^Stalna plačana v gotovini i • Abb. postale I gruppo EdlJI IlT PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskam pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ItlDESETLEH fašistična Italija se je po u-sPebih hitlerjevske vojske v ^^ji in severni Evropi pripravljala na vojno. Ker ni ni-prikrivala osvojevalnih na-^ov in sovraštva do Jugo-jjjjrotje, so množične aretacije ^Ovenoev na Primorskem leta ‘940 bile prav tako logična po-s'®dica teh priprav in odnosov Jugoslavije, kakor, recimo, ^Poredi te v vojaških sil na te-P^ji vzhodni meji. i Neposredno zaledje bodoče ‘fonte mora namreč biti čisto, Krtovo, brez kakršne koli nežnosti za potek operacij. Fa-so sodili, da je zato po-lrebna malone popolna mcbili-^‘ja primorskih fantov in a-ž^ja vseh tistih Slovencev, ® so nevarnosti navkljub bili ^liko pogumni, da so se na laične načine upirali fašizmu ^ skušali posledice njegovega : jj^harodovalneg-a terorja omi-**• Najbolj nevarni so bili se-tisti, ki so organizirajo delovali v revolucionarnem in se pripravljali na o-Orožen upor in tisti, ki so se iJO ali manj organizirano polico ali drugače združevali. Gotovo bo podrobnejša pro-ptev razmer razkrila, zakaj ni cistična policija že prej poza-NJ® vseh tistih organiziranih ~*°Vencev, za katere je verjetij0 dobro vedela, kaj delajo in so organizirani. Ta zajeda govori namreč proti vsej Ž&i ravnanja fašističnega re-“JJha, razen če vzamemo krasit premor, 'ki je sledil spora-Ott»var Se ne bi ti zakrknjeni pri-jetski antifašisti razširili svoj tudi na »priključeno o-ki po njinovem mne-še ni bilo okuženo. Iz te-r; vzroka so poiskali in are-tudi tiste primorske e-ž?rante v Jugoslaviji, ki so u Pred vojno po njihovi sod-j. najbolj Izpostavili v boju Wo*l fašizmu na Primorskem. Jako Je postala usoda zapor-!?®ev odvisna od razvoja do-^®cov v Ljubljani, na Dolenjcem, Notranjskem in, kot od-„ > tudi na samem Primoran. G&tno so bili fašisti slabi Še ni dogovora o U Tantovcm nasledniku NEW VORK. 18 - Na sinoč-/j1 seji varnostnega sveta še ni-10 določili U Tantovega nasledka. Največ glasov (101 je doji Avstrijec Kurt Waldheim, ven-,ar sta se dve velesili (po nenadnih vesteh ZDA in Kitajske) Služili pravice veta. Osem gla-Ž je prejel finski kandidat Max acobson, ostale pa Filipe Herre-** (Čile), Gunnar Jarring (Šved v1®), Sadruddin Kan (Iran). En-S®lkačev Makkonen (Etiopija) in , ®milton Shirlye Ainerasinghe 'Gejlon). poznavalci razmer na Slovenskem, saj so bili v svoji oholosti prepričani, in ne samo oni, da prihajajo na Balkan širit dvatisočletno civilizacijo in jih bo zaradi tega ljudstvo sprejelo z odprtimi rokami. U-i stanovitev Osvobodilne fronte, organiziranje vstaje, sabotažne akcije, prve partizanske čete, i vse to je bilo v začetku preše-I nečenje, petem prepričanje, da j gre za pobude prenapetih posameznikov. Končino se je bilo treba sprijazniti z resnico, da je slovensko ljudstvo zbrano okrog OF, da prezira okupatorja in da ga res želi s silo spoditi s svoje zemlje. Mussolini izda 3. oktobra 1941 poseben ukaz, ki velja za anektirana ozemlja in ki naj bi predvsem s smrtnimi kaznimi preprečil širjenje narodnoosvobodilnega gibanja m oborožene vstaje. Ob takem razvoju dogodkov se je fašistom zdelo samo po sebi umevno, da je treba strogosti tega zakona — in, seveda, zakona o Posebnem sodišču — aplicirati predvsem na tiste, ki so jih imeli že za rešetkami. Treba je bilo torej strogo kaznovati tiste, ki so se upirali fašizmu že dolgo prej. Predvsem pa je bilo treba neizprosno udariti tiste, ki so bili najbolje organizirani in ki jim je njihov vodja Pioko Tomažič govoril in pisal o istih stvareh enako, kot govorijo slovenski komunisti v Osvobodilni fronti : Ljudska fronta, oborožen upor, nacionalna in socialna svoboda, bratstvo med narodi. Naj fašistična pravica pokaže, kako zna udariti neposlušne in upornike! Vse je treba kaznovati v svarilen zgled tistim zunaj, ki se v zanosu gesel ne zavedajo, kaj jih čaka. Neizprosno je pa treba izločiti tiste, ki bi na svobodi gotovo že danes postali voditelji in borci uporniške organizacije in oboroženega upora tu, na Primorskem: Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala. Njihova smrt naj bo hkrati zgled, kaj čaka tiste v »Ljubljanski pokrajini«, ki so dvignili vstajo slovenskega ljudstva. Tako je drugi tržaški proces postal prvi ve'‘ki proces proti narodnoosvobodilnemu gibanju na Slovenskem in ni slu čaj, da proslavljamo letos tridesetletnico vstaje slovenskega naroda in s s spoštovanjem spominjamo petih junakov, ki so prav tako pred tridesetimi leti darovali svoje življenje na openskem stre’’šču BORIS RACE Med včerajšnjim petnajstim glasovanjem: predsednik vlade Colombo v živahnem razgovoru s skupino velikih volivcev Izidi včerajšnjih glasovanj Petnajsto glasovanje Prisotni 976 De Martino 400 Saragat 42 Razpršeni 9 Bele glasovnice 19 Vzdržani 472 Šestnajsto glasovanje Prisotni 969 De Martino 393 Nenni 7 7 Fanfani 6 Pertini 5 Razpršeni 3 Bele glasovnice 10 Vzdržani 544 * # # Pri šestnajstem glaso- vanju so se vzdržali tu- di socialdemokrati v zve- zi s pismom predsednika republike Saragata. Za- radi tega se je število vzdržanih glasov bistve- no povečalo TITO NA SEJI PREDSEDSTVA ZVEZE SINDIKATOV Delavski razred nosilec boja proti negativnim pojavom Poročilo predsednika ZSJ Dušana Petroviča (Od našega dopisnika) - BEOGRAD, 18. - Predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije je na današnji seji, katere so se udeležili tud; predsednik republike Tito, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, zastopniki 28 večjih delovnih organizacij iz vseh krajev Jugoslavije in predsedniki sindikalnih svetov glavnih mest republik in pokrajin, razpravljalo o nalogah sindikatov v zvezi s sklepi 21. seje predsedstva ZKJ. V uvodnem poročilu je predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič dejal, da je Tito s svojima govoroma na seji predsedstva rekel to, kar delavci že dalj časa čutijo. Politični dogodki na Hrvaškem in tudi drugod so pokazali, da so posebno hrvaški delavci, ki so vzdržali največji pritisk, tudi tokrat pokazali, da popolnoma razumejo naravo sovražnega delovanja. To je zato, je dejal Petrovič, ker delavci v nacionalizmu vidijo razrednega sovražnika v borbi proti svojim upravičenim zahtevam in uresničenju samoupravnega socializma. V nadaljevanju svojega govora je Petrovič, podobno kot drugi udeleženci v razpravi, opozoril na še vedno težak materialni položaj številnih delavcev, ki se slabša z večanjem življenjskih stroškov in zaostruje z vedno večjimi socialnimi razlikami, ki nastajajo z dohodki ki niso rezultat dela. Udeleženci v razpravi so ugotovili, da so bile besede Tita na 21. seji predsedstva sprejete med delavci kot velika olajšava m da je, kot je izjavil zastopnik železarne c Zenica*, izživljanje nacionalizma in šovinizma izzvalo odpor med delavci in vprašanje, zakaj komunisti ne nastopijo e-nergično proti tem pojavom, zakaj posamezni sovražniki socializma in bratstva in enotnosti v «Hrvaškem tjedniku*, v beograjskem »študentu*, v »Ježu« in drugih Ustih, sejejo strup šovinizma in nacionalizma in to v imenu delavcev in delavskega razreda. Seja predsedstva, je dejal zastopnik železarne »Zenica«, je prišla v pravem času, mogoče celo z zakasnitvijo, kajti nam ni jasno, zakaj se je zavlačevalo, zakaj sovražnika nismo v kali zatrli. Zastopnik osem tisoč delavcev železarne »Sisak« je med drugim o-menil neuspele poskuse nekaterih vodilnih krogov iz Zagreba, da vnesejo razdor med delavce raznih narodnosti v železarni in u-gotovil, da je bilo to, kar se je zgodilo na Hrvaškem, mogoče samo zato, ker delavski razred ni miimimiimiiimiimiimiiiiiiiiiiiiHiiiiimMuuimmiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiimiiiiiiimmmiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiHimiiimiimmiiiiumiiimmmimmiiiiim PREDSEDNIK REPUBLIKE JE UMAKNIL SVOJO KANDIDATURO Saragat za kandidata, ki bi zaradi antifašistične in demokratične preteklosti dosegel veliko večino Fanfanijevo kandidaturo je označil za sredinsko-desničarsko in zato nesprejemljivo - Šele danes popoldne skupščina velikih volivcev KD - Razgovor KD s PLI, PSI, PSIUP. PRI in KPI RIM, 18. — Izredno zanimanje ter velik odjek je vzbudilo pismo predsednika republike Saragata, ki ga je naslovil predsedniku PSDI Tanassiju in v katerem je napovedal, da naj ne volijo več zanj kot za kandidata predsednika republike. Pismo predsednika republike se glasi »Dragi Tanassi, še vedno sem prepričan, da je treba pri volitvah za predsednika republike zavrniti tako kandidata sredinsko - desničarskega bloka kot njemu nasprotujočega. Ta dva bloka ne razbijata na dvoje samo sile, ki se sklicujejo na republiško ustavo temveč razbijata večino levega centra in vlado, ki to večino izraža. Predsednik republike, ki predstavlja ves narod, ki se je pre-porodil v svobodi z odporniškim gibanjem in v spravi z demokracijo z republiško ustavo, mora zbrati okrog sebe privolitev velike večine 1.008 volivcev in zaupanje državljanov. Zahvaljujem se parlamentarcem in deželnim delegatom, ki so do sedaj glasovali za mene v skladu z načeli, na osnovi katerih je PSDI predložila mojo kandidaturo in menim, da morajo osredotočiti svoje glasove na kandidata, ki bo sposoben, tudi zaradi svoje antifašistične in demokratične preteklosti, zbrati veliko večino skupščine okrog svojega imena*. Pismo predsednika Saragata je zelo jasno ne samo glede načelnih stališč temveč tudi glede praktičnih navodil. Po eni strani predsednik odločno zavrača kakršno koli možnost desničarske večine, ki naj izvoli predsednika in torej ostro zavrača poskus Fanfanija, da bi bil izvoljen z fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO KONCU VOJNE Nfl INDIJSKI PODCELINI Huda politična kriza v Pakistanu Beguna se množično vračajo domov Indija želi začeti pogajanja - Končan proces proti Rahmanu NOVI DELHI, 18. - Vojna se je končala, na indijskem podkon-tinentu pa ostaja odprta še vrsta nerešenih vprašanj, ki so sedaj v ospredju in ki jih bo treba rešiti, da bi na tem področju zogotovili kolikor toliko trajen mir. Besedo imajo sedaj, bolj kot Indija in Pakistan, svetovne velesile in Organizacija združenih narodov, ki bodo marale najti način za pravično politično in ozemeljsko ureditev na tem delu sveta. Dosedanji potek razprave in polemik v svetovni organizaciji pa vsaj doslej ne daje upati, da bi krizo lahko v doglednem času rešili. Danes je prišlo do manjših incidentov na zahodni meji. En spopad, na področju mesta Amristar, je bil precej močan, vendnr ga v Indiji skušajo zmanjševati: neki vladni funkcionar je izjavil, da je do tega prišlo najbrž zaradi to, ker Pakistanci niso dobili ustreznih navodil. Glavna skrb Indije pa je sedaj, dva dni po koncu vojne, da utrdi neodvisno državo Bangla deša ter da reši vprašanje skoraj 50 tisoč pakistanskih vojakov, ki so se tu predali. Ves dan so prihajali iz Dake vesti o obračunavanjih s »kolaboracionisti* in s pakistanskimi vojaki, indijska vlada pa jih je zvečer odločno demantirala. že šeststo tisoč beguncev se je medtem že vrnilo v domovino, medtem ko se ostali prav tako pripravljajo, da zapustijo indijsko ozemlje in begunska taborišča. Indija želi tudi začeti pogajanja s Pakistanom za ureditev zahodne meje, ki naj bi potrebovala določene popravke. Obrambni minister Ram je v parlamentu izjavil, da bodo morale pogajanja tudi omogočiti zgraditev novih odr nosov s Pakistanom, ki naj bi temeljili na sodelovanju, ne pa na stalnem konfliktu. Mnogo težji pa so problemi, s katerimi se mora sedaj ubadati Pakistan po hudem porazu, ki ga je doživel na vzhodni fronti. V Karačiju, Lahoreju in Pešavaru so bile danes množične demonstracije, na katerih so zahtevali odstop predsednika Jahja Kana. Kan bi moral danes govoriti po radiu, vendar je bil govor v zadnjem trenutku odpovedan. Pakistanski predsednik bi moral orisati novo pakistansko ustavo, ki naj bi jamčila največjo avtonomijo vzhodnemu delu države. Kaže, da je demonstracije proti Kanu organizirala ljudska stranka. Voditelja stranke Ali Butta, ki kot zunanji minister in podpredsednik vlade vodi pakistansko delegacijo v OZN, so danes nujno odpoklicali v