIOTEKA KIRIL I METODU UNIVERSITV L1BRARY SOFIA
Veliko Tomovo:	VELIKOT'RNOVSK.1 UNIVERSITET KIRIL I METODU
BRAZILIJA
Rio de Joneiro: BIBLIOTECA CENTRAL
ČEŠKOSLOVAŠKA
Bratislava:
Brno:
Martin:
Olomouc:
Praha:
DANSKA
Arhus:
K^benhavn:
FINSKA
Helsinki:
FRANCIJA
Lyon:
Nanterre:
Pariš:
Strasbourg:
GRČIJA
UNIVERZITNA KNJIŽNICA BRATISLAVA USTREDNA KNIŽNICA FILOZOFICKEJ FAKULTY UNIVERZITY KOMENSKČHO
USTREDNA KNIŽNICA SLOVENSKEJ AKADEMIE VIED
ČESKOSLOVENSKO - SOVETSKI INSTITUT UNIVERZITNI KNIHOVNA
MATICA SLOVENSKA
CENTRAL LIBRARY OF THE MEDICAL FACULTY
UNIVERSITY PALACKEHO
USTREDNI KNIHOVNA LEKARSKE FAKULTY
ASTRONOMICKI USTAV ONDREJOV PAM^TNfK NARODN^O PISEMNICTVf NA STRAHOVE SLOVANSKA KNIHOVNA STATNf KNIHOVNA
USTREDNf ZEMEDELSKA A TEHNICKA KNIHOVNA ZAKLADNI KNIHOVNA ČESKOSLOVENSKA AKADEMIE VED
PEDAGOG ICKA FAKULTA UNIVERSITY KARLOVY V PRAZE
STATSBIBLIOTEKET ARHUS INSTITUT DANOIS DES ECHANGES
YLIOPSTAN KIRJASTO
BIBLIOTHEOUE INTERUNIVERSITAIRE
BIBLIOTHEOUE DE DOCUMENTATION INTERNATIONALE CONTEMPORAINE
BIBLIOTHEOUE NATIONALE
CENTRE DOKUMENTATION SUR L'U.R.S.S. ET LES
PAYS S LA VES
LIBRAIRE HACHETTE
MUSEE DE L'HOMME
UNESCO BIBLIOTHEOUE
CONSEIL DE L'EUROPE
Thessalonike:	INSTITUTE	FOR	BALKAN	STUDIES
INDIJA
Calcutta:	NATIONAL LIBRARY
ITALIJA
Bologna:	THE JOHN HOPKINS UNIVERSITY - BOLOGNA	CENTER
Firenze:	BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE
Gorizia:	BIBLIOTECA STATALE ISONTINA
Orbe:	ASSOCIAZIONE EMIGRANT! SLOVENI FRIULI
Roma:	BIBLIOTECA UNIVERSITARIA ALESSANDRINA
BIBLIOTECA DEL SENATO DELLA REPUBLICA BIBLIOTECA NATIONALE MINISTERO DELLA PUBBLICA ISTRUZIONE
Torino:	BIBLIOTECA NAZIONALE UNIVERSITARIA
Trieste:	BIBLIOTECA CIVICA
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU UNIVERSITA DEGLI STUDI Dl TRIESTE
IZRAEL
Jerusalem:	THE JEWISH NATIONAL AND UNIVERSITY LIBRARY
JAPONSKA
Tokio:	NAUKA LTD.
KANADA
Toronto:	UNIVERSITY OF TORONTO LIBRARY
SLOVENSKA ŠOLA MARIJE POMAGAJ
KITAJSKA
Peking:	NATIONAL LIBRARY OF PEKING
KUBA
Ha bana:	DIRECTION GENERAL DE BIBLIOTECAS
LUXEMBOURG
Luxembourg:	BIBLIOTHEOUE NATIONALE LUYEMBOURG
MADŽARSKA
Budapest:	EGYETEMI KONYVTAR
MAGYAR TUDOMANYOS AKADEMIA KONYVTARA ORSZAGOS MUSZAKI KONYVTAR ES DOKUMENTACIOS KOZPONT
ORSZAGOS SZECHENYI KONYVTAR
Debrecen:
EGVETEMI KONYVTAR KOSSUTH LAYOS
NEMČIJA NDR Berlin:
DEUTSCHE AKADEMIE DER WISSENSCHAFTEN DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK HUMBOLDT - UNIVERSITAT
DEUTSCHE BUCHEREI KARL MARX UNIVERSITAT
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK ROSTOCK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER UNIVERSITAT
DEUTSCHE AKADEMIE DER VVISSENSCHAFTEN ZU BERLIN UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER FREIEN UNIVERSITAT ZU BERLIN
Heidelberg:	UNIVERSJTATS	-	BIBLIOTHEK
Bonn-Bad Godesberg:	DEUTSCHE	FORSCHUNGSGEMEINSCHAFT
INTER NATiONES
Leipzig:
Rostock:
SaarbrUcken:
ZRN Berlin:
Erlangen-Nllmberg: Frankfurt am Main:
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK ERLANG F.N-NURN BERG DEUTSCHE BIBLIOTHEK
DIE SENCKENBERGISCHE NATURFORSCHENDE GESELLSCHAFT
Giessen:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK GIESSEN
GSttingen:	SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT GOTTINGEN
NIEDERSACHSISCHE STAATS- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Halle an der Saale:
UNIVERSITATS- UND LANDESBIBLIOTHEK SACHEN-ANHALT
Hamburg:	STAATS- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HAMBURG
Kiel:	SLAVISCHES SEMINAR DER NEUEN UNIVERSITAT KIEL
MUnchen:	BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK
SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT MUNCHEN SUDOSTINSTITUT
Stuttgart:	INSTITUT FUR AUSLANDSBEZIEHUNGEN
Tubingen:	INSTITUT FUR WISSENSCHAFTLICHE ZUSAMMENARBEIT
NUmberg:	STADTBIBLIOTHEK NURNBERG
NIZOZEMSKA
Amsterdam:	UNIVERSITEIT VAN AMSTERDAM
Leiden:	BIBL.IOTHEEK DER RIJ KSUNIVERSITEIT TE LEIDEN
Utrecht:	BtBLlOTHEEK DER RIJ KSUNIVERSITEIT
S'Gravenhage: KONINGLIJKE BIBLIOTHEEK
NORVEŠKA
Oslo:	UNIVERSITETSBIBLIOTEKET OSLO
DET NORSKE VIDENSKAPS-AKADEM! I OSLO Trondheim:	DET KONGELIGE NORSKE VIDENSKABERS SELSKAB
BIBLIOTEKET
NOVA ZELANDIJA VVellington:
POLJSKA
Krakow:
Lodz:
Lublin:
Poznan:
Warszawa:
Wroclaw: Bia lystok:
ROMUNIJA
Bucuresti:
VICTORIJA UNIVERSITY OF WELLINGTON
BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA
BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA
BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA KATOLICKIEGO UNI\VERSYTETU LUBELSKIEGO UNIWERSYTET MARII CURIE-SKLODOWSKIEJ
BIBLIOTEKA GLOWNA UNIWERSYTETU !M.A.MICKIEWICZA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA
BIBLIOTEKA N A ROD OW A BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA GLOWNA BIBLIOTEKA LEKARSKA POL.SKA AKADEMIA NAUK
BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA
BIALOSTOCKIE TOWARYSTWO NAUKOWE
BIBLIOTECA ACADEMIEI REPUBLICII POPULARE ROMINE BiBLIOTECA CENTRALA DE STAT
BIBLIOTECA FACULTATII DE MEDICINA DIN BUCURESTI BIBLIOTECA CENTRALA UNIVERSITARA
ACADEMIA DE STIINTE SOCIALE Sl POLITICE DIN R.S. ROMINA
SOVJETSKA ZVEZA
Alma-Ata:	CENTRALNAJA	NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK
KA ZAH SKOJ SSSR
Kiev:	CENTRALNAJA	NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII
NAUK USSR
GOSPUDARSTVENNAJA REPUBLIKANSKAJA BIBLIOTEKA USSR UKRAINSKOE OBČESTVO DRUŽBY IKULTURNOJ SVJAZI
Kisinev:
Leningrad
Lvov:
Moskva:
Riga:
Vil 'njus:
ŠVEDSKA
Goteborg:
Lund:
Uppsala:
ŠVICA
Base h
Bern:
Geneve:
ZUrich:
TURČIJA
Ankara:
VATIKAN
GOSPUDARSTVENNEJA RESPUBUKANSKAJA BIBLIOTEKA MOLDAVSKO J SSR
BIBLIOTEKA. A KADEM II NAUK SSSR NAUČNAJA BIBLIOTEKA IM. GORKOGO GOSPUDARSTVENNAJA PUBUČNAJA BIBLIOTEKA IM M. E SALTV KOVA - ŠČEDRINA
BIBLIOTEKA LVOVSKCG GEOLOGIČNOGO TOVARIŠTVA NAUČNAJA 31BL(OTEKA LVOVSKOG GOSPUDARSTVENNOGO UNIVERSITETA
GOSPUDARSTVENNAJA ORDENA LENINA - BIBLIOTEKA SSSR IM.V.I. LENINA
GOSPUDARSTVENNAJA PUBLIČNAJA NAUČNO-TEHNIČARSKAJA BIBLIOTEKA SSSR
INSTITUT NAUČNOJ INFORMACil I FUNDAMENTALNAJA BIBLIOTEKA PO OBŠČESTVENNYM NAUKAM AKADEMi! NAUK SSSR
INSTITUT SLAVJANOVEDENiJA I BALKAN IS TIKI NAUČNAJA BIBLIOTEKA A . M. GORKOGO VSESPJUZNAJA GOSPUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA INNOSTRANNOJ LHERATURY
GOSPUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA LATVINSKOJ SSR
NAUČNAJA BIBLIOTEKA VIL'NJUSSKOGO GOSPUDARSTVENNOGO UNIVERSITETA
GOTEBORGS UNiVERSITETSBIBUOTEKET UNIVERSITETSBIBLIOTEKE! LUND UNIVERSITETSBIBUOTEKET UPPSALA
U NIV ERSI TA TS BI BL lO TH E K BASEL
SCHWEIZERISCHE LANDESBIBLIOTHEK
BIBLIOTHEOUE D ES NATIONS UNIES BIBLIOTHEOUE PUBLIOUE ET UNIVERSITAiRE BUREAU INTERNATIONAL DU TRAVAH
BIBLIOTHEK DER EIDGENOSSISCHEN HOCHSCHULE
MILLI KUTUPi-IANE
BIBLIOTECA APOSTOLICA VATICANA
VELIKA BRITANIJA Boston Spa: Cambridge: London:
Nottingham:
Oxford:
Bradford:
VENEZUELA
Caracas:
ZDRUŽENE DRŽAVE Arizona: Carolina: California:
Connecticut:
Kansas:
Kentucky:
Louisiana:
Madison:
Maryland:
Massachussets:
Michigan: Minnessota: New York:
THE BRITISH LIBRARY LENDING DIVISION
UNIVERSITY LIBRARY CAMBRIDGE