domovino, da bi sodeloval pri sestavi nove vlade. Butto bi moral postati novi vladni predsednik namesto generala A-mina. Pakistanski uradni glasnik je v Islamabadu izjavil, da se je zaključil proces proti vzhodnopaki-stanskemu voditelji stranke Ava-mi Mudžiburju Rahmanu, da pa razsodba še ni bila izrečena. Rahman je še vedno zaprt v Lialpuni, kakih sto kilometrov od Lahoreja. Kot je znano, so Rahmana aretirali potem, ko je njegova stranka zmagala na volitvah v Vzhodnem Pakistanu, kar je izzvalo krvavo represijo vlade generala Kana. Že včeraj pa je indijska predsednica Indira Gandi izrazila željo, da bi pakistanske oblasti osvobodile Rahmana ter mu omogočile, da prevzame svoje mesto glasovi KD, PSDI, PRI in PLI. 1 možnega preokreta bo zaradi tega Po drugi strani pa Saragat na- | prišlo šele jutri, ko se bodo de-kazuje drugega kandidata in je j mokristjanski veliki volivci na do- —J —■“--------* -*“■— - -i-«.. poldanski seji ponovno vzdržali in ko se bedo sestali ob 17.30 v dvo- med vrsticami očitno, s sklicevanjem na antifašistične in demokratično preteklost, da gre za Nennija ali za Pertinija. Saragatov poseg v zmešnjavo, do katere je prišlo pri volitvah predsednika republike, je sedaj znatno pojasnil in poenostavil položaj. Istočasno pa je seveda tudi očitno ošibil pozicije Franfanija in vseh onih. ki so za njegovo kandidaturo. Zaradi tega .je tudi razumljiv jutrišnji uvodnik de-mokristjanskega glasila <11 Po polo*, v katerem polemizirajo s Sa-ragatora na neobičajno oster način. Zlasti so jezni, ker je Saragat ugotovil, da njih kandidat temelji na sredinsko - desničarskem bloku, ki ga je treba zavrniti in da se na ta način očitno napada demokristjanskega kandidata. Demokristjani pa pravijo, da lahko imenujejo kandidate, ki so všeč, ali ki niso všeč, da pa nikoli ne morejo odobriti kandidatur, ki bi imele reakcionarni in antidemo-kratični značaj. Nadalje je rečeno, da v Saragatovem pismu ni omenjeno nobeno ime, da pa to ni potrebno, ker .je iz besedila vse jasno. Demokristjani so .jezni in pravijo, da gre za diskriminacijo, ki je ne morejo sprejeti. Na osnovi tega pisma je socialdemokratsko vodstvo sklenilo, da danes popoldne niso več glasovali za Saragata, temveč so se tudi oni vzdržali. S tem pa je tudi glasovanje samo vsaj nekoliko pridobilo na zanimivosti in je značilno da se poleg uradnega kandidata bloka levice (ki je dokazal že svojo neomajno strnjenost) pojavljajo tudi drugi kandidati in da je tako Nenni prejel 7, Per-tini pa 5 glasov. Na drugi demokristjanski fronti pa je zatišje pred viharjem, pa tudi zatišje, ki prekriva vedno ostrejše notranje spore, ki groze, da bodo morda celo privedli do notranjega razbitja. Današnja posvetovanja s strankami, ki se sklicujejo na ustavo, namreč niso privedla do ničesar novega, saj je bilo vse tudi prej znano: proti Fanfaniju so komunisti, psiupovci, republikanci, socialisti in z današnjim pismom Saragata zelo jasno in uradno tudi socialdemokrati, medtem ko so dvomljivi zavezniki samo liberai ci, ki se že kesajo, nezaželeni vedno pa pripravljeni glasovati so torej samo neofašisti in monarhisti. Vendar pa vse kaže, da Fanfani vztraja, da se sklicuje na enotnost stranke in zahteva, da mora stranka vzdržati do konca, pa kakršne koli U bile posledice. Do rani za velika zasedanja, kjer so se sestali že 8. decembra. Na tem zborovanju bo prišlo vsaj delno do določene novosti in bomo izvedeli, če se vztraja z dosedanjimi kandidati, ali če bodo že jutri določili drugega. Tudi tu obstaja več mož nosti: enostavno nadaljevanje seje z 8. decembra, kar bi pomenilo imenovanje Mora za uradnega kandidata KD, ki je takrat prejel takoj za Fanfani jem visoko število glasov, ali pa iskanje novega kandidata in tu smo ponovno povsem na odprtem morju. Demokristjanska delegacija se je danes dopoldne najprej sestala z liberalci in je med razgovori prišla kot strela z jasnega vest o Saragatovem pismu, ki de mokristjanom ni všeč. Po razgovoru je Malagodi dejal, da zahteva vest o umaknitvi Saraga-tove kandidature, da se celotno vprašanje ponovno podrobno preuči. Dopoldne so se demokristjani sestali tudi poslanci Volks-partei. Popoldne so sledili razgovori in sicer najprej s PSI. Po razgovorih je De Martino dejal, da so obrazložili politične razloge, da se u-stvari nov položaj in da so pozvali KD, da prispeva v istem smislu. De Martino je zaključil, da so pripravljeni predlagati novo socialistično kandidaturo. Po razgovoru demokristjanov s socialdemokrati je Ferri dejal, da bo PSDI odgovorno preučila izbiro kandidata, ki jo bo KD napravila v perspektivi splošnega sporazuma. Vecchietti pa je povedal, da so socialproletarci zahtevali od KD, da končno upošteva stvarno stanje ter da so možne rešitve, za katere ni treba mnogo časa. Po razgovoru z demokristjansko delegacijo je namestnik tajnika KPI Berlinguer dejal, da so opozorili demokristjane, da ni mogoče v nedogled podaljševati sedanje stanje, ki ga javno mnenje težko razume. Dejali so jim tudi, da so pripravljeni premostiti težave, da pa je treba prenehati s splošnimi ugotovitvami in preiti na konkretne predloge. Zaradi tega so v prvi vrsti zahtevali od demokristjanov, da se izjasnijo o novi socialistični kandidaturi. Prav tako so tudi zahtevali konkreten odgovor o novi demo-kristjanski kandidaturi. Glede teh stališč, je počita! Berlinguer. se v celoti strinjajo s PSI, PSIUP in drugimi silami levice. Saragat imel odločilnega vpliva. Predsednik mestnega sveta sindikata Zagreba Karlo Barič je ugotovil, da delavski razred Zagreba ni bil nikdar obremenjen s šovinizmom, nacionalizmom in separatizmom, ker se zaveda, da je njegova usoda tesno povezana z jugoslovansko skupnostjo enakopravnih narodov in narodnosti. Kontrarevolucionarne sile in šovinisti, po besedah Bariča, niso uspeh pokvariti odnosov med delavci Zagreba, ki vedo, kdo je njihov sovražnik in cenijo bratstvo in e-notnost. Na kraju razprave Je predsednik republike Tito po še ne avtoritarni verziji govora orisal nekatera aktualna vprašanja jugoslovanske skupnosti in pri tem poudaril, da morajo biti delavski razredi enotni, da morajo biti kohezijska sila jugoslovanske druz be. Tito je dejal, da so ga posebno prizadeli nekateri pojavi preštevanja delavcev po nacionalnosti, v nekaterih delovnih organizacijah. Tito je ugotovil, da nobena republika ne bi mogla obstati sama, ker so vse republike tesno povezane s skupno prelito krvjo med osvobodilno vojno in ugotovil, da bi brez Zveze komunistov Jugoslavije, brez enotnosti delavskega razreda Jugoslavije, Jugoslavija razpadla. Glede državne suverenosti je Tito dejal, da je suverenost proti inozemstvu samo ena, jugoslovanska, kar pa se tiče suverenosti republik, mora ta sloneti na suverenosti delavskega razreda, ne pa na u-stvarjanju nekih držav in državic. Pri oceni dela sindikata je Tito ugotovil, da delavci še vedno premalo sodelujejo pri sprejemanju važnih sklepov in da je zato razumljivo njihovo nezadovoljstvo. Tito se je ozrl na nerešena gospodarska vprašanja in izrazil u-panje, da bodo ta vprašanja rešena do konca leta. Predsednik republike je poudaril, da se ne more več trpeti počasnost v dogovarjanju med republikami ter dejal, da če se zastopniki republik ne bodo hitro dogovorili gle de rešitve važnih sistemskih vprašanj, »tedaj se bomo mi z njimi drugače razgovarjali*. Tito je ponovno opozoril na nepotreben u-voz raznih stvari in predlagal u-stanovitev, v okviru zvezne vlade, posebne komisije, ki bi preprečevala in nadzorovala nepotre ben uvoz. Tito je ponovno opozo ril na važnost spoštovanja sklepov najvišjih državnih in partijskih forumov, ki so sestavljeni na paritetni osnovi, in dejal, da bodo tisti, ki teh sklepov ne bodo spoštovali, izključen; iz partije in odstranjeni s položajev Prav tako je ponovil večkrat ponovljeno izjavo, da demokracija ni in ne more biti za razrednega sovražnika, za sovražnike brat stva in enotnosti in jugoslovanske skupnosti. Predsednik republike je poudaril potrebo ostre in sistematske borbe proti bogatenju brez dela, proti večanju socialnih razlik Na kraju svojega govora je Tito opozoril na nujnost da se odpre proces idejne diferenciacije, ta difirenciacija je potrebna tako med članstvom v o-snovnih organizacijah, kot v vodstvu zveze. BOŽO BOŽIČ UlUBIlluiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiin miiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiii PRVA SEJA KLUBA DESETIH Razprava se nanaša na odstotek razvrednotenja dolarja in ovrednotenja drugih valut WASHINGTON, 18. - Prva se ja »kluba desetih* se je končala pozno ponoči in so kasneje razni delegati dejali, da so bili napravljeni konkretni koraki za reši tov mednarodne valutarne krize Zlasti zgovoren je bil francoski zunanji minister Giscard d’E-staing, ki je mnenja, da so izo lirali težave ter da ZDA ne ustvarjajo umetnih težav Italijanski finančni minister Ferrari Aggradi je izjavil, da se Amerikanci strinjajo ukiniti dodatni davek na uvoz, čim bo dosežen globalni sporazum o tečajih raznih valut. Dejal je tudi, da sedaj ne razpravljajo o trgovskih vprašanjih in da je treba govoriti o tečajih in obrestnih merah ter da lahko dosežejo rešitev že danes ali v nedeljo V bistvu gre za odstotek razvrednotenja dolarja v odnosu do zlata in tu se čujejo različne številke. Na vsak način pa države Evropske skupnosti ne bi želele, da bi ta odstotek presegel 5 odstotkov. Po drugi strani pa gre za ovrednotenje predvsem nemške marke in iaoonskega jena v odnosu do dolarja, s čimer bi se po nekaterih vesteh dolar v odnosu do marke in do jena razvrednotil za približno 11 odstotkov Ameriški finančni mituster Con-nally se je danes pritoževal, da se pogajanja vrše zelo oočasi. kot da bi šlo za želvo. Odpovedal je tudi svojo tiskovno konferenco, ki bi morala biti danes zvečer. Po vesteh iz novinarskih krogov se menda sedaj razgovarjajo o raz vrednotenju dolarja v odnosu do zlata za 8 odstotkov. Pogajanja se vrše za zaprtimi vrati in v največji tajni. Primorski Sneviuk TRŽAŠKI DNEVNIK 19. decembra 1971 PRED DNEVI NA SEDEŽU PSI V UL MAZZINI Nazorna obrazložitev zakonskega osnutka za zaščito slovenske jezikovne skupnosti Slovenskim članom stranke je osnutek orisal Han pokrajinskega vodstva dr. Peter Sanzin iz Gorice Že pred začetkom letošnjega poletja je socialistični poslanec Fortuna predložil parlamentu zakonski osnutek o posebnih predpisih za zaščito slovenske jezikovne skupine v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Nekaj dni prej je osnutek tudi orisal na posebni tiskovni konferenci v Trstu. To pa je bilo vse in večina naših ljudi je mogoče le obrobno seznanjena z vsebino tega osnut ka, ki bo, po odobritvi in spremembi v zakon, jamčil temeljne pravice Slovencev v naši deželi, zlasti na področju šolstva ter na področ jih javnega, kulturnega in političnega življenja. Prav iz tega razloga, ker naša javnost premalo ve o tem osnutku, se je Italijanski socialistični stranki zdelo umestno, da skliče širše sestanke slovenskih članov stranke in jim nazorno pojasni bistvo predlaganega osnutka. Tak sestanek je bi! pred nekaj dnevi na sedežu v Ul. Mazzini, kjer je član socialističnega pokrajinskega vodstva iz Gorice dr. Peter Sancin, ki je osnutek sestavljal, prisotnim nazorno obrazložil, kaj pravzaprav hočejo socialisti s tem zakonom doseči v korist slovenske manjšine. Prisotni so pozorno sledili izvajanju govornika, kateremu se je naprej zdelo potrebno povedati, da je zakonski osnutek tako sestavljen, da upošteva Slovence kot subjekt in ne kot objekt, kot se navadno dogaja s podobnimi zakoni. Izredne važnosti je tudi člen, ki pravi, da je dežela Furlanija - Julijska krajina pristojna za določitev jezikovno mešanih področij, kjer naj bi bil slovenski jezik izenačen italijanskemu. Poleg tega je dr. Sancin zlasti poudaril vsebino tistih členov zakonskega osnutka, ki govorijo o šolski ureditvi, ne samo v tržaški in goriški, temveč tudi v videmski pokrajini. Sledila je živahna diskusija, ko so prisotni želeli pojasnila v zvezi z raznimi vprašanji, ki se tičejo slovenske manjšine in zlasti o nekaterih členih osnutka. Pred tem je predsednik slovenske komisije pri tržaški federaciji socialistične