THE BRITISH LIBRARY LIBRARY ASSOCIATION LIBRARY NATIONAL CENTRAL LIBRARY SCIENCE MUSEUM LIBRARY UNIVERSITY OF LONDON
UNIVERSITY OF NOTTINGHAM
BODLEIAN LIBRARY
UNIVERSITY OF BRADFORD
UNIVERSIDAD CENTRAL DE VENEZUELA ACADEMIA DE CIENCIAS FISICAS, MATEMATICAS Y NATURALES
AMERIKE
ARIZONA STATE UNIVERSITY, TEMPE
DUKE UNIVERSITY LIBRARY, Durham
STANFORD UNIVERSITY LIBRARIES, Stanford UNIVERSITY OF CALIFORNIA LIBRARY, Los Angeles UNIVERSITY OF CALIFORNIA, Berkeley
YALE UNIVERSITY LIBRARY, New Haven
UNIVERSITY OF KANSAS LIBRARY, Lawrence
UNIVERSITY OF KENTUCKY LIBRARIES, Lexington
EARL K. LONG L.IBRARY, LOUISIANA STATE UNIVERSITY, New Orleans
THE MEMORIAL LIBRARY, UNIVERSITY OF WISCONSIN
NATIONAL LIBRARY OF MEDICINE
HARVARD COLLEGE LIBRARY, Cambridge
WOODS HOLE OCEANOGRAPHIC INSTITUTION, Woods
UNIVERSITY OF MICHIGAN, Ann Arbor
UNIVERSITY OF MINNESSOTA, Minneapolis
COLUMBIA UNIVERSITY LIBRARIES, New York THE NEW YORK PUBLIC LIBRARY, New York STUDIA SLOVENICA, New York
Ohio:
Pennsylvania:
Virginia:
Washington:
Wisconsin:
THE OHIO STATE UNIVERSITV LiBRARIES, Columbus
HILLMANN LIBRARV. UNIVERSITY OF PITTSBURGH, Pittsburgh
BIBLIOGRAPHICAL SOCIETV OF THE UNIVERSITY OF VIRGINIA, Charlottesville
AMERICAN ASSOCIATION FOR THE ADVANCEMENT
OF SCIENCE,. Washington
L!BRARY OF CONGRESS, Wajhingfon
NATIONAL L IBRARY OF MEDICINE, Washington
S LOVE NIA N STUDI ES CIRCLE
UNITED STATES BOOK EXCHANGE, Washington
THE LIBRARV SMITHSONIAN INSTITUTION, Washington
UNIVERSITV OF WASH!NGTC)N, LIBRARIES, Seatle
CARNEGIE INSTITUTION, Washington
THE MEMORIAL L!BRARY LIBRARY, UNIVERSITY OF WISCONSIN, Madison
PREGLED PERIODIČNEGA TISKA
A.	Po številu naslovov
Država	časniki	revije	skupaj
Jugoslavija			
Siovenija	172	691	863
Srbija	297	1.013	4.310
Vojvodina	92	239	331
Kosovo	26	45	71
Hrvatska	196	855	1051
Bosna in Hercegovina	96	214	310
Makedohija	50	191	241
Črna Gora	22	62	84
SKUPAJ	'951	3.310	4.261
Tujina			
Zamejski Slovenci	19	29	48
Emigrantski listi	5	10	15
•>« Anglija	7	65	72
Albanija	-	2	2
Avstrija	3	25	28
Belgija	-	6	6
Bolgarija	1	19	20
ČSSR	9	44	53
Danska	-	8	8
Filipini	-	2	2
Finska	-	1	1
Francija	2	51	53
Gana	-	2	2
Grčija	-	1	1
Indija	-	3	3
Italija	5	35	40
Izrael	-	2	2
Japonska	-	1	1
Južna Afrika	-	1	1
Kanada	1	5	6
Kitajska	-	10	10
Koreja	2	9	11
Kuba	1	2	3
Madžarska	2	18	20
Nemčija ( NDR in ZRN )	4	127	131
Nizozemska	-	12	12
Norveška	2	2
Poljska	1	29	30
SSSR	5	77	82
Švedska	-	2	2
Švica	-	16	16
Turčija	2	2
Venezuela	2	2
ZDA	3	62	65
OZN in druge medn.org.	-	40	40
SKUPAJ	66	702	768
Jugoslovanska in inozemska
periodika - skupaj	1.017	4.012	5.029	—
B. Pregled obdelanega prirastka periodičnih publikacij Po izvoru	število	enot	%
Obvezni izvodi	1	418	63,05
Nakup	360	16,01
Zamene	156	'	6,94
Darovi	205	9,11
Stari fond	110	4,89
SKUPAJ	2.249	100,00
Po strokah
1. Humanistične vede,	1.336	59,40
od tega družbene	627
vede in pravo	46,93
2. Prirodne vede in
uporabne vede,	772	34,33
od tega
prirodne vede	152	19,69
uporabne vede	620	80,31
3. Leposlovje	141	____ 6,27
SKUPAJ	2.249	100,00
A. STANJE FONDOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
Knjižnično gradivo	stanje 1977	dotok 1978	stanje 1978
knjige periodika	685.385 170.582	14.439 5.044	699.824 175.626
skupaj	N 855.967	19.483	875.450
rokopisi	2.731	74	2.805
zemljevidi, atlasi grafike lepaki razglednice portreti		886 255 2.241 1,860 189	
skupaj	--/140.930	5.431	146,361
muzikalije plošče, kasete		630 	715	
skupaj	57.905	1.345	59.250
partiture BIMC	1.901	783	2.684
drobni tisk ostalo		y\ 19.302 978	
skupaj	173.755	20.280	194.035.
			
SKUPAJ	1,233.189	47.396	1,280.585
Katalogi in informacijske
kartoteke	2,863.903	145.335	3,009.238
B.	PREGLED OBDELANEGA KNJiŽNEGA GRADIVA
Po izvoru	število zvezkov	%
Obvezni izvodi	7.397	78,36
Nakupi	696	7,28
Darovi	554	5,80
Zamene	819	8,56
FZC	1	
Skupaj	9.567	100,00
Po jezikih	enot	%
angleški	492	5,14
nemški	767	8,01
francoski	172	1,79
italijanski	88	0,91
romunski	28	
španski	23	
latinski	20	
ruski	288	3,01
ukraj inski	16	
poljski	37	
češki	36	
slovaški	56	
srbohrvatski	4.497-	47,00
slovenski	2.611	27,29
makedonski	214	2,23
bolgarski	8	
a Ibanski	58	
turški	5	
madžarski	58	
ostali	93	0,97
Skupaj	9.567	
Po strokah
0	-	splošno	789
1/2	-	verstvo, filozofija	466
3	-	družbene vede	2.137
5	-	prirodne vede	698
6	-	uporabne vede, tehnika	1.084
61 +796/799	-	zdravstvo, telesna kultura	514
7	-	umetnost	612
80 + 82.0	-	književna veda, jezikoslovje	579
82	-	leposlovje	1.969
9	-	zemljepis, zgodovina	719
Skupaj	9.567
Seštevek glavnih skupin
število zvezkov	%
1.	Humanistične vede,	5.302	55,43
od tega družbene
vede in pravo	2.137	40,30
2.	Prirodne vede	in	2,296	23,99
uporabne vede, od tega
prirodne vede	698	30,40
uporabne vede	1.598	69,59
3.	Leposlovje	1 .969	   20,58__________
Skupaj
9.567
100,00
PREGLED DELA Z OBISKOVALCI
Obisk
Oddelek za delo z obiskovalci	94.802
Oddelek za periodični tisk	3.055
Centralni katalog	638
Rokopisna zbirka	1.482
Glasbena zbirka	1.057
Kartografska in slikovna zbirka	660
Francoska zbirka	690
	102.350
Izposoja	
Oddelek za delo z obiskovalci	49.230
Oddelek za periodični tisk	13.331
Rokopisna zbirka	4.518
Glasbena zbirka	3.922
Kartografska in slikovna zbirka	16.085
Francoska zbirka	1.741
	88.827
Informacije	
Oddelek za delo z obiskovalci	12.096
Oddelek za periodični tisk	2.641
Oddelek za obdelavo slovenskih tiskov	1.159
Centralni katalog	1.427
Rokopisna zbirka	500
Kartografska in slikovna zbirka	617
Francoska zbirka	1.159
18.762
Pregied izposojenih knjig po strokah
	velika čitalnica	posebna č i ta 1 n i ca	na dom + medbibl.	s kupno
splošno	1 .499	879	560	2.938
filozofija, verstvo	1.228	567	893	2.688
družbene vede	5.016	918	4.329	10.263
prirodne vede	1.018	592	2.329	3.939
uporabne vede, tehnika	606	367	1.698	2.671
zdravstvo, telesna kultura	752	369	1.620	2.741
umetnost	2.878	450	947	4.275
leposlovje	1.075	1.737	3.059	5.871
književnost, jezikoslovje	4.347	1.292	1.821	7.460
zgodovina, zemljepis	1.738	928	1.995	4.661
SKUPAJ	20.157	8.099	19.251	47.507
MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA S TUJINO
AVSTRIJA G ra z:
Innsbruck:
Klagenfurh
Linz:
Salzburg:
Wien:
BELGIJA
Bruxel les:
Ghent:
BOLGARIJA
Sofia:
ČEŠKOSLOVAŠKA
Bratislava:
Olomouc:
Pra ha:
DANSKA
Kjribenhavn:
UN!VERS!TATSB!BL!0THEK
U NIV ersstAtsbjbleothek
BIBLSOTHEK DER UNIVERSITAT FUR BILDUNGSW1SSENSCHAFTEN SLOVENSKI ZNANSTVENI INSTITUT
STUDIENBiBLIOTHEK
UNiVERSIlATSBiBLlOTHEK
OSTERRE1CHISCHE NATIONAL BI BLIOTH EK
universitatsbibliothek
BIBLIOTHEOUE ROYALE BIBLIOTHEEK DER UN3VERSITEIT
NARODNA BIBLIOTEKA
CENTRALNA BIBLIOTEKA BOLGARSKE AKADEMIJE
UNIVERSITNA KNIŽNICA SLOVENSKA TECHNiCKA KNIŽNICA
S TA T NI V ED EC KA KNIHOV N A
STATNf KNIHOVNA ČSR LITERARNI ARCH3V UNIVERSJTNf KNIHOVNA
BIBLIOTEKF-RNES OPLVSNINGSKONTOR UNIVERSITETSB1BLIOTEKET
FINSKA
Oulu:
UNIVERSITY LIBRARY