stranke Branko Pahor na kratko seznanil prisotne o sprejemu slovenskih predstavnikov pri ministrskem predsedniku Colombu v Rimu, nakar je deželni socialistični tajnik Lucio Tringale okvirno podal nekaj misli o sedanjem mednarodnem političnem položaju, o dobrih sosedskih odnosih med Italijo in Jugoslavijo, zlasti med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo ter omenil obisk delegacije Socialistične zveze delovnega ljudstva pri socialistih v Trstu ter povračilo obiska socialistov v Ljubljani. širšega sestanka -•> je udeležil tudi socialistični pokrajinski odbornik Lucijan Volk, ki je predvsem poudaril stvarni doprinos socialistov pri reševanju problemov slovenske manjšine. la popoldne na željo tamkajšnjega združenja staršev predavanje za starše tudi v svetoivanski osnovni šoli. Srečanje slovenskih šolnikov s šolskim skrbnikom Fidenzijem V petek je šolski skrbnik dr. Fi-denzi sprejel zastopnike sindikata slovenske šole. V daljšem razgovoru so sindikalisti opozorili šolskega skrbnika na vrsto nerešenih vprašanj iz osnovnošolske in srednješolske problematike, o katerih je odbor razpravljal na svoji zadnji seji. Tako so se v poldrugournem razgovoru zvrstila naslednja vpra- _________________ . _ _____ __ šanja: patronati, pred katkim raz- o zgoraj navedenih vprašanjih so večrazrednega pouka (pluriclasse) imenovanje katehetov na osnovni šoli za nedoločen čas, izpopolnjevalni tečaj za slovenske učitelje. Iz sred nješolske problematike pa so se zvrstila naslednja vprašanja: habilitacije, natečaji, člen 7 Belli,ari ja, učbeniki, zlasti zgodovina, skrajšanje preizkusne dobe (straordina-riata) za profesorje, ustanovitev industrijskega zavoda, izleti na srednjih šolah. Tem vprašanjem so še sledila: posebna doklada za znanje drugega jezika, tisk spričeval in diplom za slovenske šole, uveljavitev zakona za podelitev višje plače in predčasne upokojitve političnin preganjancev, vojnih sirot, bivših partizanov in podobno. Na koncu so zastopniki sindikata opozorili šolskega skrbnika še na dopisovanje v slovenščini. Po izčrpni razpravi pisani natečaj za sestavo berila za II. in m. razred osnovne šole, nakazila za nakup šolskih knjig, avtentična interpretacija pomena se zastopniki sindikata dogovorili s šolskim skrbnikom, da mu bodo v najkrajšem času dostavili še pismeno vlogo. ............................iimiiiiiiiimimiiiiiiiium.. ZA OBRAT «AQUILA-TOTAL» Minister Gava podpisal odlok o 5,000.000 tonah nafte na leto Aquila bo postavila skladišče naftnih derivatov v Furlaniji - Kmalu rešeno tudi vprašanje «Vincor-Remsac» ? DECEMBER 1941 - DECEMBER 1971 Pred tridesetimi leti so pod fašističnimi streli padli slovenski antifašisti, ki jih je posebno sodišče obsodilo na smrt: PINKO TOMAŽIČ, SIMON KOS, VIKTOR BOBEK, IVAN IVANČIČ, IVAN VADNAL V spomin na ta dogodek bo danes, 19. decembra, ob 15. uri na openskem strelišču, na kraju mučeniške smrti spominska svečanost Ob tej priložnosti bo v Prosvetnem domu, Narodna ulica 51, dokumentarna razstava. Udeležite se ! Pripravljalni odbor ANPPIA, ANPI, ANED, FIAP Vzgojnostim predavanja prof. Pedicka na šolah Pretekli petek in včeraj je bilo na znanstvenem liceju »France Prešeren* v Trstu več vzgojnost-nih predavanj. Za dijake in starše je govoril pedagog prof. Franc Pe-diček, ki se je v svojem nastopu dotaknil nekaterih perečih vprašanj v zvezi z doraščajočo mladino. Predavanja sta organizirala vodstvo šole in združenje staršev dijakov. Njihov namen je nuditi, tako staršem kot tudi dijakom priliko, da se odkrito pogovore s strokovnjakom o težavah, na ka tere naletavajo v vsakdanjem življenju glede vzgoje, učenja in med sebojnega sožitja v družini, v šoli ali v družbi. Pobuda spada v okvir tesnejšega sodelovanja med šolo in domom, katerega priporočajo razen sodobnih vzgojiteljev tudi šolske oblasti. Isti predavatelj je imel v petek Minister za industrijo Gava je 16. decembra podpisal odlok, po katerem se kontingent surovega petroleja, ki ga letno prečistijo v tržaški čistilnici «Aquila - Totab, poveča s sedajnih 2,5 na 5 milijonov ton. Zadnja količina je neobhodno potrebna za gospodarno obratovanje sodobne čistilnice. Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci je v tej zvezi dejal, da je čistilnica že začela z delom za razširitev svojih obratov, ter da bo ustrezni načrt uresničen do spomladi leta 1974. Predstavniki delavcev, zaposlenih pri «Aquila - Totab so se s posebnim pismom zahvalili odborniku Dulciju za njegova prizadevanja v zvezi s tem vprašanjem. Okrepitev obrata bo namreč ne le zagotovila delo vsem zaposlenim delavcem, ampak tudi številnim delavcem, zaposlenih v obratih, ki sodelujejo z «Aquilo». Čistilnica bo po novem lahko začela z dobavami petrolejskih derivatov nekaterim zalednim državam, s katerimi je že podpisala ustrezne sporazume. Poleg tega nameravajo postaviti v Furlaniji zalogo naftnih derivatov za njihovo laže razpečevanje na notranji italijanski trg. Odbornik Dulci je v tej zvezi o-menil, da je v okviru tržaške petrokemije ostalo sedaj nerešeno še vprašanje čistilnice »Vincor - Rem-sac*. Pobuda, za katero je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE že izdal ustrežno dovoljenje, je v precejšnji zamudi zaradi sprememb, ki so jih vnesli v prvotni načrt. Odbornik Dulci je v tej zvezi zagotovil, da se oo dežela zavzela za čim prejšnjo rešitev tudi tega pomembnega vprašanja. Novi odbor Kluba zamejskih študentov V četrtek, 16. t. m. so imeli člani Kluba zamejskih študentov v Ljubljani redni občni zbor, žal ob nepopolni udeležbi članov. Kot gostje so občni zbor pozdravili v imenu organizacij predstavnik ko misije za manjšinska vprašanja pri SZDL, predstavnik mednarodnega odbora Skupnosti študentov iz Ljubljane, predstavnik združenja pokrajinskih študentskih klubov, predstavnik združenja iz Ljubljane, predstavnik združenja klubov OZN, predstavnica kluba študentov - pripadnikov italijanske etnične skupnosti iz Jugoslavije ter predstavnik komisije za mladino za šport pri SKGZ iz Trsta. Po predsedniškem poročilu, ki ga je prebral Marjan Kravos in ki je prikazalo preteklo delovanje kluba, katerega glavne akcije so Pile seminar za pokrajinske klube v Dijaškem domu v Trstu o manjšinski problematiki, nekaj predavanj, ki so jih imeli člani kluba v Sloveniji itd., je sledila kritična razprava. Ugotovljeno je bilo, da je bila dejavnost preskromna, da je sodelovalo premalo članov kluba in da bo treba v prihodnosti izogniti se marsikateri napaki. Odgovorni za uresničevanje posameznih točk obširnega programa, ki si ga je nato občni zbor zastavil, pa bodo morali obvezno izpeljati stvar do konca. Na koncu je bilo izvoljeno novo1 ožje vodstvo kluba, ki je tako sestavljeno: predsednik Peter Wieser - Korošec, tajnik Duško Kalc - Tržačan in blagajnik Martin Tomažin-čič - Goričan. Vid Vremec na Opčinah o drugem tržaškem procesu Na predvečer enotne proslave na strelišču je opensko pros. društvo «Tabor» organiziralo spominsko svečanost ob obletnici ustrelitve Pin-ka Tomažiča, Bobka. Vadnala, I-vančiča in Kosa. Predavanje o drugem tržaškem procesu pred posebnim fašističnim sodiščem je imel rojak Vid Vre mec, ki je na tem procesu tudi sam bil obsojen. Kot tenkočuten zgodovinar .je Vremec uokviril drugi tržaški proces v tedanji notranji položaj Italije, pri tem pa ni prezrl zunanjepolitičnih namenov procesa in splošnega evropskega okvira, v katerem se je ta sodna farsa odvijala. Vrem-čevim izvajanjem je publika pazljivo sledila, ob koncu pa se je razvila zanimiva debata. Po predavanju je eden izmed članov p.d. «Tabor» prikazal film z nedavnega izleta v koncentracijsko taborišče v Auschvvitzu. Pred in po predavanju pa so si prisotni z zanimanjem ogledali razstavo o drugem tržaškem procesu, ki jo je pripravil odsek za zgodovino in narodopisje pri NŠK v Trstu. Razstava bo odprta tudi danes, od 14. ure dalje. Predavanje o novih metodah v sodobni šoli Kratek teden za javne lokale Slovensko gospodarsko združenje obvešča vse gostince, da je tržaška občina dokončno izdelala seznam turnusov za obvezno tedensko zaporo javnih lokalov. Pri pregledu seznamov je bilo ugotovljeno, da so v celoti upoštevane želje in zahteve interesi-ranih operaterjev. Seznami so sedaj na razpolago v uradih združenja, kjer si jih lahko 'vsakdo Ofžleda dnevno od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30. Prav tako so na razpolago tudi dvojezični napisi o tedenskem počitku, ki so po zakonu obvezni. TAJNIŠTVO Sinoči v p. d. «S. Škamperle* Koncertni program ob 30-letniči procesa Tudi svetoivansko prosvetno društvo zSlavko Škamperlev se je sinoči v dvorani stadiona «1. map poklonilo spominu žrtev drugega tržaškega procesa in v ta namen priredilo vokalno - instrumentalni koncert. V gosteh je imelo namreč harmonikarski ansambel «Mi-raman ter mešani pevski zbor p. d. «Primorec» iz Trebč, kar je bilo že dovoljšen porok, da so se Svetoivančani v velikem številu odzvali udeležbi in s tem najbolje počastili spomin na tisti dan pred tridesetimi leti, ko so na Opčinah padli Tomažič, Bobek, Ivančič Kos in Vadnal. Nekaj uvodnih besed o pomenu obletnice je povedal predsednik društva Niko Škamperle, nakar je sledil kulturni spored, ki ga je napovedala Neda Mijot. Najprej je trebenski pevski zbor pod vodstvom Cezarja Možine zapel nekaj pesmi slovenskih skladateljev, nato pa se je občinstvu predstavil harmonikarski ansambel «Miramarr>, ki je pod vodstvom prof. Oskarja Kju dra izvedel tn simfonična dela. V zadnjem delu sporeda sta nastopila skupno zbor in ansambel, ki sta zapela dve ruski narodni pesmi. V petek zvečer je predaval v Kulturnem domu prof. Mirko Luž nik iz Ljubljane. Zanimiv naslov predavanja «Nove metode v sodobni šoli» je pritegnil večje število učiteljev in profesorjev. Za izčrpno predavanje, s katerim je prof. Lužnik podrobno prikazal, da se je marsikaj spremenilo v dosedanjih učnih in vzgojnih metodah, je žel splošno priznanje poslušalcev. Predavanju je sledila izčrpna razprava. uiuiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimitiiiiiuiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiii S SLOVESNOSTJO V LIPICI Silvi in Liviju Valenčiču se je rodila drugcrrojenka KRISTINA Sestrica Vida, sorodniki in prijatelji ji žele krepkega zdravja, staršem pa iz srca čestitajo. Izvozna i kreditna banka proslavila svojo 25-letnico Zavod se uspešno uveljavlja v maloobmejnem blagovnem prometu Spominske plakete zaslužnim operaterjem z našega področja Izvozna kreditna banka iz Beograda slavi letos 25-letnico svoje ustanovitve. Glavna svečanost je bila pred kratkim v Beogradu, včeraj pa je bila v hotelu Maestoso v Lipici slovesnost povezana z delovanjem banke v obmejnem pasu. Izvozna in kreditna banka se je namreč uspešno uveljavila v poslovanju po tržaškem računu v okviru italijansko - jugoslovanskega sporazuma o maloobmejnem blagovnem prometu. Banka ima svojo podružnico v Kopru in poseben urad v Trstu. Včerajšnje slovesnosti v Lipici (v petek zvečer je bil v istih prostorih cocktail) so se udeležili predstavniki tržaške delegacije mešane italijansko - jugoslovanske zbornice. DRUGE VESTI NA OSMI STRANI 11 * %. .> t generalnega komisariata za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, nekaterih tržaških bank, zastopniki podjetij, ki delujejo po obmejnih sporazumih, predstavniki jugoslovanskih obmejnih občin in številni gospodarski operaterji z obeh strani meje. Med drugimi so bili prisotni ravnatelj banke Basaraba, podrav-natelj Tabaški, načelnik koprske podružnice Fabiani, tajnik mešane zbornice iz Beograda Marič, jugoslovanski konzul v Trstu Vidas, podpredsednik tržaške delegacije mešane zbornice Bole, tajnik Mau-rel, člani Kralj, Košuta in Oblak, tajnik gospodarske zbornice SR Slovenije Majcen in svetovalec Burger, nač^ftilf zunanjetrgovinskega oddelka pri generalnem komisariatu v Trstu dr. Parisi, izvedenec za poslovanje z Jugoslavijo Lazzini in druge osebnosti. Po pozdravnih nagovorih in čestitkah, ki so jih izrekli predsednik občinske skupščine Sežana Čehovin, Stanko Bole, dr. Parisi in drugi, so si udeleženci ogledali Lipico in prisostvovali posebnim vajam s slovitimi lipicanci. Predstavniki Izvozne in kreditne banke so zaslužnim funkcionarjem in operaterjem z obeh strani meje poklonili srebrno spominsko piaketo in publikacijo, ki je izšla ob 25-letnici denarnega zavoda. GLASBENA MATICA TRST Četrti abonmajski koncert Danes, 19. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 ZBOR IN ORKESTER CONSORTIUM MUSICUM iz Ljublj’ane G. F. HANDEL: MESIJA Oratorij za soli, zbor in orkester Solisti: Marija Gorenc, sopran Milka Evtimova, alt Mitja Gregorač, tenor Jože Stabej, bas Orgle: Tone Potočnik Dirigent: MIRKO CUDERMAN Rezervacija in prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Saša Škufca TRNULJČICA Pravljica v treh dejanjih Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija MARIO URŠIČ v torek, 21. decembra ob 15.30 v sredo, 22. decembra ob 15.30 Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Gledališča / Na Krasu je včeraj lepo sijalo sonce, gosta megla pa je prekrivala morje, Trst, predmestje, dolino Glinščice in Ospa, Boljunec, Dolino, Milje, škofije, Izolo Itd. Nevsakdanji je bil pogled z višjih točk in mnogi Tržačani so se odpeljali na Kras, potem pa se žalostno vračali v mesto. Na fotografiji vidite, do kod je segala gosta megla v Bregu. Spredaj Boršt, v ozadju pa Socerb 10.23. — Dolžina dneva 8.42. — Luna vzide ob 9.14 in zatone ob 17.55. Jutri, ponedeljek, 20. decembra SVETOZAR Vreme včeraj: najvišja temperatura 5 stopinj, najnižja 2,8, ob 19. uri 4.2 stopinje, veter 2 km na uro, severozahodnih vlaga 94-odstotna, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 10,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. decembra 1971 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 66 letni Leopoldo Co- Včeraj-danes SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL trat, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361 Prijatelje lo znance naprošamo da nas obiščejo lia, 83-letna Angela Toffoli vd. An-drigo, 76-letna Bernardina Bob ul vd. Lantieri, 72-letni Vittorio Saba, 45-letni Ugo Belladonna, 71-letna A-melia Leva, 66-letni Giorgio Dougan, 56-letni Marino Romano, 69-letna Camilla Clavetta por. Malvestitit, 68 letna Iolanda Miniussi, 84-letni Temistocle Robotti. OKLICI: tehnični izvedenec Mau-rizio Anderlini in univerzitetna študentka Rosa Maruzza, trgovski pomočnik Paolo Cecada in blagajničarka Nadia Sterni, trgovski pomočnik Giorgio Iurman in gospodinja Giulia FeUuga, univerzitetni študent Marzio Sturaro in socialna asistentka Nerina Depangher, barist Severine Jugovaz in frizerka Ga-briella Chicco, trgovski pomočnik Albino Poropat in študentka Maria Grazia Rodani, upokojenec Rodolfo Goriani in gospodinja Cristina Ba-buder, geometer Franco Cesaratto in prodajalka Rosella Ades, upokojenec Vittorio Lussini in gospodinja Adele Passalenti, študent Danilo Me-landri in računovodkinja Salva Os-sueri, prist^niščnlk Mario Tiepolo in likalka Giannina Sefini, uradnik Roberto Suni in uradnica Fulvia Righi, delavec Claudio Sponza in delavka Marina Gombač, uradnik Oliviero Felluga in učiteljica dr. Margherita Buquicchio, obrtnik At-tilia Anselmo in tehnični risar Erz-sebet Molnar, znanstveni raziskovalec dr. Stanislav Sykora in prevajalka Lucia Grazia Parretti, upokojenec Bruno Gabrielli in gospodinja Maria Marini, agent javne varnosti Aldo Petronella in gospo dinja Antonietta Bianco, upokojenec Gustavo Rigutti in gospodinja Erni-Ma Antini, upokojenec Giacomo Bubnič in gospodinja Anna Ličen, urad- Bogata izbira ur In zlatnine LA URENTI Trst - Trieste, Lar go Santorin 4 za vsak Vaš praznik. Fantastična izbira ur »SEIKO* Posebni popusti DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Ali’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Ci-polla. Ul. Belpoggio 4, Al Due Lucci, Ul. Ginnastica 44, Miani, Drev. Mira-mare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Manzo-ni, Largo Sonnino 4, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelli, Ul. Zo-rutti 19/c. BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM 1 URIN BENETKE LOTERIJA 45 57 88 40 90 39 38 82 80 24 8 9 5 ENALOTTO X 2 X X 2 2 11 Kvote: 12 točk - 16.907.000; 11 točk - 309.200 lir, 10 točk - 25.600 lir. Eden od dveh dobitnikov največje nagrade je Tržačan. 20 38 20 35 72 5 52 3 55 •iiiii«ia«iiiiiiiiiaiaai*i«at>ia«iiii>>i*>vi*>iiii>iiiiii>i****iiiii*iiii*i*i<*i*|i**B1*iii**ai*uii*ai*B*iiiiiiaiiiiiiiiiiaiiaiiii*iniiiiitiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiaiiiiiiiiiaaiiiiaiiiiiiiiiiiiuuiaiiiiiiMiiiaiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiMiaiiiiMiiiiiiiiiBiaiMiiiiiiMiiiifiiiMMMiiaiiifiiiiaiiiitg«iiiiii»i|laniivi Danes, nedelja, 19. decembra URBAN Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob nik Carlo Buttazzoni in aranžerka Giovanna Berardi, uradnik Giorgio Ferin in gospodinja Rossella Titz. APZ v Kulturnem domu v sredo, 22. decembra V petek, 17. t.m. je praznoval svojo 60. obletnico rojstva občinski svetovalec Karlo Pegan iz Saleža 38. K lepemu jubileju mu iskreno čestita občinski svet občine Zgonik. Tovarišu Karlu Pegam iz Saleža 38, ki je te dni praznoval svojo 60-letnico, mu ob lepem mejniku življenja bratsko čestita sekcija KP1 občine Zgonik z željo po nadaljnjem delu. 1 2 X SPD »Igo Gruden* iz Nabreži ne bo predvajalo slovenski barvni film »BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA* za šolsko mladino v torek, 21. t.m. ob 16. uri (I. del) in v sredo, 22. t.m. ob 16. uri (II. del). Vljudno vabljeni ! Prof. Samo Pahor v mladinskem krožku Sinoči je v mladinskem krožku na Ul. Geppa prof. Samo Pahor predaval o primorskih Slovencih v desetletju 1918-28. Prof. Pahor je najprej orisal kako je sploh Primorska prišla pod oblast Italije: zmaga pri Vittoriu Venetu, ki je bila prej dokončno razsulo avstroogrske armade, ker so se pač vojaki na lastno pest vračali na svoje domove, kot pa izbojevana vojaška zmaga. Tako so italijanske čete dospele do Vrhnike, se po zaslugi enega samega oddelka srbske konjenice pomaknile do Logatca. »Začasna meja* pa je prav kmalu postala popolnoma hermetično zaprta meja, da bi tako preprečili kakršen koli stik med matično domovino in »zasedenimi področji*. Ta nazdevek je Imela tudi posebna pisarna v Ljubljani pri slovenski vladi, ki se je zanimala za naše področje. Drugi, osrednji del predavanja pa je prof. Pahor posvetil nastajanju fašističnih škvader in odgovorom, ki so ga takratne slovenske organizacije dajale nasilju — fašističnemu in državnemu. Nasilje pa je naraslo in privedlo do popolne ukinitve vseh legalnih organizacij in časopisov našega naroda. S tem se je dokončno začelo ilegalno delovanje. V Slovenskem klubu v torek, 21. decembra ob 20.30 SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE pripoveduje član Slovenskega gledališča Stane Raztresen. Glasbena spremljava Tullo Možina. Vljudno vabljeni ! AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEI? '*•« priredi danes, 19. decembra v Prosvetnem domu na Proseku ob 16. uri Budakovo veseloigro v treh dejanjih «KLOPČIČ» Vljudno vabljeni ! Razna obvestila ! ■ V Ulici Torrebianca 13, I. nadstropje se za člane Združenja Italija-ZSSR nadaljuje prodaja sovjetskih obrtniških izdelkov. Zato bo vse delovne dni, vse do 6. januarja 1972, razen v dneh božičnih praznikov ter na novo leto, razstava in prodaja predmetov odprta sleherni dan od 9.30 do 12. ter od 17. do 20. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev novosti PESNIŠKI LISTI Izšla sta Filip Fischer in Tone Kuntner, predstavila ju bosta Miroslav Košuta in Marko Kravos. Pesmi bo brala Mira Lampe. Srečanje bo v četrtek, 23. XII. ob 17. uri. Na svidenje! VERDI Danes ob 16. uri tretja predstava Puccinijeve opere »Turandot*. Dirigent Luigi Toffolo. Režija Aldo Mi; rabella Vassallo. Izvajalci isti kot Pn prejšnjih predstavah. Predstava velja za dnevni red v vseh prostorih. Pri blagajni gledališča (tel. 239™' se nadaljuje prodaja še razpoložljiva vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI «Isabella, ljubosumna komedijantka* bo na sporedu še danes dvakra ob 16.30 in ob 21. uri, v torek in v sredo zvečer. V jjonedeljek bo i‘e' dališče iz Turina gostovalo v Vidmu- AVDITORIJ Danes ob 16.30 za ciklus «Gleds-lišče danes* predstava Maria RicciJ# »Kralj Lear, po zamisli velikega teatra Williama Shakespeara*. Nastopa skupina »O 15». V ponedeljek pa . skupina «11 Collettivo*, vedno za ® klus «Gledališče danes*, uprizorita Morettijevo igro «Proces proti Dior danu Brunu* v režiji Jose Quafpi®- Nazionale 14.30 »H caso Mira Breckin ridge*, Raquel Welch, John Mae Wešc. Prepovedano mladi1" pod 18. letom. Fenice 14.30 «11 giomo dei lunghi W čili*. Prepovedano mladini pod 1 letom. Eden 15.00 «Trastevere». Nino Ma# fredi, Rossana Schiaffino, Vitton® De Sica, Vittorio Caprioli- Darvm film. Prepovedano mladini po^ letom. , , Grattacielo 14.00 «Incontro». Florin a Bolkan, Massimo Ranieri. PrePl> vedano mladini pod 14. letom. E.veelsior 14.30 «La piu bella sto™* di Dickens*, Albert Finney, Editi Evvans, Keneth Moore. V barvah- Ritz 15.00 «La statua*. Barvni film. David Niven in Vima Lisi. ProP0" vedano mladini pod 14. letom. Alabarda 15.00 »I segreti delle ® piu nude del mondo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni Wm-Aurora 14.30 «Detenuto in attesa giudizio*, Alberto Sordi. Dar film. Impero 15.00 «Armiamoci e partite*-Franco Franchi in Ciccio Ingrassi*-Barvni film. , Cristallo 14.30—21.00 «Lawrence d rabia*. Barvni film. Peter O"ro°e' Capitol 14.00 «11 piccolo grande avanja v minuli poslovni dobi, za-iovoljiva udeležba in pa dejstvo, j® ^asti mladinci čedalje bolj pri-*«»*> k delu na kultumo-prosvet-“e* področju, so najpomembnej-* značilnosti občnega zbora prebega društva Valentin Vodnik, ® je bil v četrtek, 15. t. m. v Do-®J- Občnega zbora so se udeležili r® predstavniki Slovenske pro-^tne zveze, bratskih društev Sloneč iz Boršta, France Prešeren jfSoljunca in Fran Venturini od pJUa ter športnega društva Breg. ■ ®jepu dolinske občinske uprave , °®cni zbor pozdravil župan Du-Lovrih a. V poročilu, ki ga je prebral do-^anji predsednik Vojko Kocjan-"lc’ je med drugim rečeno: tPred dvema letoma smo si zastaja Veliko ciljev, skovali veliko na-ki pa smo jih le deloma ®*®ičili. Redno društveno delova-v dobršni meri oviralo dej-I®0. da je bila večina odbornikov ? Vrst pevskega zbora ali kakor J® drugače angažiranih ljudi. 7a-tega odborniki niso redno po-JaWi društvu tistih sil, ki bi jih ^ebovalo. Vseeno pa so bili u-[jjjjjKeni nekateri načrti, ki so po-Jaftbni zlasti za nadaljnji razvoj fcvštva. ..^svetno društvo Valentin Vodji® je med drugim tudi po smer-zadnjih občnih zborov SPZ postavilo dobre odnose z Mla-:lr|skim krožkom v Dolini. Eden od ^Jretnih sadov dobrih odnosov društvom in mladinskim krož-■1® je bila tudi koncertna priredi-v> katere čisti izkupiček je bil penjen za spomenik padlim bor-IW, ki ga bodo postavili v *®enegu. Prav tako so bili vzpo-^vljeni tudi dobri odnosi s sred-!° šolo Simon Gregorčič v Doli-,yendar pa so ti šele osnovani bo treba v bodoče poglobiti.« Na občnem zboru je bilo podčr-med drugim tudi naslednje: ^.govorimo o stikih z bratskimi JUstvi, ne moremo pozabiti na kjkurno umetniško društvo Stane ^ar v Kropi in na Slovensko ?"*vetno društvo Radiše na Koroš-jJ1- s katerima imamo prisrčne IJ^se. Gostovali smo v Kropi, rj^t-vo iz Krope pa je gostovalo S has; gostovali smo tudi v Ra-rfk in sedaj pričakujemo, da iJS* naši koroški bratje obiskali ^lino. Ti stiki imajo med drugim ipfcn poglabljati poznavanje pro-W^tike v matični Sloveniji in na r^kem ter obratno. Upamo, da jhovi odbor razširil sodelovanje h® z drugimi društvi tako v geniji kot na Koroškem in dru- občnem zboru je bilo reče-tudi, da je bila pomemben mej-J/f kulturnega življenja v Dolini Janovi te v podružnic šole Glasbe-J; matice, »Že dalj časa je bilo J!r*?č čutiti potrebo po glasbeni j®?ji mladine«, tako je bilo pou-J/rJeno, »in Glasbena matica je lovilno tolmačila to potrebo in po Plačevanju prosvetnega društva fantin Vodnik je šola začela de-Šolo Glasbene matice obilje sedaj 22 učencev (11 gojenju'' se uči klavir (poučuje Mojca ,“kovič) 11 pa obiskuje pouk za se kaže tudi v številkah: v dveh letih je imel kar triintrideset nastopov. Med drugim je nastopil tudi na radiu Trst A, na radiu Koper in na radiu televiziji Skopje. Na občnem zboru je bilo tudi poudarjeno. da bo društvo moralo nujno pristopiti k reševanju vprašanja prostorov, saj ti ne ustrezajo zahtevam in potrebam društva. Pretesni so, pa tudi preveč zasedeni. Da je ta trditev utemeljena dokazuje že dejstvo, da so v sedanjih Založništvo tržaškega tiska vam priporoča svoje letošnje izdaje: PESNIŠKI LISTI: Filip Fischer in Tone Kuntner. V izredni opremi Klavdija Palčiča izhaja' mlada, današnja slovenska poezija. Cena vsakega «lista» je 500 lir. □ Ivan Grbec LJUDSKE PESMI. Iz skladateljeve zapuščine je primorsko ljudsko blago zbral in uredil Pavle Merku. Cena 1.800 lir. □ Dr. Rafko Dolhar ČLOVEK IN CESTA. Za vsakega avtomobilista nepogrešljiva knjiga z bogatimi ilustracijami dr. Roberta Hlavatyja. Cena 1.600 lir. □ SLAVJ ANSKI RODOLJUB 1849 — faksimile izdaja z izčrpnimi spremnimi študijami. Cena 1.700 lir. O B. Marušič ZAČETKI SLOVENSKEGA ČASNIKARSTVA NA GORIŠKEM in F. Vatovec GORIŠKA »SOČA« — Ob stoletnici »Soče«. Cena 500 lir. Ob praznikih obdarujte svoje bližnje z domačo slovensko besedo. prostorih zborovske vaje, vaje godbe na pihala: da se tu vrši telovadba za otroke in tudi pouk glasbene šole ter da se v njih razvija tudi skoraj vsa ostala dejavnost družbenih organizacij. Novi odbor društva, ki je bil izvoljen na občnem zboru sestavljajo v glavnem mladinci: Vojteh Lovri-ha, predsednik, Dino Lovriha, tajnik. Vilian Slavec blagajnik, Pavel Foraus, gospodar. Za ostale odbornike pa so bili izvoljeni: oz. potrjeni: Vivian Slavec, Vojko Lovriha, Rado Sancin. Rudi Korošec, Jordan Kuzmič, Kerina Švab, Vojko Kocjančič in Boris Vodopivec; nadzorni odbor pa sestavljajo Ignacij Ota. Ladi Kocjan in Drago Slavec. Razveseljivo je dejstvo, da je novi odbor občutno pomlajen in da so, kot je bilo že rečeno, številni mladinci pristopili k delovanju društva; ni pa razveseljivo dejstvo, da so v društvu premalo zastopane žene in dekleta, čeprav so najzvestejše obiskovalke prireditev in akcij, ki jih društvo organizira. Vsekakor smo lahko optimisti in pričakujemo. da bodo mladi kulturni delavci vztrajno nadaljevali po začrtani poti ter razvijali lepe tradicije, ki jih ima Dolina na kulturno-prosvetnem področju. MIRKO KAPELJ BOGAT KNJIŽNI DARJA PRAZNIČNE DNI Preskrbite si Jadranski koledar 1972 s knjižno zbirko! JADRANSKI KOLEDAR je obsežen, nepogrešljiv zbornik zamejstva v Italiji, ki pričuje o naši ustvarjalni prisotnosti. V knjižni zbirki pa so še te knjige: V. Stanič: Pesme za kmete ino mlade ljudi. Zbirko je Založništvo tržaškega tiska izdalo v faksimilu ob 150-letnici prvega natisa v Gorici leta 1822. Strani 84. N. Kraigher Maja. Pretresljiva povest o sodobnem slovenskem dekletu, ki se v labirintu sveta izgublja, a se končno ujame in reši. Izdala Prešernova družba, strani 264. F. Demšar Od kod in kako. Misli in zapisi o spolnem življenju in vzgoji. Ilustrirano knjigo je izdala Prešernova družba na 160 straneh. A. Bodelsen Misli na neko število. Napeta kriminalka odličnega danskega pisatelja, ki se dogaja prav o božiču. Izdala Prešernova družba, strani 164. Stanislav Renko Kje prebivamo in koliko nas je Slovencev v Italiji. Dopolnjen in popravljen ponatis polemičnega zapisa, ki ga je objavil Primorski dnevnik ob letošnjem popisu prebivalstva. 32 strani. Letošnja knjižna zbirka ima torej s koledarjem za leto 1972 PREKO TISOČ STRANI tehtnega, pestrega in zanimivega čtiva, stane pa kot lani: samo 2.000 lir. IZ SKLADA 50.000.000 LIR TRŽAŠKE HRANILNICE BREZOBRESTNA POSOJILA UNIVERZITETNIM ŠTUDENTOM Posojila ne bodo presegala pol milijona lir Prošnje je treba predložiti pred 31. decembrom Poseben tečaj za občinske tajnike Ministrstvo za notranje zadeve je razpisalo natečaj za 50 mest pri posebnem tečaju za tiste, ki bi radi postali občinski tajnik, ki bo v akademskem letu 1971/72 na univerzi v Palermu. Tečaj se bo začel januarja in se bo zaključil julija 1972. Prošnje je treba nasloviti na ministrstvo za notranje zadeve in jih izročiti na prefekturi pokrajine, v kateri zainteresirani bivajo, najkasneje do 30. decembra 1971. Za vsako drugo informacijo je na razpolago prefektura v delov-1 nih urah. iiiiimiiiiuiiiiiiimiimiiiiimiuiiifiiuMUHmmmmmiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiHHimiiiiiiHmii Z DEKRETOM TRŽAŠKEGA ŽUPANA Vrsta prometnih ukrepov za preprečevanje zastojev Tržaška hranilnica je ustanovila poseben sklad v znesku 50 milijonov Mr za «študijska posojila«. Teh posojil bodo lahko deležni univerzitetni študentje, ki so se ali se bodo vpisali v akademsko leto 1971/72 na tržaško univerzo ali pa na univerze v drugih mestih, v primeru ko bi ne obstajala v Trstu izbrana fakulteta. Osnovni pogoj za podelitev posojila je moralno vedenje, redno obiskovanje lekcij, poleg tega pa še: — za tiste, ki se vpišejo v prvi letnik, da so dosegli na zrelostnem izpitu najmanj 40/60; — za tiste, ki se vpišejo v na slednje letnike, da so položili vse izpite, ki jih predvideva učni program prejšnjih letnikov m vsaj polovico izpitov letnika, ki se je pravkar zaključil. Nadalje morajo biti italijanski državljani in morajo bivati v občinah, v katerih deluje tržaška hranilnica (Trst, Devin Nabrežina, Repentabor, Milje, Dolina, Zgonik, Tržič, Doberdob, Redipuglie, Ronke, iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiirtkiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiH S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU Odobrili so občinski proračun 1972 in popravke regulacijskega načrta Proračun izkazuje 143 mil. lir izdatkov ■ Primanjkljaj bodo krili z državnim prispevkom in posojilom ■ Regulacijski načrt mora odobriti še dežela oniko (vodi prof. Nadja Udo- i^Uštvo Valentin Vodnik že tri skrbi tudi za telesno vzgojo j ®heev osnovne in srednje šole. ^'ovadbo vodi prof. Franko Dra- U^eber društva pa je moški pev-^ zbor, ki ga vodi prof. Igna-J. Ota. Zbor se je krepko ojačil, J ima danes kar 41 pevcev in med najboljše zbore, včla-v SPZ. Med priznanja, ki jih u, “il deležen zbor spada tudi va-na nastop v Skopju, kjer je i^topai skup«] z zborom Vasilij L s Proseka - Kontovela. De-^ost zbora Valentin Vodnik pa Tržaški župan inž. Spaccini je izdal vrsto ukrepov in ukazov, ki naj izboljšajo promet in preprečijo zastoje v nekaterih ulicah in ob nekaterih križiščih, kjer se prepogosto ustvarijo dolge vrste vozil. Prvi ukrep zadeva Ul. Barbari-ga, kjer je župan s svojim ukazom prepovedal parkiranje vozil pred poštnim uradom št. 9, ki je v že omenjeni ulici na št. 12. Parkiranje je prepovedano ob delavnikih od 8. do 15. ure vsem avtomobilom, razen seveda vozilom poštne uprave. V pričakovanju podatkov, ki jih posebna komisija izvedencev zbira o nosilnosti mostov v Ul. Giarizzo-le, je župan prepovedal po omenjenih mostovih prehod vsem tovornjakom in težjim vozilom, dokler ne bodo [»stavljeni ustrezni prometni znaki s točnimi oznakami nosilnosti. Ob upoštevanju, da je začetni del Ul. Costalunga — točneje od Ul. Molino a Vento do št. 12 —- zelo ozek, zaradi česar parkiranje vozil ob robu ceste ovira promet, ki je še posebno nevaren v bližini kri žišča z Reško cesto, je tržaški župan izdal kar dva ukrepa: prepovedal je parkiranje vozil v Ulici Costalunga na strani sodih številk od križišča z Ul. MoUno a Vento do št. 12; istočasno pa je prekli- cal ukrep o enosmerni vožnji in dovolil obojesmemo vožnjo na odseku od Ul. Molino a Vento do Ul. Campanelle. Zadnji županov ukrep zadeva pešce in določa mesta, na katerih naj bodo dovoljeni prehodi za Dešce v Ul. Revoltella, v Ul. S. Pasquale in v Drevoredu dei Mille. V Ul. Revoltella bo prehod ob • ostajališču proge št. 11 v bližini hišne številke 39. V Ul. S. Pasquale bodo kar štirje novi prehodi za pešce: ob križišču z Ul. Bergamino, ob postajališču proge 11 v bM/ini hišnih številk 31 in 67 ter pred osnovno šolo, ki ima hišno številko P7. V Drevoredu dei Mille bo prehod tik pred stičiščem med že omenjenim drevoredom in Ul. S. Pasquale. Na tem križišču bodo postavili tudi prometne znake (stop) za vcziia, ki se bodo morala obvezno ustaviti. Kakor smo na kratko že poročali, je na svoji seji v ponedeljek zvečer zgoniški občinski svet odobril z večino glasov občinski proračun za leto 1972 in nekatere male spremembe občinskega regulacijskega načrta na podlagi ugovorov in pripomb nekaterih zasebnikov ter ustanov in organizacij. Soglasno pa je občinski svet odobril protestno resolucijo proti postavljanju atomskih min na Krasu, ker bi to predstavljalo veliko nevarnost za prebivalstvo, negativno vplivalo na sosedske odnose ter nasprotovalo vlogi, ki jo mora imeti naša dežela kot most med vzhodnimi in zahodnimi državami. Občinski proračun je obrazložil in utemeljil podžupan dr. Jan Godnič. Rekel je, da je proračun realističen, da upošteva potrebe vsega prebivalstva, kakor tudi perspektive razvoja in možnosti občine. V proračunu- je visoka postavka za ureditev prejemkov in službenega položaja občinskih uslužbencev, za ureditev vodovoda pri proseški postaji in za razširitev pokopališča v Zgoniku. Prvič je v proračunu samostojna postavka za nagradne natečaje šolske mladine in za šolske knjižnice, zvišane so vsote za prevajanje, za športna igrišča, prispevke za kulturo in šport. Skoraj potrojili so se predvideni izdatki za javno razsvetljavo. Proračun zgoniške občine za leto 1972 nakazuje skupno 143.000.915 lir izdatkov. Primanjkljaj naj bi krili z državnim prispevkom (15.4 mil. lir), s j»sojilom za kritje primanjkljaja (38.105.350 lir), s posojilom za javna dela (13.5 mil.) in z deželnim prispevkom za javna dela (21 mil.). Vodja večinske svetovalske skupine (KPI) Albin Hrovatin je pozitivno o-cenil predloženi proračun in izrekel priznanje odboru, kritiziral pa je ravnanje državnih oblasti, ki ne zvišajo prispevka za kritje primanjkljaja, čeprav so se zelo zvišali stroški. Kri tično oceno, s pripombami in očitki, je podal vodja opozicijske skupine (LSS) Ladi Rebula, ki je napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti, ker proračun ne dokazuje neke perspektive in ker odbor ni predložil programskega načrta. Očital je odboru, da ni povabil predstavnika opozicije ob obisku jugoslovanskega gen. konzula in ob sprejemu športnikov. da bi moral bolj skrbeti za oživitev prosvetnega delovanja, za kanalizacijo, za poljske poti, za dosledno izvajanje dvojezičnosti v poslovanju obč. uprave itd. Omenil je prodajo zemljišč in očital županu ali nekomu od občinske uprave, da je povedal, da bo pri Božjem polju gradbeno zemljišče, še preden je bil regulacijski načrt odobren. Rebula ni točneje pojasnil te obtožbe, ki jo je potem dr. Godnič odločno zavrnil in zanikaj da bi kaj takega storil župan ali kakšen član občinskega odbora. Glede očitkov o pomanjkanju or-ganičnega načrta je dr. Godnič poudaril, da ima odbor jasne pojme in da v okviru možnosti uresničuje točke vohlnega programa liste KPI, Po odobritvi proračuna je občinski svet odobril prispevek športnemu društvu «Kras» (150.000 lir) in prispevek združenju bivših političnih depo-tirancev .40 000 lir) ter imenoval člane nekaterih občinskih komisij. Sledila je razprava o ugovorih in pripombah k občinskemu regulacijskemu načrtu, ki jih je proučila posebna komisija, občinski svet pa je na podlagi teh odobril nekatere spremembe. Proti so glasovali svetovalci LSS. Dr. Jan Godnič je povedal, da se je komisija sestala osemkrat in pazljivo proučila skupno 34 ugovorov ter priporočil. Nekatere je zavrnila, druge oa delno ali celotno sprejela. Nastale so male spremembe, na podlagi katerih se zazidalna področ ja povečajo za 6 odst._ Med drugim je zelo osredotočeno in zmanjšano turistično področje pri Biščakih. Svetovalec Rebula (LSS) je napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti, ker da niso bili upoštevani predlogi občanov, ni pa pojasnil, kateri predlogi. Opozoril je na gradnjo hišic blizu restavracije »Bora« in izjavil, da njegova skupina odklanja vsako odgovo-nost za Škocjan, Št. Peter ob Soči, šta-rancan, Turjak in Gradež). Družinski dohodek ne sme presegati 1.209.000 lir letno <1.500.000 lir v primeru dohodkov iz odvisnega dela), katerim se lahko prišteje še % družinskega dohodka za