FRANCIJA
Besa ri 90 n: Lyon:
Montpellier:
Pariš:
Strasbourg: Versail les:
ITALIJA
Bologna:
Bolzano:
Firenze:
Perugia:
Roma:
Trieste:
JAPONSKA
Tokyo:
KANADA
Montreal:
KITAJSKA
Peking:
MADŽARSKA Buda pest:
NEMČIJA - ZRN Aachen: Bavreuth: Berlin:
BIBLIOTHEOUE UNiVERSITAIRE
BIBLIOTHEOUE UNIVERSITAIRE
BIBLIOTHEOUE INTERUNIVERSITAIRE - SECTION PHARMACIE
BIBLIOTHEOUE NATIONALE BIBLIOTHEOUE NATIONALE ET UNIVERSITAIRE CENTRE NATIONAL DE PRET
BlBLiOTECA UNIVERSITARIA
BlBLiOTECA COMUNALE DELL'ARCHIGINNASIO
T ES S MA N N - S A MM LUN G D ER OAW
BlBLiOTECA NAZIONALE CENTRALE
UNIVERSITA DEGLI STUDI - BlBLiOTECA CENTRALE
BlBLiOTECA PONTEFICIO ATENEO ANTONIANO
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA BlBLiOTECA CIVICA
UNIVERSITA DEGLi STUDi - BlBLiOTECA GENERALE UNIVERSITA DEGLi STUD! - INSTITUTO Dl STORIA
NATIONAL DIET LIBRARV
MC GILL UNIVERSITY LIBRARV
NATIONAL LIBRARY
orszAgos sz£ch£nyi KČNYVTAR
BIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN UNIVERSITAT UNIVERSITA TSBIBLIOTHEK
STAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCHER KULTURBESITZ
UNIVERSITATS BIBLIOTHEK
IBERO - AMERIKANISCHES INSTITUT
Bonn:
Bremen: Darmstadt: Dortmund: Erlangen: Frankfurt/M.: Freiburg im Br.: Giessen: Gottingen:
Hamburg:
Hannover:
Heidelberg:
Hohenheim:
Karlsruhe:
Kiel:
KSln:
Marburg/Lahn:
MUnchen:
MUnster:
NUrnberg:
Regensburg:
SaarbrUcken:
Speyer:
Stuttgart:
Trier:
U NIV ER.S I lA TS fr IB L !0 TH E K
ZENTRALBSBLIOTHEK DER LANDBAUVVISSENSCHAFT SLAVISTISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT
U NIV ERSI TA TS B1B L 3 O TH E K
HESS!SCHE LANDES- UND HOCHSCHULBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
S TA D Tv UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERS STAISB! BLIOTHEK
NI ED ERSAC HS !SC H E STAATS- UND UNIVERSITATS-
B« BLIOTHEK
STAATS- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN
UNIVERSITAT
U N IVERS I TA TS BIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
BADiSCHE LANDES BI BLIOTHEK
INSTITUT FUR WELTWIRTSCHAFT
UNIVERSITATS- UND STADTS BI BLIOTHEK ZENTRALBI BLIOTHEK DER MEDIZIN UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
BAYERISCHE STAATS B! BLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
SEMINAR FUR SLAVISCHE PHILOLOGIE AN DER
UNIVERSITAT
UNIVERSITATS Bi BLIOTHEK DER TECHNISCHEN
UNIVERSITAT
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
STADTB! BLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
PFALZISCHE LANDESBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK WORTTEMBERGISCHE LANDESBIBLIOTHEK
STADTBIBLJOTHEK
Tubingen:
VViesbaden:
NEMČIJA - NDR
Berlin:
Greifswald:
Hal le:
Jena:
Leipzig:
NIZOZEMSKA
Amsterdam:
Groningen:
Leyden:
Utrecht:
POUSKA
Lublin:
Warszawa:
SOVJETSKA ZVEZA
Minsk:
Moskva:
ŠPANIJA
Madrid:
ŠVEDSKA
Uppsala:
ŠVICA
Bern:
Neusha tel: ZUrrich:
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HESSISCHE LANDESBIBLIOTHEK
DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATS- UND LANDESBIBLIOTHEK SACHSEN--ANHALT
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITEITSBIBLIOTHEEK UNIVERSITEITSBIBLIOTHEEK BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT BIBLIOTHEEK DER RIJ KSUNIVERSITEIT
BIBLIOTEKA KATOLICKEGO UNIWERSYTETU BIBLIOTEKA NARODOWA
GOSPUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA IMENI LENINA
BIBLIOTECA NACIONAL
UNIVERSITETSBIBLIOTEKET
SCHWEIZERISCHE LANDESBIBLIOTHEK BIBLIOTEOUE DE LA VILLE
BIBLIOTHEK DER EIDGENOSSISCHEN TEHNISCHEN HOCHSCHULE
VELIKA BRITANIJA
Boston Spa: London:
ZDA
Berkeley:
Nevv York: Washington:
BRITISH LIBRARY LENDING DIVISION BRITISH MUSEUM LIBRARY
UNIVERS!TY OF CALIFORNIA LIBRARY GRADUATE SCOOL UNIVERSITY LIBRARY CONGRESS LIBRARY
PRILOGA Vil
BIBLIOGRAFIJE SODELAVCEV ZA LETO 1978
BERČIČ Branko
- Delež Narodne In univerzitetne knjižnice v narodnoosvobodilnem boju. Posvetilo.
- Zbornik NUK 2, 1978, str. 7-9.
- Dragocena knjižna pridobitev. - Knjižnica, 22/1978, str. 232 - 234.
- Loški razgledi, 25. Škofja Loka '1978. 346 str. ( Uredil. ).
- Nacionalna knjižnica in univerzalna dostopnost pjblikacij. - Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, Maribor 1978. 10 str. ( Referat. )
- Pomladanska epistola o Alfonzu Gspanu. - Knjižnica, 22/1978, str. 271 - 274.
- Razvoj slovenske nacionalne knjižnice. -- Zbornik NUK, 2/1978, str. 23 - 24.
- Tiski od 15. do konca 18. stoletja: Pričevanja o kulturi’ v Furlaniji- Julijski krajini, Koroški in Sloveniji, Katalog razstave. Ljubljena, 1978. 86 str. (Soavtor in sourednik. )
- Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice, 2. Ljubljana 1978. 124 str. ( Glavni in odgovorni urednik. )
DOLAR Jaro
- Jubilej dveh velikih mož. - Slovenski ve.stnik ( Celovec ). 22. dec. 1978.
- O branju, pokorščini in o čebelah. - Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, Mcribor 1978. ( Referat ). - Objava: Mentor, 1978, št. 2, str. 14 - 20.
- Živo se spominjam.. . ( Ferdo Delak 29.6.1905 - 16.1.1968 ). - Naša pota v kulturo svobodnega človekc!. Ljubljana '!978, str. 80 - 83.
KAMENIK Ignac
- Delež in mesto bibliotekarstva v učnovzgojnem procesu usmerjenega izobraževanja.
- Knjižnica, 22/1978, str. 26 - 34.
- Knjižničar ni knjižni molj. Intervju. - Dnevnik, 17.12.1978, str.5.
- Organizacija občinske mreže splošnoizobraževalnih knjižnic z zametki regionalnih žarišč. - Občni zbor DB Primorske, Lipica 1978. ( Referat. )
- Pota slovenskega splošnoizobraževalnega knjižničarstva in njegov sedanji trenutek.
- Kulturno srečanje Alpe-Jadrjn, simpozij o knjižničarstvu, Ljubljana 1978. (Referat. )- Objava: Knjižnica, 33/1978, str. 175“ 190.
- Učnoprogramsko načrtovanje v usmerjenem izobraževanju. ( Ekspertiza za Pedagoški inštitut v Ljubljani. )
KLEMENČIČ Ivan
- Anton Lajovic, Mešani zbori. ( Uvodna beseda. ) Ljubljana 1978
- Beethovnova 6. simfonija in zveze z Ljubljano. Zbornik NUK, 2/1978, str. 91 - 99.
- Grlica 1976-77. - Naši razgledi, 27/1978, str. 303.
- Nov prispevek k naši muzikologiji. - Naši zbori, 30/1978, št.5, str. 44.
- Nova plošča. Klavirski duo Dekleva. - Delo, 12.8.1978, str. 5.
- Rafael Ajlec. ( Nekrolog. ) - Zvuk. 1977 ( izšlo 1978 ), št. 4, str. 63 - 64.
- Trideset let od smrti Rista Savina- Savinjski zbornik, 4/1978, str, 283 - 291 .
KOKOLE Jože
- Baza podaraka o monografskim publikacijama u bibliotekama u SR Sloveniji: CKK-M/SRS. Avtomatizovani centralni katalog knjiga u SR Sloveniji. - Seminar automatizovani informacioni sistemi u nauči i tehnici, Beograd 1978, str.