prvega sina in Vs za vsakega nadaljnjega sina. Posojila, ki bodo morala služiti za vpisnino in razne druge univerzitetne davke, za prevozne stroške, za hrano in stanovanje, za nakup knjig in za vse ostale študijske stroške, bo podeUla brez možnosti priziva uprava hranilnice na podlagi družinskega dohodka in redov, ki jih je študent dosegel Posojila ne bodo presegala 500 tisoč, znesek pa bo določila uprava na podlagi finančnega stanja študenta in izdatkov za študij. Posojilo ne bo obrestno in bo treba začeti z izplačevanjem največ dve leti po diplomiranju, končati pa naiveč po osmih letih. Ko pa bi študent ne imel več tistih pogojev, na podlagi katerih so mu podelili posojilo, bo moral vrniti posojilo največ v treh letih od konca akademskega leta. v katerem so mu podelili posojilo. Če je študent še m’adoleten, bodo po=o.iilo podebli tistim, ki izvajajo očetovstvo. Hranilnica si vsekakor pridržuje pravico, da zahteva poseg enega družinskega člana tudi v primeru, da je študent polnoleten. Prošnie je treba predložiti na posebnem obrazcu, ki je na razpolago na sedežu hranilnice v Ul. Cassa di Risparmin 10 v Trstu, naioozneje dne 31. decembra letos. Priložiti ie treba še potrdilo o ita-liianskem državljanstvu in o bivališč'!, ter družinski list z izjavo davčnega urada o vseh družinskih dohodkih. Vsi predloženi dokumenti np sme'0 biti starejši od treh me-s°c"v. Poleg tega je treba še predložiti: - za tiste, ki se vpišejo v prvi letnik, izjavo o opravljenem zrelostnem izpitu in potrdilo fakultete, na katero so se vpi-sah; — za tiste, ki se vpišejo v nasled-nie letnike, potrdilo, da so se redno vpisali, če so ali so bili izven tečaja, študijski načrt z opravljenimi izpiti in morebitne državne, deželne ali zasebne podpore, ki jih je študent zaprosil ali prejel. Kdor ne bi mogel takoi priložiti teh izjav, jih lahko začasno nadomesti z lastnimi napisanimi izjavami. j Kdor je prosil za. državno ah deželno štipendijo; rtiora to izjaviti: ako jo bo Dre jel, mu jo bodo odšteli od posojila, če je štipendija manjša, če pa je štiDendiia večja od posohla, mu posojila ne bodo orisodiU. Kdor bo dobil posolilo, bo moral vod^o obveščati hranilnico O SVO-Wn bivališču, dokler ne bo vrnil vse izoosoiene vsote. ki vodi občinsko upravo. Zagotovil je, da bo odbor učinkovito ukrepal morebitno spremembo etničnega zna-za izvajanje dvojezičnosti in še na ! čaja občine. Župan in dr. Godnič prej, kot do sedaj, podp>al razvoj sta mu odgovorila, da so bile upo-športne in kulturne dejavnosti, ob- števane tudi pripombe s podpisi, ld činska uprava pa se ne sme vme- jih je zbiral Rebula, da bi Rebula šavat; v zadeve, kot ko n.pr. usta-: lahko koristno sodeloval v komisiji, navijanje in delovanje prosvetnih v katero je bil imenovan, pa se ni društev itd: n" ;’.ar udeležil njenih sej. iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiililiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiutiiiiiimMiiiiHiiii V sredo. 22. decembra odpre o s m i c o KARLO SANCIN pri mostu v Logu. Kje bomo silvestrovali? Jj* spomenik padlim v NOB v Šked-J1* pri Sv. Ani in na Kolonkovcu .darovali: Sedmak Fani 2.500, Cer-a Marija 500, Furlan in Biekar d 2000, Fonda Justina 1000, Padovan 3000, Canova Angela 500, N.N. l ■ Zupin Angela 500, Biekar Ale- L’ * {*®der 1000, Moser Cveta 1000, Braj-Josipina 500, Debeljak Marija J* Širca Viktor 5000, Dolgan Ja-2® 1000, Jerkič Stanko in Pavla 2000, ^ Pauli Aldo 1000, Scriniani Lidija m Širca Viktor 5000, rsuu Aldo luuu, acriniani uiuija (l, ®erto 3000, Bajec Rudolf 1000, (.“Hs Mario 500, Sancin Danilo 1500, u7«o Olga in Darko 5000, Hrvatič ;[|rkc> in družina 5000, Biekar Aldo C*. Grbec Pina 1000, Ota Justina JlJ* Biekar Adalgisa in Felice 4000, Santina 1000. čedak Ljudmila T* Ur- jj/šniesto cvetja na grob pok. msgr. fP°ba Ukmarja darujeta Pavla in JJhc Možina 2000 lir za spomenik v Skednju, pri Sv. Ani in na Jakovcu. |,*7av tako za spomenik padlim v >nju, pri Sv. Ani in na Kolonkov-, daruje 2000 lir Ambrozet Zofija in lir družina Karla Hlača, j drugi obletnici smrti moža da- ter po- ri* |97> * 16 družina N.N. 5000 Ur za spome- Padlim v NOB v Bazovici. I** spomenik padlih v Križu daruje--Lanilo Turk (Joco) 10.000 Ur, Ma-kjišn Cotič 5000 Ur, Julij Žerjal 2000 h. Rudolf Di Lenardo 500 Ur, Fer-^1° Gratton 1000 Ur, Uo Kavo |T° Ur, Angel Sulčič 1000 Ur, Gigi lasteč (Bruži) 1500 Ur, Riko Lehar-^ 1000 Ur, Bruno Zaflaučič 1000 Ur, Zampieri 500 Ur, Angel Košuta 1000 Ur, Omero Sulčič 1000 Ur, Livij Cotič 1000 Ur, Oskar Sedmak 300 lir, Miro Sedmak 1500 Ur, Berto Mesignan 1000 Ur. Za spomenik padUm v NOB v Gabrovcu darujejo Marija Rustja, Bar-kovlje, 10.000 lir, Gino Maestrutti, Gabrovec št. 19, 5000 Ur, Zlatko Lavrenčič, Gabrovec št. 57, 5000 lir Ivana Furlan in družina Sulčič, Sv. Križ št. 95, 10.000 lir, Marčelo RioUno, P. postaja št. 5, 5000 Ur, Mario RijoU-no, Zgonik, 20.000 lir, Josip Guštin, Zgonik št. 3. 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob pok. Lenčke Blažina daruje Albina Rustja, Gabrovec št. 4, 2000 Ur za spomenik padlim iz Gabrovca. Ob drugi obletnici smrti Ivana Cer-njave daruje žena Štefanija 5000 Ur za Dijaško matico. Za spomenik padUm v NOB Iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane so darovaU Marija Kette roj. Miklavec 5000 Ur, Josip Sancin 1000 Ur, N.N. 1000 Ur in Frančiška Pajer 1000 Ur. Drago Pahor daruje v isU namen 2500 Ur. Ob obletnici smrti Nineta čemjave daruje M. R. 3000 Ur za spomenik padlim na Proseku. Ob obletnici smrti Nineta Cernjave daruje brat Mario 5000 Ur za spomenik padlim na Proseku. Za spomenik padlim za Skedenj, Koionkovec in Sv. Ano darujeta Sol za Godina 5000 Ur in Angel Žerjal 5000 Ur. Hotelsko turistično podjetje «PALACE H0TEL» PORTOROŽ prireja veliko silvestrovanje. Igrali bodo priznani orkestri v hotelu PALAČE in GRAND HOTELU PALAČE ter v restavraciji »LJUBLJANA« in »JADRAN«. V sporedu tudi mednarodni artistični program. Možnost silvestrovanja je tudi ob POKRITEM BAZENU in DISCU CLU-BU. Rezervacije po telefonu na št. 73346. HOTEL «PIRAN» V PIRANU prireja veliko silvestrovanje v hotelu »PUNTA« in v novem baru »TRI PAPIGE« z bogato Silvestrovo večerjo. Igrata priznana orkestra »INKVIZICIJA« iz Maribora in »STIL« iz Bolgarije. Rezervacije sprejemamo v recepciji hotela »PIRAN« osebno aU telefonsko na št. 73651. PARK HOTEL V NOVI GORICI prireja veUko sUvestrovanje z bogatim menujem in zabavo. Igrajo trije zabavni orkestri. Cene: V RESTAVRACIJI 7.500 Ur. V NOČNEM BARU 7.500 lir (konzumacija 2.500 Ur). Priporočamo pravočasno rezervacijo miz. Rezervacije ter informacije tel. 21442 recepcija hotela. HOTEL Koper Kidričeva ul. 21 Vam pripravlja prijetno silvestrovanje. Potrebne so predhodne rezervacije miz, tel. 21605. RESTAVRACIJA «RIBA» Koper, Titov trg. Cena za Silvestrov menu je 120 Nd. Priporoča mo rezervacije miz, tel. 21182. I ZAVOD POSTOJNSKE JAME POSTOJNA Vabimo Vas, da preživite Silvestrov večer z nami ob prijetni glasbi in izbranem menuju. PRIČAKUJEMO VAS. Igra ansambel »ALOJZA SLAKA« in ansambel «FRANCIJA PUHARJA« s pevko Sonjo Gaberšček. Cena menuja z rezervacijo 160 Nd. Informacije in rezervacije: Recepcija hotela »JAMA« tel. 067/21172. HOTEL RIVIERA - PORTOROŽ pripravlja veliko silvestrovanje ' prostorih hotela in v nočnem baru. Bogat silvestrski menu. Igrala bosta dva priznana orkestra. Rezervacije osebno ali po telefonu št. 73051. SOCIALNA VPRAŠANJA KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO l k s i Vialt XX Invalidska civilna upokojitev Novoustanovljeno Društvo | slovenskih upokojencev Zaradi zanimanja, ki so ga poka- j d.V. (Trst): tSlišal sem toliko zali vsi udeleženci na ustanovnem : govoriti o invalidski civilni pokoj-občnem zboru Društva slovenskih r, ni. Ta prijatelj mi pravi eno, upokojencev, je bilo jasno, da je j dnini pa drugo. Ali bi mi lahko bilo tako društvo potrebno. Tudi j povedali na kratko in razumljivo. CASINO «VILLA ROSALIA) OPATIJA vošči vsem svojim gostom in znancem prijetne božične praznike in srečno novo leto 1972. GOSTINSKO PODJETJE «SEŽANA» Vam pripravlja veliko silvestrovanje v obratih HOTEL TRIGLAV SEŽANA — HOTEL TABOR SEŽANA (pri žel. postaji) - v MOTELU »KOZINA« na Kozini — ter v novem HOTELU «MAESTOSO» v Lipici in NOČNEM BARU HOTELA V LIPICI. Igrajo priznani orkestri. Priporočamo rezervacije. HOTEL-RESTAVRACIJA KRIŽMAN - VELIKI REPEN Vabi na veselo silvestrovanje, igral bo priznani orkester »DEVETAK« iz KRMINA. Pripravili bomo specialni silvestrski menu. Potrebne so rezervacije. ob tej priložnosti smo lahko namreč ugotovili, da več naših ljudi sploh ne uživa pravic, ker enostavno ne vedo za razne možnosti rešitve tudi navadnih prošenj. Zato bo izredno koristna infor mativna služba, ki jo je uvedlo DSUT. (kratica za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu) Vsi, ki jih zanimajo razna vprašanja v zvezi z jugoslovanskimi pokojninami, se lahko posvetujejo vsak četrtek od 16. do 18. ure pri patronatu Kmečke zveze INAC, Ulica Geppa 9. Za nujne stvari pa se lahko pozanimajo pri patronatu kar vsak dan. • • « Več upokojencev, ki dobivajo jugoslovansko pokojnino, nas ie vprašalo, kako t» letos s potrdilom, s katerim upokojenec javi Republiškemu socialnemu zavarovanju da še živi in da ni zaposlen O tej zadevi smo se pozanimali pri Republiškem socialnem zavarovanju v Ljubljani, tako da bo kar naš patronat uredil za vsakogar to zadevo. Letna roka pa ostaneta nespremenjena. Prvo potrdilo je treba vložiti do 1. februarja prihodnjega leta, drugo pa do prvega avgusta prihodnjega leta. Prošnje za «oljke» S.D. (Dolina): «Slišala sem, da je že več ljudi dobilo denar, ki je bil namenjen za pridelovalce olja. Kako to, da jaz še nič nisem prejela? Ali so mojo prošnjo morda odbili? t « • • Za vaš primer smo se pozanimali pri »Inšpektoratu«, pri katerem so nam zagotovili, da boste tudi vi prejela odmerjen denar. Zaradi težav, že pri sestavi teh prošenj in pri vlaganju prošenj, je prišlo do zamud. Denar so zato odmerili v raznih obdobjih. Še malo potrpljenja, torej! kako je s to pokojnino? Tudi raz sem namreč direktno zainteresiran.» • • « Zakon z dne 30. marca 1971 št. 118, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 82, z dne 2. aprila 1971, upošteva za invalidske civilne upokojence naslednje: 1. pokojnina za nesposobnost v znesku 18.000 lir mesečno za 13 mesecev se dodeli invalidom ali pohabljencem. ki so starejši od 18 let in so popolnoma nesposobni za delo; 2. pokojnina v znesku 12.000 lir za 13 mesecev za tiste inva!ide med 18 in 65. letom, ki so »dvetret-jinsko« nesposobni za delo- 3. dodelitev socialne pokojnine, ko dopolnijo 65. leto + razliko 6.000 lir mesečno za kategorijo »civilnega invalida«. Toliko o tej pokojnini. Upamo, da smo bili jasni. i'EL. 96-301 settembre 16/111 TRST — tel. 68-518 Ul. Milano 22 — vogal Ul. Carducci Okrasni akvariji Sladkovodne rastline in ribe Tropske morske živali in ribe Školjke Psi in mačke vseh pasem Ovratniki in vrvice za pse, pasje hišice in posteljice Koši, plaščki in dežni plaščki za pse Glavniki in vse, kar je potrebno za nego psov Domače in ekzotične ptice Kanarčki, papige in druge živali Kletke, velike kletke in pritikline Strokovne knjige in revije GOSTILNA «PRI TINETU* Seča (na klancu — Portorož) št. 81, tel. 75037 ob glavni cesti proti Pulju VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE JN DRUGE SPECIALITETE -KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA K A T. LJUBLJANA, Titova 10 RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNIC/. CASINO Tel 24 601/607 - 24 616'619 Teiex: 31254 YU SION Telegram: SLON LJUBLJANA Na kratko . . . V.C. (Trst): «Pred nedavnim sem pri patronatu INAC vložil prijavo za pridelovanje vina. Ali bi lahko dvignil potrdilo?» « * « Lahko ga dvignete. Pri tem pa opozarjamo tudi vse ostale, ki so pri patronatu Kmečke zveze INAC vložili to prošnjo, da lahko dvigne jo potrdila, kajti vse prošnje so ugodno rešili • * • Za vsa pojasnila socialnega zavarovanja lahko pišete na naslednji naslov: «Socialna vprašanja — Primorski dnevnik — Ulica Mon-tecchi 6 34132 Trst« ali pa se kar neposredno posvetu iete uri patronatu Kmečke zveze INAC, Ulica Geppa, 9 - 34128 Trst, tel. 35 458«. b. 1. /A* ST0SNA PLOVBA 4==) piran-Jugoslaviji Zupančičeva Z4 66330 Piran, pp I Telefon (066 ) 73-881 (10 Unij) Telegram Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi lad.iami nosilnosti H.000 - 19 000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana - samo stojna enota za uvoz-izvoz grosistično trgovini in za stopanie tulih firm Za vst mtormaei.it se prosi mo obrnite na uprav, podjet ja v Piranu ali na naSa pred-stavmAtva v Jugoslaviji in v inozemstvu TRSI Ul. Boccaccio 3 Telpfon 41416) POŽAR ARiiMlO rOVOTNI PREVOZI D VSt nea, v skupini A mladink Bor A, T skupini B pa Sokol. MLADINCI REZULTATI: Enaoli — ARC-Linca 0:3 Kras — CRDA 3:1 ARC-Linea — Bor 3-:l LESTVICA: ARC-Linea 5 5 0 15:2 10 Enaoli 4 3 1 9:4 6 Kras 5 3 2 10:8 6 CRDA 5 1 3 6:14 2 Bor 5 0 5 4:15 0 nad Borom B je druga postava združenja šolskih športnih krožkov na predzadnjem mestu, Bor pa je zadnji še vedno brez točk. G. F. Mladi odbojkarji ARC-Linee nadaljujejo svojo zmagovito pot in potem ko so prepričljivo odpravili najbolj nevarnega tekmeca Enaoli imajo končno zmago že praktično v ?ePU. Dobro se drži tudi Kras. Bor J® pokazal v zadnjih nastopih viden 'Upredek, a je še vedno praznih tok. MLADINKE SKUPINA A REZULTATI: Inter — OMA Breg B NOGOMET Sovodenj ci sredi lestvice Poročali smo že, da je sovodenj-ska nogometna enajsterica dosegla v 3. amaterski ligi v zadnjem času vrsto uspešnih nastopov. S tem si je tudi precej popravila svoj položaj na lestvici. Trenutna lestvica te skupine je taka: Sagrado Isonzo San Lorenzo Poggio in Falco Sovodnje, Pro Monfalcone, Azzurra in Vermegliano Montesanto Sudest Ronchi B (izven konkurence). Julia UGSS A Bor A LESTVICA: 0:2 2:0 0:2 Bor A 4 4 0 8:10 8 OMA 4 3 1 7:3 6 Julia 4 0 2 5:4 4 UGSS A 4 2 2 5:5 4 Breg B 4 1 3 2:6 2 Inter 4 0 4 0:8 0 Šesterka Bora A niza v tej skupili zmago za zmago. Za petami pa | je najbolj nevaren tekmec OMA. Ekipi Julie in UGSS A sta na tret-i.Mn oziroma četrtem mestu. Druga testerka je na predzadnjem mestu ? dvema točkama, pred najslabšo •esterko v tej skupim, Inter jem. SKUPINA B REZULTATI: Sokol - UGSS B Sloga B — Sloga A UGSS B — Bor B Breg A — Sokol Sokol — Sloga A LESTVICA: Sokol 5 4 Breg A 4 S}oga B 4 Sloga A 5 UGSS B 4 Vb 4 Začetna izenačenost v tej skupini sedaj pričenja občutno nagibati v korist Sokola, ki je zgubil eno tekmo s Slogo B (Gaia), ker ni na- 2:0 2:1 0:2 1:2 2:1 8:3 6:2 6:3 6:6 2:6 0:8 16 13 12 9 7 2 1 Misurina Falzarego Faloria Marmolada Sappada Auronzo Nevegal Trbiž Žabnice Višarje Nevojsko sedlo Črni vrh Lokve Livek Vojsko Idrija Zaplana Postojna Velika planina Krvavec Vogel Ljubelj Kranjska gora Komna Golte Planica Ljubljana Pohorje Bovec 190 cm 35 — 90 cm 10 — 40 cm 15 cm 40 cm 40 cm 100 cm 50 cm 20 cm 15 cm 20 cm 65 cm 18 cm 50 cm 7 cm 50 cm 50 cm 75 cm 40 — 60 cm 45 cm 80 cm 30 cm 40 cm 7 cm 60 cm ni snega BOKS OKLAHOMA. 18. — Bob Foster je ohranil svoj naslov svetovnega prvaka srednjetežke boksarske kategorije. S t.k. v tretjem krogu je premagal izzivalca Kellyja. NAMIZNI TENIS PROTI EKIPI S. MICHELE IZ TRŽIČA Nepričakovan poraz Sokola na svojih mizah v Nabrežini Bassinova fotografija (z znanega TV turnirja) s posvetilom čitate-ljem Primorskega dnevnika. S. MICHELE — SOKOL 6:4 S. MICHELE: Sergio Ponga (3/5), Aldo Donda (3/4), Paolo Miche-lini (3/4), Edi Donda (3 NC). SOKOL: Just Fabjan (3/2), Robert Milič (3 NC), Adrijan Tavčar (3/3 NC), Evo Radovič (3/4). Michelini — Fabjan 0:2 (15:9) Ponga — Radovič 2:1 (18, —19, 12) Michelini in E. Donda — Fabjan in Milič 0:2 (4, 11) E. Donda - Milič 2:1 (-19, 17, 17) A. Donda — A. Tavčar 2:1 (18, -16, 20) Ponga in A. Donda — Tavčar in Radovič 2:1 (15, —19, 17) Michelini — Milič 2:0 (14, 16) Ponga — A. Tavčar 0:2 (13, 17) A. Donda — Radovič 2:1 (—19, 14, 19) E. Donda — Fabjan 0:2 (16, 17) Tržiška ekipa S. Michele je pripravila v četrtek precejšnje presenečenje, saj si je privoščila zmago kar v nabrežinski »areni*. Sokol je bil celo velik favorit, saj je premagal S. Michele že v Tržiču s 6:4. Za ta poraz sta dva glavna vzro ka: odsotnost najboljšega igralca Ukmarja (nadomestil ga je naraščajnik Nevo Radovič) ter dobra mera smole. Kar 5 od desetih te- kem se je namreč zaključilo z izidom 2:1 in v vseh teh dvobojih so zmagali Tržičani. Srečanje ni bilo posebno zanimivo, bilo pa je precej dramatično. Sokolu bi namreč zadostoval že neodločen izid 5:5, da bi si zagotovil prvo mesto v svoji skupini. Tako pa bo zelo verjetno prišlo še do tretjega srečanja S. Michele — Sokol. ki bo odločalo o zmagovalcu skupine (ta bo pripuščen v finalno skupino štirih moštev). Pred tem pa bo Sokol igral še povratno tekmo z Julio B, ki pa ne bi smela predstavljati nobene ovire. Just Fabjan je bil seveda najboljši, saj je brez težav premagal Mi-chelinija in E. Dondo ter je bistveno pripomogel k zmagi svoje dvojice. Slabo je igral Robert Milič, ki je klonil obema nasprotnikoma, čeprav bi lahko E. Dondo gladko premagal. Moral bo še mnogo tre nirati, saj drugače ne bo premagal niti slabših nasprotnikov. Adrijan Tavčar je igral precej bolje, kot v prvem srečanju s S. Michelejem, ko je klonil obema nasprotnikoma. Tudi njemu manjka še precej treninga, saj bi sicer take nasprotnike odpravil z veliko lahkoto. Četrti igralec, Nevo Radovič, je igral dobro, vendar nepremišljeno. Popolnoma je tudi zgrešil taktiko. Top-spin udarci so mu prinašali točko za točko, ko pa se mu je prednost nabrala na 5 do 6 točk, ga sploh ni več uporabljal. Pobudo ,e prepustil nasprotniku, ki je priložnost seveda izkoristil. Sicer pa ,e Radovič šele naraščajnik in ima še čas, da vse te napake odpravi. T-ar Ml',,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,!,,,,HiiininitnmiinmiiniiiiiititmiiiiiiuiiitiiiiiiitHiiiiiiiiitKiliniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiHMiiMiiiiiiiiiinnniiiHiiiuiiiiiiini Milim.. POGOVOR Z LJUBLJANSKIM KOŠARKARJEM BORUTOM BASSINOM Danes zadnji odrezek za akcijo «Športnik leta» Športno uredništvo PD bo zaključilo akcijo v četrtek Naša letošnja akcija »Športnik leta 1971» je v polnem teku. V redakcijo je prispela že vrsta odrezkov z imeni najboljših slovenskih zamejskih športnikov, katere so poslali naši čitatelji s Tržaškega in z Goriškega, pa tudi iz Jugoslavije. Prav tako pa zaključujejo svoje delo v teh dneh tudi komisije, ki jih je imenovalo uredništvo in v prihodnjih dnen bomo že začeli z zaključnim seštevanjem glasov. Sodeč po dosedanjih odrezkih, ki smo jih doslej že prejeli, so se odločali naši čitatelji zelo objektivno in so zapisovali le imena tekmovalcev, ki so res med najboljšimi. To pa seveda obenem tudi kaže, da so pozorno sledili dosežkom naših tekmovalcev ne le kot neposredni gledalci, ampak tudi kot či-- tatelji našega dnevnika, saj so se .........................................nmittimiinnmtmnai AKCIJA ŠPORTNEGA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Športnik leta 1971 mnogi odločali za ime tega ali onega športnika (ali športnice), katerega gotovo niso videli »pri delu*. UHUiHHiimm panoga panoga panoga »•••••••••••••M Ime in priimek pošiljatelja.. Točen naslov pošiljatelja.......... Zgornji kupon je treba izpolniti teko, da se na ustrezajoča mesta Vpiše eno, dve ali tri imena sionskih zamejskih športnikov, ki teslužijo po svojih dosežkih v letu 1971, da se uvrste na ta mesta. Med udeleženci ankete, ki Dodo tečno navedli svoje ime in naslov, Bomo izžrebali lepo nagrado. Izpolnjen anketni odrezek je tre-poslati na naslov: Primorski dnevnik — 34137 Trst, Ulica Montecchi 6 (s pripisom na zalepki: ŠPORTNIK LETA). Vsak udeleženec ankete lahko seveda pošlje tudi po več odrezkov, katere je mogoče izročiti tudi osebno v naši tržaški ali goriški redak ciji. V poštev za sestavo ankete in izžrebanje darila bodo prišli le tisti odrezki, ki bodo prispeli v redak cljo do četrtka, 23. t.m. do 18. ure. Našim čitateljem, ki so se udeležili ankete »športnik leta« in jih bomo izžrebali, bomo podelili te knjižne nagrade: Roland Goock VSA ČUDA SVETA Dr. Julius Kugy IZ ŽIVLJENJA GORNIKA Jože Šircelj KOROŠKA ZNAMENJA Jules Verne POTOVANJE vn ison-j. Ui.t Kot gost bi rad nastopil za Bor» NA LUNO Fangio - Giambartone ŽIVLJENJE S 300 KM NA URO O vsej akciji bomo obširno poročali v naši novoletni številki, ko bomo seveda tudi podali končno lestvico. Medtem pa Smo že pripravili lepe knjižne nagrade za tiste naše čitatelje, ki jih bomo izžrebali takoj potem, ko bomo zaključili sp-ejemanje odrezkov. Ker so nas nekateri naši čitatelji obvestili, da zbirajo odrezke tudi po nekaterih društvih, opozarjamo vse, naj jih pravočasno oddajo, kajti kuponov, ki jih bomo prejeli po 23. decembru, uredništvo ne bo upoštevalo niti za sestavo lestvice najboljšega športnika niti za žrebanje nagrad. SMUČARSKI SKOKI Najboljši slovenski smučarski skakalci se v teh dneh v Planici viie to pripravljajo na letošnjo tekmovalno sezono. Kot kaže so nekateri tekmovalci v že kar zadovoljivi formi, saj so skočili na stari velikanki nad 100 metrov, Pudgar pa celo 110 metrov. Tržaško občinstvo je spoznalo Boruta Bassina pred skoraj desetimi leti med turnirjem za pokal sv. Justa. Bassin je bil tedaj mladinec in je na tem turnirju nastopil z mladinsko postavo ljubljanske Olimpije. Že takrat so gledalci občudovali «malega igralca*, ki je enostavno osmešil tudi bolj renoniirane nasprotnike Ignisa in Lokomotive. Bassin je bil pravi «spektakl»: preigraval je nasprotnike, »kradel* jim je žoge, jih podajal kar pod nogami itd. Skratka, osvojil je tržaško občinstvo, ki ga je tedaj vzljubilo. In od tedaj se je Bassin razvil v igralca evropske vrednosti, saj je že nastopil z jugoslovansko reprezentanco, bil .je proglašen ze najboljšega igralca vsemogočih turnirjev, v ljubljanski Olimpiji pa je skupno z Daneuom sestavljal morda najduhovitejšo dvojico zunanjih igralcev v Evropi. Pa še to: ko je znena profesionalna ekipa ZDA Boston Celtic nastopila v Ljubljani z RusseHom na čelu (Olimpija tedaj še ni imela hale Tivoli ..). so trenerja Auerbacha vprašali, katerega igralca bi rad imel v svoji ekipi. Vsi so seveda pričakovali, da bo Auerbach izbral Daneua. Odgovor pa je bil Bassin. »ker je edini igralec, ki ima nekaj izrednega - drib- ■ gM| Knjižne nagrade za našo akcijo »športnik leta*. bling. In le izreden igralec lahko nastopa med profesionalci. Daneu je odličen zaradi tehničnih osnov. Odiičnih igralcev pa imamo na pretek*. Auerbach sodi med najboljše košarkarske trenerje vseh časov. Bassinova pot »proti uspehu* je bila bliskovita. Pred leti je kazalo, da je njegova »zvezda* ugasnila. Zaradi včasih svojeglavega značaja se je zameril trenerjem in soigralcem. Nato pa se .je s poroko le umiril. Lani je o njem trener jugoslovanske reprezentance Ranko Že-ravica dejal naslednje: »Vključili smo Bassina v reprezentanco, ker je košarkarsko dozorel. Njegova igra je bolj umirjena. Fant je pameten: ve, da lahko uspe. le če igra razumno*. Bassin je v reprezentanci popolnoma zadovoljil in tudi letošnje prvenstvo je začel v izrednem slogu. V zmagoviti tekmi proti Jugoplastiki je skoraj sam premagal nasprotnike, nato trer/si je poškodoval gleženj in zdaj i|ra slabše. Povprašali smo ga. kako je s to njegovo poškodbo: »Zdaj si se le opomogel?*. »Ne morem še sproščeno trenirati, nekaj pa le delam*. »Olimpijin začetek v tem prvenstvu res ni bil spodbuden. Kje so vzroki za to?». »Vzrokov je seveda več. Upoštevati moramo, da smo do sedaj v glavnem igrali na tujih igriščih, doma pa smo klonili le Crveni zvezdi. V svojih vrstah imamo več mladih igralcev, ki bodo seveda potrebovali nekaj časa, da si bodo pridobili dovolj izkušenj*. »Jugoslovansko prvenstvo postaja vse bolj izenačeno, težko. Je morda težje od italijanskega?*. »Že večkrat smo nastopili proti italijanskim ekipam. Vsa moštva imajo ojačenje - ameriškega igralca. Kakovost prvenstva je zato gotovo visoka. Sicer pa menim, da je tudi naše prvenstvo na visoki tehnični ravni. Uveljavlja se cela vrsta mladih in visokih igralcev, tako da je na primer za našo ekipo vsako gostovanje izredno težko*. »Je morda slovenska košarka v razpadu?*. »V razpadu ravno ni. Je pa le v začasni krizi, iz katere bomo lahko izšli le z delom vseh. Sicer pa se prav v tem oziru zdaj mnogo dela*. »Bi v primeru kakega večjega turnirja ojačil Borove vrste?