38 - 46. - Objava: Seminar o naučno-tehničkim informacijama i INDOKde-latnostima u SFRJ. Zbornik rodove, Beograd 1978, str. 159 - 167.
- CKK-M: centralna baza podatkov o monografskih publikacijah v Sloveniji.
- Strokovno posvetovanje o specializiranih INDOK centrih v SR Sloveniji, Ljubljana 1978, 11 str. +2 sl. (Referat. )
- Informacije iz moderniziranega centraInega kataloga monografskih publikacij.
- Knjižnica, 22/1978, str.	211 - 228. ( Soavtor.	)
- Modernizacija centralnega	kataloga monografskih	publikacij	z	avtomatsko	obde-
lavo podatkov. - Knjižnica, 22/1978, str. 43 - 54.
- Računalniško oblikovani centralni katalog knjig. - Ljubljena 1977 ( izšlo 1978 ). 100 str. + pril. ( Raziskovalna naloga za RSS. )
- Seznam tujih periodičnih publikacij, ki jih prejemujo univerzne, znanstvene in specialne knjižnice v Sloveniji. Dopolnilo in dodatek za leto 1978. - Ljubljana, NUK 1978. XVI + 171 str.	( Uredil. )
- UDP in centralni katalogi.	- Strokovno posvetovanje	Društva	bibliotekarjev	Slo-
venije, Maribor 1978, 10 str. (Referat. )
KORŽE- STRAJNAR Ančka
- Avaust Vižintin - dobitnik Zupančičeve nagrade mestc Ljubljane. “ Knjižnica, 22/1978, str. 312 - 313.
- Delovanje splošnoizobraževalnih knjižnic v letu 1977. - Knjižnica, 22/1978, str. 329 - 338.
- Družbena zaščita v knjižnicah. - Obvestila republiške matične službe, 1978, št. 16, str. 26 - 27.
- Javne knjižnice v Sloveniji in Jugoslaviji. ~ Knjižnica,. 22/1978, str. 55 - 60.
- Javne knjižnice v Sloveniji po letu 1945. - Naša pota v kulturo svobodnega človeka. Ljubljana 1978, str. 192- 101.
- Obvestila republiške matične službe, št. 16. - Ljubljana 1978, ( Urediia. )
- Poldrugi milijon bralcev. - Dnevnik, 11.6.1978, str. 3.
MUNDA Jože
- Alexaindre pri nas. ~ V. Aiexaindre: Izbrane pesmi. Ljubljana 1978, str. 164.
- Asturias pri nas. - M. A. Asturias: Zeleni papež. Ljubljana 1978, str. 421.
- Bibliografija za 1975 godinu rJsprava i deia rz slovenske i indoevropske filologije i opšte lingvistike koja su izašia u Jugoslaviji. - Južnoslovenski filolog, 33/1977, str. 333 - 402. ( Prispeval slovenski delež. )
- Bibliografski vjesnik. 1976, 1977. - Knjižnica, 22/1978, str. 119- 120.
- France pri nas. - A. f-rance: Pšngvinski otok. Ljubljana 1978, str. 295 - 301.
- Glonar Joža: Die Slovvenen im Schriftum 1914-1940. - Knjižnica, 22/1978, str. 120 - 122.
- Heyse pri nas. - P. Heyse: Izbrane novele. Ljubljana 1978, str. 342.
- Ivan Cankar v prevodih. - Knjižnica, 22/1978, str. 297 - 299. ( Ocena. )
- Lagerkvist pri nas. - P. Lagerkvist: V gosteh resničnosti. Ljubljana 1978, str. 513.
- Levvis pri nas. - S. Lewis: To se pri nas ne more zgoditi. Ljubljana 1978, str. 412 - 414.
- Pirandello pri nas. - L. Pirandello: Iluzija in resničnost. Ljubljana 1978, str. 472 - 477.
- Sedemdeset let prof. Janeza logarja. - Knjižnica, 22/1978, str. 66 - 69.
- Shaw pri nas. - G.B. Shaw: Kandida. Ljubljana 1978, str. 452 - 459.
- Slovenska bibliografija v letu 1977. - Knjižnica 22/1978, str. 275 ~ 284.
PACHEINER - KLANDER Vlasta
-	Literatura s področja bibliotekarstva in informatike v NUK in CTK v Ljubljani ter v UK v Mariboru. - Knjižnica, 22/1978, str. 285 - 296. ( Soavtor. )
PIRC Jožica
- Splošna dostopnost publikacij. - Strokovno posvetovanje Druživa bibliotekarjev Slovenije, Maribor 1978, 10 str. ( Referat. )
PLENIČAR Boža
- Bibliografija knjižnih izdaj 31 slovenskih pesnikov in pisateljev. - Branko Hofman: Pogovori s slovenskimi pisatelji. Ljubljana 1978. ( Na raznih straneh. )
- Slovenska slikanica v svetu. Bibliografski pregled. - Slovenska slikanica in knjižna ilustracija za mladino 1945 - 1975. Ljubljana 1978, str. 95 - 131.