*. »Bil*. b. L HOKEJ NA LEDU V okviru mednarodnega tekmova nja v hokeju na ledu za alpski pokal so Jesenice doma premagale celovški klub KAC z visokim izidom 9:2. TENIS Ann Jones, ki je pred dvema letoma zmagala med ženskimi posameznicami v Wimbledonu, je včeraj v Birminghamu rodila hčerko. Jonesova se je lani umaknila iz aktivnega športa. Stara je 34 let. MmtuimmitmiumniiiiiitmMiitnminmitmiummiMiHnMMmintiHinMUimiiiiuiiiMNMtuaaaatMiaaMt OB REDNEM OBČNEM ZBORU ŠD BREG NOGOMET DANES AL1GA 10. kolo ATALANTA — CATANZARO Enzo Barbaresco CAGLIARI — FIORENTINA Sergio Gonella JUVENTUS — SAMPDORIA Luciano Giunti L. VICENZA - INTER Paolo Tosellj MANTOVA - VARESE Aurelio Angonese MILAN — ROMA Concetto Lo Bello NAPOLI - TORINO Francesco Francescon H. VERONA — BOLOGNA Renzo Torelli BL1GA 13. kolo CATANIA - LIVORNO Vito Forcelli CESENA - MONZA Gaetano Mascali FOGGIA - BARI Alberto Michelotti GENOA - MODENA Alberto Cali LAZIO - PERUGIA Ferdinando Reggiani NOVARA - SORRENTO Stefano Marino PALERMO - AREZZO Ettore Carminati REGGIANA - BRESCIA Antonio Trono REGGINA - TARANTO Luigi Frasso TERNANA - COMO Giuseppe Moretto Čim več sodelovanja z vsemi društvi v občini V preteklem tednu je bil v Dolini redni občni zbor ŠD Breg. Ker je to — v skladu z društvenim statutom nekak vmesni občni zbor — niso opravili volitev novega odbora, ampak so odborniki članstvu le podali poročilo o delovanju društva v tekoči sezoni. Iz predsedniškega poročila povzemamo naslednji krajši izvleček: Z novo športno sezono zopet razpolagamo z domačim nogometnim igriščem, kar nam le delno olajšuje organizacijske težave, ker se je naše delovanje zelo razširilo (mladinske odbojkarske in nogometne ekipe, šahovski odsek) To terja vedno večje finančne izdatke. Stro ški za delovanje društva, ki ima tak obseg kot naše, so izredno veliki ter jih s predvidenimi dohodki ne bomo mogli kriti. Javno upravo prosimo, da podeli našemu društvu večje podpore, ker je to. kar smo do sedaj prejemali nezadostno v primeru z našim delovanjem. Naše delo pa teži predvsem za tem, da vključuje društvo v svoje delovanje vse prebivalce naše občine, da vsaj nekaj žrtvujejo za razvoj in ostanek našega življa v teh krajih. Zato mislimo, da naša mladina ni prepuščena sama sebi. ampak da se lahko udejstvuje in izživlja v domačem okolju ln v športni disciplini, ki je njej najbolj pri srcu. Da so naši cilji in delo usmerjeni na pravo pot, nam je dokaz, da se naša domača mladina vedno bolj zaveda vioge in dolžnosti do društva kateremu pripada. Po sedmih letih dela pa z veseljem ugotavljamo, da se tudi starejši ljudje in starši naših tekmovalcev, vedno bolj zanimajo za naše delo. Naj omenimo le, da danes mnogi starši svoje otroke po potrebi vozijo na treninge in tekme. Naše delo pa teži tudi za tem, da v čim večji meri sodelujemo z vsemi kulturnimi društvi naše občin« in tudi z vsemi drugimi zamejskimi društvi, da v čim večji meri pripomoremo k boljšim razmeram in sodelovanju naše slovenske manjšine z večinskim narodom. Zato smo bili v prvi vrsti, ko se je ustanovila ZSŠD v Italiji, katere namen je, da poveže vsa slovenska obstoječa športna društva v Italiji in vsktedi njihovo delovanje ter nastopa kot zakonit predstavnik vseh slovenskih športnih društev v zamejstvu. Zato se še vedno trudimo, da bi se vanjo včlanila še tista slovenska športna društva, ki niso še tega storila. TOME SVETIMA 266. VKASA TRETJA KNJI6A Tega so se vsi predobro zavedali ln so bili drug na fuge ga usodno navezani. «Zakaj si tako razdražljiv in slabe volJe?» Je dregnil Mi-ajlo Toma, ki mu ni in ni stekla beseda. Vsi so vedeli, da mu v zadnjem času popuščajo živci, h se naglo razjezi in tvega preveč. »Ker si me vprašal naravnost, ti bom prav tako nar avnost tudi odgovoril. Ni mi všeč, da se je Rdeča armada stavila pred Varšavo in da pusti mimo krvaveti naše ljudi, I Jih bodo Nemci z mestom vred v kratkem uničili. Prav kko sem bil nejevoljen takrat, ko sta si Stalin in Hitler SzdeLila Poljsko.« Mihajlo ga je začuden pogledal. «Pa menda nisi zato Gžen na nas? Jaz nisem komandant fronte, da bi ti lahko tel zadovoljiv odgovor. Kaj vse meni ni všeč! To je polista. Kdo ve za cilje, ki so za stvarmi, in za politične in-eres© velikih. Tudi meni se to upira. Vem samo to, da polj-kt narod ob kakršnikoli Nemčiji lahko obstaja le v testom prijateljstvu z nami ln da le rdeča armada lahko vrže Nemce iz Poljske. Poljak Je molčal, kot bi premišljeval, koliko Je v Mihaj-Ovem odgovoru resnice. Ta pa se je zarežal in pogledal ?emca. «Ce bom preživel to vojno, se nikoli ne bom ukvarjal s politiko in ne z vojsko. Posvetil se bom umetnosti in delal stvari, ki so vredne človeka.« Poljak, ki se je nad Rusovim odgovorom zamislil, ni maral odnehati. Preveč ga je bolela ta rana Poljske — varšavski upor. «Ne boš se mogel izmakniti politiki,« je dejal. «Pri vas je spolitizirano vse. In bo čedalje bolj!« Mihajlo se je nasmehnil Poljakovi jezi in odvrnil: »Vojno smo dobili. Ne vem pa, kakšne predstave imate o družbenem redu, za katerega se borimo. Večkrat vas poslušam. Molčal sem, toda danes vam bom povedal odkrito, da so vaša gledanja nekoliko zanesenjaška. Seveda je to razumljivo. Toda, če bo hotel delavski razred v tej deželi obdržati oblast, bo moral početi marsikaj, kar ne bo vsem všeč. Tudi marsikomu med vami ne, saj ste šli v boj z zelo različnimi težnjami. Vprašanje je, kdo bo počel vse tisto, kar bo padlo na misel vodstvu kot nujno in edino pravilno. Seveda tisti, ki ima veselje ukvarjati s« s politiko. Marko ga je prekinil: «To me pa res zanima, zakaj se tebi upira ukvarjati se s politiko, ko tako vestno izpolnjuješ dolžnosti, ki nam Jih nalaga politika. Pa ne da dišiš malo po anarhizmu kakor jaz?« «Ne delaj iz tega problema, Marko. Delam, kar morem. Toda politika služi človeškim trenutnim potrebam. Umetnost pa služi večnosti. Potrebni sta seveda obe. Je pa tudi tako: jaz sem človek dejanj, politika pa je največkrat stvar besed, ki proglašajo današnje resnice za jutrišnjo laž in današnje laži za jutrišnje resnice. Besede so tudi zato, da ljudje prikrivajo z njimi pravo bistvo stvari in svoje namene. Vem, da brez tega ne gre, a meni se to upira.« Perne je z zanimanjem poslušal pogovor in še sam po-segel vanj: «Zdi se mi, da se vsi borimo za eno in isto stvar, toda gledamo jo vsak iz svojega izhodišča. Pa se po razgovorimo o tem, zakaj se kdo bori, kakšne cilje vidi poleg tistih, o katerih vsak dan slišimo na političnih urah. Tomo večkrat govori, da se bori predvsem za svobodo. Marko pravi, da se bori za svobodo in enakost, vsi pa trdimo, da se borimo za bratstvo med narodi in za pravičnejšo družbo.« Mihajlo se je spogledal z Ano in ji namenil vprašanje: «Ali se tudi ti boriš za ta lepo zveneča gesla?« Skoraj zardela je. Čutila je, da jih Mihajlo duhovno vse prekaša. In kar naprej Jo je vključeval v pogovor, v katerem pa ni mogla reči česa določenega. «Jaz se trenutno borim predvsem za golo življenje. Vse, kar si bom priborila, pa naj bo mojemu življenju navrženo.« Mihajlo je bil z njenim odgovorom zadovoljen. Najprej je nagnil čutarico, potlej pa rekel: «Za ta lepa gesla so ljudje umirali že na pariških barikadah. Pod temi gesli so si zatirani izvojevali pravice, za katere so bili že večkrat opeharjeni. To je lep privid, ki nas drži pri volji za boj.« «Daj, razloži nam ti, Mihajlo, kaj je svoboda,« Je rekel Marico. «To, kar si tl predstavljaš, prav gotovo ni. Ne glede na to, da nimamo pravih predstav o svobodi, ker jo razumemo vsak po svoje, je svoboda predvsem nasprotje nesvobode ali sužnosti. če hočete, da vam povem po komisarsko, pa Je svoboda tvorna spojitev volje z dialektično nujnostjo. Svoboda je sredstvo za doseganje moči, ki nam zagotavlja uresničevanje naših ciljev, katere nam drugi onemogočajo. Ce ste razumeli, prav, če ne, tudi. Praktično povedano, ima vsak svobode toliko, kolikor si je more vzeti, zakaj v današnjem svetu prave svobode ni in je ne bo.» «To je pa čudna teorija. Kmalu ne bom več vedel, zakaj se borim,« se je kregal Marko ln si natlačil pipo. Rus je nadaljeval kot profesor v šoli: «Pcslušaj, Marko! če bi na vsem svetu vsem zavladala taka svoboda, kot želite vi, anarhisti, potem hi takoj prevladali močnejši nad šibkejšimi in svoboda bi šla po zlu. Nastalo bi to, kar je: svoboda neomejenega izkoriščanja, bogatenja, podrejanja in nasilstva. S tem trenutkom bi bilo tudi konec enakosti, da o bratstvu ne govorimo.« Perne mu je segel v besedo: «Kaj pa misliš o enakosti?« «To je največje slepilo za ljudi. Za tiste, ki niso nič in bi bili radi nekaj. To je predpostavka za nekaj nenaravnega, če bi bili vsi enaki, bi svoboda umrla, ker bi morali s silo zatreti vse, ki kakorkoli dvigajo iz poprečja. Poslušaj, Marko! Kaj more kdo za to, če ga je narava obdarila z večjo pametjo ko druge? če si ti kot starec trden in zdrav kakor dren, in zdržiš vse napore, mnogo mlajših ljuch pa Je doma, ker so bolni...? Ce ima ta pogum, drugi pa bojazen v krvi... če se je ena rodila lepa, druga pa grda... Torej, enakosti v bistvu ni. To je pojem za uporabo v Industrijski tehnologiji, za serijski proizvod na tekočem traku, ne pa za ljudi, ko dva človeka nista enaka! Tudi pojem bratstva je problematičen. Iz lastne izkušnje vsi vemo, da odnosi med brati niso vedno posnemanja vredni. Poznani take, ki bi se požrli med seboj, nikar da hi si pomagali! V imenu nasilnih in neumnih ljudi bi zapirali usta pametnim.« Penic se je rahlo nasmehnil, rekoč: »Tega, kar nam tl govoriš, Mihajlo, nisem bral v kratkem kurzu zgodovine VKP(b) in tudi ne slišal na političnih urah!« «Na, pij! Lahko do dna, če boš povedal še kaj zanimivega!« je Marko ponudil Mihajlu čutarico. »Zdaj, ko sl nas že pošteno zmedel, nam povej, za kaj se ti boriš. Ali še morda za kaj drugega kot za diktaturo proletariata in za brezrazredna nebesa, ko bomo zbrisali nacije s sveta?« Tušar je naložil nekaj polen na ogenj ln podrezal v žerjanco. Plameni so razžarili obraze in trepetajoče sence so se poigravale po sijočih očeh. »Jaz se borim za človeka.« «Res me zanima, kaj je po tvoje človek, Je dejal Perne. «človek ..» je dejal Mihajlo in se zamislil. »Ali naj vam predavam?« »Tudi lahko, če se M ljubi,« je naglo usekal Marico. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. j SFRJ posa- mezna številka 1 - dinar mesečna 14.— din, letna 140— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DHEVNIK Stran 8 19. decembra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 • ADIT. DZS Ljubljana Gradišče 10/H nad telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300 legalni 400 osmrtnice m sožalja 200 lir «Mali og as'* 50 lir oeseda Oglas- ra tržaške ir gonške pokrapno se naročajo P*1 upravi Iz vseh drugih ookrajin Italije pri »Societš Pubbliclti Italiana*. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel lzdaie v tiska ZTT «Primite tatu!» Neofašisti v MSI so prijavili (komu? Sodišču!) državnega pravdnika, ker jih v skladu z zakonom (iz 1952) in ustavo preganja... Da so to prijavo podpisali misovski poslanci in senatorji, ni pomembno. Vse namreč vodi k razmišljanju o tem, kaj bi reklo javno mnenje, če bi tatovi ali roparji, ki so jih zasačili pri (delu* prijavili sodišča svoje sodnike... Bianchi d’Espinosa je začel preiskavo o (obnavljanju fašistične stranke*, kar je — po ustavi in zakonu — zločin. Sedaj so vzrojili poslanci MSI in se razgalili. Prvič zato, ker jih je preiskava prizadela in so to javno priznali, priznali, da so za ta zločin krivi. D’Espinoso pa so lahko le prepričali, da je na pravi poti in da mora vztrajati, še ostreje. Dragič pa so še dokazali, da je prazna slama vsa demagogija o »redu* in (spoštovanju repre-sijskih ustanov*. Sedaj, ko so jim (vedno prepozno) stopili na prste, kričijo... Kot tatovi: (Primite tatu, primite tatu!* Imrl je Aleksander Tvardovskij MOSKVA, 18. — V sovjetski prestolnici se je včeraj naglo nazširila vest, da je v starosti 61 let po dolgi in mučni bolezni umrl priljubljeni sovjetski pesnik in bivši urednik re-revije *Novij Min Aleksander T. Tvardovskij. Tvardovskij je pripadal tisti zvrsti pesnikov, ki so jih imenovali