- Gligor Popovski. Dela za mladino. - Otrok in knjiga 7/1978, str. 81 - 82 ( Bibliografija. )
- Jugoslovanske bibliotekas-ske revije. - Knjižnica, 22/1978, str. 122 - 124.
- Mirko Petrovič. Dela za mladino. - Otrok in knjiga 7/1978, str. 85 - 86.
( Bibliografija. )
POSAVEC Ančka
- Bibliografija znanstvenih in strokovnih objav v letu 1977. - Ljubljana, Raziskovalna skupnost Slovenije 1978, 611 str. ( Uredila. )
RYBAR Miloš
- Laško aospostvo v dobi Babenberžanov. - Časopis za zaodovino in narodopisje. 47/1976, str. 210 - 230.
- Nacistični ukrepi zoper duhovščino lavantinske škofije 1941 - 1945. Zbornik ob 750-iernici mariborske škofije, 1978, str. 44 - 102.
~ Nove tuje historične publikacije v osrednjih ljubljanskih knjižnicah. - Zgodovinski časopis, 32/1978, str. 197-218. ( Soavtor. )
- Zgodovinske publikacije v letu 1977. - Zgodovinski časopis, 32/1978,
ŠIFRER Jože
- Janko Perat, Reci mi Sandro. Daniel Costelle, Ujetniki. - Naši razgledi,
27/1978, str. 238. ( Ocena. )
~ Joseph Ki-Zerbo, Zgodovina črne Afrike. Alex P.Schmid, Churchilova zasebna vojna. Jost Herbig, Verižna reakcija. Simone Signoret, Hrepenenje ni več, kar je bilo. Camille Gillen, 400.000 dolarjev za umor Kennedyja v Parizu. - Naši razgledi, 27/1978, str. 520 - 521 . ( Ocena. )
- Tiski od 15. do konca 18. stoletja: Pričevanja o kulturi v Furlani j i—Julijski krajini, Koroški in Sloveniji. Katalog razstave. - Ljubljana, 1978, 86 str.
( Soavtor in sourednik. )
UJČIČ Majda
- Mednarodni kongres o nacionalni bibliografiji ( Pariz, 12. - 16. september 1977 ). Knjižnica, 22/1978, str. 247 - 251.
- AvAesečna bibliografija (slovenskih knjig ). Knjiga, 1978, št. 1 - 12.
VESELKO Maks
- Izmenjava katalognih listkov med narodnimi knjižnicami Jugoslavije. - Knjižnica, 22/1978, str. 90 - 92.
- Jubilejni kongres Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov ( IFLA ) v Bruslju 1977. - Knjižnica, 22/1978, str. 150 - 152.
- Knjižnice in katalogi. - Naši razgledi, 27/1978, str. 146.
- Kulturno srečanje Alpe-Jadran 1978. - Knjižnica, 22/1978, str 235 - 236.
- Sedma skupščina Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije v Hercegnovem 1977.
-	Knjižnica, 22/1978, str. 152 - 154.
-	Tridest let Društva bibliotekarjev Slovenije. - Kulturni poročevalec, 9/1978, št. 32, str. 5-7.
VURNIK France
- Drago Jančar: O bledem hudodelcu. - Ljubi jana. 1978. ( Spremna beseda na ovitku. )
- Dramatika Bratka Krefta. - Radio Ljubljana, iiterarni večer ( Linhartovo izročilo ) 19.10.1978.
- Estonija je praznovala^ Oblike praznovanj. - Dnevnik 15.2.1978, str. 5-r
16.2.1978, str. 5.
- France Vurnik, France Pibernih: Med tradicijo in modernizmom. - Ljubljana
1978,	str. 267 - 282.
- Glocer Vladimir: Konjiček vihravček. - RT/ Ljubljana 1978, 15 f. ( Prevedel)
- Jure Detela: Zemljevidi. - Ljubljana 1978. ( Spremna beseda na ovitku. )
- Lepa Vida z Desetim bratom. - RTV Ljubljana 1978, 10 f.
- Ljudska pravljica. Radijska šola za nižjo stopnjo. - RTV Ljubljana 1978, 12 f.
- Miroslav Krleža	85-letnik. - Dnevnik, 7.7.1978,	str.5.
- Novo iz tiskarn.	Iz dotoka v knjižne zbirke NLIK.	- Deio	(	Književni	listi	)
14.12.1978, str. 5V 21.12.1978, str. 13- 28.12.1978, str. 5.
- Od Grušenjke do Margarete, Deset moskovskih gledaliških večerov. - Naši razgledi, 27/1978, str. 683 - 684.
- Oton Zupančič - mladinski pesnik. Radijska šola za srednjo stopnjo. - RTV Ljubljana 1978, 12 f.
- Popovska Radmila: Pozdrav iz mesta. - RTV' Ljubljana 1978, 13 f. ( Prevedel. )
- Sedemdestletnica: Miško Kranjec. - Dnevnik, 15.9.1978, str.5.
- Tomaž Šalamun:	Metoda angela. - Ljubljana 1978.	( Spremna	beseda	na	ovitku.)
- V spomin: Elvira	Kraljeva. - Dnevnik, 9.9.1978, str. 5.
II 470 484
1978
999607397